be:: czjussm Stev. 226. Leto XII. Maribor, četrtek 6. oktobra 1938 Cena 1 din | Češkoslovaška zvezna republika Odstop prezidenta dr. Beneša — Deklaracija vlade generala Syrovega -V zunarri politiki prijateljstvo z vsemi državami — V notranji politiki enakopravnost treh bratskih narodov Čehov, Slovakov in Podkarpatskih Rusov — V gospodarstvu obnovitev in preureditev PRAGA, 6. oktobra. Že včeraj dopoldne so se pojavile po Pragi govorice, da bo prezident dr. Beneš odstopil, kei pa je bilo takih in podobnih govoric zadnje tedne več ko preveč, jim nihče ni verjel. Toda med tem je prezident dr. Beneš že pisal pismo, ki ga je popoldne poslal ministrskemu predsedniku generalu Janu Syrovemu. V tem pismu je dr. Beneš naglasil, da so zadnji dogodki skoraj do temeljev spremenili pogoje za nadaljnje življenje in razvoj ČSR. Pri teh dogodkih je bil preveč soudeležen, kaj mu je treba sedaj storiti. Izvoljen je bil v docela drugačnih razmerah in ob drugačnih pogojih, zato odstopa. Njegova oseba bi utegnila biti na položaju državnega poglavarja ovira razvoja, kateremu se mora sedaj prilagoditi država zlasti v zunanji politiki, ko mora doseči z vsemi sosedi mir in sodelovanje. Potem govori o novi vladi, katere naloga bo poskrbeti za novo organizacijo države in obnovitev. Da omogoči zdrav notranji in zunanji razvoj, čntl dolžnost, da se umakne s svojega mesta in prosi predsednika vlade, da ukrene vse potrebno po določilih ustave za ta primer. Ob koncu se zahvaljuješe za naklonjenost in želi novi vladi popoln uspeh pri delu, ki jo čaka. Trdno veruje v obstoj in boljše čase države in naroda. — General Syrovy je ob 16. url objavil po radiu z globokim obžalovanjem odstop dr. Beneša. Do izvolitve novega prezidenta, bo opravljal po ustavi njegove posle predsednik vlade. Kakor se na poučenem mestu zatrjuje, bo nova vlada takoj uredila še vprašanje nove razmejitve z Madžarsko, Preuredila državo v zvezno republiko Čehov, Slovakov in Podkarpatskih Rusov ter jo nevtralizirala po zgledu Švice. SLOVO DR. BENEŠA. PRAGA, 6. oktobra. Sinoči ob 19. uri s® ie prezident dr. Beneš po radiu poslo-'I od državljanov kot prezident. Uvodo-5* se je zahvalil vsem državljanom za ^Upanje in pomoč ter jih prosil za nadnje vztrajno delo za narod in državo. Svojem odstopu je dejal, da prepušča |.8odovini, naj sodi njegovo delo. Še da-i6 ostane zvest načelom demokracije, to-a Politični sistem v Evropi se je spremni!. Narodnostna struktura ČSR je ^ogočala tudi sama neugodni razvoj, ki j*a ie ustvarilo novo pojmovanje narod-ostnega načela. Odhaja zato, ker noče j, na poti preureditvi države, ne pa iz . ruhu za njeno bodočnost. Nihče naj ne Kubi glave, vsi naj vztrajajo pri delu za lV| dvig. Svoj govor je zaključil z za-a'° vojski in z besedami: »Mojo žrtev Se ta nuinost Položaja in tej nujnosti kot zvest sin svojega naroda moram bS« * bodilo zdravi, bodite složni, *te pogumni!« IZJAVA VLADE. rabf^’ 6- oktobra. Druga vlada geneza ,na Syrovega le izdala sinoči de-^ racijo, v kateri se uvodoma obrača „a, j :zavljane brez razlike prepričanja, ditft p?c,Pr° pri njenem delu za preure-la ,v države. V zunanji politiki bo skušami rt0S-e^‘ nova vlada prijateljstvo z vse-l>olim,i Vami’ zlasti s sosedi. V notranji iPari bo Prijela za novo ureditev go-voinfrstva 1" ureditve V smislu zado-kov teženI tako Čehov kakor Slova-siu . Podkarpatskih Rusov. V tem sml-ki h ° lzvr*ena najširša decentralizacija, ljenlh in nove železnice in ceste, kjer so jih nove meje presekale. VOLITEV NOVEGA PREZIDENTA. PRAGA, 6. okt. (Avala). Odstopivši predsednik ČSR je bil Izvoljen 18. sept. 1935 na sedem let. V smislu ustave se mora narodno predstavništvo (parlament in senat) sestati v teku 14 dni, da bo izvolilo novega predsednika. V tem času, dokler se ne sestane, vrši dolžnosti predsednika republike vlada po svojem delegatu, t. j. ministrskem predsedniku. Pri prvih in drugih volitvah mora dobiti kandidat tri petine oddanih glasov. Če dvakrat kandidat ni dobil potrebne večine, bodo volitve tretjič, pri katerih pa je zadostna navadna večina. Prezidentova standarta je bila včeraj sneta s Hradča-nov. Nekaj minut pozneje so jo obesili na palačo Kolovrat, kjer uraduje general Sy-rovy, ki zamenjuje v smislu ustave predsednika. IZJAVA SYROVEGA. PRAGA, 6. okt. Reuter: Predsednik vlade general Syrovy je izjavil, da bo nova češkoslovaška vlada vzdrževala z vsemi prijateljske odnošaje in posebno še z vsemi sosedi. Nadalje bo njena prva naloga, da reorganizira administracijo. Za nalogo sl je določila nov državni program socialne pravičnosti in decentralizacije. Odstop prezidenta Beneša ni prišel v Pragi nepričakovano, že z ozirom na osebni napad kancelarja Hitlerja v zadnjem govoru. Zdaj mislijo, da bo nova vlada lažje speljala pogajanja z Nemčijo. IZJAVA CHVVALKOVSKEGA. RIM, 6. okt. Reuter: Novi češkoslovaški | denta republike. minister zunanjih zadev Chwalkovsky je bil pri Mussoliniju ter mu zagotavljal po polno nevtralnost nove češkoslovaške. Prijateljske odnošaje bo vzdrževala z vse mi sosednimi državami. ZVEZNA REPUBLIKA. PRAGA, 6. oktobra. Kakor se izve, je odstopil dr. Beneš v glavnem zaradi tega, ker se nova načela v zunanji in notranji politiki, ki so v novem položaju edina mogoča, ne strinjajo z njegovimi osebnimi načeli. Pred vsem se pa ne strinja z njegovimi načeli nova preureditev države. Nova Češkoslovaška ne bo več centralizirana, ampak zvezna republika avtonomnih narodov: Čehov, Slovakov in Podkarpatskih Rusov. Načelo narodnega edinstva Čehov in Slovakov, ki je povzročalo med obemi 20 let le razdor, je dokončno opuščeno. Namesto češkoslovaškega naroda, stopita v novo življenje popolnoma enakopravna bratska naroda Čehov in Slovakov, vsak s svojim narodnim, a skupnim državnim področjem. Isto velja za Podkarpatske Rn se. Vsi trijp narodi dobe svoje avtonom< ne narodne vlade, vsi trije skupaj pa osrednjo zvezno državno vlado. S tem se bodo nehali vsi spori, ki so Češkoslovaško dvajset let slabili na znotraj in na zunaj. Nova ureditev republike se bo iz vršila čim bo dovršeno določanje novih državnih mej. SLOVAŠKI IN RUSKI URADNIKI. PRAGA, 6. oktobra. Reuter: Nova češkoslovaška vlada je imela včeraj prvo sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se v Podkarpatsko Rusijo in v Slovaško pošljejo samo Rusi, oziroma Slovaki za uradnike. Vsako imenovanje mora prej podpisati minister za Slovaško oz. Podkarpatsko Rusijo. Nova vlada je prosila tudi Madžarsko, naj ne hiti tako s pogajanji. BENEŠEVA ŽIVLJENJSKA POT. PRAGA, 6. oktobra. Prezident dr. Edvard Beneš, ki je včeraj po treh letih odstopil, je star 54 let. V prve vrste politikov je stopil 1. 1915., ko je pobegnil v emigracijo In postal glavni sodelavec pokojnega Masaryka ter tajnik češkoslovaškega Narodnega sveta. Kot tak je postal zunanji minister češkoslovaške vlade, ki je bila še za časa vojne priznana od antante kot legitimna zastopnica češkoslovaškega naroda in njegove bodoče države. Po vojni se je vrnil v domovino in je ves čas do izvolitve za prezidenta republike bil zunanji minister ČSR. Ko je I. 1935. prezident dr. Masaryk odstopil, je priporočil dr. Beneša kot svojega naslednika. Dno 18. decembra 1935 sta ga skupščina in senat ČSR z ogromno večino 340 glasov proti 24 Izvolila za prezi- Zapiski Bodoči predsednik USA »New York Herald Tribune« pravi, da je rešitev evropske krize osebni uspeh predsednika Roosevelta in njegovega zunanjega ministra Cordella Hulla. Za slednjega pravijo, da bi bil najboljši kandidat pri prihodnjih volitvah za prezidenta USA. Kaj je Poljska pridobila Obe okrožji, ki jih je Češkoslovaška odstopila Poljski, Tješinsko in Fryštat-sko, merita samo 540 oz. 257 kvadratnih kilometrov. Zato pa predstavljata zelo važni industrijski središči. Posebno so važni rudniki v Jablonkowu, v Karvvin-skem premogovnem bazenu in pa težka industrija v Trzyniecu. Za Witko\vicese še ne ve, komu bodo pripadle, ker se bo vršil tam plebiscit. Zadovoljni Francozi V Franciji so prav za prav vsi zadovoljni‘z uspehom monakovske konference in njenimi posledicami. Pisanje Bluma ali Paula Faurea v »Populaireau« se prav malo razlikuje od pisanja desničarskih listov. Le skrajna levica in skrajna desnica sta nezadovoljni. Židi v Nemčiji Kj l ' ov»« Udjbiraa Uvvviiu anzavija) državZaSnovana na sodelovanju osrednje "Omnfefi uprave s pokrajinskimi *anl»i 1, Vpravan>l. Vse pa se m Svoin ti a*t°’ **a vsak del opravljal »o Ua„c,i° In dajal jamstva za popol-i°» da eK s*’ v vladi so pa zaveda-ke je 0 slonelo novo življenje republi-stnrt £a,tesnl Povezanosti na življenje in Rusov ^c’ S,ovak°v in Podkarpartskih kot tc,m začcnla ČSR novo življenje karpatJi)u.V Ha čehov, Slovakov in Pod-z bierk!!!' .R.,IS0V- ki nai bodo povezani eUakfv.e^bojnim zaupanjem In popolno Dreuov,|aVnostio- Vlada bo popolnoma Uoteji a ROSPodarstvo, vzpostavila rav- _ . ... Ustano industrijo lu poljedelstvom, ozemlju Slovaške. 3 Ustanovitev slovaške v'la nove Industrije namesto izgub deželne poslanske zbornice z zakonodajno Slovaški sklepi v Zilini POPOLNA SAMOSTOJNOST SLOVAKOV V OKVIRU FEDERALISTIČNE REPUBLIKE. — NAČRT DR. HODŽE. PRAGA, 6. oktobra. Avala. Na veliki slovaški konferenci, ki se je danes sestala v Zilini, na Slovaškem, je bil po poročilih zastopnikov strank sprejet načrt glede nove ureditve slovaškega vprašanja, ki ga je izdelal bivši ministrski predsednik dr. Milan Hodža. Ta načrt vsebuje sledeče sklepe: 1. Popolno priznanje slovaške narodne samobitnosti, 2. Priznanje slovaškega jezika kot edinega državnega jezika na močjo. 4. Ustanovitev lastne slovaške vlade, katere povezanost s praško osrednjo vlado bo določila nova slovaška poslanska zbornica v sporazumu z osrednjim parlamentom. Pričakuje se, da bo Slovaška ljudska stranka, kot najmočnejša slova ška politična formacija ta načrt sprejela in ga tudi med ljudstvom propagirala. Na tem temelju bo odobren tudi vstop dr. Sokola kot ministra za Slovaško v osrednjo praško vlado. »Essener National-Zeitung«, organ maršala Goringa, piše, da je od 263.000 trgovskih potnikov in zastopnikov bilo v Nemčiji 110.000 Judov. S 30. septembrom pa so jim prepovedali nadaljnje izvrševanje poklica. Se o okupaciji Ob priliki zasedanja sudetskega teritorija se je nemška vojska točno držala navodil, ki so bila vsa v skladu z mo-nakovskimi dogovori. Celo češki listi poročajo o korektnem zadržanju nemških častnikov. Pravijo, da je nemška vojska pokazala vse drugačno vzgojo kot pa z vseh vetrov natepeni Henleinovi dobro-voljci. Nezadovoljni desničarji V desničarskem »Le Jour-Echo de Pariš« piše Leon Bailby, da je sedaj mir, vendar bo Francija ta mir drago plačala. Pristaši vojne niso vsi, to je jasno, norci in izdajalci. Med njimi je nekaj prav odkritosrčnih, ki jim bo samo bodočnost dala prav ali ne. Kdo pa ve, kaj nam pripravlja bodoči razgovor o kolonijah? Tudi desničarski Henri de Kerillis v Epoque« ni zadovoljen, ker je Francija zdaj izgubila zaveznika in mora računati na 30 nemških divizij več kot prej. Nova zunanja politika ČSR »Hrvatski dnevnik« piše, da se v CSR že danes čuti, da se bo njena zunanja politika reorganizirala, preorientirala in emancipirala. Navzlic vsem kritikam, ki se danes dvigajo v Češkoslovaški proti zapadnim velesilam, se vendar še danes zunanja politika trudi ostati ž njimi v dobrih odnošajih. Kakor se stvar vzame, so vendarle zapadne velesile še edine, od katerih lahko nova ČSR še nekaj pričakuje. Zato se naprej vzdržujejo stare zveze. Vsekako je pa gotovo, da bo nova ČSR po vseh dosedanjih težkih izkušnjah iskala jačji stik z onimi, s katerimi je do sedaj imela težke spore in da se bo izogibala politike, ki bi jo pripeljala spet v konflikt ž njimi. 3NS in volitve Sarajevski »Jugoslavenski List« piše, da je JNS pred kratkim po daljšem ocenjevanju situacije zaključila, da bo šla samostojno na .volitve. M a r i b o r, 6. oktobra. Toliko podčrtano izdajalstvo, katero je prezident Češkoslovaške republike g. dr. Beneš zakrivil s tem, da je ob izbruhu svetovne vojne pobegnil v inozemstvo, naj pojasnijo zgodovinski dogodki, ki so se na Češkem doigrali za časa svetovne vojne. Majnika leta 1915. je bil na povelje takratnega viš. arm. komandanta nadvojvode Friderika aretiran na svojem stanovanju v Pragi bivši avstrijski minister in vodja mladočeškc stranke g. dr. Karl Kramar radi suma zločina veleizdaje in radi suma zločina proti vojaški sili države, baje storjenega s tem, da je vodil na Češkem panslavistično propagando in češki rusofilski pokret. V zvezi s to aretacijo so brli aretirani tudi njegovi somišljeniki: bivši drž. poslanec in poznejši minister dr. Rašin, urednik Červinka Al. in neki Zamazal Josip, slednja dva radi suma zločina špijonaže. Kazenska razprava, ki je dvignila toliko prahu v svetovni javnosti, se je začela dne 6. 12. leta 1915. in je trajala do 3. 6. 1916., ko je bila razglašena sodba, s katero so bili vsi štirje obtoženci obsojeni na smrt na ve-šalib. Na podlagi ničnostne pritožbe dr. Kornerja. enega izmed najsijajnejših branilcev v takratni Avstro-Ogrski se je pri najvišjem deželnoobrambovskem sodnem dvoru na Dunaju vršila razprava, ki je trajala 7 dni. Ničnostna pritožba je bila zavrnjena, v nejavni seji pa je bila prošnja Cervinke, Zamazala in dr. Rašina priporočana v pomilostitev, glede dr. K. kramara pa je bila predlagana izvršitev smrtne kazni na vešalih. Toda usoda, ki je sicer neizprosna, pa ie bila dr. Krama?u naklonjena v najobil-iiejši meri: kajti uprav dan nato, ko je bita predlagana izvršitev smrtne kazni na vešalih. je dne 21. 11. 1916. umrl — cesar Prane Jožef I. Pod njegovim naslednikom je bil sklican avstrijski državni zbor in pomilošče-ni vsi politični hudodelci, med njimi tudi Karel Kramar, ki je potem služil kazen težke ječe v zloglasni kaznilnici v Wol-lersdorfu. V to kaznilnico, kjer so politični kaznjenci ob zdravem telesu radi lakote počasi umirali, je usoda pognala tudi druge slovanske politike, med njimi pok. koroškega drž. in deželnega poslanca Fr. Grafenauerja. Ko so se nad tem neustrašenim in neumorno delavnim narodnim borcem ob /.atonu njegovega plodonosnega življenja uresničile besede: »Zamorec je storil svojo dolžnost, sedaj pa naj gre«, je bil ta blagi mož gost v moji hiši v Mariboru. Pogostokrat mi je pripovedoval, da so v Wollersdorfu nad političnimi kaznjenci izvajali izstradajočo metodo, ki je posebno uničujoče vplivala na njega in na njegovega sotrpina dr. Kramara. Poslanec Grafenauer pa je na srečen način rešil življenje dr. Kramaru in ga tudi samemu sebi podaljšal. Že kot drž. poslanec je v državnem zboru radi svojega -?uni}sci[JBs in cJteuasK-usnaii ‘cJtennoipo ga nastopa užival velike simpatije takratnega vojnega ministra g. Krobatina, ki je bil Guafenauerju zelo naklonjen. Na njega je g. Grefenauer iz kaznilnice vtihotapil pismo, ki je njega in dr. Kramama rešilo sigurnega pogina. Nenadoma sc je pripeljal vojni minister takoj, ko je drugi dan sprejel Gratenauerjcvo pismo, v VVollersdorf, inšpiciral predvsem kuhinjo iit ugotovil, da so bili pri taki prehrani vsi politični kaznjenci izročeni gotovi smrti, ki je Grafenauerju že gledala iz oči, tako da je vojni minister Krobatin, ki je Grafenauerja v celici obiskal, naravnost ostrmel, ko je videl, da se je poprej tako robustna postava tega moža zrušila v pra vn telesno ruino. Enaka usoda, kije zadela dr. Kramara in dr. Rašina, je čakala tudi vse druge češke politike, zlasti pa pokojnega osvo-boditelja in prvega prezidenta Češkoslovaške republike Tomaža Masarvka in sedanjega prezidenta dr. Beneša. S pobegom v inozemstvo msta se rešila sigurne smrti na vešalih ali vsaj počasnega umiranja po takrat zloglasnih avstrijskih taboriščih za politične obsojence. Ko sedaj očitajo prezidentu dr. Beaešu izdajstvo, je prav, če jih vprašamo: Ali ni zakrivil Henlein najmanje isto kaznji-vo dejanje, radi katerega so bili dr. Kramar. dr. R. : 11 Červinka in Zamazal obsojeni na smrt tia višalihV* Kako je s temi Težkoče pri zasedanju DRUGI PAS SUDETSKEGA OZEMLJA V CELOTI ZASEDEN PO ČETAH NEMŠKE VOJSKE. NEMŠKO POROČILO. BERLIN, 0. oktobra. Zasedba drugega pasu sudetskega ozemlja s strani nemških čel v glavnem področju Rumburga, \Varnsdorfa in Friedlanda. je popolnoma dovršena. Zasedba se ni izvršila povsod brez težkoč, ker so nastale ponekod tehnične ovire. Nekatere kraje je češkoslovaška vojska prepozno izpraznila. tako zlasti Deutsch-Gabel, zaradi česar se je prihod nemške vojske zakasnil. Vse ceste, ki vodijo v notranjost Češkoslovaške, so prenapolnjene z umikajočim se češkoslovaškim vojaštvom. Na teh ccstah stoje cele kolone vozov, avtomobilov in oklopnih voz, ki ne morejo dalje. Češkoslovaškim četam primanjkuje zaradi tega nereda živil, zato si jemljejo vojaki živila pač tam, kjer jih dobe. Nekatere vasi so zaradi lega oslalc čisto brez prehrane. Več mostov je bilo razstreljenih, kar tudi ovira napredovanje nemške vojske. Iz češkoslovaške vojske beže mnogoštevilni vo- jaki nemške narodnosti, ki se pridružujejo nemškim formacijam. Enak položaj je tudi v ostalih pasovih. BERLIN, 6. oktobra. Monakovski sporazum določa zasedbo tudi ostalih pretežno nemških krajev, ne samo 4 con, ki so že zasedene. Ti kraji se zasedejo do 10. t. m. V teh krajih ne bo plebiscita. Med te kraje pa spadajo tudi vsi tisti, ki so do 1. 1918 imeli nemško večino, pa so jo morda pozneje zaradi priseljevanja Čehov izgubili. Priseljeni Čehi se bodo morali odseliti. LONDON, (i. oktobra. Reuter: .Mednarodna komisija za ureditev spornih vprašanj na Češkoslovaškem mora rešiti dva težka problema: prvi je, da hočejo Nemci okupirali ves teritorij, kjer prebiva več kot 50% Nemcev, pa čeprav se glasi monakovski dogovor drugače. Drugo vprašanje pa je velik porast češkoslovaškega prebivalstva v krajih, kjer se ima vršiti plebiscit. razum in da se bo Chamberlain že ' Pr' hodu jih 14 dneh sešel z Mussolinijem n Sredozemskem morju. Na tem sestanku s ho dokončno rešilo vprašanje Španije i \seli odnošajev med Italijo in \nglijo. Ul,M. 6. oktobra. Vprašanji!, ki se «apra!® rešiti za sporazum med Italijo. \ngiijo ;* Francijo, so v glavnem sledeča: f- izolacij* sovjetske liusije; 2. rešitev španskega M1'8 sanja; 3. reforma Zveze narodov: f, vpr«wp nje kolonij; 5. vprašanje'razdelitve suro'**1 Odstavki iz angleških debat VSI VLADNI IN OPOZICIONALNI GOVORNIKI SO SE POKLONILI ŽRTVI, KI JO JE DOPRINESLA ČEŠKOSLOVAŠKA ZA MIR. LONDON, 0. oktobra. Debate, ki so se vodile v obeh angleških zbornicah o dogodkih zadnjih dni meseca septembra, so pokazale, da se Angleži dosti bolj zavedajo teže žrtev, s katerimi je bil ohranjen Ev ropi mir. kakor pa 1'rancozi, in da je tudi njihov moralni čut višje razvit. Dočitn je vladalo v francoskih zbornicah samo veselje nad ohranitvijo miru na račun ČSR, so angleški govorniki vladne večine in opozicije govorili z dosti bolj deljenimi čustvi. Sam zunanji minister H a I i f a x je odkrito priznal, da je bil mir drago plačan, najdražje pa s strani Češkoslovaške, zato je sedaj več ko moralna dolžnost Anglije, da prevzame brez najmanjšega pomisleka garancijo za njene nove meje. Dalje pa je izjavil dobesedno: „Ne verujem, da bi mogel biti v tej zbornici tudi le en sani elan, ki ne bi dal največje priznanje in izrazil najgloblje simpatije prezidentu dr. Benešu. Še nikoli ni zahteval nihče od nobenega državnega poglavarja tako težko in neusmiljeno okrnitev držaje, kakor se. je zahtevala od dr. Beneša. Toda v svoji strašni dilemi je dr. Beneš odigral veliko vlogo, ki mu jo bo zgodovina brez pridržka priznala in mu dodelila v njej prav posebno mesto, kajti brez njegove odločit* c evropska vojna nc bi bila preprečena.'* V podobnem smislu je govoril tudi minister Samuel Hoare, ki je dejal, da jc bila ohranitev miru plačana z visoko ceno. „Iskreno priznavam, da je dobila Češkoslovaška strašen udarec, ki ga globoko obžalujem, in bila je k temu prisiljena. Češkoslovaška je sedaj okrnjena in ne verujem. da bo še kdaj obnovila svoje sfarc meje. Toda nobenega dvoma ni, da je bilo mogoče samo s to žrtvijo preprečiti novo svetovno vojno, ki bi bita sicer neizogibna." Bivši zunanji minister, sir \. L d en, ki je nastopil kot govornik opozicije, je pa dejal: „Vojna je preprečena za ceno velike krivice, ki je bila storjena malemu prijateljskemu narodu. Monakovski sporazum nc pomeni samoodločbe narodov. Malo jih je med nami, pa naj pripadamo kateri koli stranki, ki ne bi bili občutili ponižanja, ko smo brali ta sporazum. Odločno pa> zahte-\am, da pakt štirih \elesil nc postane politika angleške vlade. Nikakor nc bi bilo koristno in pravično, ako bi se organiziral evropski mir na ta način, da bi se od sodelovanja izključili mali narodi. Taktika angleške politike mora biti vedno sodelovanje malih narodov /. velikimi. Nobena evropska politična formacija nc bo popolna, ako ne bodo poleg velikih sodelovale tudi male države. Evropa, ki bi naslanjala mir na diktat velesil, ne bi bila vredna žrtev, ki so jih mali narodi doprinesli za njeno varnost. Taka Evropa bi bila žalostna in bi vodila v razvoj, o katerem nihče nc ve, kje in kako bi sc končal.“ Debata se nadaljuje NA ZAHTEVO OPOZICIJE SE JE ZASEDANJE ANGLEŠKE ZBORNICE PODALJŠALO. POSLANSKE LONDO, 6. okt. Reuter: V spodnji zbor nici so se tudi sinoči še nadaljevale razprave, in sicer na zahtevo opozicije. Sir John Simon je branil vlado in odgovarjal Edenu. Izrazil je željo, da se garancijam za nove meje CSR priključi tudi sovjetska Rusija. Naj se čita kakorkoli Hitlerjev »Mein Kampf«, vsako tolmačenje je napačno. Fakt je, da je Hitler v sedanji krizi prvič popustil. Labourist G r e e n w o o d jc napadal vlado ter dejal, da jc ponižala Anglijo. Prečital je za- hteve svoje stranke, da se spravi češkoslovaška zadeva pred Zvezo narodov ter da vlada skliče svetovno konferenco. — W in s ton Churchill (koncervati-vec) je dejal, da sedaj Češkoslovaška ni zmožna, da se brani. Obramba Anglije ni zadostna. Earl Baldwin je pogrešil, da ni že pred dvema in pol leta začel z oboroževanjem. Odgovarjal jim je državni podtajnik za zunanje zadeve B u 111 c r. ki je dejal, da jc v Ženevi videl, kako velik ugled uživa Chamberlain po svetu. Španija prvi pogoj POGAJANJA ZA SPORAZUM MED ITALIJO, ANGLIJO IN FRANCIJO. SESTANEK CHAMBERLAINA IN MUSSOLINIJA. RIMSKI POGOJI. UlVI, 6. oktobra. V Riinu se vrše, živahna posvetov anja angleškega in francoskega poslanika / italijanskim zunanjim ministrom. To se smatra tu kot dober znak za nadaljevanje Chamberlainovc politike za gospodarsko in politično pomiritev Evrope. Topolu sporazum med Italijo in Anglijo pa je nemogoč, ako se istočasno ne rešijo tudi vprašanja, ki obstajajo med Iranci jo in Italijo. Zato sc zatrjuje, da so sedanja posvetovanja usmerjena uidi v to smer, pred vsem pa sc mora kot prvi pogoj za nadaljnji sporazum najprej razčistiti špansko vprašanje. V glavnem gre pri tem, da so izvede Mussolinijev načrt za pacifikacijo Španije. Italija je v tem smislu pripravljena sprejeti tudi angleški načrt o umiku prostovoljcev. Kakor se izve, je med Italijo in \nglljo i načelu že sklenjeno, kako naj se pri ures- narodnimi borci postopala Avstrija in ka- ko je s ti Vnoiti postaki Dr. Iv u RV a v a ničevanju tega načrta postopa. Odbor za ne vmešavali je l>o poslal koj svojega delegata sira Heminga v SaUunanc.o in Barcelono. da stopi v neposredni stik / rcpubll-kanskoin nacionalistično vlado. Za časa pogajanj in umika prostovoljcev lii se sklenilo premirje. To premirje bi služilo tudi za pripravo za dokončno sklenitev miru. Ako sc do tedaj ne doseže popolna zmaga generala I ranca, pride v poštev predlog o plebiscitu. LONDON, <>. oktobra. ..D vojske puščeni domov v soboto pon®1 . fl) 12. Londonski župan je ustanovil fond za podporo beguncem na (x-vaškem. PALESTINSKI KOMISAR V lONDjLKi JERUZALEM, 0. oktobru. Reuters komisar zu Palestino je odpotoval ' ,0[tjjc don, kjer bo referiral ministru za K Bl,. Malcolm Macdonuldu o vzrokih zai!Inl (1j. mirov. Slednji je včeraj izjavil, da nlllCniif‘ kokih poročil, ki bi pričala, da so ,,0r podpihovanj iz tujine. Glavni d<> '} ki so strahovali severno Palestino. HITLER IE ZOPET GOVORIL- BERLIN, 0. oktobru. Reuter: v imel sinoči v Sporlpalastu y<*"k H ^0\g0 katerem je dejal, da bo Nemčija ta vama pred napadom, dokler bo en ^cei*1' povedal jc tudi pomoč sudetskim ki du so bili zelo zatirani. IMENOVANJE RIMSKE POSLA.' PARIZ, 6. oktobra. Imenovanje se ga francoskega veleposlanika v k ^ bo izvršilo šele po seji ministrskem ta, ki bo ali danes ali prihodn.ii 10 gjj FRANCOSKI PARLAMENT ODO” PARIZ, 6. oktobra. Francoska P sCjj ska zbornica sc je sinoči P° k,a odgodila do novembra. '■ l)r''izV Itorza. Curili, (i. oktobra.^ ^ Beograd JO, Pariz 11.78, ^on‘l(|)!J 8CfJ New York 138.50, Milano l ’ lin 175.70, Praga 15.10 M1iei#v?' Vremenska napoved. , y vet< naglo poslabšanje /. zapadmnn vrc potem zopet večinoma jasno in 1 me. Novice ■■HHRDHSn* Zbotovanie s'oven kih rri nas davčno vprašanje, da bodo tudi tuia podjetja obdavčena najmanj tako kakor mi, bo to le naša zasluga. Zboljšanje prometa, poenostavljenje centralizma. vse to so vprašanja, za katera se borimo v prvi vrsti mi in dostikrat tudi edino mi. 9rsaniziranost trgovstva je zato tudi državna in narodna potreba in naše delo v tej organizaciji je važno narodno delo, °a katero smo ponosni. ENOTNOT TRGOVSKEGA STANU. Naše trgovstvo je bilo dovolj dolgo izrabljano in je tlačanilo raznim političnim . rankam, režimom in vsem mogočim 'n nemogočim faktorjem, ki so vsi po-nali trgovce le takrat, kadar so jih rani. Ko pa smo samo omenili svoje zah-Ve> nas ni hotel nihče poznati. Tako se am je godilo, ker smo bili razcepljeni in ej?rganizirani. Danes pa je trgovstvo „ “10 in organizirano, ono se ne bo dalo Ve£ Izrabljati. n 0 s se' da v času, ko je dnu ‘ ^^nost naroda lahko vsak na kocki. sti rnski *ri?ovc' se zavedamo resno-hof*.,«)e v kateri živimo, pa moramo in s SVf>jlm delom in vzgledom ne-110 opominjati tudi vse ostale sta- Raiiirjenje obmejnega pasu a v enoten napor za rešitev najvaž- Svojčas smo že poročali, da se mnoge obmejne občine zelo živahno potegujejo za to, da se dosedanji 10 km obmejni pas razširi vsaj na 15 km. Kot izvemo, bo o tem vprašanju razpravljala konferenca stalnega jugoslovansko-nemškega trgovinskega odbora, ki bo v kratkem zasedala v KOlnu. V gospodarskem oziru bo razširitev pasu lahko prinesla obmejnemu prebivalstvu lzvestne koristi, saj bi se tako razvil živahnejši promet ter bi se dalo lažje vnovčiti mnoge pridelke, Ki bi sicer ostali doma neprodani. o. Z redom Belega orla V. razreda je bil odlikovan poveljnik dravskega orožniškega polka polkovnik Alojz Barle. o. V Ljubljani je umrl mons. dr. Jože Debevec, pisatelj znane vzgoj-no-spominske knjige Vzori in bqji“. Pomemben je tudi njegov prevod Dantejeve ..Božanske komedije1'. Udejstvoval se jc tudi kot kritik, bil jc pa tudi urednik katoliške revije ,.Dom in svet“ in to med svetovno vojno ter zadnji čas po znani krizi te revije. Bil jc cenjen kulturni delavec tudi med svojimi idejnimi nasprotniki. o. Pri okrajnem sodišču v Murski Soboii jc imenovan za pristava in dodeljen okrožnemu sodišču istotam Jereb Miha, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju. — Ostavko na službo je podala Križman Antonija, uradnica okrožnega sodišča v Murski soboti. o. Premestitve v poštni službi. Premeščeni so manipulantje in manipulantke Ana Kokalj iz Mute v St. IIj, Avguština Juh iz D. M. v Polju v Dolnjo Lendavo, Brigita Jurač s pošte Maribor I. na pošto Maribor III.. Pavla Kurinčič iz Murske Sobole v Tržič, Miroslav Klemenčič iz Ormoža k pošti Ljubljana I. in France Bizjak iz St. lija v Muto. o. Trboveljski slavčki so odpotovali v Bolgarijo, kjer bodo priredili koncerte v Sofiji in Perniku. Spotoma so se ustavili v Beogradu, kjer bodo v okviru kongresa za zaščito otrok tudi priredili koncert. o. Z vlaka sta padla v enem dnevu dva človeka pri Kresnicah. Pogoste nesreče izvirajo odtod, ker ljudje prihajajo na postajo v zadnjem trenutku in potem skačejo na odhajajoči vlak. o. Požar pri Murski Soboli. V torek je nastal požar pri posestniku in lesarskemu mojstru Contala Josipu v Cernelovcih. Med kožuhanjem je domače razburilo pokanje v gospodarskem poslopju. Strahoma so zapazili požar, ki jim je uničil lepo gospodarsko poslopje, vredno 15.000 din, z nekaj sena in' slamo. Skoda je delno krila z zavarovalnino. Sumijo, da jc ogenj nastal od kakega odvrženega ogorka cigarete. o, Litijski vlomilec Ciril Steban jc bil v Ljubljani zaradi številnih vlomov obsojen na 4 letno robijo. o. Nesrečen strel, samomor. Po prekmurskih vaseh imajo fantje navado, da po kožulmnju radi streljajo. V Hodošu je hotel spustiti sli-el Mikrobov. Roparski že, vendar ■■^tnggrrnfr.^iMB nič romanu ni po-obna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) j povsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kar režijo na ugodno priliko, da bi umcili ..obe. Redna nega zob s Chlorodontom rožene mikrobe iz ust. Toda te stalna nega varujo zobe pokvare. Cldorodont zjutraj — Chlorodont predvsern zyc<5er! Potem ostanejo zobje zdravi! Domafi proizvod, iz revolverja v zrak domači fant Roman Gabor, pa ga je v dvigu roke nekdo sunil. Sprožilo se je, izstrelek pa je zadel v lice Abrahamovo Heleno, ki so jo takoj odpeljali v murskosoboško bolnico. Nesrečnega fanta so naslednjega dne našli v sosedovem sadovnjaku obešenega. o. V Ljubljani je stražnik ujel dva nevarna vlomilca s temno preteklostjo. Prijeta vlomilca sla po rodu Madžara in sla skušala vlomiti v trafiko na Grudnovem nabrežju. c. Umrla sta v Celju: Klerik Žagar Pavlin iz škofje Loke je umrl v takaj-njem Kapucinskem samostanu, v bolnišnici pa dninar Klobasa Titan iz Gornjega grada. c. Inieiatorji celjskega kulturnega tedna so podarili g. županu dva spominska albuma s fotografijami, enega njemu osebno, drugega za mestno občino, ki je darovala tednu 3.500 dinarjev podpore. Prav lako bo poslan spominski album tudi g. banu za bansko upravo, ki je dala tednu 8000 din. c. Umrl je Celju 82-1 e Uri prevžitkar Polak Andrej, o katerem smo poročali pred nekaj dnevi, da sc jc ob sveči tako nevarno opekel, da so ga morali prepeljati reševalci v bolnico. Včeraj zvečer so ga umirajočega prepeljali spet na dom k Sv. Rozaliji pri St. Juriju ob j. ž„ kjer je kmalu umrl. c. Krik in vik je bil včeraj v Celju pred Zumrovo gostilno. Ljudje so. hiteli skupaj in okna so se odpirala, dokler niso prišli stražniki in odvedli med prerekanjem na policijo neko kmetico, ki je trdila, da ji je moški v njeni družbi ukradel 50 dinarjev, ko se je odstranila malo iz gostilne. Moški pa, ki jc baš še le zapustil zapor, jc trdil, da je kmetica njemu vzela 63 dinarjev. Policija bo že ugotovila, kako je z zadevo, ljudje pa so imeli svojo malo sezacijo. c. Ponesrečili so se v Celju in oko-Ici: Delavec pri Westnu Rojc Ivan iz Anskega vrha, stroj za stiskanje pločevinaste posode mu jc stisnil del dlani in prste; hlapca Klajžarja Jakoba iz Mozirja, je poškodovala brana po levi roki. n. Višja šola za gosliteljsko stroko bo odprta 1. novembra v Beogradu. Lastniki in ravnatelji hotelov, peusi-onov in restavracij se bodo lahko na Lej šoli strokovno izpopolnili. n Za kongres Jadranske straže v Zagrebu, ki bo od 28. do 31. oktobra, je udeležencem dovoljena polovična voznina. n. Tudi nad Dubrovnikom se je utrgal obiak in deževalo je šest ur kakor iz škafa. Voda je napravila ogromno škodo. n. Kruh so podražili novosadski peki za pol dinarja pri kilogramu. Konzumenti so zelo nevoljni, ker povišanje krušnih cen ni upravičeno. n. Brezplačno brijejo in strižejo Kra-gujevčane tamkajšnji brivski in frizerski pomočniki, ki so pričeli stavkati. Občinstvo razume njihovo mezdno gibanje pa jim daje prostovoljne prispevke za prehrano. „ so izropali neznani zločinci v Prvič luki. Odnesli so raznih dragocenosti za 50.000 dinarjev. n. Šestletni deček ima brke. Vsi Mostarčani se čudijo šestletnemu Zoranu Glogu, ki ima že dolge in goste brke, po c.,e'em, *elesu Pa je pokrit s črno dlako. Čudežni deček jc 90 cm visok in zelo nenavadne zunanjosti. n. Celo svoje premoženje je dala v do* brodelne namene uradnica finančne direkcije v Sarajevu Otilija Trokeš, ki je nedavno umrla. n. Živega proglasili za mrtvega. V Mostam so bile na ulicah nalepljene osmrtnice, ki so sporočale, da je umrl krojač Vila Mustafa. Ljudje pa so se nemalo začudili, ko so »mrliča« videli, kako se pelje na kolesu po mestu. Ugotovili so, da sta si to neumestno šalo dovolila dva »pokojnikova« prijatelja. M'.arlbsr Razširjenje mestnih avtobusnih prog Že večkrat se je v naši javnosti razpravljalo o tem, naj bi mestno avtobusno podjetje prevzelo še nove proge, zlasti progo do Radgone in Murske Sobote, progo do Svečine in pa ptujsko proco. Kajti vedno bolj očitno postaja dejstvo, da avtobusna podjetja, ki obratujejo na teh progah, naraščajočega prometa več ne zmagujejo. Da na je v samem interesu Maribora kot trgovskega in gospodarskega središča, da se z urejenim in poživljenim avtobusnim prometom kar najtesneje poveže s tistimi kraji, kjer ni železniških zvez, to je jasno. Zato je splošna želja javnosti, naj bi banska uprava v tem pogledu čimpreje napravila red in izročLa avtobusni promet tudi na omenjenih prekodeželskih progah mestni občini mariborski, ki je po organizaciji svojega avtobusnega podjetja vsekakor najbolj zmožna, da ta promet na današnjim potrebam ustrezajoč način uredi in podvigne. Kar zadeva vozovni park mestnega avtobusnega podjetja, smo že poročali, da bo v kratkem izpopolnjen s 4 novimi avtobusi istega (vendar modernejšega) tipa kot so ti, ki že obratujejo po mestu, naročen pa je tudi še 5. avtobus, ki bo po velikosti in udobnosti prekašal vse druge. Za nabavo teh vozov pa mestna občina, kakor smo informirani, niti ne bo potrebovala posojila, ampak se bo mogel ta izdatek kriti iz rednih dohodkov, kar bi bil dokaz, da je mestno avtobusno podjetje postalo že aktivno. Zakaj je prišlo do krize v Okrožnem odboru obrtnih združenj Že nekaj mesecev je delovanje največjega obrtniškega foruma Okrožnega odbora obrtnih združenj v Mariboru v zastoju. Nedavno je bila ta obrtna ustanova tik pred likvidacijo in v zadnjem trenutku so jo še rešili propada. Ker javnost zanimajo vzroki te krize, smo vprašali načelnika Oo g. Novaka za pojasnilo. Ali so vzroki razdora notranji ali pa so krivi zunanji vplivi? Predvsem je iskati vzroke v zunanjih vplivih. Novi obrtni zakon je predvideval ustanovitev Okrožnih odborov, ki bi kot večje obrtniške korporacije zastopali interese naših obrtnikov. Kot obrtna upravna oblast prve stopnje vrši Okrožni odbor poleg notranjih poslov še posredno dopisovanje prisilnih obrtniških združenj z raznimi oblastmi. Delovanje prve mariborske imenovane uprave Oo je bilo pravilno in obrtništvo je uvidelo, da so take ustano- ve res potrebne. Tako je bilo do 13. julija 1937. Takrat pa se je pričel podtalni boj proti Okrožnemu odboru, kar so izrabile nadrejene oblasti, ki so postavile komisarja z nalogo, da uredi vse potrebno za likvidacijo. Slično je bilo tudi v Ljubljani, Novem mestu in Celju. Povsod so Okrožni odbori že likvidirali ali pa so še v likvidaciji. V Mariboru pa so na nedavnem zborovanju potrdili bivšo upravo in ji poverili nadaljnje delo za obrtništvo. Drugi vzrok zastoja je omalovaževanje s strani oblasti, tako da je bilo vsako delovanje otežkočeno. Odbor je bil zato prisiljen, da poda ostavko, kar pa banovitia ni sprejela, čim bodo razmere dopuščale, bo Okrožni odbor sklical izredni občni zbor, na katerem bodo odločali o končni usodi te važne obrtniške ustanove. Mastna občina bo kupila celo Stolno ulico Po novem regulacijskem načrtu je Stolna ulica zlasti v spodnjem deiu preozka. V doglednem času bo mesto to ulico preuredilo in prilagodilo predpisom regulacijskega načrta. Zato bo mestna občina kupila vse liiše v Stolni ulici, če pa lo ne bo izvedljivo, bo uvedla razlastitveni postopek. Pričetek je že storjen in je občina kupila od gospe Smidlove hišo v Stolni ulici štev. 4. Z ostalimi hišnimi lastniki v tej ulici sc vrše pogajanja za prostovoljno prodajo hiš. Priprave za »Pohorski dan" Vedno bližje smo značilni pohorski prireditvi „Pohorski dan“. Priprave so v polnem teku. Vse pohorske občine se zelo zanimajo za svojo prireditev, ki bo v prvi vrsti njim ko- ristila. V Framu so bila dekleta skoraj užaljena, ker njih niso povabili k sodelovanju. Zato so tamkajšnja pohorska dekleta sklicala sestanek, na katerem so sklenila, da bodo prevzela dekoracijo za „Pohorski dan“. Stregle bodo v narodnih nošah. V nedeljo popoldne bodo framska dekleta imela prvo vajo in so povabila v Fram tehnično propagandno vodstvo. Pri drvarskih tekmah bodo sodelovali tudi drvarji s Kozjaka. Kobanski drvarji imajo sestanek v nedeljo, 9. oktobra ob 8. uri zjutraj v gostilni Doppler v Selnici ob Di-avi. Prav tako se naj ruški pohorski drvarji-tekmovalci zglu-se v gozdnem uradu pri inženirju g. Karbi v Rušah. Ruški drvarji bodo imeli v nedeljo, 16. oktobra, dopoldne na dvorišču nove ruške šole izbirno tekmo. Prireditveno vodstvo bo razpisalo natečaj za načrt pohorskih we-ckend hišic in natečaj za osnutek bodočega društvenega znaka. Opusfltsv starega mestnega i pokopališča Mariborski mestni svet je pred leti odredit zatvoritev starega mestnega pokopališča v Strossmayerjevi ulici s pripombo, da se družinski grobovi smejo uporabljati še pet let, grobnice pa 10 let. Končna opustitev starega mestnega pokopališča pa bo 1. januarja 1940. Ker bo torej z navedenim dnem stolna župnija s starim pokopališčem poljubno razpolagala, opozarja vse one, ki imajo na pokopališču grobnice, svojce in sorodnike, da s 1. januarjem 1940 prenehajo vse njihove pravice na tem pokopališču. Kdor želi prenos kakega mrliča, prenos oziroma odstranitev spomenikov itd., na drugo pokopališče, mora to izvršiti najkasneje do navedenega roka, ker preidejo sicer s Lem dnem grobovi in grobnice v last stolne župnije. m Za tekstilnega inženirja je bil diplomiran te dni v Nemčiji g. Bruno Fanin-ger iz Maribora. m Izpremembe posesti. Mestna občina je kupila od posestnice Ide Schmidlove hišo v Stolni ulici 4 za 290.000 din, društvo »Vzajemnost« žel. uslužbencev je kupiio od Friderika Jauka hišo v Tatten-bachovi 24 za 635.000 din. Ing. H. Mohorič je kupil od dr. Fr. Giančnika parcelo v koroškem predmestju za 42.900 din. Od mestne občine je kupil davčni inšpektor M. Železnik veliko parcelo v magdalen-skem predmestju za 15.708 dinarjve. m. »Pohorski list« bo izšel. Prireditveno vodstvo, ki pripravlja »Pohorski dan«, bo ob tej priliki izdalo slavnostno publikacijo o pohorskem pokretu s strokovnimi članki, delovnim programom in zadružnimi pravili. m. Kanalizacija Vetrinjske ulice. Mestni delavci kopljejo na Grajskem trgu jarek za kanalizacijo. Zgradili bodo priključek kanalov iz Slovenske ulice preko Grajskega trga v Vetrinjsko ulico. m. 1000 kg grozdja so danes prodali na Rotovškem trgu v okviru Grozdnega tedna. Grozdje so ljudje v kratkem času razgrabili, ker je bilo zelo poceni. Prodajali so ga po 3 do 3'50 din kilogram. Zaradi izrednega zanimanja bo Zveza gospodinj v soboto zopet na stojnici prodajala grozdje, j m Urejevalna dela v Studencih. Prihodnji teden bodo pričeli delavci stavbenika Špesa podirati cerkveni hlev pri Sv. ! Jožefu v Studencih in graditi novega. Istočasno bodo uredili tudi cerkveni prostor in gradili novo tržnico, j m Nemški cigani v Mariboru. Preko meje nad Selnico ob Dravi so prišli iz 'Avstrije k nam številni nemški cigani. Naše oblasti so jih spravile v Dravograd. | m Prometna nesreča na Aleksandrovi cesti. Blizu glavnega kolodvora so se splašili konji in z voza je padel 54 letni hlapec Ivan Šalamun, ki si je pri padcu zlomil rebra na desni strani. Moža so prepeljali v bolnišnico. m Deklica pobegnila od orna. Merdau* sova hišnica Marija Zvoki s Korošce ceste je prijavila policiji, da je r.cznanokaffl izginila njena 14 letna hčerka Štefka. m Cerkvenega vlomilca so prijeli. Orožniki so snoči aretirali 28 lctr.ega čevljarskega pomočnika Ivana H. iz Maribora, ki je osumljen, da je vlomil v cerkev v Kamnici v Mariboru. Izročili so ga sodišču. m Celo v barake vlamljajo. V Danjko- vi ulici je v vagon 30 vlomil neznanec in ukradel tovarniški delavki Katarini Se-linškovi dva plašča in nekaj obleke v vrednosti 1700 dinarjev. mSlinavka se je zopet pojavila na Scherbaumovem veleposestvu v Rogozi, razen tega pa tudi na dveh posestvih v Bohovi. m Svojega delodajalca je opeharil. Mi* zarski mojster Štefan Koter je prijavil policiji, da ga je njegov bivši pomočnik Anton T. ogoljufal za neko posojilo. * Zadnjo tombolo priredi letos Narodna Odbrana v nedeljo, dne 9. oktobra, na kateri se bo razdelilo med srečne dobitnike 15 tombolskih dobitkov poleg ne-šteto drugih malih. Glavni dobitki so din 3000 v gotovini, moško in žensko kolo. bala platna itd. Cena tombolskim kartam Din 2.50. Tombola se vrši na Trgu Svobode ob 3. uri popoldne. Cisti dobiček je namenjen za naše obmejne šole. V slučaju slabega vremena se vrši tombola naslednjo nedeljo, dne 16. oktobra 1.1. * Interesenti za esperanto in esperant' ske tečaje naj se oglasijo v četrtek, 6. okt., ob 20. uri v Narod, domu, III. nadst. Vhod iz kopališke ul. Odbor Esp. društ. * Zlate zapestne ure 230 dinarjev v trgovini M. Ilgerjev sin, Maribor, Gospo* ska 15. * 9. oktobra v Slovenske gorice (Cnrt' rek, Apače, Gornja Radgona, Slatina Radenci — kopanje, Kapela, Sv. Trojica* Sv. Lenart. — Vozna cena Din 50.—. * Mariborska sokolska društva prife' dijo dne 9. okt. komemoracijo za blagop* Vit. kraljem Aleksandrom I. Zedlnlteljetf ob 11. uri v dvorani Sokolskega doma (Union). Za člane udeležba obvezna v civilu z znakom. Vabljena vsa mariborska društva in prijatelji. — Meddruštveni odbor. Kino *Dekle od snoči Vas vabi, da pridete na sestanek v Grajski kino. * Kino Union. Najlepši film letošnje#3 leta »Domovina« po romanu Sudermann* z Žarah Leander. Mariborsko gledallilm Četrtek, 6. oktobra, ob 20. uri: »Kar h0' čete«. Red C. Petek, 7. oktobra: Zaprto. V četrtek se ponovi Šekspirjeva komedija »Kar hočete«. ultura Shaw: Hudičev učenec Kakor večina del znamenitega angleškega dramatika Bernarda Shawa, je tudi njegov »Hudičev učenec« nekaj v sredini med komedijo in dramo, pred vsem pa pikra satira na vse tiste zlagane konvencionalne kreposti, ki niso »krasile* samo ljudi 1. 1777. v Ameriki in na Angleškem, ko se zgodba odigrava, ampak jih »krase« tudi dandanes in jih bodo kljub Shawovi satiri po vsej verjetnosti do konca sveta. Prav v tej satiri, v izredni duhovitosti in v mojstrski gradnji je glavna odlika tega dela, ki nas, morda še bolj kakor druga, utrjuje v prepričanju, da je Bernard Shaw nekak modernizirani nadaljevalec tistega dramatskega dela, ki ga je za časa kraljice Elizabete za-počel njegov veliki, nesmrtni rojak Wil-liam Shakespeare. S tem posega Sha\v kljub postavitvi dogajanja v določen čas in v določeno okolje v občečloveško in je tudi pri nas Slovencih vedno deležen toplega sprejema. Deležen ga je bil v polni meri tudi v torek, ob premieri »Hudičevega učenca« v našem mariborskem Narodnem gledališču. katerega zunanja zgodba je zajeta • Usov am.T .'h osvobod!,nih bojev, je pte vedel na slovenščino (žal iz nemščine) g. Milan Skrbinšek, zrežiral g. Vladimir Skrbinšek, insceni-ral pa g. inž. arh. Makso Hlad. Prevod je gladek; inscenacija je morda malo problematična, kaže pa na svoj način mnoge odlike in posrečene domislice; do-čim je režija, lahko trdim, v celoti izvrstna. G. V. Skrbinšek se je skrbno oziral na vsa področja in na vse probleme, ki jih postavlja dobra moderna režija ambicioznemu režiserju in je v svojem stvariteljskem naporu uspel. Ni pa seveda njegova krivda, da vsi protagonisti niso v celoti zmogli vsega, kar so nekatere težke vloge od njih zahtevale. Krono večera je odnesel nedvomno g. V. Skrbinšek sam s svojo zrelo, do podrobnosti dognano in umetniško vlito igro ter sijajno karakterizacijo »hudičevega učenca« Richarda Dudgeona. Gdč. Branka R a s b e r g e r j e v a, ki je nosila poleg njega najtežje breme močno spremenljive vloge mlade pastorjeve žene Judite, je nekajkrat pod tem bremenom omagovala, dasi je na drugih mestih dosegla res častno višino. Tudi ga. Zakrajškov a, v svoji sicer močni ;nterpretaciji gospe Dtidgeonove ni ime-la vedno le posrečenih trenutkov. Enako težka je bila naloga g. Crnoborija, ki je igral pastorja Andersona. V prvih slikah vloge ni izčrpal, pač pa je rastel proti koncu' in dosegel v zadnjih dveh nastopih uspeh, ki dokazuje časten napredek v primeru z onimi prejšnjih let. Ostali igralci so se odlikovali v svojih srednjih in manjših vlogah zlasti po sijajni karakterizaciji in zaslužijo skoraj vsi, brez izjeme, priznanje. G. Danilo Gorinšek je ustvaril klasičen tip bebca Christopha Dudgeona; isto morem trditi o g. Gromu kot Williamu Dudgeo-nu, g. Košuti kot Titusu Dudgeonu, g. N a k r s t u kot sijajnem majorju Swin-donu, g. Pavlu Koviču kot fino pojmovanem generalu Bourgovneu ter g. Košiču kot odvetniku Hawkinsu. Z lepim uspehom je nastopila tudi gdč. Vla-doša Simčičeva in ustvarila karakterno fino pogodeno siroto Esso. Ta, nad običajno povprečnostjo dvignjeni an-sambl, sta motila samo g. Štandeker kot vojaški duhovnik in g. Turk kot narednik.. G. Turk je bil že po maski diletantski in taka je bila pretežno tudi njegova igra. V nemih vlogah sta nastopili še ga. G o r i n š k o v a in gdč. C e-p i č e v a. Občinstvo je sprejelo »Hudičevega učenca« s toplim priznanjem in je nekaterim Sha\voviin domislicam ploskalo celo pri odprti sceni. —r* k Včeraj je pomotoma pri članku »Sl venska knjiga« izostala Šifra s. š. k. Bagrjana dramska pisateljica. V soboto l. oktobra, torej istočasno kas mariborsko, je pričelo svojo novo sezo tudi sofijsko državno gledališče, in s' ^ s krstno predstavo drame »Gospa*- * sta jo napisala skupno Jelisaveta . iana in Matvej Vlev. Bagrjana, ki je p nas Slovencih znana kot prevajate j • naše lirike v bolgarščino in po prpv s0 nekaterih njenih pesmi v slovenšrazHinljivo«, »nazorno« in »vidno«. Fantazija smis| Uov°ij Pritegovala v pomoč; o načrtu, smeri in vse,,, f*«! se niso dajala obrazložena pojasnila. Iz "aPak, ,‘ 0r su ,Sc spominjam, se mi pa zdi. da je bila a9bii"j0:«te pedagogike glavno v tem, da učenec ni \ Njihov ,| , (».K.jtvs r IVIH, Uii HI ii,| olj vPogleda v bistvo stvari, vzroke dogajanj loKiClli razvoj. v našem primeru pa je naš resnih, v /lia,1°sti močno zavirala še nedopustnost je izvirala iz nespremenljivih načel naše :;diko'!f.l"0':ne ,Tlatcrc- Prav gotovo pa tudi ni bilo liOvc v llu^c »neizorane« in preveč prirodue du- Lfl HVIfoUl IUIV ' 11» J'* v T vv M uuitv UM ■u '.,ne trezne, intelektualne življenjske znanosti. tSoga yer.a ie i'iln in je ostala enotno trdna. Obstoj Men0 f-, mlll° nad vse dvome vzvišeno dejstvo. ■' freba pripeljati k Njemu šele s pomočjo W v teoloških dokazovanj. Toda bližje ka- v *vob,}i!ru CCr!\ve seni čutila prisotnost Stvarnika ‘ti b lllltetiri«|,.''II:, v K°zdu. na polju, na vrtu ali v hir,,? avn'ci- Tako se je moglo zgoditi, da sem • I ‘MII! 111 i a l— L v . i . ‘tovolj ai'ia V;, .mi nncia občutek, da me ta sveti zakrament ni ' "L''0 Prevzel. Obredna dejanja kot posredo lla llicfl •-v- v/uivunu ucjiiuj« ivui poMcuu- r)|'fV/.C|.. . I)K0]11 in človekom me niso nikoli dovolj 110 enak-r> s.c "1l vsc Preveč pozemska, in več- Ponavljanje jim jc vzelo silo in moč inspira- cije. Bolj živo kakor v njih ali v besedah, sem čutila v svoji lastni duši kontakt z duhom vesolja. Ducky, ki je bila skupaj z menoj pri birmi, jc menda čutila popolnoma isto. Dolge priprave in nepotrebne razlage samo po sebi razumljivih življenjskih vrednot, so vzbudile v nama nerazpoloženje in prikrito jezo. Obenem io samo še pospešile občutek praznine, čeprav si ga druga drugi nisve hoteli priznati. Spoznanje, ki sva ,tcc^ doživeli, je povzročalo v najinih dušah precejšnjo zmešnjavo, vendar nama je neki nepojasnji-vi čut sramu branil razpravljati o neki stvari, ki je bila bolj zadeva duše kakor jezika. Potrudili sve se pošteno, da bi sc poglobili v cerkvene obrede in da bi preko njih začutili neko tesnejšo zvezo z nebesi. Toda ne jaz ne ona nisve dosegli tiste ekstaze, ki prevzame tako veliko birmank. Birmani sve bili v mali, belo pobarvani cerkvi v Oeslau pri Rosenau. Bilo je za časa »narcissusa poeti-cusa«, prvega cvetja. Z njim je bila okrašena vsa mala cerkev, sezidana v slogu rokokoja. Taka mi je ostala tudi za vedno v spominu. Besede, v katere znamenju se je izvršil moj samoodgovorni vstop- v življenje, so se glasile: »Blagoslovljeni vsi. ki ste čistega srca, kajti postali boste otroci božji!« Na dan birme mi je izročila mama štirivrstno biserno ovratnico s sponko iz rubinov in demantov. To dragocenost mi je v ta namen zapustila moja stara mama i tiska carica, ki je bila kot hessenska princesa tudi sama birmana v nemški protestantski cerkvi. Kadar je bila mama v Rosenau, jc bilo naše živ-njenje tam v resnici lepo, kadar jc pa ni bilo, se nam je zdelo skoraj neprijetno. Toda mama je bila tedaj cesto odsotna na svojih potovanjih v Rusijo in Anglijo, gospodinjstvo je pa prepuščala gospodični in dr. X-u’ Odkar sta se zaljubila, sta bila trdno prepričana o svoji popolnosti, dočim na nas, njunih učencih in še na marsikom drugem, nista našla niti ene same poštene dlake. Ljubezen ustvarja pri različnih ljudeh pač različne nasledke. Razen tega sc jima ie zdelo potrebno, da nas seznanita tudi s temnimi stranmi življenja kajti po njunem mnenju se nam je do tedaj vse predobro godilo. Zrasli smo v lazkošju in udobnosti bogatega angleškega doma. Sedaj pa naj bi bilo drugače. Naša učitelja sta si vtepla v glavo, da nam pokažeta, kako živ-Ijenje m vedno le prijazno in prijetno. Pred vsem bi se morali odvaditi angleških navad in angleškega okii-sta:.. nce'* so sf resni in odločni poizkusi, ki naj bi ubili v nas vse, kar nam je bilo do tedaj drago in milo. Nam so se zdele te novotarije grozne muke in smo se proti njim borili z vsemi silami, seveda le na znotraj, s skrito, a zato še večjo jezo. »Gospodična« — to so vedeli je vse to dobro čutila in pri tem celo uživala. Me smo bile tedaj v tisti starosti, ko je deklicam najhuje in ko potrebujejo najbolj zaupljivosti in potrpljenja svojih staršev. To je starost, ko nezadržno sine car otroškega gledanja na svet in se pričenja polovična doraščenost in dozorelost; starost, ko visi duša med sanjami in dekliškim prebujenjem. To je globoka notranja kriza, ki bi jo morala vsa okolica obzirno upoštevati. Da se to nam ni zgodilo, je bila kriva v prvi vrsti gospodična. Ako bi bila mama to žensko bolje poznala, prav gotovo ne bi bila nikoli postala naša vzgojiteljica. O tem sem trdno prepričana. 5 sodišča Iz Mursk« Sobot« Znani tat Zver Jakob bi moral letos poleti nastopiti kazen 8 mesecev strogega zapora pri okrajnem sodišču Sv, Lenart v Slov. goricah, a se je zasledovanju orožnikov spretno skrival v svojem rojstnem kraju Okoslav-cih in v okolici po Ljutomerskih goricah. Z njim pa je iz ljubezni šla njegova žena, 27-lena Marija. Prenočevala sta večinoma po kozolcih in skednjih, pa tudi na prostem; živela sta od tatvin, saj sta vedela, da so kmetje na polju, ključ od hišnih vrat pa navadno postavijo na okno. Tako sta vlomila 15. julija pri posestniku Horlu Janezu na Moti, mu odnesla več obleke, perila, obuvala, kave, sladkorja in masti ter 200 din, a že 18. julija sta prišla do posestnika Krambergerja Matije na Starešinskem vrhu ter odnesla vse, kar jima je prišlo pod roke, v skupni vrednosti nad 5000 din. 30. julija sta bila v Okoslavcih ter si pri posestniku Seršenu Francu privoščila na en mah 4 kokoši, na zadnje pa, nekje v Meleh ali v Sratovcih, 3 pure, katerih lastnik se ni prijavil. — Povsod so ju videli in spoznali, a znala sta se spretno skrivati. Na ovadbo je okrožno sodišče v Murski Soboti že nameravalo izdati tiralico za njima, ko je prišlo obvestilo, da sta aretirana. — V orožniški preiskavi sta grehe priznala, med drugim pa še to, da sta 27. maja letos obiskala v svojem tatinskem poslu tudi Krefla Franca, posetnika v Orehovcih. V preiskovalnem zaporu se je Jakob nameraval obesiti, a so ga sojetniki v zadnjem trenutku rešili, kakor je „Večernik“ že poročal. „Z Bogom, sveti" je takrat zapisal na košček papirja, ki so ga našli pri njem. Pri glavni razpravi v sredo sta grehe skesano priznala, saj jima drugega ni kazalo, le izgovarjala sta se s svojim bednim stanjem zaradi brezposelnosti. Jakob je milo prosil, naj se mu ne naloži poleg kazni, ki jo pričakuje, še pridržanje, katero je predlagal državni tožilec za njega, ker je bil že 10 krat predkaznovan. Zena za sebe ni imela na sodni dvor nobene prošnje, le za moža je jokala, naj se mu pridržanje izbriše. Obsojena sta bila oba, Jakob na 3 leta robije in izgubo častnih pravic za pet let, Marija pa na eno leto strogega zapora in na izgubo častnih pravic za enako dobo. Pridržanje po prestani kazni se ni izreklo, zaradi česar se jc Jakob olajšano oddahnil, saj bi to po njegovem ne slišalo k kazni in bi ga tudi ne prestal zaradi bolezni na pljučah. Kazen sta sprejela. KRAJA ELEKTRIKE. Posestnika in ključavničarskega pomočnika Iv. Tegerja dolži obtožnica, da je protipravno odvzel pravično stvar in se torej pregrešil proti § 314. A čeprav je bila »premična stvar« nevidna, so mu vendarle prišli na sled. Saj tatvine mogoče ne bi odkrili, če ne bi skupni števec na slovenjbistriški občini zaznamoval več toka, kakor so ga zaznamovali števci posameznih strank. Iskali so in našli, da je imel Teger napeljane žice od glavnega voda. Ni pa samo uporabljal elektrike za razsvetljavo, ampak si je celo napravil električno peč; saj je bila elektrika »zastonj«. Porabil je v dveh letih za 12.000 din toka. Ker sc je Teger poravnal z občino in odplačuje tok, ga je sodišče obsodilo na 2 meseca zapora pogojno za dobo dveh let. S KOLOM JE UDARILA BIVŠO DEKLE SVOJEGA M02A. Alojzija Trafeli iz Podlehnika leži danes že v grobu. Neko marčno noč sta se ustavila pred njeno kočo Ivan Junger in njegova žena Katarina. Klicala sta jo, naj odpre, in da se morata na vsak način pomeniti z njo. Trafelijeva, ki je že imela dva nezakonska otroka z Jungerjem, dolgo ni odprla. Ko pa je prišla na vežni Zanimivosti ZAKLAD V SMETEH Stari zbiralec odpadkov v Londonu Griffit je našel na smetišču verižico z barvastimi kamni. Ko se je vrnil domov in opral nakit pod vodovodom, so kamni zaigrali v najpestrejših barvah. Starec sicer ni verjel, da bi našel kaj dragocenega, ali vendar je prijavil svojo najdbo policiji. Tudi policija ni videla v verižici kakega posebnega zaklada, toda zadržala ga je kljub temu. A že po treh dneh je klicala policija starega Griffita in mu sporočila, da je našel dolgo iskano ogrlico lady Munsterjeve. Kot najdnino je prejel mož 1000 funtov. S to vsoto je seveda stari pometač lahko takoj zapustil svoj službo, kajti denar mu bo zadostoval za življenje do smrti. prag, jo je Junger potegnil iz koče, Katarina pa jo je udarila s trsnim kolom po glavi. Trafelijeva je namreč govorila o-krog, da bo dobila še tretjega otroka z Jungerjem. Trafela po napadu ni bila več zdrava. Hodila je na delo z zlomljeno roko. Umrla pa je za pljučnico. Katarina je bila obsojena na 3 mesece zapora pogojno za dobo treh let, mož pa je bil oproščen. S kolom ga je iskal in ga namlatil. Jožef Petelinšek je bil enkrat v začetku marca malo vinjen. Tekel je z lato po Hajdovšah, da bi nekoga namlatil. Najprej je naletel na nekega Klasinca, se ustavil pred njim z dvignjeno lato, a ga je k sreči prepoznal. „To ni ta pravi“, je dejal in odbežal naprej. Dobil je Miška, ki pa ga jc ozmerjal in celo „klofutnil“, na kar ga je Petelinšek namlatil z lato. Poškodoval ga je precej težko, da je moral Miško v bolnišnico. Sodišče je obsodilo fanta, ki je deloma priznal in se sam javil orožnikom, na 2 meseca strog, zapora; plačati mora bolnišnico in 884 din odškodnine Mišku. Tatvina. Pavla G. še ni bila nikoli kaznovana. Tudi tokrat se mogoče ne bi pregrešila proti zakonu, če se ne bi poročila — celo otroka že ima, 5 let je star — in če ne bi njen mož sproti vse zapil; tako, da so jima prodali pohištvo. Ona je služila v Slov. Bistrici. Ali v službo je prišla s knjižico neke druge ženske, ki je pozneje pokradla pri gospodarju perilo, da so lahko oblastva res mislila, da je prišla že z nepoštenim namenom v službo. Zaradi priznanja in težkih okoliščin, v katerih se je obtoženka nahajala, jo je sodišče obsodilo na 2 meseca zapora pogojno ter 600 din denarne kazni; škoda je poravnana. Fantovski pretep. 21-letnega Feliksa Nipiča jc spoznal predsednik senata dr. T. Turato takoj, ko je stopil pred sodni stol. Nipič je bil obsojen lani na pogojno kazen; saj se je vedel pred sodniki kakor angelček in je jim sveto obljubil, da ne bo nikoli več prišel pred sodnike. Obljube pa ni držal. Ko so letos v Sabedrovi viničariji v Žikarcih točili pijačo, je prišel Nipič tja precej vinjen. Začel je razgrajati. Zato so ga postavili pod kap. On pa je zategadelj s koli napadel Ivana Hrastnika in njegovo ženo Antonijo. Pomagal mu je že precej prileten Škofič. Obsojena sta bila vsak na 4 mesece strogega zapora; nadalje bo moral Nipič odsedeti še lansko pogojno izrečeno kazen. RjmNo Petek, 7. oktobra. Ljubljana, 11 Šolska ura. — 12 Opoldanski koncert. — 18 Orglice in harmonika. — 20 Večerna prireditev. — 22 Napovedi, poročila, zabavna glasba. — Beograd, 12 Opoldanski koncert. — 17 Orkestrski koncert. — 20 Zabavni koncert. 22 Poročila, napovedi, lahka glasba. — Sofija, 19.50 Rossinijeva opera »Seviljski brivec«. — Praga, 20.40 Dvofakova opera »Vanda«. — Milan, 20.30 Operetni večer. — Varšava, 21.15 Koncert varšavske filharmonije. ENONOŽNI PLESALEC Naša fantazija si more komaj predstaviti, da je pred sto leti živel mož, ki je plesal samo z eno nogo. To je bil Juliano Donato, španski umetnik, ki je že v rani mladosti izgubil nogo in je z drugo dosegel v plesni umetnosti neverjetne rezultate. Plesal je z eno nogo po najboljših plesiščih sveta in žel povsod burne uspehe. Ta primer priča o tem, da se more talent uveljaviti pod vsemi okoliščinami. Na misel prihaja Lessingov izrek, ki ga je položil v usta »Modremu Nathanu« o Raffaelu, o katerem pravi, da »bi bil postal velik umetnik tudi tedaj, če bi se rodil brez rok«. X Drevo, ki ubija. V afriških pragozdovih raste eksotično drevo, ki ga domorodci nazivajo »drevo smrti«. Steblo zraste zelo visoko in je neprestano ovito v oblak belih cvetov, ki silno močno dišijo. Spočetka je njihov vonj omamen, pozneje pa se človeka polasti težka ne-i lagodnost, ki ji sledi smrt. Nedavno je prispela v notranjost Afrike angleška znanstvena ekspedicija, ki namerava proučiti to nenavadno drevo in odkriti skrivnost njegovega vpliva. Strokovnjaki smatrajo, da je ta cvet zelo strupen. Upajo, da jim bo uspelo pridobiti večjo količino njegovega strupa za znanstvene preizkuse. Domorodci se poslužujejo tega drevesa za izvrševanje smrtne kazni. 0 sojenca privežejo k deblu in ga prepu* stijo njegovi usodi. Smrt, ki je baje čis o brez bolečin, nastopa po dveh urah. Človek se onesvesti in v tem stanju izdihne. X Gorovje iz soli, ki predstavlja največjo količino soli na svetu, leži na obali Perzijskega zaliva. To gorovje nepro' stano in zelo hitro menjava svojo obliko, kajti dež zelo lahko topi to sol. Nekateri grebeni dosegajo višino do 1200 metrov. To so prave planine, ki se žarko bleščijo v soncu in so vidne iz velikanskih da* Ijav, ker se s svojo barvo jasno odbijajo od bližnjih temnih gora in na drugi strani od morske gladine. X Svetovni rekord v nošenju jajc i®a neka bolgarska kokoš iz vasi Gabrovi ki iznese vsak dan tri jajca. Od teh i®* sicer samo eno apnenčasto lupino, druff dve pa le tanko kožo, vendar sta tudi dve povsem uporabljivi. X V Floridi živijo divje svinje-potap' ljači, ki lovijo ribe. Od daleč spremljajo ribiče in pobirajo z morskega dna vso ribe, ki jih ribiči zavržejo, sposobne so pa tudi same uloviti žive ribe in to celo večje. Draga vzgoja. — Vzgoja mojega sina me je stala col gozd! — Ali ste ga toliko pretepali? Rasno JABOLKA grozdje, sadjevec, vinski mošt (sladki) razpošilja: Posestvo »Grič« pri Mariboru. Tel. 2807._______________1652 NAROČITE PRAVOČASNO SNEGOLOVCE za Vašo streho, da ne bodete imeli sitnosti, pri ključavničarstvu Škrinjar in Dolenc, Miklošičeva 6.___________1658 Išče se KROJAŠKA DELAVNICA ali lokal. Plača se pol leta naprej, Ponudbe na upravo pod »Krojaška delavnica«. 1659 Samo v gostilni »Split« dobite SLADKI DALMATINSKI MOŠT Koroška c. 39. 1662 PRODAM HIŠO z gostilniškim lokalom, z dvema strankama in nekaj vrta. Cena po dogovoru. — Rupnik, Studenci, Zrinjskega ul. L____________________1663 Prodam novo zidano HIŠO Dobrava 23. 1673 PRISTNE KRAJNSKE KLOBASE zopet dnevno sveže na zalogi. Z. Anderle. Maribor, Gosposka 20. 1674 SADJEVEC iz prvovrstnih jabolk, higienično prešan, 20 hi. poceni na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 1627 Kupim RABIM 20-25.000 din z vknjižbo na hišo z 10% obrestmi na eno leto. Naslov y_uprav,L_________________1672 POHIŠTVO ZA VSAK OKUS izdelavam po naročilu ter se priporočam. »Efka«. mizarstvo, Frančiškanska ul. 12. Sprejme se vajenec. 1675 ŽELEZNO PEC srednje veliko, kupim takoj. Ponudbe s ceno na Žehelj, Ruše. 1667 Službo dobi ŽIVE KARPE linje, postrvi v poznano dobri kvaliteti dobite najceneje dnevno pri Ferdo Greiner-ju, Maribor, Gosposka ul. 2. 1655 Posest HIŠICO s 1000 m2 vrta v G. Radvanju zamenjam takoj za parcelo v Novi vasi, Pobrežju, Teznem ali Studencih. Prevzem hipoteke. Kapital nepotreben. Vselitev mogoča ta-takoj. Event. oddam za več let v najem. Posredovalci izključeni. Vprašati pri Josipu Klinar-ju, Praprotrtikova 17, Krčevina. 1656 Stanovanje STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam 1. no vembra za din 260. Stritarjeva ul. 29, Pihler. 1657 POMOČNICO izučeno v kuhinjskih potrebščinah. porcelanu in steklu sprejmem. Vicel. Maribor. 1661 HIŠNIK se sprejme za 2. november Vpokojenci z veseljem za vrtnarstvo imajo prednost. Vprašati od 13.—14., Gajeva ul. 15. 1670 UČENKO sprejme pod pogojem, da govori slovenski in nemški, da ima najmanj 2 razreda srednje šole. Hotel in restavracija »Novi svet«. Maribor. 1676 Sprejmem TRGOVSKEGA VAJENCA s predpisano šolsko izobrazbo. Stanovanje in hrana hiši. Pismene ponudbe je slovsti na upravo »Večer® ka« pod »Vajenec«. 1“^ Pouk NEMŠČINA. ITALIJANSKI' NA. FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. ln“ vidualen pouk. Zajain1' j uspeh. Aleksandrova c. levo. 1 Znanja URADNIK . ,<,[ ženil bi gospodično do 25 ‘} staro, čiste preteklosti ni nekaj dote. Ponudbe s sli poslati upravi pod šifro vina«. 1 ■ POSESTNIK IN TRGOVg poroči starejšo osebo z ,, kaj gotovine. Ponudbe ,j.a upravo »Večernika« pod koj«;_______________ Naše blago za zaveso olepša Vaš dom in ga 1,9 pravi udobnega. Tehstllam BOdeleldl prinaša pravilnO*^__, Spomnite seCHj^ ODDAM STANOVANJE sobo, kuhinjo in kabinet z vr tom. Studenci, Kralja Petra cesta 10. 1664 LEPO OPREMLJENA SOBA sončna, snažna, se odda. — Naslov v upravi. 1668 Prodam Proda se SOBNO IN KUHINJSKO PO HIŠTVO ter razne druge stvari dne 6.. 7. in 8. t. m. v Smetano-vi ulici 46-11.__________1649 Prvovrstno KISLO ZELJE kg din 3,— pri Lovrecu, trg. vrst olja. 1671 */• SETA VLOŽEK "°se, čevtle >» 1,09 .0 od 200 do 350 cm2, samo dobro ohranjeno, P° nosti D. K.W, kupimo. Ponudbe na upravo »Večerni ^ pod »Motorno kolo". _____________________________ _ ___________ •1 —-------------------------------------- —--------- j4. m1* lzcUi~." m urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d.d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ° upf0V« Velja na mesec prejeman v upravi ali ro rošU 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kop.ališka ul. 6. Tclelon uredništva W št. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409.