0!lika 4i2^iele XXX¥N • cena 12 din
Celle, 20. oklom 1983
DVI tednik je glasilo občinskih organizacij SZOL CEUE, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in 2alec
Stanovanja še plačujemo
mreOnlh piačniko¥ stanarin na CoUskem nI veliko, a tuai ti krnilo že tako]
ikmmna sreOstva za vzOtievanlo
stanarine še daleč ne pokrivajo
seh stroškov vzdrževanja družbenih
lanovanj, znotraj zbranih sredstev
I je tudi vse večji delež, namenjen
I amortizacijo. Ekonomske stanari-
t očitno še lep čas ne bomo dosegli,
»to morda sedaj toliko več skrbi na-
lenjajo povsod rednemu plačevanju
tanarin, pa čeprav je nerednih plač-
ikov na celjskem območju malo.
Vzroki, zakaj ljudje stanarin ne pla-
ijejo, so seveda različni, značilno pa
f,cia je med njimi malo ljudi, ki stana-
ine ne plačujejo, ker pač nimajo de-
9rja. Strankam, ki dejansko nimajo
ohodka niti lastnine, v celjski občini
a primer dolgove odpišejo, drugače
9 je s sicer socialno šibkejšimi, ki žive
velikih in zato dragih stanovanjih, so
»Posleni in imajo morda tudi drugo
'stnino, kot je zemlja ali avtomobil. Ti
'''ičajno niso niti pripravljeni zame-
'iati stanovanja za manjšega, do sub-
^ncij pri plačilu stanarin pa niso
!>ravičeni. Sploh je zahtevkov po
'Jbvencijah presenetljivo malo - v
^jski občini med upravičenci le bo-
odstotkov. Precej pogosti pa so
"ii primeri tako imenovanega soli-
''Tiostnega neplačevanja, ko se ljudje
^to odločijo, ker žele na takšen način
'militi boljše vzdrževanje stanovanj, še
l^gosteje pa stvari, ki sploh ne sodijo
.stanarino - ogrevanje ali reden
^ivoz smeti. Kaj dosti pa s tem ni
^goče doseči, saj je vsak stanovalec
^Ižan plačevati stanarino, če drugače
pa to zahteva odločitev sodišča. Ce
^ plača sam, niti njegova delovna or-
^^izacija, ostane celo prisilna izseli-
Toda kljub njihovemu strmemu
!"^stu, zaradi neplačevanja stanarin
še skoraj nikogar izselili. Da pa to
J^^trebno, ubirajo v občinah različna
celjski občini, kjer stanovanjska
Cj^Pnost razpolaga zli .000 stanovanji, je
konec junija neizterjanih stanarin za
K*2.000 dinarjev, med njimi pa so tudi
l^^erjane stcinarine za nekaj let nazaj.
|BSm>i|g planirane stanarine je to le
skromen odstotek. V Celju dolžnike obi-
čajno dvakrat opomnijo, če pa še to ne
zadošča, skupnosti stanovalcev iztožijo
dolžen znesek.
V mozirski občini je pri 418 stanova-
njih okoli 5 odstotkov dolžnikov, ki ne
plačajo več kot tri mesece. Te so doslej
opozarjali, sedaj pa stanovanjska skui>
nost v imenu skupnosti stanovalcev izda
odločbo. Tudi to, da sodnega spora še
niso imeli, je dovolj zgovorno.
Ob polletju v laški občini ni poravnalo
staneirin 128 strank, dolžni pa so bili
135.000 dinarjev, kar je 2 odstotka vseh
sredstev, ki se zberejo od stanarin, število
dolžnikov pa predstavlja 10 odstotkov
vseh stanovalcev v družbenih stanova-
njih. Vedeti pa je treba, da tretjina dolžni-
kov poravnava praviloma staricirino vsa-
ke tri mesece, ostali pa zamujajo za me-
sec ali dva. Le pet plačnikov v vsej občini
pa je pravih nerednih plačnikov. Pri sta-
novanjski skupnosti dolžnike pokličejo
na razgovor in jim omogočijo, da plačajo
zaostalo stastanarino v obrokih.
V velenjski občini obseg neplačanih
stanarin narašča. Od 6330 stanovanj, koU-
kor jih je v družbeni lasti, je bilo konec
septembra za 2,723.532 dinarjev dolgov,
kar je 3,9 odstotka planiranih stanarin.
Letos so vložili za izterjavo že preko 100
tožb, večje uspehe pa pričakujejo tudi od
avtomatske obdelave podatkov, ki jo bo-
do uvedli s 1. 1. 1984. Problematiko je
obravnavalo tudi predsedstvo občinske
konference SZDL, dolžnike pa so že ob-
javili v občinskem glasilu.
Konec junija je bilo v žalski občini za
482.251 dinarjev neplačane stanarine. Od
tega je v tožbenem postopku 24 nosilcev
stanovanjske pravice za vrednost 107.536
dinarjev. Konec julija je bilo že plačanih
90.710 dinarjev. Pri izterjatvi najemnin ni
problemov, terjatve do etažnih lastnikov
v znesku 47.293 dinarjev, pa se v glavnem
nanašajo na zadnje obračunsko obdobje,
katerega obveznost pa poravnajo v na-
slednjem obračunskem obdobju.
S plačevanjem .stanarin v občini Šmar-
je ni večjih problemov. Ob devetmesečju
je bilo neizterjanih stanarin v vrednosti 1.
milijona 400 tisoč dinarjev. Največ dolž-
nikov je iz stanovanjske soseske v Ratan-
ski vasi, v glavnem pa so dolžniki stalni.
Zaradi malomarnosti, pozabljivosti ali
podobnih vzrokov so posamezniki dolžni
za dva do tri mesece. Ti so navadno dolž-
ni tudi skupnosti otroškega varstva, pa
slovenskemu elektrogospodarstvu itd.
V šentjurski občini, stanovanjska
skupnost upravlja s 615 stanovanji. Ver-
jetno pa je to ena redkih občin, kjer so se
pohv^ili, da nimajo problemov zaradi
nerednega plačevanja stanovanj. Samo
trije primeri so težki, da je potrebno no-
silcem stanovanjske pravice denar izter-
jati s tožbo. To pa so že več let zapored
ene in iste družine, pri katerih se verjetno
tudi v prihodnje ne bo dalo kaj prida
storiti.
Z neplačevanjem stanarin v konjiški
občini nimajo prehudih problemov, če-
prav brez njih niso. Za okoli 1300 stano-
vanj, kolikor jih je v občini, polovica
strank plačuje v glavnem za en mesec
nazaj. Nekaj pa je tudi takih, ki iz tega jili
onega razloga stanovanja ne plačujejo.
Vsake tri mesece p>ošljejo s stanovcinjske
skupnosti kakšnih 40 tožb. Sele z izvršbo
na osebni dohodek so računi poravnani.
MILENA B. POKLIC
V nedello bodo
obudili spomin na
Croto
v spomin na prvo frontalno
bitko na Štajerskem z Nemci, ki
je bila pred 42 leti na Creti, bo
tam v nedeljo proslava, na kate-
ri bo zbranim govoril prvoborec
Ivo Ludvik Zupane. Kulturni
progrram pripravljajo krajani
Vranskega, srečanja pa se bodo
udeležili borci in aktivisti NOB,
šolska mladina, planinci, tabor-
niki in številni drugi delovni lju-
dje in občani. Proslava bo ob 11.
uri.
J. V.
Kako smo vzgojili tnlailo
In ooskrtiell za njihovo
prihodnost
v komentarju na 2. strani si sprašuje-
mo tudi lastno vest.
100 let slovonskoga hranllnlšt¥a
Začenjamo z objavo novega feljtona Aleksandra Videč-
nika. Stran 9.
Ram, ¥ hrib posta¥lJono
Tako so na letečem uredništvu NT v Ravnah nad Šošta-
njem ljudje označili svoj kraj. Veliko o njem pa boste
lahko prebrali na 12. in 13. strani
Že je čas, da st ogledate in izberete smu-
čarsko opremo in konfeltcijo za bližajočo
zimsko sezono. Prodajni center NAMA v
Levcu vas vabi, da si ogledate njihovo
ponudbo smučarske opreme.
Obisk pa istočasno izkoristite še za nakup
zimske konfekcije in obutve ter vsega, kar
potrebujete za dom in družino.
Pečeni icostanli...
Med značilne jesenske vonjave sodi tudi vonj po pečenem
kostanju. Pečejo ga v vseh mestih, tudi v Celju. Tisti, ki
nimajo priložnosti, da bi si ga sami nabrali m spekli se mu
gotovo ne morejo odreči, pa čeprav je merica po 25 dinarjev.
Po vaseh je to seveda drugače. Kostanje nataknejo na žico.
jih spečejo na žerjavici, zalivajo pa jih s sladkim moštom. To
pa je povsem nekaj drugega. T. TAVCAR
2. stran - novi tednik
20. oktober
Andrej Marine in slovenski ietalci v Celju
v soboto smo se zbrali v Celju slovenski letalci, člani Zveze letalskih organizacij Slove-
nije s predstavniki JLA in jugoslovanskega vojnega letalstva. Delovnemu sestanku se je
priključil tudi predsednik predsedstva ZKS Andrej Marine, katerega so seznanili z uspehi
in problemi letalskega ter padalskega športa v Sloveniji.
Na posnetku je Andrej Marine s predsednikom zveze letalskih organizacij Slovenije
Alojzem Gojčičem in predsednikom ZLO Jugoslavije Stanetom Menegalijem.
J. K.-T. T.
Ni še SOS
v RK Aero Celje
Rokometaši Aera Celje so se po štirih letih vrnili
tja, kjer so vrsto let bili - v 1. zvezno rokometno ligo.
Solidne priprave (tako so vsaj trdili) brez nekaterih
igralcev (odhod drugam in zapleti z njimi) so povzro-
čile slab začetek. Porazi se vrstijo po tekočem traku
in še zadnja »zmaga« je sporna.
Izvršni odbor RK Aero Celje je po incidentu na
tekmi s Partizanom iz Bjelovarja poslal tekmovalni
komisiji pri RZJ pismo, kjer med drugim »iskreno
obžaluje, da je prišlo do nezaželenih dogodkov in se
zaveda, da je to velika škoda za nadaljnji razvoj roko-
meta v Celju in Sloveniji ter da bo zaradi tega bistveno
otežkočeno nadaljevanje tekmovanja v I. zvezni ligi.«
Dalje: »Izvršni odbor ocenjuje, da je tekma potekala
izredno fair, za kar so zaslužni igralci gostujoče in
domače ekipe, žal pa sta sodnika s slabim in pristran-
skim sojenjem revoltircda pubUko in sta tako delno
sokriva za incident, kar pa nikakor ne opravičuje neš-
portni izpad skupine neodgovornih igralcev.« Sprego-
vorili so tudi o tem, da bodo v bodoče prodajali osve-
žilne pijače samo v plastični embalaži ter da bodo
poskrbeli za večje število redarjev.
Sledila je kazen in dve tekmi v Skofji Lx)ki. Zaradi
»zvestih« navijačev, ki jim ni mesta na takšni priredi-
tvi, so celjski rokometaši poleg ostalega tudi ob pri-
bližno 60 starih milijonov. Kdo jih bo pokril? Ali »zve-
sti« navijači? Zadnja tekma v Skofj Loki z Železničar-
jem je poglavje zase. Tu so biLi navijači menda dovolj
mirni (razen metanja denarja na igrišče! Ali ga imajo
toliko?), so pa živci popustili drugim iz kluba. Spet bo
odločala tekmovalna komisija pri RZJ! 2e drugič v
nekaj mesecih!
Zdaj je premor do 12. novembra. To je čas za teme-
ljito analizo ne toliko med igralci, kot med tistimi, ki
jih vodijo! Vsemi! In čisto ob koncu (veliko bi bilo še
za povedati!) - ali je res bil potreben tisti nesrečni
izpad skupine na tekmi s Partizanom, da se zdaj v RK
Aero tako težko po raznih poteh in stranpoteh (kot
drugi) skušajo rešiti najhujšega? Znaka za SOS v RK
Aero še ni, treba se je samo poglobiti vase ter narediti
red tam, kjer zaradi nereda prihaja do neljubih težav.
- T.VRABL
ijMeee
uredništvo v
Gornjem gradu
Uredništvo Novega tedni-
ka in Radia Celje je v jesen-
skem delu zopet pričelo or-
ganizirati leteča uredništva
in ustne časopise v naših
krajih. Tako bodo v sredo,
26. tega meseca novinarji
obiskali Gornji grad in po-
skušali v celodnevnem obi-
sku tega kraja zajeti njegoV
utrip.
Kaj so čez dan videli, sliša-
li in doživeU, pa bodo pove-
dali isti dan zvečer na ust-
nem časopisu, ki bo v Za-
družnem domu. Na tej prire-
ditvi pa se bodo predstavili
tudi člani prosvetnega druš-
tva, učenci osnovne šole in
gostje. F. P.
Kako smo vzgojili in posicrlieli
za mlade in njiliovo priliodnost
DnsžbenoekonomskI In pollilčni položal mladih ¥ občini Ceii^
se slabša
Tako so, brez lepotičenja
in zastiranja oči pred resni-
co, ugotovili člani občin-
skega komiteja ZKS Celje,
skupaj s člani ZK v pred-
sedstvu občinske konferen-
ce ZSMS Celje na razširjeni
seji komiteja preteklo sre-
do, ko so obravnavali ak-
tualna idejnopolitična
vprašanja položaja ter
družbenopolitičnega orga-
niziranja in delovanja mla-
dih v občini Celje.
Da smo začeli o problemih
mlade generacije malo poz-
no poglobljeno razpravljati
in da je bržčas bližajoča se
seja CK ZKS pognala koles-
ja reševanja te problematike,
je kritično domneval eden
od razpravljalcev in dodal,
da je kritika položaja mladih
ter njihovega družbenopoli-
tičnega organiziranja pred-
vsem kritika ostalih subjek-
tov naše družbe, tudi Zveze
komunistov Slovenije.
Kako radi se opremo na
podatek, da je kar 40 odstot-
kov mladih komunistov
neaktivnih. Bi bila enako
kritična ocena sprejemljiva
tudi za komuniste starejše
generacije? Tu nekje bi bili s
temi nesrečnimi odstotki. Pa
vendar bi nas moralo, zlasti
še komuniste, boj skrbeti
dejstvo, da je del mlade ge-
neracije apatičen, da osnov-
ne organizacije ZSMS mar-
sikje izgubljajo identiteto
politične organizacije in da
mladi ne čutijo dovolj potre-
be po vključevanju v zvezo
komunistov ter dolžnosti,
sodelovati pri skupnih napo-
rih, kar bi nas moglo in mo-
ralo pripeljati do stabilnejših
družbenoekonomskih in po-
litičnih razmer ter (blago)-
stanja.
Po razpravi sodeč komite
ni brezbrižen do problemov
mladih, pa tudi ne brezbri-
žen do vzrokov, ki so pripe-
ljali do poslabšanja družbe-
nopolitičnega in gospodar-
skega položaja mlade gene-
racije.
Premalo smo naredili na
področju vzgoje in izobraže-
vanja, zlasti idejnopoUtične-
ga, da bi mlade ljudi zaint^
resirali za politično delo.
Precejšnja pozornost je bj.
la namenjena problemom'
kot so: brezposelnost in p^j.
spektive zaposlitve že zapo^
slenih, pripravništvo in šti.
pendijska politika, stana
vanjska problematika, polo.
žaj mladih v telesni kulturi
itd. ^
Številka, ki govori o mla.
dih brez zaposlitve v občini
Celje, ni zaskrbljujoča, saj
gredo gibanja na področju
zaposlovanja v občini po re.
solucijsko dogovorjeni poti.
Pa vendar se je število brez.
poslenih, torej tudi mladih
ljudi, v zadnjih mesecih pre.
cej dvignilo, kot so to ugoto.
viU pri občinski skupnosti za
zaposlovanje. ,
Alfa in ornega pri hitrej-
šem reševanju problemov
n^dadih so materialne osnove
v občini; hitrejša rast indu-
strijske proizvodnje s pre-
strukturiranjem gospodar-
stva občine. To pa je naloga
vseh, tudi mladih, ki pa ven-
darle »nimajo cikumulacije
naših zlatih sedemdeseti^^
let«, zato jih, vsaj v ekonom
skem pogledu, ne velja ena
čiti z generacijo, ki je te čaa
znala izkoristiti.
MARJELA AGRE
Komunisti namreč oce-
njujejo, kako je očitno, da
smo mlade slabo vzgajali in
si naredili medvedjo uslugo
s tem, ko smo jih ves čas
postavljali v neenak polo-
žaj in se šele pred leti zedi-
nili, da ni problemov mla-
dih in starih. In če mladim
danes očitamo to in ono iz
široke palete družbeno priz-
nanih vrednot, jih najbrž ne
velja prehudo karati, kajti
kriza vrednot izhaja iz vrst
starejših.
Delovnih mest torej ni do.
volj za vse, po drugi strani
pa je stalno na razpolago
nešteto začasnih, zlasti fi.
žičnih opravil, ki pa mla-
dim, kot kaže, ne dišijo naj-
bolj. Mladim strokovnja-
kom je tudi izpod časti zače-
ti »kariero« v proizvodnji,
za strojem, kjer je prostora
v našem gospodarstvu še
precej. Ko pa se takšne izje-
me med mladimi vendarle
najdejo, si jih je treba zapo-
mniti in tem ljudem prvini
ponuditi redno zaposlitev
oziroma napredovanje v
stroki in stopnji, za katero
se izšolali. ^
■Marjan Orožen
v PIravami
Laiko
Prejšnji četrtek je Laško
obiskal Marjan Orožen,
predsednik republiškega
sveta zveze sindikatov, ki se
je sešel s političnim vod-
stvom občine in osnovnih
organizacij sindikata ter obi-
skal Pivovarno.
Marjan Orožen se je zani-
mal za gospodarske razmere,
predvsem za uresničevanje
ciljev gospodarske stabiliza-
cije in za delovanje organiza-
cij sindikata. Posebej ga je
vznemiril podatek o nizkih
osebnih dohodkih delavcev,
ki so v občini ob polletju
znašali okoli 15 tisoč dinar-
jev in poudaril, da mora po-
stati ustavitev padanja real-
nih osebnih dohodkov naj-
pomembnejši cUj v prihod-
njem letu. Ta cUj mora pre-
pojiti načrte delovnih orga-
nizacij, in mora imeti svoje
temelje v kakovostni rasti
dohodka.
V Pivovarni Laško so
predsednika slovenskih sin-
dikatov semanili s prizade-
vanji kolektiva za doseganje
boljših rezultatov gospodar-
jenja. Pivovarna, ki zaposlju-
je 450 delavcev izdela letno
prek 800 tisoč hektolitrov pi-
va, posebej pomembno pa je,
da je po produktivnosti dela
med vodilnimi pivovarnami
v Jugoslaviji. Marjan Orožen
se je v Pivovarni zanimal tu-
di z probleme v zvezi z delov-
nim časom in poudaril, da bi
morali temu vprašanju tudi
v prihodnje namenjati veliko
pozornost, predvsem z vidi-
ka boljšega izkoristka stro-
jev in drugih zmogljivosti.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju so pred krat
kim objavili prosta dela in naloge vratarja-informatorja
Prispelo je nič več in nič manj kot 59 prošenj, komisijo P
je čakala nelahka in odgovorna naloga, saj je morali
izbirati med maturanti ekonomske srednje šole, gimnJ
zije, srednje administrativne oziroma poklicne šole, me«
kemijskimi laboranti, mladimi prodajalci brez zaposlitve
vzgojiteljicami brez dela ter med pečarjem, aranžerjem
gradbenim in elektro tehnikom in avtoelektrikarjem i
odličnim zaključnim spričevalom, ki ima pri iskanju o
poslitve le to »napako«, da je ženskega spola. Od devetif
petdesetih prosilcev jih je trideset mlajših od triindvajsf|
let, skoraj polovica teh pa je brez stalne zaposlitve alip^
čaka na prvo zaposlitev, četudi na mesto vratarja-info'
matorja. Ti podatki sicer ne povedo vsega, veliko pa vef
darle.
60 let
Janica
Zevaita
Pretekli teden so na ski^
mni, a prisrčni slovesnosj
najožji sodelavci in pre«
stavniki družbenopolitični
ga življenja občine Celje ^
regije čestitali Janku 2evaf
tu ob njegovem življenjski
jubileju.
O delu in življenju tovari;
Janka, borca, komunista'
družbenopolitičnega de\^
ca, ki je leta svojega ustv^
jalnega življenja posvetil z*
sti utrjevanju vloge front"
socialistične zveze je spre^
voril Jože Veber, predsedn«
MS SZDL Celje. ^
^0.
oktober 1983
novi tednik - stran 3
proti požarom se moramo boriti vsi
Xo je osnovna misel letoi^
oktobra, ki je mesec
pjjiarne varnosti. Čeprav
za preventivno stanje
^ področju požarne varno-
sti traja skozi vse leto, pa ji
y oktobru odgovorni za to
področje posvetijo še več
pozornosti, kot običajno,
(fiidi SIS za požarno var-
^st občine Celje in Občin-
jlia gasilska zveza Celje sta
y oktobru pripravila celo
yfsto različnih prireditev,
^ pa so zgolj delovnega in
pjnogo manj kot pred leti
Ojanifestativnega značaja.
Z različnimi akcijami želi-
jo ljudi opozoriti na nevarne
točke, ki lahko ob nepazlji-
vosti, malomarnosti ali ne-
znanju povzročijo požar in z
njim veliko škodo.
Mesec požarnega varstva
naj bo bolj kot doslej progra-
miran tudi v krajevnih skup-
nostih, saj je prav v njih veli-
Ico izvorov požarne nevarno-
sti in drugih nesreč. V akcijo
meseca požarne varnosti naj
bi se vključili vsi hišni sveti s
tem, da se požarnovarstveno
organizirajo, da odstranijo
vse pomankljivosti in odpra-
vijo možna žarišča požarov,
da preizkusijo pripravljenost
in usposobljenost stanoval-
cev na področju požarne sa-
mozaščite, da se oprenriijo s
potrebnim gasilnim oro-
djem, da izdelajo načrt za
evakuacijo v primeru poža-
ra, če ga še nimajo itd. Pred-
vsem pa bi morali seznaniti
stanovalce o ukrepanju in
zaščiti pred požari v stanova-
njih kot skupnih in drugih
prostorih. Tudi stolpnice in
večji bloki naj bi imeli ljudi,
ki so vešči gašenja začetih
požarov    oziroma    prvega
ukrepanja, ko se pojavi po-
žar. Takšne strokovne skupi-
ne naj bi prevzele v hišnih
svetih tudi svetovalne vloge
in nadzor nad pravilno
hrambo in uporabo vnetlji-
vih snovi in nad drugimi do-
govorjenimi obveznostmi.
Zato so za letošnjo akcijo
organizirali odbore požarne
varnosti tudi v krajevnih
skupnostih, ki jih sestavljajo
predstavniki gasilskih orga-
nizacij, CZ, vseh družbeno-
političnih organizacij in dru-
gi. V vaških krajevnih skup-
nostih potekajo predavanja
o požarih na kmetiji, ki so
dopolnjena z istoimenskim
filmom.
Obiskali bodo vse osnovne
šole v celjski občini in se po-
govorili o ustanovitvi druš-
tva Mladi gasilec. Skupaj s
požcimo inšpekcijo. Zavo-
dom za požarno varnost in
Novim tednikom bodo
izvedli ogled nekaterih orga-
nizacij združenega dela in
stanovanjskih objektov z na-
menom, da ugotovijo, kako
se upoštevajo požarno pre-
ventivni ukrepi.
Ob zaključku meseca po-
žarne varnosti bodo pripra-
vili razstavo gasilsko reše-
valne tehnike, ki si jo bodo
lahko ogledali vsi občani,
osrednjo gasilsko reševalno
in taktično vajo v krajevni
skupnosti Nova vas ter Dan
gasilca s proslavo in predsta-
vitvijo vseh opravljenih ak-
tivnosti.
TONE VRABL
Izšel je Celiski zbomlk 82-83
Izšel je Celjski zbornik 1982-83, ki ga je izdal.a kul-
turna skupnost občine Celje. Naklada obsega 800 izvo-
dov, ki bodo s svojo bogato vsebino dopolnjevali in
dograjevali vsebine prejšnjih. V treh desetletjih je
zbornik, ki je ena redkih tovrstnih publikacij pri nas,
upravičil svoj obstoj, čeprav se je zaradi pomanjkanja
sredstev srečeval z mnogimi problemi. Vsi letniki Celj-
skega zbornika, torej tudi letošnji, predstavljajo drago-
cen vir podatkov, po katerem zlasti radi segajo štu-
dentje in mimo katerih tudi v bodoče ne bo mogel
noben kronist in zgodovinar, ki se bo kdajkoli loteval
kakršnihkoli področij v zvezi s Celjem in okolico.
MP
Razstava celjslcili srednlešolslcili
glasii
v okviru meseca knjige sta Zveza kulturnih organi-
zacij občine Celje in Srednja tehniška šola v Celju
organizirali oziroma pripravili zanimivo razstavo šol-
skih in razrednih glasil vseh celjskih srednjih šol. Raz-
stavljena so vsa literarna glasila zadnjih treh let.
Otvoritev razstave je bila v ponedeljek dopoldne v
knjižnici Tehniške srednje šole. Ob tej priložnosti so se
posamezne srednje šole oziroma mladi avtorji predsta-
vili s svojimi literarnimi izdelki, za popestritev razstav-
nega prostora pa so poskrbeli učenci srednje kmetij-
ske šole Celje z domiselnimi cvetličnimi aranžmaji.
Razstava bo odprta do 10. novembra.
M. A.
Srečanie gasilcev Varaždlna In
Cella
v mesecu požarne varnosti bo prišlo jutri, v petek,
do srečanja pobratenih občinskih gasilskih zvez Varaž-
dina in Celja. Srečanje se bo začelo ob 10. uri dopoldne
v gasilskem domu Gaberje, kjer si bodo gostje ogledali
dejavnost in opremljenost društva. Pogovorili se bodo
tudi o dosedanjem sodelovanju ter o aktivnostih za
prihodnje obdobje. Gostje si bodo skupaj z domačini
tudi ogledali Cinkarno in njeno požarno varnostno
preventivo. Popoldne se bodo ustavili še v gasilskem
društvu Vojnik, kjer se bodo seznanili z delom društva
Mladi gasilec na osnovni šoli bratov Dobrotinšek.
Takšnih društev oziroma oblik združevanja mladih na
področju gasilstva namreč v Varaždinu ne poznajo.
TV
Od 131 nezaposlenih prejema
denarno nadomestilo sedem
y žalski občini v prvem polleiiu 271.539 nadur
Lani je bilo v žalski obči-
ni zaposlenih 12.186 delav-
cev, s sprejetimi načrti za-
poslovanja za letošnje leto
pa je bilo predvideno, da se
bo število zaposlenih pove-
čalo za 1,6% in sicer v go-
spodarstvu za 1,5% in v ne-
gospodarstvu za 2,5%. Po
podatkih zavoda za statisti-
ko se je povprečno število
zaposlenih v prvem polletju
v primerjavi z letom 1982
povečalo za en odstotek in
sicer v gospodarstvu za
0,8%, v negospodarstvu za
2,8% in v zasebnem sektorju
za 1,2%.
Po predvidevanjih naj bi
združeno delo zaposlilo 93
pripravnikov, od tega 36,5%
za določen čas. V prvem pol-
letju pa je bilo zaposlenih 44
pripravnikov, od tega skoraj
tri četrtine za določen čas.
Konec avgusta je bilo v ob-
čini Žalec 131 nezaposlenih
delavcev. Trije z visokošol-
sko izobrazbo, 29 s srednjo,
26 s poklicno, 55 priučenih
delavcev in 18 ljudi brez po-
klica. Žensk je bilo brezpo-
selnih 64, mladih do 26 let pa
60. Prvo zaposlitev išče 37
delavcev. Med iskalci zapo-
slitve je težje zaposljivih in
invalidov 66 delavcev. De-
narno nadomestilo prejema
le sedem delavcev. Tudi ta
podatek govori, da problem
nezaposlenih v žalski občini
še ni prevelik.
Dejanska fluktuacija de-
lavcev ni bila velika, po šte-
vilkah sodeč pa s6 bili pre-
miki kar precejšnji. Na novo
se je zaposlilo 1800 delavcev
v lanskem letu, odšlo pa jih
je 1644, vendar je treba upo-
števati, da je žalska občina
kmetijsko območje in da je
tu precej zaposlenih tudi se-
zoncev.
V polletju so sklenili po-
godbe o delu s 1771 delavci,
od tega s 65 delavci v nego-
spodarstvu, opravljenih pa
je bilo 236.436 ur, od tega v
negospodaistvu 7365. Števi-
lo sklenjenih pogodb o delu
se je v primerjavi z lanskim
enakim obdobjem povečalo
za 14,4%, število opravljenih
ur pa se je zmanjšalo za 2,7%.
V prvem polletju je bilo
opravljenih 271.539 nadur ali
6,3% več kot v enakem lan-
skem obdobju, v negospo-
darstvu pa se je število na-
dur zmanjšalo za več kot po-
lovico.
JANEZ VEDENIK
Pet novih gasilskih druStev
v celjski občini je trenutno devetnajst terenskih in
šest industrijskih gasilskih društev, kar pa je glede na
rast naselij in večanje delovnih organizacij še premalo.
Pri SIS za požarno varnost občine Celje in občinski
gasilski zvezi že nekaj časa razmišljajo, da bi še v
letošnjem letu ustanovili pet ali celo šest novih gasil-
skih društev oziroma gasilskih enot. Osnova za ustano-
vitev naj bi bile enote civilne zaščite in prostovoljni ter
poklicni gasilci z vključevanjem vseh občanov. V prvi
fazi naj bi nova gasilska društva koristila tiste pro-
store, ki jih imajo krajevne skupnosti, medtem ko bi
opremo nabavili kasneje oziroma postopoma.
Tako naj bi v KS Center ustanovili mestno gasilsko
dmštvo, ki je do ustanovitve poklicne gasilske enote
bilo med najdelavnejšimi. Lastna društva ali vsaj
enote naj bi dobili v KS Hudinja in na Aljaževem hribu
ter v delovnih organizacijah LIK Savinja, pri železni-
škem podjetju in v Plinarni.
TV
Hdnosl v kinematografiji
povzročajo občasne viharje
Samoupravna organizira-
nost in materialni položaj
kinematografije v Jugosla-
viji - tak je naslov posveto-
vanja, ki ga bo organizacij-
ski odbor Tedna domačega
filma v Celju pripravil v so-
delovanju s sekcijo za izo-
braževanje, znanost, kultu-
ro in telesno kulturo pri
Zvezni konferenci SZDL.
Neurejeni družbenoeko-
nomski odnosi v kinemato-
grafiji že nekaj let povzro-
čajo občasne viharje, ki
močno zamajejo posamezne
producentske centre. To se
je zgodilo tudi Viba filmu,
saj je slovenska filmska
proizvodnja stala več kot
eno leto. Nič drugega ni v
drugih republikah in pokra-
jinah.
Finansiranje filmske pro-
izvodnje je namreč le delo-
ma urejeno. Zdaj, ko je v
skupni porabi čedalje manj
sredstev za kulturo, pa se tu-
di filmu pišejo slabši časi.
Razlika je morda v tem tre-
nutku samo ta, da ni vsak
dan v večji zagati samo
flmska proizvodnja, ampak
da je vse težje tudi distribu-
terjem in kinematografom.
Ker distribucija nima deviz,
lahko uvažajo predvsem po-
ceni in lahkotne filme, draž-
jih, zahtevnejših in umetni-
ško vrednejših pa ne morejo.
Kako bodo distributerji reši-
li ta gordijski vozel, se zdaj
f>e ve. Ve pa se, da se pro-
gram v kinematografih slab-
ša in da je njegova kakovost-
J^a umetniška vrednost že
•^udo vprašljiva.
Kinematografija marsikje
&ač še ni sestavni del nacio-
l^alne kulturne politike. V
■kulturnih planih se najde
prostor zgolj za filmsko pro-
dukcijo. O razvoju kinema-
tografije, o boljši opremlje-
nosti in kvalitetnejšem kul-
turnem standardu kinodvo-
ran, plani ne pišejo.
Povsem po svoje, to pa po-
meni po izrazito komercial-
nih poteh, hodijo distribu-
terji. Tako je sedaj filmska
proizvodnja povsem odvisna
od kulturnega dinarja in to
pomeni, da bo vsako leto
manj domačih filmov, kine-
matografi in distribucije pa
so se odločile za popolni ko-
mercializem. Takšne razme-
re zahtevajo odgovorno
družbeno in kulturnopolitič-
no razpravo. Stabilizacijski
načrti pa terjajo še nekaj več.
Partnerji v reprodukcijski
kinematografski verigi, to so
producenti, distributerji, ki-
nematografi, televizija in še
kdo, bi morali v najkrajšem
času s samoupravnimi spo-
razumi opredeliti medseboj-
no sodelovanje, združevanje
tehničnih, materialnih, ka-
drovskih zmogljivosti ter us-
klajevanje različnih in-
teresov. Samo tako bo lahko
domači gledalec udeležen na
več premierah domačih fil-
mov in samo v tem primeru
bo repoertoar kinematogra-
fov boljši.
Na celjskem posvetu bi
najbrž morali spregovoriti o
deležu prikazovalcev in di-
stributerjev pri proizvodnji
domačega filma. Izjemno po-
membno vprašanje pa tudi
je, kaj storiti, da bi v Sloveni-
ji kinematografi z večjo
skrbnostjo predvajali doma-
če filme, pa četudi jim kak-
šen slovenski film prinese iz-
gubo. Torej kako naj se de-
lavci v kinematografiji bolj
samoupravno organizirajo in
kako naj v kinematografiji
ter v kulturni politiki upo-
rabniki in izvajalci bolj sode-
lujejo za višjo umetniško ka-
kovost domačega filma, to
bo osrednja tema celjskega
posvetovanja na Tednu do-
mačega filma.
POGLED V SVET S l(ovinotelino
V pričaicovamu raicet
Raketna mrzlica v Evropi na-
rašča. Iz Washingtona poročajo da
v ZDA že pripravljajo rakete pers-
hing 2 in manevrime rakete za na
pot na zahodnoevropska tla. Naj-
prej naj bi bili na vrsti ZR Nemčija
in Velika Britanija, kmalu zatem
pride na vrsto Italija.
Generali so pripravljeni na sprC'
jem raket, večina politikov v teh
državah, kot kaže, prav tako. Pač
pa je nmogo ljudi proti. O tem pri-
čajo množične demonstracije si-
rom po Zahodni Evropi, pa tudi v
ZDA proti razmestitvi pershingov
in manevrimih raket kot odgovor
na namestitev sovjetskih raket
SS-20.
Nadaljnje razraščanje jedrsko-
raketne oboroževalne tekme na
evropskih tleh ie videti zdaj doma-
la neizogibno. Se zadnji poskus ta-
ko rekoč, dunajski pogovori med
šefoma sovjetske in zahodnonem-
ške diplomacije, Gromikom in
Genscherjem so se po dvanajstih
urah končali brez rezultata. Gen-
scher kot glasnik Američanov in
atlantskega pakta ni mogel niti za
ped premakniti stališča, ki ga je
zagovarjal Gromiko; in obratno.^
Sovjetska zveza je že dala javno
vedeti, da bo razmestitev ameri-
ških raket v Zahodni Evropi prine-
sla razmestitev dodatnih raket na
ozemljih nekaterih držav članic
varšavskega pakta, pa tudi novih
raket, namerjenih na Združene dr-
žave.
Ženevska pogajanja med ZDA in i
SZ sicer nadaljujejo, toda za zdaj
prav nič ne kaže, da bi dosegli kak-
šen pomembnejši sporazum ali
kompromis pred rokom, določenim
za razmestitev ameriških raket.
Takšna zaostritev prinaša tudi
posledice za sama bloka. Gre za te-
meljita prizadevanja, da bi strnili
lastne blokovske vrste, razširili
vpliv blokov navzven, nevtralizi-
rali nasprotno stran. To se kaže tu-
di ob sedanjem zasedanju vzhodne-
ga sveta za medsebojno gospodar-
sko sodelovanje (SEV), ob katerem
poudarjajo, kako da so odnosi med
včlanjenimi državami harmonični,
kako si medsebojno pomagajo in
kako so še bolj utrdili že tako trdno
enotnost. Pri tem ostro napadajo
govorice in pisanje o dezintegracij-
skih težnjah v SEV, proglašajo to
za zahodno propagando itn.
Sovjetski predsednik vlade in zu-
nanji minister Gromiko je takoj po
dunajskem sestanku z Genscher-
jem odpotoval v Berlin na pogovo-
re z voditeljem Nemške demokra-
tične republike Honeckerjem. Po
eni strani je šlo za medsebojno in-
formiranje, do česar pride zmerom,
če ena od strani naveže stike z Za-
hodno Nemčijo. Kaže pa, da je bese-
da tekla tudi o bližnji razpravi o
namestitvi ameriških raket v zaho-
dnonemškem Bundestagu o razme-
stitvi ameriških raket in o možno-
stih, da bi poslanci rekli ne temu
ukrepu. Možnosti za to so bolj pi-
čle. Obenem je skorajda gotovo, da
bi nove rakete na ozemlju ZR Nem-
čije pomenile nove rakete na ozem-
lju NOR.
Letošnja jesen v Evropi je torej v
resnici vroča. Za zdaj na žalost ni
nobenega znamenja, da bi se vrto-
glava oboroževalna tekma ustavi-
la. No, optimisti pravijo, da se bo
morebiti čez čas le kaj presukalo
na bolje, da so naslednje leto pred-
sedniške volitve v ZDA, da so še
druge možnosti, da obe supersili
ustavita korak na poti k jedrskemu
breznu.
Piše Jože $ircelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
20. OKTOBER
Izdelkov za otroke ni bilo
Sejem Vse za otroka nI Izpolnil predvsem gospodarskih
pričakovani
Letošnji sejem Vse za
otroka ni izpolnil pričako-
vanj in to v tistem delu,
kjer naj bi predstavili izdel-
ke za otroke. Odziv proizva-
jalcev je bil bolj skromen
kot prejšnja leta, med njimi
pa ni bilo imen, ki so sino-
nim za otroške proizvod^
kot na primer Mehanote-
hnika z ignračami. Ciciban z
obutvijo, Mladinska knjiga
in še bi lahko naštevali.
Na 1080 kvadratnih me-
trov je razstavljalo le 49 pro-
izvajalcev in 15 v okviru
SOZD Merx. Sejem si je
ogledalo za polovico manj
obiskovalcev kot prejšnja le-
ta. Razen nekaterih obrtni-
kov, ki so prodajali v glav-
nem igrače, trgovske hiše
Tkanine in pulta s konfekci-
jo, starši na sejmu niso mogli
kupiti skoraj ničesar. Pa še
tisto kar so na sejmu ponuja-
li, je bilo več ali manj po obi-
čajnih cenah.
Kot kaže, sejem ni privla-
čen za proizvajalce, ki svoje
izdelke za otroke lahko raz-
stavijo v okviru drugih, več-
jih in bolj komercialnih sej-
mov. Sicer pa reklame ne po-
trebujejo, saj prodajo vse kar
naredijo, izdelki vrhunske
kakovosti pa gredo v izvoz.
Kaj torej storiti, da bo se-
jem postal komercialno bolj
privlačen, je eno osnovnih
vprašanj, o katerem bodo
morali razmisliti organiza-
torji.
Po drugi strani pa se tudi
proizvajalci morajo zavedati,
da je ta sejem drugače zasno-
van. Sejem naj bi prikazal,
kaj smo za otroka proizvedli
in kaj jim nudimo v tistem
smislu, ki ga opredeljujemo
kot celovita družbena skrb.
Zato bo potrebno ponovno
potegniti na dan akcijo za
dobro igračo, ki je zadnje le-
to zam^rla.
Otrok ni neposredni ku-
pec, je pa Tiajvečji potrošnik.
Zato ni \'seeno, kaj mu nudi-
mo, da bo ustrezalo njegove-
mu razvoju. Zato, in to je bi-
lo večkrat poudarjeno v se-
jemskih dneh, bi lahko celj-
ski sejem postal pravo me-
sto, kjer bi za isto mizo sedli
uporabniki, proizvajalci in
strokovnjaki ter ocenili, kaj
smo za otroka storili do se-
daj, kaj naj izboljšamo ter
kakšne so možnosti, da tudi
v teh zaostrenih razmerah
vsem otrokom zagotovimo
vsaj približno enake pogoje
za rast in razvoj. In nenazad-
nje bi tudi širša družbenopo-
litična skupnost morala sto-
riti kaj več za sejem. Bolje bi
se morala vključevati v orga-
nizacijo in najti možnosti, da
olajša (finančno) razstavljal-
cem udeležbo na sejmu.
Sejem je torej za nami. Tu-
di skupščina sejma se je se-
stala in že dogovorila smer-
nice za prihodnji sejem. Ven-
dar si organizatorji ne smejo
zakrivati oči pred dejstvom,
da je kljub še tako dobro za-
stavljani programski zasnovi
sejma, gospodarski vidik ti-
sti, ki bo proizvajalce najprej
pritegnil k sodelovanju.
VIOLETA V. EINSPIELER
Popravek
V zadnji številki Nove-
ga tednika je prišlo do po-
mote, ko smo objavljali
imena dobitnikov ZLA-
TE ZIBKE. Malči Hren je
kooperantka Trgovske
delovne organizacije Go-
lica, temeljne organizaci-
je Zarja z Jesenic, ne pa
vzgojno varstvenega za-
voda Zarja.
VVE

Riše Bori Zupančič
Ivan Šalej
Franci Mlinaric
Franci Ulaga
Fanika Rezar
Jubilej - pogled v preteklost in prihodnost
Delovna organizacija UK Savinja praznuje 30-letnlco obstoja
V letošnjem letu praznuje
delovna organizacija LIK
Savinja Celje pomemben
jubilej, 30 let obstoja. Veli-
ko je bilo v tem času težkih,
pa zopet svetlih in veselih
trenutkov, ki se jih spomi-
njajo zlasti tisti delavci, ki
se danes lahko pohvalijo s
tridesetimi in dvajsetimi
leti zvestobe temu delovne-
mu kolektivu.
LIK Savinja je iz obrtni-
škega podjetja zrasla v kom-
binat s tisoč sto zaposlenimi
delavci. Nove investicije, no-
vi stroji, sodobnejša tehnolo-
gija, skratka, boljši pogoji
dela, vse to je v življenje te
delovne organizacije vstopa-
lo počasi, vse do današnjih
razmer in pogojev, ko lahko
govorimo o najsodobnejši
proizvodnji, takšni, ki je spo-
sobna prodreti na zahtevni
konvertibilni trg. Izvoz je
nujnost, se zavedajo delavci,
zato so pripravljeni več in
bolje delati, žrtvovati vse
proste sobote in napeti vse
sile za glavni moto: vedno
več izvažati. Rezultati teh
vztrajnih naporov so vidni že
danes in še več jih bo in še
boljših, zato je morda prav
tridesetletnica, jubilej, tisti
trenutek, ko se nad prehoje-
no potjo lahko vsakdo zami-
sli in nazdravi uspehom. Pa
ne le proizvodnim, tudi osta-
lim, zlasti pa tistim na po-
dročju samoupravne prakse
oziroma odnosov.
Jubilej bodo delavci pro-
slavili s številnimi akcijami
in manifestacijami. Osrednja
proslava delovne organizaci-
je v okviru sozda Slovenija-
les bo v soboto ob 17. uri v
hali Src Ctolovec v Celju s
podelitvijo priznanj in odli-
kovanj, kulturnim progra-
mom in družabnim sreča-
njem. Tega dne bo tudi sve-
čana seja delavskega sveta s
podelitvijo družbenih priz-
nanj. V torek je bila v Likov-
nem salonu v Celju odprta
razstava s predstavitvijo pro-
izvodnega programa »Vi-
sta«, mladinci pa so pripravi-
li razstavo ročnih del. Ob ju-
bileju je bila natiskana stro-
kovna publikacija, almanah
z opisom nastanka in razvoja
DO LEK Savinja in predsta-
vitvijo dejavnosti vseh te-
meljnih organizacij in njiho-
vih izdelkov. Izšla je tudi
svečana številka glasila de-
lovne organizacije »Savi-
nja«. Poleg tega se vrstijo ko-
mercialno-propagandne ak-
cije in števUna športna sreča-
nja.
Ivan Šalej, predsednik de-
lavskega sveta DO: »Razvoj sa-
moupravljanja pri nas je tesno
povezan z razvojem naše de-
lovne organizacije. Tu beleži-
mo predvsem dva pomembna
mejnika; oktober leta 1950, ko
je bil ustanovljen prvi delavski
svet in dogodek v letu 1974, ko
je bila izvedena delitev delov-
ne organizacije na TOZD in
DSSS. Predvsem bo treba de-
lavce bolje oborožiti z znanjem
za odločanje.«
Franci Mlinaric, predsednik
akcijske konference ZK: »Or-
ganizacija Zveze komunistov
pri nas ni bUa nikoli številčno
močna, ker smo vedno streme-
li za tem, da so v naših vrstah
le najboljši in najsposobnejši
delavci. Komunisti smo bili,
med drugim, pobudniki široke
akcije, ki naj bi pripeljala do še
boljših rezultatov dela.«
Franci Ulaga, predsednik
konference OOZSS: »Tudi sin-
dikalna organizacija je nosilka
stabilizacijske akcije, ki smo jo
začeli izvajati pred približno
mesecem dni. Kljub stabiliza-
cijskim prizadevanjem pa smo
se odločili, da bomo naš jubilej
dostojno proslavili. Medse smo
povabili naše nekdanje sode-
lavce.«
Fanika Rezar, merilka v
TOZD Furnirnica: »2e dvain-
dvajset let sem zaposlena v Sa-
vinji. To so bili različni časi z
različnimi uspehi in težavami.
Čeprav so danes pogoji dela
veliko boljši, je treba več in
bolj natančno delati, ker mora-
mo veliko izvažati. Delavke, ki
sicer stalno delajo v pisarnah,
so se vživele v proizvodno delo
in med nas.«
MARJELA AGRE2
Uspešen Alposov obrat na Ponikvi
Nekaj več kot štiri leta in pol je na Ponikvi obrat delovne
organizacije Alpos - tozda Oprema, ki zaposluje 15 ljudi. D«'
lavci so z delom v domačem kraju zadovoljni, to pa se pozna
tudi pri proizvodnji.
Obrat je razdeljen na tapetniški in kovinski oddelek, delo pa
so tukaj našli predvsem domačini. V tapetniškem oddelku so
zaposlene ženske, ki tapecirajo stole in izdelujejo dekorativne
dodatke za Alposov pohištveni program. V kovinskem oddelkih
pa so usmerili proizvodnjo v izdelavo ogrodij za kovinsko pohiš-
tvo, izdelujejo pa tudi konfekcijska stojala za opremo trgovin-,
Kljub temu, da obrat zaposluje komaj 15 ljudi, pa se delavci
znajo organizirati in zapolniti zaradi proizvodnih potreb tud'
popoldanski čas.
Večina zaposlenih je priučenih in nimajo kvalifikacije.
tozdu Oprema so zato, da bi v tem obratu zaposlili domač«
delavce, organizirali interne izobraževalne tečaje in večina de-
lavcev si je tako pridobila ustrezno izobrazbo. Delavci imaj"
urejeno družbeno prehrano, omogočena letovanja v okviru te-
meljne organizacije m so za svoje delo tudi dobro nagrajeni
Težava je le v tem, da ne morejo zaposlovati novih kadrov, saJ
imajo v težavni gospodarski situaciji predvsem opraviti s
manjkanjem naročil.
IVANA FIDLEP
Živi zdravo,
da boš živel bolje
To je geslo, pod katerim Ljubljanska banka
izvaja letošnje akcije v okviru meseca varčevanja,
oktobra, in seveda svetovnega dneva varčevanja,
31. tega meseca. Sicer pa je to tudi čas, ko banka
bolj kot sicer poudarja svojo vlogo in naloge v
prizadevanjih za dosego pozitivnih ciljev naše
družbe.
Glede na pomen oktobra in njegovega zad-
njega dne, so bančne akcije v tem času predvsem
usmerjene občanom - varčevalcem. Toda, v le-
tošnjem geslu akcije se vidi tudi povezanost s
tokratnim mednarodnim letom zdravja. V ospre-
dju je torej človek!
V propagandni aktivnosti Ljubljanske banke iz-
stopa v tem času plakat. Letošnja brošura »100
plus 5 načinov varčevanja« je po vsebini podre-
jena zdravju in zdravstveni preventivi. Kot obi-
čajno in že več let nazaj, je tudi letos izšla drobna
knjižica za mlade varčevalce, tokrat pod naslo-
vom »Kaj nam nudi narava.« In potem so tu še
najrazličnejši koraki v sredstvih javnega obvešča-
nja, šolska ura za vse osnovne šole, ki bo seve
pripravljena na različne teme varčevanja itd.
Tudi v notranjem delu banke in vseh njenih
organov je in bo zaznati vsebino letošnjega me-
seca in dneva varčevanja: Živi zdravo, da boš
živel bolje!
j^OKTOBEy»ra
novi tedmk - stran 5
IVO Umek
Minuli petek smo se v družinskem in prijateljskem krogu
poslovili od Iva Umeka, Celjana v pravem pomenu besede, ki
gaje poznala vsa srednja in starejša generacija našega mesta.
pokojnik se je rodil v Celju pred triinsedemdesetimi leti in
je preživel rano mladost v sila skromnih razmerah. Že kot
šolski otrok si je služil kruh z raznašanjem dnevnika Jutro,
osnovno šolo je končal v Celju, elektrikarstva pa seje izučil v
takratni Mestni elektrarni in je kaj kmalu začel s samostoj-
nim delom pri Javni razsvetljavi, ki ji je ostal zvest vse do
upokojitve. Med obema vojnama je bil tudi filmski operater
in propagandist za tedanji Ceplakov Mestni kino. Sponii-
njamo se še njegovih odličnih propagandnih zamisli z oslič-
kom, vozičkom in popisanimi cestami. Večkrat mi je pove-
dal, da bo opisal, kako se je razvijala kinematografija v Celju.
Škoda, da je prerana smrt prekrižala to zamisel, ki bi bila
zanimiv prispevek k zgodovini celjskega mesta. Že mlad seje
vključil med telovadce, planince in Skalaše. Po osvoboditvi
je uspešno vodil ekipo javne razsvetljave, kije bila dolga leta
priključena phnarni in vodovodu, kasneje pa podjetju Elek-
tro.
Sicer pa se je veliko udejstvoval v javnem življenju, v
društvih in organizacijah, predvsem pri planincih, kjer je v
povojnih letih prispeval svoj delež k obnovi planinskih po-
stojank. Sodeloval je v turističnem društvu predvsem pri
organizaciji prireditev in krasitve mesta, saj je imel nadvse
rad naše Celje. Bil je organizator harmonikarske šole in har-
monikarskih koncertov, pa še veliko bi se dalo napisati o
njegovem društvenem delu. V petdesetih in šestdesetih letih
in tudi pozneje je bil daleč naokoli znan njegov ansambel
Cin-bum, ki je razveseljeval mlado in staro sirom našega
območja. Veseljak, šaljivec in humorist Umek je znal pove-
dati marsikaj veselega, smešnega, dostikrat pa tudi kakšno
pikro.
Tak je bil pokojni Ivo Umek, zagotovo celjski original, pri
tem dober gospodar in nadvse skrben mož in oče. Takšnega,
kakršen je bil, bomo ohranili v lepem spominu.
ZORAN VUDLER
TEDNIKOV INTERVJU
Ohraniti in razvijati
to, kar je naše!
Na šoli Blaža Kocena na
Ponikvi pri Grobelnem je
vladala tišina. Nekje od da-
leč so se iz razredov slišali
monotoni glasovi ob ponav-
ljanju učne snovi, v spod-
njih prostorih je nekdo va-
dil harmoniko. Čisto v prit-
ličju so kuharice potihoma
rožljale z jedilnim pribo-
rom, kajti bližal se je čas
kosila. Oktobersko sonce je
metalo dolge, poševne sen-
ce dreves in gričev okoli šo-
le. Kot na dlani se je ponu-
jalo obrobno gričevje, pora-
slo s sadovnjaki in vinogra-
di in urejeno šolsko dvori-
šče, kjer je po navadi vselej
živahno. Ravnatelj šole,
Maks Kovačič, ima rad živ-
žav okoli sebe, prav tako
ljubi naravo, lepo sloven-
sko pesem in našo besedo.
»Med otroki ti ni nikoli dolg
čas«, pravi z nasmeškom, ki
ni narejen.
- Pot učitelja se nava-
dno začne na deželi, v va-
ški šoli, vsaj včasih je bi-
lo tako. Tudi vi ste prvič
stopili pred učence v
majhni, tedaj še toliko
bolj oddaljeni šoli v Do-
brini. Je bilo to za mla-
dega človeka težka
preizkušnja?
»Danes bi temu raje rekel
svojevrstno doživetje, ali
svojstvena preizkušnja.
Kombiniran pouk, slabi po-
goji dela, vas s slabo cestno
povezavo in edino bogastvo
mi je bilo kolo. A vendar
smo se odlično razumeli ta-
ko z učenci kot z njihovi star-
ši. Pomagali smo drug dru-
gemu, pa je šlo. Na tiste dni
me vežejo lepi spomini.«
- Potem ste prišli pou-
čevat na Ponikvo. Cez
nekaj let ste postali rav-
natelj te šole. Zdaj imate
s tega področja že vrsto
izkušenj.
»Staro šolo je razrahljal
potres in potem smo po za-
slugi solidarnosti Ljubljane
dobili lepo, svetlo, prostorno
šolo, ki je na višji stopnji ce-
lodnevna. Tedaj je bil to svo-
jevrsten izziv. Smo takore-
koč na deželi in sprva so se
porajali dvomi nas vseh, pa
tudi staršev, keiko bomo
uspevali. Ne smemo pozabi-
ti, da je precejšen delež otrok
kmečkega porekla in da so
bili sprva zavoljo celodnev-
ne šole med njimi odpori. Ne
toliko zavoljo plačevanja
hrane, čeprav tudi ti, ampak
predvsem zaradi odsotnosti
otrok z doma. Starejši otroci
pa imajo po pouku veliko de-
la tudi doma, na kmetiji. To-
da ta, pionirska leta so zdaj
uspešno za nami in s to obh-
ko šolanja je zdaj večina star-
šev in otrok zadovoljnih. Tu-
di tisti, ki so najbolj oddalje-
ni od kraja.«
- K zadovoljstvu vseh
so bržčas doprinesle šte-
vilne uporabne in-
teresne dejavnosti, po
katerih je vaša šola zna-
na daleč naokoli. Na šoli
je znan predvsem tehnič-
ni krožek z mnogimi la-
skavimi priznanji, pa
kmetovanje v prostem
času s pomočjo kmetij-
skih strokovnjakov, ki
vam ne odrekajo sodelo-
vanja in pomoči. Proti
njim govore v zadnjem
času le strogi stabiliza-
cijski ukrepi v šolstvu.
Kako se spoprijemate z
njimi?
»MisUm, da so se šole,
ne samo naša, že od ned-
kaj stabilizacijsko obna-
šale, zato nas novi ukrepi
toliko bolj vznemirjajo.
Redne programe ne mo-
remo krčiti, ali naj bi torej
interesne dejavnosti, ki
smo jih razvili s tolikimi
odrekanji nas vseh in s
prizadevnostjo zunanjih
sodelavcev? Toliko govo-
rimo o vrednotah proi-
zvodnega dela, in kje ga
bo učenec vzljubil, če ne
prav pri takšnih svobo-
dnih aktivnostih. Za to pa
mu moramo vendar nekaj
nuditi! Otrok je v teh letih
najbolj dojemljiv za takš-
ne aktivnosti. Vzeti mu
jih, bi bil greh. Povrhu
vsega večina učiteljev in
drugih sodelavcev to
opravlja zastonj. Kaj ni to
najlepši primer stabiliza-
cije v šolstvu? Prav te de-
javnosti pa, menim, so
prva pot za usmerjeno
izobraževanje.
Ne smemo zaiti na
stranpota. Tu mislim tudi
na v zadnjem času vse
bolj žgoče debate okoli
takoimenovanih »skup-
nih jeder«. Ohraniti in ra-
zvijati moramo to, kar je
naše!«
- Veliko sva govorila
o prostem času učencev.
Delno ga z njimi preživ-
ljate tudi vi. Se s čim še
posebej radi ukvarjate?
- Devetnajst let sem vodil
moški pevski zbor, pa tudi
oktet. Ljubezen do petja sem
prinesel že z doma, pa z Loke
pri 2usmu. Na Ponikvi sem
vodil celo mali cinsambel in z
ženo, ki poučuje na šoU, sva
veliko prostega časa zapisala
ljubiteljski kulturi. Navdu-
šen sem tudi za športne de-
javnosti in za vse to imamo v
kraju pravzaprav odUčne pe«^
goje.«
- Vas je kdaj mamilo
mesto?
»Ne, nikoli! Rad sem na
deželi. Predvsem i>a imam
rad kolektiv s katerim delam
in učence, med kate) mi i pre-
živim dobršen del časa. Mno-
gi se dames radi vračajo na
šolo kot zunanji sodelavci in
teh sem še posebej /esel.«
MATEJ/      DJED
Maks Kovačič je prišel na
Koxjansko ii Šmarinega pri
Utiji, kjer je bil rojen. Ko se
je po šolanju xapisal učitelj-
skemu poklicu in se mu odlo-
čil biti zvest, Je prišel v skro-
mno šolo v Dobrini v Loko pri
Žusmu. Leta 1956 je prišel
poučevat v šolo na Ponikvi, 12
let poMoeJe je postal ravnatelj
te šole, ki je od leta 1976, po
zaslugi solidarnosti nova del-
no celodnevna. Kot prosvetni
delavec, ravnatelj šole, kot
komunist in predvsem kot
človek si zdaj še vrsto let pri-
zadeva za rast celotnega ko-
lektiva in se pri svojem delu
srečuje z radostmi in razoča-
ranji. .....
Kakovost programov moramo oliraniti
HaOalJiUBio se razprave o stabilizacijskih ukrepih v šolstvu
v    okviru    republiških
jredlogov   stabilizacijskih
ikrepov za področje vzgoje
n izobraževanja je tudi
teljska občinska izobraže-
\4ia skupnost pripravila
jHg^ram  predlogov ukre-
i»v za osnovne šole. Oba
predloga je na zadnji seji
jodprl svet za vzgojo in izo-
braževanje ter koordinacij-
ski odbor za celodnevno
osnovno šolo pri občinski
konferenci SZDL v Celju.
Izhodišča so jasna. Kljub
zoženim materialnim mož-
nostim moramo ohraniti za-
gotovljen    program    dela ■
osnovne šole in si prizadeva-
ti za nenehno rast njegove
kakovosti. Vztrajati pa je po-
trebno tudi na že sprejetih in
uveljavljenih normativih in
standardih. Vsaka spremem-
ba bo morala biti strokovno
analizirana in ovrednotena.
Obenem naj bi združene
osnovne šole poskrbele za
skupen vpis novincev in
učence razporedile tako, da
bodo vsi oddelki prvega raz-
reda polnoštevilni.
Vzgojno izobraževalne or-
ganizacije naj bi organizirale
jutranje varstvo le za učence
prvih in drugih razredov.
Zaostrili bodo tudi plačeva-
nje prevozov za učence in si-
cer tako, da bodo dosledno
upoštevali zakona, po kate-
rem šo upravičeni do regresa
pri prevozu le učenci, ki se
vozijo v več kot 4 km odda-
ljen kraj.
Med ukrepi je tudi predlog
za povišanje prispevka star-
šev v glasbeni šoli. Združene
osnovne šole pa bodo name-
sto šestnajst letos podelile le
štirinajst štipendij.
Zmanjšati in racionalizira-
ti bo potrebno administrativ-
na dela in razvijati svobodno
menjavo dela, kjer je to le
mogoče.
Še vedno pa ostaja odprto
vprašanje okoU predloga, da
se za izvedbo razširjenega
programa osnovne šole uve-
de participacija staršev. Tak
ukrep, so sklenili na seji sve-
ta, naj bi bil sprejet le v
skrajnem primeru.
Predlogi so na seji povzro-
čili živo razpravo in o tem,
kako se člani zavedajo po-
membnosti in daljnosežnosti
teh ukrepov, je pričalo tudi
to, da so obmolknili vsako-
krat, ko so bili pred dej-
stvom, da se opredelijo okoU
predloga. VVE
Ivo Oernač
Ni še tako dolgo, ko
smo se srečali z njim. Na
letečem uredništvu na
Dobrovljah nas je obiskal
tudi Ivo Dernač. ki je še s
tako vnemo pripovedoval
o možnostih razvoja turi-
zma na Vranskem in v Sa-
vinjski dolini. Takrat ježe
slutil, da ga napada za-
hrbtna bolezen, pa mu
kljub temu ni manjkalo
Volje do dela. Upiral se je
do zadnjega diha. V pone-
deljek so Iva pokopali na
braslovškem pokopali-
šču. Od njega se je poslo-
vilo na stotine prijateljev
in znancev. Teh je imel
Ivo na vsakem koraku ve-
liko.
Ivo je, lahko bi rekli, z
dušo in telesom živel za
razvoj turizma v Savinj-
ski dolini. Bil je eden ti-
stih, ki je pripomogel k
temu, da je braslovško je-
zero postala zanimiva in
privlačna turistična toč-
ka. Prav tako Gora Oljka.
Kdo bi znal našteti števil-
ne prireditve, ki so nasta-
le po Ivovi zamisli!
Zadnja leta je bil vodja
hotela Slovan na Vran-
skem in aktiven pri Vran-
skem turističnem druš-
tvu ter pri urejanju grada
Podgrad. Na Vranskem je
bil tudi član sveta krajev-
ne skupnosti, bil je pred-
sednik skupščine turi-
stično poslovne skupno-
sti v Celju. Ivo Dernač je
imel še veliko drugih lju-
bezni. Rad je igral. Za to
je imel velik talent. V pro-
stem času pa je izdeloval
čudovite izdelke iz lesa.
Kljub izredni aktivnosti
ga je doma čakalo še delo
na vzorno urejeni kmetiji.
V spominu mnogih Sa-
vinjčanov bo Ivo Dernač
še dolgo ostal.
JANEZ VEDENIK
V Petrovčah problemi s
kanaiizacilo In cesto
Tudi v krajevni skupnosti Petrovče imajo še precej komu-
nalnih problemov, največji pa je neurejena kanalizacija. Tre-
nutno so zaradi mlekarne zgradili kolektor vzdolž Ruš, Arje
vasi in preko Petrovč, hkrati pa so naročili tudi projekte za
izgradnjo sekundai-ne kanalizacije. Predračunski zneski teh
projektov so izredno visoki, saj znašajo kar 70 milijonov
dinarjev. Tako je tudi težko napovedovati, kdaj bo zgrajena
prepotrebna kanalizacija. Tečejo tudi intenzivni razgovori
za zgraditev kanalizacije v Levcu predvsem zaradi zajema-
nja podtalnice za občane celjske občine, ki naj bi financirali
izgradnjo tega objekta z referendumskim programom.
Velik problem v Petrovčah je še vedno cesta skozi vas, ki
so jo gradili lani. Komunalna interesna skupnost občine
Žalec nima sredstev za odpravo vseh pomanjkljivosti pri tej
cesti. V Petrovčah pa so prepričani, da gre tudi za nerazume-
vanje s strani nekaterih institucij, saj so že neštetokrat pi-
smeno in uitno opozarjali na nerešene probleme.
JANEZ VEDENIK
V Mestlnju boljši pogoll za kulhiro
v Mestinju so v soboto izročili namenu nov kulturni ob-
jekt oziroma del objekta, dvorano za kulturne prireditve v
tamkajšnjem Domu krajanov. V dvorani je tristo sedežev, z
odstranitvijo posebne pregrade pa se da dvorano povečati in
namestiti še nadaljnjih 120 sedežev. Možno jo je tudi preure-
diti v kino dvorano.
Dom krajanov so v Mestinju pričeli graditi kmalu po
potresu leta 1974. Milijon in pol so dobili solidarnostnih
sredstev, dober milijon je prispevala občinska kulturna
skupnost Šmarje pri Jelšah, ostalo pa so sredstva krajevne
skupnosti ter prispevki krajanov. Do danes so za gradnjo
doma, ki še ni povsem zaključena, porabili štiri milijone
osemsto tisoč dinarjev, objekt pa je že danes VTeden 15
milijonov dinarjev. Razlika zgovorno priča o delu, ki so ga
občani v krajevni skupnosti Mtetinje opravili pri tej gradnji.
Po sto in več ur je večina prebila na delovišču. V Mestinju so
kulturni hram še kako potrebovali, upajo pa, da se bodo z
novo pridobitvijo vrnili tudi zlati časi amaterske kulturne
ustvarjalnosti, zlasti gledališke.
M. AGRE2
6. stran - novi tednik
20. oktober
iala Napotnikova kolonija
v osnovni šoli Miha Pintar-Toledo so ob občinskem prazniku in tednu otroka odprli
razstavo kiparskih del učencev velenjskih in drugih osnovnih šol, ki ustvarjajo v Mali
Napotnikovi likovni koloniji. Letos je kolonija v Zavodnjah, rojstnem kraju znanega
šaleškega kiparja Ivana Napotnika, slavila deseti jubilej. V teh letih je nastalo več kot 200
del, od katerih so jih v tej retrospektivni razstavi prikazali 53. Prikazana dela so vsebinsko
bogata in iz njih veje prava ustvarjalnost mladih kiparjev. HJ
Branko Korber
Boleče je, kadar umre
človek, kakršen je bil
Branko Korber Dober
človek je bil, v polnem
pomenu te besede. Ne z
veUkimi besedami, z vsa-
kodnevnim delom, z ne-
štetimi drobnimi pogovo-
ri, s stalno borbo, ki je ko-
rak za korakom rojevala
uspehe, se je zapisal v na-
še spomine, v spomine
nepreštetih gorskih in vi-
šinskih kmetij na mozir-
skem, blejskem in konji-
škem.
Gozdnemu gospodar-
stvu je posvetil leta svoje-
ga dela, a pri tem je
vztrajno, včasih kar trma-
sto, uresničeval tisto, kar
je bilo po njegovem vre-
dno vseh naporov. Razvoj
gorskih in višinskih kme-
tij, povezovanje kmetij-
stva in gozdarstva in ob
njem kmečkega turizma.
Koliko besed, koliko pre-
pričevanja, koliko nepo-
sredne pomoči je bilo po-
trebne, da so bili prema-
gani dolgoletni ustaljeni
nazori, da je zrasla želja
po novem, boljšem, da se
je tudi uresničila. Števil-
ne urejene turistične
kmetije bodo še dolgo po-
trjevale njegovo pravo
pot, čeprav vsega tistega,
kar se je z njegovo po-
močjo spremenilo v mi-
slenosti in v odnosu do
pogosto pozabljenih vi-
šinskih predelov, ne mo-
remo izmeriti. Branko
Korber tega tudi ne bi že-
lel. Ni delal zase. Eno-
stavno moral je - ker mu
ni bilo vseeno. Za nič in
za nikogar.
Zadnja leta je svoje de-
lo namenil konjiškim
kmetom. Predvsem nje-
gova zasluga je celovit
koncept razvoja višinskih
kmetij v občini na osnovi
tesnega sodelovanja te-
meljne organizacije koo-
persuitov pri Gozdnem
gospodarstvu in temeljno
zadružno organizacijo pri
Kmetijski zadrugi. Rezul-
tat tega je tudi združena
hranilno kreditna služba
kmetijstva in gozdarstva
v občini. Ob tem pa je bil
tudi vrsto let predsednik
občinske Turistične zve-
ze. Tudi za to so mu ob
letošnjem občinskem
prazniku podelili prizna-
nje 12. oktober. Največje
priznanje zanj pa ostaja v
srcih ljudi, ki jim je po-
magal na poti razvoja.
MILENA B. POKLIC
Kdo se bo usmilil?
v občinskem mozirskem
glasilu smo že poročali o
tem, da je neki brezvesten
voznik avtomobila poškodo-
val kužno znamenje v Ljubi-
ji. Od tega je minUo kar pre-
cej časa in nič se ni naredilo,
da bi se zgodovinski spome-
nik prvega razreda rešil go-
tovega uničenja, saj se že na-
giba in grozi, da se bo sesul.
Tudi časopis Novi tednik
je zabeležil stanje in opozoril
na brezbrižnost odgovornih.
Kužno znamenje je eno od
treh, ki stojijo v vrsti Kolo-
vrat-Ljubija-Loke in so ne-
koč označevali »kužno« me-
jo trga Mozirje. Gre torej za
pomembne kulturne spome-
nike, ki jih moramo ohraniti,
tembolj, ker že stoletja spo-
minjajo na težke čase kuge
pri nas.
Odbor za varstvo kulturne
dediščine pri Kulturni skup-
nosti Mozirje je takoj po po-
škodbi ukrenil vse, da so bih
obveščeni uradi, ki skrbijo
za tovrstne spomenike. Zal
pa se iz nerazumljivih vzro-
kov doslej še ni ničesar stori-
lo, da bi se preprečil popolni
propad znamenja. Brez dvo-
ma se bo lepo znamenje zara-
di vremenskih prilik, ki sle-
dijo, sesulo.
Skoraj nereizumljivo se zdi
dejstvo, da je storilec, oziro-
ma tisti, ki je z avtomobilom
poškodoval spomenik, znan,
da pa se vendar ne opravi
popravilo do te mere, da se
vsaj zavaruje znamenje pred
propadom. Mimo vozijo
dnevno mnogi obiskovalci
naše doline in najbrž sodijo o
ljudeh tod, kot da jtrh ni mar
zgodovinskih vrednot. A. "V
Srečanie
upokojencev v
Predilnici
v Laški Predilnici se bodo v
soboto sestali upokojenci, ki
so dolga leta delali v tej temelj-
ni organizaciji, pa še pred tem
v obratu Volna, iz katere je leta
1978. nastala Predilnica. Okoli
200 upokojenih delavcev si bo
najprej ogledalo tovarno, nato
bodo imeli v domu Dušana Po-
ženela družabno srečanje s
kulturnim programom.   VVE
Srečanje gasilcev veteranov v 6ri2ah
Pri Občinski gasilski zveze Žalec imajo tudi komisijo za gasilce veterane. V Grižah so se srečali že osemindvajsetič. O
delu komisije je govoril predsednik Mirko Potočnik, srečanje pa so pozdravili tudi predsednik OK SZDL Žalec Janez
Meglic, strokovni ta[jnik OGZ Žalec Anton Gros, predsednik predsedstva OGZ Žalec Alojz Kuder, predsednik skupščine
KS Griže Franc Ježovnik in drugi. Pripravili so tudi bogat kulturni program, Francu Avdiču, Francu Osetu, Ludviku
Muhovcu, Martinu Vošnjaku in Francu Kavalarju pa so podelili priznanja. Na sUki: Od 220 povabljenih jih je prišlo na
srečanje več kot polovica. TONE TAVCAK
Drago Cepuš
Kar precejšnje število
generacij osnovnošolcev
je krivih za sive lase tova-
riša Draga. Pa tudi za to,
da je še ohranil gibčnost
telesa in duha. Učiteljske-
mu poklicu je bil zapisan
svojih 38 let. Kot ravna-
telj šole na Vrhu nad La-
škim je pred upokojitvijo
poučeval 3. in 4. razred.
Prvič v življenju: »Živa-
hni in neugnani so ti otro-
ci, kar precej potrpljenja
morajo imeti z njimi tova-
rišice. Vedno sem učil
višje letnike. Ti fantje in
dekleta so bili že bolj zre-
li, z njimi seje dalo delati.
Škoda, da so imeli doma
vse pogoje, da postanejo
dobri kmetje. Nekateri so
me ubogali in jim ni žal.
Sedaj pa se bo marsikdo
v mestni šoU odločil dru-
gače. Tu pa je le perspek-
tivno kmetijsko področje.
Sploh pa smo imeli na šo-
li pridne in dobre učence.
Veliko obrtnikov se je še
med šolskim letom ogla-
šalo pri nas, da so si pri-
dobili bodoče vajence«.
Drago Cepuš je, kot
sam pravi, učitelj starega
kova - idealist. Učitelj, ki
ni nikoli vprašal, kakšno
bo plačilo za njegovo de-
lo. Učitelj, kije vedno na-
šel čas tudi za starše svo-
jih učencev in za krajane.
Za to ni čudno, da je že
celo vrsto let aktiven v
krajevni skupnosti kjer je
bil že predsednik KK
SZDL, sedaj pa je tajnik.
Nasploh pa je ljubitelj
narave. Zato je vnet pe-
šec, ki ni in tudi nikoli ne
bo imel avta. Hodi v hri-
be. V ljubezni do hribov
in narave je vzgajal tudi
svoje učence. Najbolj pa
ga sproščata ribolov in
lov. Tudi poje v domačem
pevskem zboru. Začel pa
je v Rimskih Toplicah
pred 45. leti, kjer je tudi
več kot pol stoletja pel
njegov oče.
Po gimnaziji je leta
1945. vpisal tečaj za učite-
lje, 6d tam je šel na šolo v
Reko nad Laškim, nato
pa na Vrh, kjer živi že več
kot trideset let. Zakaj ga
ni mikalo, da bi odšel
drugam: »Tu je dober
zrak. Drugi imajo meglo,
mi pa sonce. *
VIOLETA
V.EINSPIELER
Svoje delo predstavili mladi raziskovalci
O vzpodbujanju raziskovalnega dela, še zlasti med mladimi, vse več govorimo, le redko pa ^
nam nudi priložnost, da njihovo delo lahko tudi spoznamo. To so opravili v Slovenskih Konjicah^
razstavo »Raziskovalni tabor Skomarje 1983«, ki so jo v ponedeljek odprli v tamkajšnjei"
kulturnem domu.
Dvajset mladih raziskovalcev s petimi mentorji je od 8. do 15. avgusta proučevalo staro obrt ^
zreškem Pohorju, razstava, na kateri so svoje izsledke predstavili, pa je potrdila željo vseh, da je'°
šele začetek takšnega raziskovalnega dela v občini. Poleg mladih raziskovadcev so se v ponedelj^f
zbrali tudi predstavniki vseh tistih, brez katerih razstave ne bi bilo - od pohorskih kmeto^
predstavnikov pobudnice raziskave revije Pionir, društva prijateljev mladine, ki je vodila
dejavnost, pa pokrajinskega muzeja v Celju in etnološkega oddelka Filozofske fakultete. Razsta^
je odprl predsednik občinske raziskovcilne skupnosti Stare Kokelj, samo življenje v taboru in
domačini Skomarja in Resnika pa je predstavila mentorica Magda Vogelsang. Gostom so "
ogledu razstave ponudili domače pohorske dobrote - koruzen kruh, klobase, vino, pet let sv>
jabolčnik in orehe. M^*^
________

oktober 1983
novi tedmk - stran 7
nvalidi v atletiki
V Celju je bilo atletsko tekmovanje invalidov,
la katerem je nastopilo 40 tekmovalcev iz deve-
tih klubov.
Celjani so tekmovanje odlično pripravili, žal,
te nismo videli njihovih tekmovalcev.
T. T.
Voda bo kmalu pritekla
Tako upajo krajani Šentvida, Planine In Dobja
Voda je glavni pogoj za
življenje. Tega se zavedajo
tudi v kozjanskih predelih
šentjurske občine, kjer jo
skoraj skozi vse leto dova-
žajo z gasilskimi cisterna-
mi. Prav zato so krajani
tembolj veseli, da je prva
faza vodovoda Kapsl, ki bo
pripeljal vodo iz devet kilo-
metrov oddaljenega Bohor-
ja, že končana. Pri gradnji
tega prepotrebnega komu-
nalnega objekta so pomaga-
li vojaki celjske gamizije, z
udarniškim delom pa so so-
delovali tudi člani enote te-
ritorialne obrambe iz išent-
jurja, civilne zaščite iz Pla-
nine in Dobja ter delavci
šentjurske občinske
uprave.
Z izkopom vodovodnih
jarkov, ki so speljani od izvi-
ra Kapsl izpod vrha Bohorja,
so pričeli vojaki enote Ratka
Cvijanoviča koncem avgu-
sta. Trasa izkopa je speljana
po kamnitem terenu, pone-
kod so vojaki kopali celo po
potočni strugi, drugod pa so
spet imeli težave z drevesni-
mi koreninami. Vendar pa so
vojaki kljub težkemu delu
zastavljeno normo vsako-
dnevno močno presegali. Na
koncu, z delom so zaključili
10. oktobra, so načrtovani iz-
kop presegli za tristo me-
trov.
Voda bi naj krajanom Šen-
tvida pritekla že prihodnje
poletje, do zadnje domačije v
Dobju pa naj bi, če bo seveda
šlo vse po načrtih, potegnili
vodovodne cevi do leta 1985.
V Šentjurju se trudijo, da bi
delo čimprej opravili. Tako
načrtujejo za prihodnje leto
udarniške akcije vseh delov-
nih kolektivov šentjurske
občine. Prav tako bodo tudi
mladinske delovne brigade
Kozjansko 84 poprijele za
delo.
Bajro Kožjak iz Sarajeva:
»Delo pri izkopu vodovoda
Kapsl je bilo za vse nas prav
gotovo izkušnja več, kako
ljudem pomagati. Sam sem
bil na Kozjanskem 50 dni, to
je ves čas od začetka pa do
zaključka našega dela. Sprva
sm.o imeli nekaj težav z nase-
litvijo, vendar smo se hitro
vključili v življenje krajanov
in smo z njimi dobro sodelo-
vali. Pripravili smo športna
srečanja v šahu, nogometu,
odbojki in košarki. Prav ta-
ko smo dobro sodelovali tu-
di z lovci, ki smo jim poma-
gali pri urejanju okolice lov-
ske koče. V vseh 50 dneh,
kar smo bili na Kozjanskem,
ni bilo niti ene poškodbe,
vsi, tako kuhar, ki je skrbel
za prehrano in šofer, ki nas je
vsak dan vozU na delo, so
svoje delo opravljali odgo-
vorno.« _
Bajro Kožljak je bil tisti, ki
je delo pri izkopu vodovoda
Kapsl organiziral in vodil.
Prav zato je sedaj toliko bolj
vesel in zadovoljen, da so
prav vojaki pripomogli k re-
dni oskrbi s pitno vodo.
Ivan Dropulič iz Vrgorca:
»Menim, da sta za vsakega
vojaka takšno delo čast in
nagrada. Prav na takšnih ak-
cijah človek spozna, koliko
je v naši domovini še stvari,
ki jih moramo skupaj uredi-
ti. Na teh delovnih akcijah
krepimo tudi medsebojno
tovarištvo in prijateljstvo.
Sam sem na Kozjasnkem de-
lal 33 dni. Ce je bila dnevna
delovna norma slučajno pre-
visoka in je nagajalo še vre-
me, potem ni bilo nobenemu
težko poprijeti še v prostem
času. Opravili smo 300 me-
trov več izkopa, kot je bilo
načrtovano, z delom pa smo
končali že pet dni pred ro-
kom.«
Ivan Dropulič je bil na tej
delovni akciji najbolje oce-
njeni vojak. S svojo delav-
nostjo in prizadevnostjo je ta
magister ekonomskih ved
vselej pritegnil k delu tudi
ostale vojake.
Vsi vojaM, ki so kopali vo-
dovodne jarke, so biU ob
koncu dela nagrajeni z dopu-
stom, poleg tega pa so ob
prazniku krajevne skupnosti
Dobje prejeli tudi zahvalne
plakete za opravljeno delo.
rVANA FIDLER
FOTO: G. KALAJD2ISKI
Bajro Kožljak
Ivan Dropulič
Kaže, da se bo premaknilo
Sasllsko društvo Podčetrtek namerava nadaljevati z
mradnjo svojega doma
Ob praznovanju občinskega praznika v
stu 1978 so v Podčetrtku položili temelj-
iiWnen za novi gasilski dom, ki naj bi
•W tudi nekaterim drugim potrebam
.j(ianov v tej krajevni skupnosti. Člani
jasilskega društva Podčetrtek so se na-
meč odločili del prostorov v novem ob-
.«ktu odstopiti za delo domačega kultur-
lega društva, za aktivnost krajevnih
družbenopolitičnih organizacij ter skup-
Siine krajevne skupnosti in njenih orga-
lov. Dvorcina za kulturne prireditve je v
tem kraju še kako potrebna, saj na relaci-
ji 33. kilometrov, do Bistrice ob Sotli pa
tio Šmarja pri Jelšah ni nobene primerne.
Gasilsko društvo v Podčetrtku je eno
aajbolj aktivnih v krajevni skupnosti, saj
iteje okrog sto članov, skupaj s pionirsko
in žensko desetino. Sedanji prostori so
neprimerni, leta 1974 jih je namreč priza-
del potres. V takšnih prostorih pa drago-
cen gasilski strojni park propada.
Pet let je minilo od pričetka gradnje, ki
se je pred približno tremi leti ustavila,
ker ni bilo denarja. Gasilci so z lastnim
delom, sredstvi in materialom objekt po-
stavili pod streho, sedaj pa se obeta, da
bo vendarle dokončan vsaj do leta 1985,
ko bo gasilsko društvo Podčetrtek slavilo
stoletnico delovanja. Nadaljevanje iz-
gradnje gasilskega doma oziroma večna-
menskega objekta bo omogočila tudi kul-
turna skupnost občine Šmarje pri Jelšah,
pobrateno gasilsko društvo R-evalje in
tamkajšnji lesnoindustrijski obrat. Pred-
računska vrednost objekta znaša 15 mili-
jonov dinarjev, prizadevni gasilci iz Pod-
četrtka pa pričakujejo še morebitno po-
moč v okviru krajevne skupnosti ali ob-
čine.
M. AGRE2
11. teden
domačega
filma
Celje,
2-9
november
1983
Od jutri (petek) je
pri blagajnah kine-
matografov v pro-
daji katalog 11.
TDF, v katerem so
zbrani opisi vseh fil-
mov 8 sporeda. Ce-
na kataloga je 50 di-
narjev.
V prodaji so že
značke 11. TDF. Po
ceni 25 dinarjev jih
lahko kupite pri bla-
gajnah celjskih ki-
nematografov in v
oglasnem oddelku
Novega tednika
V četrtek, 27. okto-
bra bo ob 18. uri v
Likovnem salonu v
Celju otvoritev raz-
stave DOMAČI FIL-
MI NA TUJIH PLA-
KATIH. Pokrovitelj
razstave je Izletnik
Celje.
11. teden domače-
ga filma bo segel
tudi v občino Žalec.
V Žalcu, Šempetru,
Preboldu, na Vran-
skem in Polzeli bo
od 3. do 10. novem-
bra repriza vseh
premiernih filmov z
udeležbo ustvarjal-
cev.
Zunanje premiere
11. TDF bodo v
Šentjurju, Šmarju
pri Jelšah, Laškem
in v Zrečah. Udele-
žili se jih bodo
ustvarjalci filmov.
Glavni sopokrovite-
Ijlll.TDFso: Elkroj
Mozirje, Kovinote-
hna Celje, Tekstilna
tovarna Prebold in
Toper Celje.
RAZSTAVA
pollištvenega programa VISTA
ob 30-letnici Lesnoindustrijskega
kombinata LIK SAVINJA Celje
od 17. do 22. oktobra, v LIKOVNEM
SALONU V CEUU.
Program je bil nagrajen z več domačimi in
mednarodnimi priznanji.
8. stran - novi tednik
20. oktober

Je kultura stabilizirana?
Regijski posvet Je osvetlil to vprašanje
Na pobudo republiške konference
SZDL in Kulturne skupnosti Sloveni-
je je bil prejšnji petek v Celju regij-
ski posvet o tem, kako potekajo v
novi organiziranosti kulturnih skup-
nosti delegatski odnosi in kako je s
stabilizacijo v kulturi. Posvet, ki ga
je vodil predsednik MS SZDL Jože
Veber, ob predstavnikih občinskih
kulturnih skupnosti in predsednikih
ZKO celjskega območja, so še sodelo-
vali Vladimir Kavčič, predsednik
kulturne skupnosti Slovenije, Josip
Košuta, izvršni sekretar CK ZKS in
Jože Osterman, član predsedstva RK
SZDL in predsednik ZKOS ter Milan
Bratec, svetovalec predsednika ko-
miteja za kulturo in znanost pri IS
SRS.
Brez dvoma se je z novo organizira-
nostjo kakovost odločanja v občinskih
kulturnih skupno.stih spremenila na
bolje. Posamezni odbori, ki delajo za
različna področja, dobro opravljajo
svoje delo in šele sedaj se vidi, kako
raznoliko in obsežno delo je imel nek-
danji izvršilni odbor. Tudi sklepčnost
v delegatski skupščini ni vprašljiva,
zaskrblji^oča pa je kakovost razprave.
ki največkrat ne posega v bistvo vse-
binske problematike. To tudi pomeni,
da delegacije v delegatski bazi ne
opravljajo zadovoljivo svojega dela.
Tudi v skupščini kulturne skupnosti
Slovenije bi moral zbor uporabnikov
bolj poglobljeno opravljati svojo vlo-
go. Zbor izvajalcev se v novi obliki
dobro uveljavlja, toda praksa je poka-
zala, da so spet v prednosti tisti, ki so
doma v Ljubljani, kjer lažje uveljavlja-
jo svoje interese zaradi koncentracije
poklicnih kulturnih ustanov.
Regijsko sodelovanje na kulturnem
področju je že stara in večkrat prežve-
čena tema. Največji zaviralec za uspeš-
nejše vsebinsko pa tudi finančno do-
govarjanje je raznolikost pojmovanja
kulture na celjskem območju. Neus-
klajene stopnje so zastrašujoče. Samo
za primer: kako naj ima Celje, ki ima
prispevno stopnjo 0,96 za kulturo ena-
kovreden partner z Laškim, kjer so
kulturo zbili na 0,11 in jo takorekoč
obsodili na životarjenje.
Kultura je že od nekdaj bila prisilje-
na v stabilizacijsko obnašanje, še pre-
dno je ta besedica postala tako aktual-
na v naši družbi. Zaostajala je v inve:
sticijah v prostore, kadre in v tehnolo-
gijo. V novem srednjeročnem obdobju
bo treba kreniti dalje, kajti v primerja-
vi z drugimi družbenimi dejavnostmi,
je kultura v vseh odbojih doslej dobila
najmanj. Že dolgo časa žagamo vejo
na kateri sedimo. Še enkrat je treba
na ves glas poudariti, da brez kultur-
nega razvoja ni razvoja samouprav-
ljanja, ni socialističnih odnosov. Tu-
di v kulturi mora veljati osnovno nače-
lo stabihzacije: ne le krčenje, ne le
odrekanje, ampak nova kakovost dela,
načrtovanje in razvoj. To pa se z dose-
danjim obsegom materialne in finanč-
ne baze ne da storiti.
Posvet, ki je bil zelo kritičen, kon-
struktiven, je dal enotno oceno, da
kljub težavam ni čas za malodušje in
stopicanje na mestu, ampak za alrtiv-
nost družbenopolitičnih organizacij,
da v občinah in v programih zavestno
pomagajo postaviti kulturo na pravo
mesto, ji zagotoviti materialno osnovo,
okrepiti delegatski sistem v kvaliteto
in dolgoročno načrtovati strateške ci-
lje, da bi tudi dnevni pragmatizem
imel večje učinke.
D. M.
POGLED NA PLATNO
Mister Montenegro
švedski igrani film, posnet 1981 po scenariju Du.
šana Makavejeva. Kamera: Tomislav Pinter. Glasba-
Kornelije Kovač. REŽIJA: DUŠAN MAKAVEJEV.
Igrajo: Susan Anspah, Erland Josephson, Per Os-
carsson, Bora Todorovič, Svetozar Cvetkovič, idr.
Dušan Makavejev, eden naših najbolj senzibilnih
režiserjev, ki že vrsto let dela v tujini, je pred dvemi leti
posnel enega svojih najbolj prodornih in tudi uspešnih
filmov doslej - Mister Montenegro (s podnaslovom
Biser ali svinje).
Film je postavil na Švedsko, kjer je v kontrast posta-
vil dva svetova - prvega - bogate in že vsega po malem
site meščanske družine - in drugega - podzemlja, v
katerem igrajo pomembno vlogo naši zdomci. Nastala
je duhovita, a zelo prepričljiva in v svojem bistvu silno
resna komedija o ljudeh in okoljih sodobnih imigracij
na Švedskem. Zgodba o buržujki, ki je zapustila svo-
jega moža zaradi avanture s sumljivim človekom, tuj-
cem iz podzemlja, je več kot le to. Je predvsem pripo-
ved o tujcu, o njegovem siromašnem, a duhovno boga-
tem življenju, o enem izmed 11 milijonov evropskih
»gastarbeiterjev«, ki so zapustili domovino, da bi delali
za bogate, s seboj pa so prinesli značilnosti svojega
okolja, svoje navade, ki se jih kljub drugačnemu oko-
lju, kljub drugi obleki, ki so si jo nadeli, ne morejo
iznebiti.
Film je spočetka izredno smešen, da bi se iz scene v
sceno resnil in izzvenel v jasnem sporočilu o nesreči
tujcev v tuji deželi.
B.STANEJCIC
Preizkušnje Diiia
Razgovor v Zdravstvenem centru In v
yoJnlku
Enajsti Teden domačega
filma nadaljuje tradicijo
razgovorov in srečanj med
filmskimi delavci in občin-
stvom.
Lani je bilo prvič, da je bila
organizirana predstava za
krajevno skupnost posebej
in razgovor o filmu. Poskus
je uspel in to odlično v Voj-
niku, zato se je organizacij-
ski odbor odločil, da bo tudi
letos ta razgovor v Vojniku,
kjer imajo zelo aktivno kul-
turno društvo in pod njego-
vim okriljem tudi kino sekci-
jo. Tokrat bo tekla beseda o
novem fUmu Boža Šprajca
Dih. Predstava bo v sredo,,
2. novembra ob 16. uri.
Tudi že uveljavljena tradi-
cija predstav za delovne or-
ganizacije in razgovor po
njej se bo v enajstem Tednu
domačega filma razvijala da-
lje. Tokrat si bodo film Dih
ogledali tudi delavci celjske-
ga Zdravstvenega centra.
Srečanje bo zanimivo že za-
radi tega, ker film prinaša v
svoji vsebini mnoga odprta
vprašanja, ki zadevajo zdrav-
niško etiko, dolgoročno gle-
danje na človekov obstoj in
na spopad s trenutnimi in
dnevnimi političnimi takti-
kami.
Tako bo Šprajčev Dih v
Celju v času Tedna domače-
ga filma prestajal več preiz-
kušenj. Ce prištejemo še raz-
govor po premiemi predsta-
vi v kinu Union, se bodo obi-
skovalci o tem fUmu pogo-
varjali na organiziran način
kar trikrat. Predstava za de-
lavce Zdravstvenega centra
bo v četrtek, 3. novembra
ob 12. uri, razgovor pa ob 14.
uri istega dne.
D.M.
V Vitaniu
razstava
Jožeta
Svetine
Razstava likovnih del je
za Vitanje pomemben do-
godek, še bolj, če razstavlja
njihov nekdanji sokrajan in
učitelj, v šoli, kjer je preži-
vel vrsto let. Da so se mu
tista leta vtisnila v spomin,
je dokazala tudi sama raz-
stava z vrsto motivov iz Vi-
tanja in okolice.
O ustvarjalnem delu Jo-
žeta Svetine je na sloves-
nosti, ki so jo obogatili s
pesmijo člcini vitanjskega
pevskega zbora, spregovo-
ril sekretar medobčinskega
sveta ZSK Celje Emil Roje,
ki je tudi odprl razstavo v
osnovni šoli Vitanje. Samo
razstavo so s svojimi trofe-
jami obogatili člani Lovske
družine Vitanje, pokrovi-
telj pa je bil Zavod za urba-
nizem Titovo Velenje.
MBP
Jezik le kot večni miadenič
Mesec knjige Je za vse praznični mesec
Do 15. novembra se bodo v
Celju, v počastitev meseca
knjige, nizale kulturne, vzgoj-
no-izobraževalne in družbe-
no-politične akcije. Vse pa z
namenom, da bi pozornost de-
lavcev in občanov usmerili h
knjigi, na pomen branja izbi-
ranju in uporabi literature.
V petek so v Knjižnici
Edvarda Kardelja v Celju od-
prli nadvse zanimivo razstavo
Iz starih tiskov, v torek pa na
Tehniški šoU v Celju razstavo
glasU celjskih srednjih šol. O
zadovoljstvu pri branju je vče-
raj predaval Stanko Jcinež,
medtem ko bodo najmlajši
bralci prav gotovo veseli obi-
ska pesnika Kajetana Kovica,
ki bo prišel v Celje 26. oktobra.
Naslednjega dne bo občinski
svet ZS Celje organiziral pogo-
vor s kulturnimi animatorji iz
organizacij združenega dela v
Celju, in sicer o bralnih nava-
dah Celjanov. 10. novembra
bosta v prostorih knjižnice na
Muzejskem trgu kramljala
Branka Jurca in Ivan Potrč.
Mesec knjige bo sklenjen s po-
svetom o strokovnih knjižni-
cah v združenem delu.
Ob prazničnem mesecu knji-
ge velja posebej opozoriti, zla-
sti šolsko mladino, na bogato
in zanimivo razstavo starih
knjig, ki so na ogled v knjižnici
na Muzejskem trgu. Tiskana
beseda iz rozaličnih krajev in
časov bo pritegnila še tako
izbirčnega ljubitelja knjige. To
so knjige, ki niso vselej dostop-
ne bralcem, saj so neprecenlji-
ve vrednosti. Med njimi je na
primer Trubarjev Novi testa-
ment, pa Dalmatinova Biblija.
Ti dve knjigi in še nekaj drugih
je iz razvcilin samostana v Na-
zarjah leta 1944 rešil in kasneje
izročU knjižnici v varstvo po-
kojni Vinko Jordan iz Goto-
velj.
Razstava, ki jo je skrbno ure-
dila prof. Božena Orožen s so-
delavci, se pričenja prav s te-
ma knjigama. Med zanimivost-
mi pa najdemo tudi dela Lutra,
Valvazorja, Pohlina, Japlja,
Linharta, Vodnika in drugih.
Tudi prvi prevod Robinzona je
med njimi, pa šolski učbeniki
za gimnazije in osnovne šole.
med katerimi so nekateri cele
dvojezični. V zbirki so tudi
celjski avtorji, oziroma pisci,
ki so povezani s celjskim ob-
močjem.
Vrednost zbirke je predvsem
v tem, da se da iz nje razbrati,
kako se je razvijal slovenski je-
zik, ta večni mladenič, čigar
rast nikoli ne preneha.
MATEJA PODJED
Likovna spremljava
Preti Tednom domačega filma v Celju
Tudi v okviru letošnjega, po
vrsti enajstega Tedna doma-
čega filma v mestu ob Savinji,
bodo pripravili dve mikavni
razstavi, tradicionalno raz-
stavo likovnih del celjskih
osnovnošolcev in srednješol-
cev, na ogled bo v veliki dvo-
rani doma JLA, in razstavo
tujih filmskih plakatov jugo-
slovanskih filmov v razstav-
nih prostorih celjskega Li-
kovnega salona. Z obema pri-
kazoma želijo dopolniti celj-
ski filmski praznik in mu do-
dati širše kulturne in umetni-
ške razsežnosti.
Razstavo tujih filmskih pla-
katov, kot so jih v evropskih
državah napravili za reklami-
ranje naših filmov, so pripravi-
li sodelavci jugoslovanske Ki-
noteke, kjer že več let načrtno
izpopolnjujejo zbirko domačih
filmskih plakatov in si prizade-
vajo, da bi sliko dopolnili, ilu-
strircili, poživili in ne nazadnje
primerjali tudi z inozemskirni
načini in dosežki grafičnega
oblikovanja. Zvečine jim to
uspeva, zbrali so lepo število
plakatov, žal pa primerjave ni-
kakor ne gredo v našo korist
Na celjski rai^stavi bo moč zel
nazorno presoditi kvaliteto t>
jega in domačega plakata :
isti film, saj bo vsak izdek
ilustrativno opremljen tudi
fotografijo domačega umotv
ra, ki mnogokrat meji že kari
hudo revščino, kaže nič kaj z
resen odnos do filmskega pl
katiranja pa tudi precej nezn
nja, brezbrižnosti do plakatn
ga oblikovanja.
Morda bo kdo pripomnil, z
kaj na razstavi ob slovens
filmski prireditvi tako sk(
poudarek slovenskemu film
Odgovor je preprost. Delav
jugoslovanske Kinoteke ima
velike težave že z zbiranja
originalnih plakatov slova
skih filmov, tuji pa so prav
redke ptice - tudi zato, ker fi|
mov niso zadosti vrteli izvd
naših meja.
Že leta nazaj veliko zaniirtj
nje občinstva velja razstaj
celjskih šolarjev, ki si po ogl'
'du celovečernih filmov prid
devajo svoje vizuelne vtise,
filmskega platna prenesti v i
koVno govorico. Letos so I
osnovnošolci ogledali fi^
mladega slovenskega ustv^
jalca Filipa Robarja z nasK
vom Opre Roma, za srednj*
šolce pa so pripravili ogled nS
novejšega filma Boža Sprajc«
imenom Dih. Oba filma gotoV
v zadostni meri burita otro^
vo domišljijo in pričakujeHj
lahko znova zbtr zanimi\ah
kovnih stvaritev, bogastvo!
kovne iznajdljivosti, neposf
dnega otroškega in mladinstf
ga odzivanja na filmske <'
godke.
Pred več leti zasnovana
stava vse bolj prerašča v p^.
ditev celjskih osnovnih '
srednjih šol, saj je še pred »
som skopo odmerjeno udelj
bo zamenjal izredno velik
teres učencev in šolnikov, tJj
da se odzivajo celo v tistih »J
skih sredinah, kjer sploh nJ^j
jo likovnih krožkov. *
Slovenski oktet v Cellu
Za uvod v letošnjo koncert-
no sezono je Zavod za kultur-
ne prireditve v Celju povabil
v goste SLOVENSKI OKTET.
Zamisel se je dobro obnesla -
prvi abonmajski koncert v to-
rek, 11. oktobra v Narodnem
domu je privabil številne lju-
bitelje lep^a petja tako, da je
bila dvorana dobro zasedena.
Slovenski oktet pač ni treba
posebej predstavljati. Še ve-
dno je to vodilni slovenski vo-
kalni ansambel, ki združuje
osem kvalitetnih, šolanih gla-
sov, sposobnih izvajati zahtev-
no, pa tudi najzahtevnejšo Ute-
raturo. Mnogo nastopajo, mor-
da kar prepogosto, tako da so
nekatere skladbe rutinsko za-
pete z manjšo poglobitvijo v
dinamične in izrazne možnosti
pesmi, kar daje petju največji
čar. Seveda so bUe mnoge
skladbe odlično zapete z diria-
mičnimi odtenki, včasih z ro-
bustnimi Eikordi, sem pa tja z
rahlim izstopanjem basista ali
tenorista. Tehnične probleme
obvladajo suvereno, le tu in
tam zaniha intonadja, kar pa je
pri težki Uteraturi razumljivo.
Celjanom so pripravili kvsdite-
ten in pester program. V prvi
polovici so predstavili rene-
sančne mojstre: Gallusa, Pale-
striiK), Passereauja, Orlanda
Lassa, Vilaerta in Purcela.
Razmeroma preprosti uvodni
skladbi »Vae nobis« so sledile
tri Gallusove z deljenimi zbori
(dvozborje). V bogati poKfoniji
je izrazna moč okteta prišla do
polne veljave, vendar bi si želel
več umirjenosti v Gallusovi
»Laus et perenniS gloria«.
Francoske »II est bel et bon« in
»Bon jour, mon coeur«, italjan-
ska »Sempre mi ride« ter an-
gleška »In our deep vvaulted
ceU« so lahkotnega, vedrega
značaja, intepretirane z do-
brim posluhom za stil, jasno,
konci pa so bUi površni. Sledi-
le so štiri skladbe slovenskih
komponistov: dobro je zado-
nela Mokranjčeva »Njest
svjat« z izredno lepo občute-
nim zaključkom, Rahmanov
»Jedinorodni sine« v priredbi
Ferdoviča ni prekoračil nivoja
solidne predstavitve, pač pa
Davidovskega »Ninje otpušča-
ješi« z zelo kultiviranim solom
basista Stefančiča.
V drugem delu*je predstavil
Slovenski oktet slovensko so-
dobno ustveujalnost s skladba-
mi, ki so bile komponirane
prav za njihovo tridesetietnico.
Vsem je skupno, da so zelo za-
htevne, povprečnemu moške-
mu zboru komaj dosegljive, s
sodobnimi glasbenimi sredstvi
skušajo osvetliti tekste. Poslu-
šalcu so težko dostopne ter bi
bila razlaga nujno potrebna, si-
cer si ne ve kaj pomagati v la-
birintu zaporednih disonanc, za-
pletenih tonskih gmot in ko-
maj razumljivega besedila.
Najprej »Prjatev« Jakoba Ježa
na staro besedilo o prijatelju,
ki  »predi  liže, zadi grize«.
Skladba naj bi bila šaljiva, pev-
ci s pomočjo umetniškega vo-
dje improvizirajo kretnje uža-
Ijenosti, žuganja itd., se preri-
vajo in na ta način ponazarjajo
tekst. Pavel Mihelčič je napisal
skladbo »Kost« na besedilo
Svetiane  Makarovič.
V tem ciklusu je odločno
najboljša »No nuč majauo«
(Neko majsko noč) tržaškega
skladatelja Pavla Merkuja.
Osmeroglasna kompozicija na
režij ansko besedilo zveni do-
bro kljub ostrim disonancam,
ki se sproti nizajo, pa zopet ra-
zvezujejo, proti koncu se vse
umirja.
Koncertni večer so zaključe-
vale štiri skladbe znanih jugo-
slovanskih skladateljev Tajče-
viča, Papandopula, Srebotnja-
ka in Berdoviča. Vse so v bi-
stvu plesnega značaja. »Komit-
ske pesem« so bile občuteno
podane, le pianissimi v uvod-
nem delu naj bi bih izrazitejši.
Srednji del je bil živahen, rit-
mično dobro poudarjen, zadnji
del mehko občuten, doživet.
Hvaležno občinstvo ni štedi-
lo z aplavzom. Oktet pa je bil
radodaren ter je dodal še štiri
skladbe različnega značaja:
črnsko, Maroltovo »Kaj b'jaz
tebi dau«, rusko narodno »Ve-
černi zvon« z občutenim solom
tenorista Cadeža ter koroško
popularno »Pojdam u rute«.
Tenorist Ambrož je simpatič-
no zapel zaključni solo zadnje
kitice. EGON KUNEJ
S POLIC KNJIŽNICE
EDVARDA KARDEUA
Mirič J.: Pluralizam interesa i samoupravna demokra-
cija- Zagreb 1982. OML S. I
Momirovič K.: Džudo. Zagreb & Beograd 1967. OOM S.
Sh 7%.891
Napoleoni C: Ekonomska misao dvadesetog stolječa.
2. izd. Zagreb 1982. OML S. I
Petkovski D.: Savremene metode automatskog uprav-
ljanja složenim sistemima. Beograd 1983. OŠ S. 57509
Petronijevič B.: Istorija novije filozofije. Beograd 1982.
OŠ S. 57530
Pionirska organizacija v Sloveniji 1942-1982. Ljub-
ljana 1983. OŠ S. 57400
Kratice pomenijo: OOM - oddelek za odrasle in mladino, OML
- oddelek za marksistično literaturo, OS - oddelek za študij,
OO - oddelek za otroke in KG - oddelek Gaberje-Hudinja.
^. oktober 1983
novi tednik - stran £
Gradnja Žalec svetuje, kako sanirati dimnike
peči za ogrevanje prostora so med
^jvečjimi porabniki energije, zato je
treba namenjati čim več pozornosti
y2drževanju in dobremu delovanju,
fo še zlasti velja sedaj, v časih ener-
getske krize.
Neločljivo celoto in medsebojno
odvisnost v tako imenovanem kurišč-
nem sistemu predstavljajo:
kurišče (peč)
priključek peči na dimnik
in dimnik.
Mnogokrat se dogaja, da imamo zara-
(ii dotrajanih peči in poškodovanih di-
mnikov nepopolno izgorevanje goriva
v kurišču, kurjenje je neekonomično in
obstaja nevarnost požara in zastrupi-
tve.
F^eden se lotimo sanacije dimnika,
je treba najprej analizirati vzroke, ki so
vplivali na propadanje dimnika. V sta-
rih zgradbah so po navadi dimniki, zi-
dani z opeko v sklopu notranjih ali zu-
nanjih nosilnih zidov. Šele zadnje čase
se pojavljajo ob sodobni tehnologiji
gradnje stanovanj visokokakovostni
troslojni montažni dimniki. Glavni
vzroki, zaradi katerih prihaja do po-
škodb in propadanja zidanih dimni-
kov, in to največkrat na notranji strani,
so zaradi vpliva mehaničnih ali kemij-
skih faktorjev. Zaradi velike hrapavo-
sti ostenja dimnika, je treba klasične
dimnike redno čistiti. Prav zaradi kla-
sičnih metod čiščenja, ko spuščamo
kovinsko ki'oglo v dimnik in strgamo
ostenje z žičnato ščetko, prihaja do po-
škodb zidov, večanja preseka, izpada-
nja veziva in slabenja konstrukcije.
Rjave lise na dimniku so znak, da di-
mnik ne deluje dobro, ker v njem pri-
haja do kondenzacije vodne pare iz di-
ma. Do kondenzacije vodne pare v di-
mniku lahko pride iz več razlogov:
- dimnik ni dovolj toplotno izoliran
- dimnik ima prevelik presek glede na
priključeno kurišče
- v dimnik uhaja tako imenovani
mrtvi zrak skozi nezatesnjene razpoke,
vratica in priključke
- kvaliteta goriva je slaba.
Pri sanaciji se je treba posluževati
dveh osnovnih vodil:
- Sanacijo je treba izvesti tako, da bo-
do odpravljeni vsi vzroki, ki povzro-
čajo propadanje dimnega zidu. Da bi
bil sanirani dimnik čim kakovostnejši,
je treba uporabiti takšne materiale in
postopke, ki se uporabljajo pn gradnji
sodobnih večplastnih dimnikov. Samo
v tem primeru lahko pričakujemo, da
bo sanirani dimnik trajen, odporen na
visoke temperature, plinotesen, vodo-
nepropusten, kislinoodporen in dobro
toplotno izoliran.
Od več vrst notranjih oblog, ki so
nam na voljo, priporočamo uporabo
takšnih, ki so preizkušene in uporab-
ljene v dosedanji praksi. V glavnem so
to obloge iz visokokakovostnih og-
njeobstojnih jekel, ognjeobstojnih be-
tonov in samotnih cevi. Katerega
izmed naštetih materialov bomo upo-
rabili za izvedbo sanacije, je odvisno
od lokacije dimnika in velikosti obsto-
ječe odprtine v njem. Ker se z vsako
tako sanacijo zmanjša prečni presek
dimnika, je treba preveriti, če bo imel
sanitarni dimnik zadostni prečni pre-
sek glede na priključeno peč, višino
dimnika in vrsto uporabljenega goriva.
Najkakovostnejša ]e obloga iz samot-
nih cevi. Problem pri tej sanaciji je ta,
da je mogoče vlagati samotne cevi sa-
mo, če odpremo eno stran dimnika in
da nam samotna cev zato zmanjša pre-
sek dimnika. Mnogokrat pa se zgodi,
da je najbolj ekonomično star dimnik
porušiti in zgraditi novega iz montaž-
nih elementov samotnih cevi in zuna-
njega plašča iz lahkega betona. Pri tej
izvedbi profil dimnika ni vezan na ob-
stoječo odprtino in se določi takšen,
kot je dejansko potreben. Da pa se
izognemo neprijetnemu rušenju, lahko
zgradimo novi dimnik iz montažnih
elementov tudi izven objekta.
Podrobnejše informacije o sanacijah
dimnikov lahko dobite v tehnični služ-
bi GRADNJE v Latkovi vasi pri Pre-
boldu.
ALEKSANDER VIDEČNIK D
m LET SLOVENSKEGA HRANILNIŠTVA
' Revolucionarno leto 1848
' je prineslo tudi našim pre-
dnikom v takrat Avstroogr-.
ski državi, spremembe. Ni
šlo le za politične pravice, ki
jih je država razglašala, am-
pak tudi za kmečko odvezo,
ki je bila kmalu uzakonjena.
V tistih časih so bih Slovenci
v pretežni meri kmetje in je
treba zato prav osvobajanje
kmetov osvethti s prave stra-
ni. Znano je, da nekdanji fev-
dalci niso usmerjah kmete k
napredku in pospeševanju
proizvodnje. Bolj kot to jim
je godilo, da so bUi naši lju-
dje nerazgledani; le malo pa
jih je bilo šolanih. Nevedni
so bolje sluzih njihovim ci-
ljem izkoriščanja. Ko je torej
bil razglašen zakon, ki je ure-
1 jal odškodninsko plat prev-
zetih kmetij, so se mnogi
kmetje znašU v hudi stiski.
Plačati je bilo treba tretjino
ocenjene vrednosti gospo-
darstva, kmetje pa seveda ni-
so imeli tržnih viškov, da bi
denar prislužili. Poleg tega
pa je nemogoč dedni zakon
bremenil posestnika še do-
datno, saj so vsi otroci imeU
pravico enakih deležev od
posestva. Tako so se pričeh
kmetje zadolževati, njihovo
stisko so zlorabljah razni po-
sojilodajalci, ki so zahtevali
visoke obresti in hitro vrača-
nje. Časnik Domoljub 4/1899
navaja med drugim, da je
osip kmečkega prebivalstva
bil ogromen, saj je v obdobju
petih let (1888-1892) v takrat-
nem cesarstvu »šlo na bo-
ben« kar 10.000 kmetij.
Pvprečno pa so bUa posestva
zadolžena tudi po 65% več,
kot je bUa njihova vrednost.
Seveda je treba k temu doda-
ti nizke ocenitve zemlje, ko
je šlo za prodajo, ah za po-
kritje posojila. Ce k temu do-
damo raznarodovalen pritisk
vladajočega razreda, potem
si kaj lahko predstavljamo
obupne razmere v katerih se
je naš kmet znašel. V takrat-
ni Avstriji je bilo ob štetju
leta 1880 še vedno 61% kme-
tov, kar p>omeni, da je bUa
pri nas velika večina kmeč-
kega prebivalstva!
Ni torej naključje, da je
naš zgodovinar dr. Ivan Pri-
jatelj zapisal: »To mizerijo
slovenskega naroda v začet-
ku nove ustavne dobe je do-
polnjevcdo še skrajno slabo
gmotno stanje ljudstva. V
kosteh so mu tičale še vse
slabe posledice pred krat-
kim minule tlačanske dobe v
kateri je bil Slovenec hlapec
gospodar njegov - Nemec.
Revni kmet se je čutil po dol-
gi navadi še vedno priveza-
nega na bomo, skopo grudo,
o podjetnosti in industriji ni
bilo sledu. Tu, kakor v trgo-
vini, je gospodoval še vedno
tujec«.
Kaj lahko si predstavljamo
vsai v grobem težave naših
prednikov, ki so cesto posta-
jali lahek plen raznarodoval-
nih teženj velikih narodov.
Lažje bomo torej ocenih
ogromno delo, ki so ga opra-
vih naši izobraženci in naro-
dni prep>oroditelji, pozneje
pa gospodarski usmerjevalci
in borci za lastne denarne za-
vode.
Ko se je dr. Jože Vošnjeik
leta 1868 vrnil iz Češke, kjer
je sodeloval kot predstavnik
Slovencev na slovesnosti po-
ložitve temeljnega kamna za
češko narodno gledahšče v
Pragi, je prišel do spoznanja,
da je češka pot v napredek,
boljša od naše. Sočasno z na-
rodnim je potekal tudi go-
spodarski preporod. Cehi so
imeh že takrat svoje denarne
zavode. O tem je napisal dr.
J.Vošnjak vrsto člankov v
Slovenski narod. Med dru-
gim je zapisal: »Češki vodite-
lji so takoj sprevideh, da smo
z gojenjem narodne ideje pri
malo omikanem, v siromaš-
tvu živečem ljudstvu nič ne
bodo opravili; lotili so se
gmotnih vprašanj...«. Poz-
neje poziva pisec, da morajo
tudi Slovenci, ki so takrat
imeh en sam denarni zavod,
Obrtno pomožno društvo v
Ljubljani, takoj pristopiti k
ustanavljanju lastnih hranil-
nic, oziroma posojilnic. Le
na ta način bi se osamosvoji-
U in osvobodih nevarnosti
tujih posojil, ki so bila za ob-
stoj našega naroda prav lah-
ko usodna. Zal so prizadeva-
nja dr. J. Vošnjaka zvečine
naletela na gluha ušesa.
Mnogi so trdih, da ni denar-
ja, ki bi ga lahko nalagah v
narodne denarne zavode in
podobno.
Zaradi takšnih gledanj je
dr. J.Vošnjak ponovno pri-
čel objavljati članke v Slo-
venskem narodu leta 1872.
Pozval je k streznitvi in hi-
tremu ukrepanju glede usta-
navljanja posojilnic. Takrat
je med drugim zapisal: »Na-
rod kateri hoče do samostal-
nosti priti, mora za svojo ma-
terialno neodvisnost poskr-
beti, tako je od drugega na-
roda neodvisen. Ne zadostu-
je ljudstvo samo buditi po
vesehcah v čitalnicah, razgo-
vorih na taborih itd., ker
navdušenost za vsako novo
idejo trpi samo nekaj časa,
temu pa treznost sledi...
Nujno so potrebni narodni
denarni zavodi, ki sloven-
skemu ljudstvu pridelan de-
nar tudi prihranijo in ki ima-
jo namen vsakemu potreben
kapital proti garanciji brez
posebnega truda, stroškov in
dolgega čakanja podajati.
»Državna oblast je seveda
ustanavljanju hranilnic v
slovenska upravi nasproto-
vala. Vendar pa so že istega
leta v Ljutomeru ustanovih
posojilnico, tej pa je kmalu
sledila še v St. Jakobu v Ro-
žu. 2e v letu 1874 so napre-
dni mozirski tržani poskrbeh
za ustanovitev Gk)mjesavinj-
ske posojilnice, istega leta pa
vznikne takšen denarni za-
vod tudi v Šoštanju. Zatem
je bilo opaziti nekako popu-
ščanje vneme ža posojilniš-
tvo in prav v tem času prične
s svojim plodnim delom brat
Jožeta, inž. Miha Vošnjak.
Kot železniški inženir se je
moral zaradi zdravstvenih
težav upokojiti, nastanil pa
se je v Celju. Sodobniki ga
opisujejo kot človeka izre-
dnih organizacijskih sposob-
nosti, z vehkim posluhom za
razvoj gospKKlarstva. Takš-
nih ljudi pa takrat Slovenci
niso imeh na pretek. Poleg
navedenih sposobnosti je bil
predan narodni buditelj in
neustrašen borec za pravice
svojega ljudstva. Avstrijske
oblasti mu niso bile naklo-
njene zaradi odločnega na-
stopa v Zagrebu kjer je kot
postajenačelnik pripravil
svečani sprejem borcu za
slovenske mish dr. Juriju
Strossmayerju, ko se je vnul
iz Rima. Zaradi tega so ga
kazensko prestavUi na direk-
cijo železnic v Gradec.
Vošnjakovo celjsko ob-
dobje je bUo za napredek za-
družne mish in narodne
stvari izredno plodno. Kma-
lu so ga v celjskem kmetij-
skem volilnem okolišu izvo-
lili za narodnega poslanca,
odslej je deloval z ugledom
in močjo uglednega politika.
Obrnjen k slovenskemu
kmetu, ki je takrat živel še
zelo zapostavljen, številčno
pa je bU za naixxinostni boj
zelo pomemben, je Miha
Vošnjak od leta 1881 dalje
deloval v vodstvu Sadjarske-
ga združenja carjeviča Ru-
dolfa, tako je prav s kmeti
vzp)ostavil delovne stike.
D. Omahen navaja v svojem
delu Mihael Vošnjak, pobu-
dnik in organizator hranil-
ništva (Ljubljana 1978) na
strani 20: »Vošnjakova zami-
sel je bila, naj posojilnice po-
magajo slovenskemu pode-
želju proti nemškemu kapi-
talu in ta narodno obrambna
naloga se mu je zdela pravza-
prav pri vsem tem ekonom-
skem položaju in razvoju
najvažnejša. Razvoj posojil-
nic pa je seveda šel tudi v
drugo smer - kapital večjih
deležev je imel svoje in-
terese, posojilnice so se ra-
zvijale sčasom v prave de-
narne zavode...«
Dr. Josip Vošnjak
10. stran - novi tednik
20. oktober 1983
I lllliilHI.....H...............I............mmm
Kmečka domačija naj bo tam, Mer le zemlja
Prt IMnlkO¥lh ¥ nawnah naU Soitattfem pa tU tako
Težko je zapustiti rojstno
hišo, težko domači kraj. Še
težje je, če se to zgodi kme-
tu, tesno povezanem v delu
in življenju z zemljo. Med
tistimi, ki so morali zapu-
stiti zemljo zaradi ugreza-
nja tal v Družmirju, so tudi
Rotnikovi. Sedmo leto so že
v Ravnah nad Šoštanjem, že
dobrih pet let prej so jih iz
rudnika opozarjali, da bo
treba drugam.
Odločitev, da bodo kmeto-
vali naprej, je bila trdna in
njej je bilo vse podrejeno.
Nov dom, nova gospodarska
poslopja so zgradih v Rav-
nah in tu so dobili tri hektar-
je zemlje. Prav toUko zemlje
imajo še v Družmirju, štiri
hektarje v najemu. Kljub
razdrobljenosti zemlje, kljub
temu, da je bilo treba tako
rekoč še enkrat pričeti zno-
va, so ustvarili vzorno kmeti-
jo. Tako na pogled kot po
gospodarnosti. Franc Rotnik
pa še vedno pravi: »Res, le-
po, urejeno je sedaj pri nas, a
še vedno bi raje bil na prejš-
njem kraju, na rojstnem do-
mu, kjer je bila zemlja.«
Kmetovanje zahteva vse
več znanja. Rotnikovi ga
imajo, znajo pa tudi prislu-
iiniti nasvetom kmetijskih
pospeševalcev in marsikate-
ri dosežek, marsikatero priz-
.nanje in diploma so sad
skupnega dela. V hlevii je
lanes 30 glav goveje živine
n na leto oddajajo 65.000 do
36.000 litrov mleka ter pet do
est ton mesa, vključno z ne-
•caj plemenskimi tehcami in
biki. »Družba vse bolj preha-
a od besed k dejanjem pri
pospeševanju kmetijstva. To
bi morah začeti že pred dvaj-
setimi leti,« pravi gospodar
tVanc. Iz izkušenj to govori
■n iz želje, da bi bilo nareje-
nega še več. V tem se skriva
tudi strah za zemljo, saj tista
v Družmirju ne bi več dolgo.
Preplavilo jo bo. Dva otroka,
sin Franci, ki hodi v kmetij-
sko in hči Sonja, ki študira
agronomijo, sta se zapisala
kmetijstvu. »Da bi le družba
imela toliko posluha, da ne
bomo ostah brez zemlje!«
Doslej ga je imela, zato tu-
di gospodinja Marica kljub
obsežnemu delu pravi: »Vse
gre, če je zdravje in razume-
vanje doma in od družbe.«
Ob tem tudi težave, ki izvi-
rajo iz razdrobljenosti zem-
lje, malce oblede. Je pa res,
da tudi zaradi tega porabijo
na leto kar 5000 litrov nafte.
Pa jim je ne zmanjka, saj ]o
dobe glede na proizvodnjo,
ta pa je kar zavidljiva. Seve-
da si pomagajo s strojno
opremo. Imajo linijo za spra-
vilo krme, za pridelavo
krompirja in koruze, za pše-
nico pa tako pride kombajn.
Tudi pšenico imajo namreč v
kooperaciji s kmetijsko za-
drugo, tako kot mleko, ple-
mensko živino in meso.
MILENA B. POKLIC
Marica in Franc Rotnili na dvorišču svoje nove domačije.
Trideset glav živine zahteva veliko dela, Franc pa sega ne
ustraši.
Konjiški
učenci
kmetujejo
Kako pomembno je, da
se že mladi navadijo in
naučijo, da je potrebno
čimveč hrane pridelati
doma, se zavedajo tudi na
osnovni šoh Edvard Kar-
delj v Slovenskih Konji-
cah. Letos so zato uvedli
kmetijski krožek in ure-
dili kos zemlje po zgledu
prave kmetije: sadov-
njak, travnik, vrt, njiva.
Vsega bodo pridelali po
malem. Posadih so celo
nekaj soje, buč-goUc in
boba. Posejali so tudi ja-
než, ki ga potrebuje ko-
njiška pekama Rogla za
pecivo. Iz malega raste
veliko in učence te šole
velja prav gotovo pohva-
liti, kakor tudi njihove
mentorje.
MP
Teiička za
vzorec
Tale fotografija je nastala pri
odkupni postaji Kmetijske za-
druge Slovenske Konjice v va-
si Vešenik. Marija Plečnik je
dve uri čakala na koga iz za-
druge, da bi prodala 9 tednov
staro teličko Sivko pasme
»motofon«. Zatorej je bilo časa
za klepet z Marijo Rečnik iz
Zreč več kot dovolj. Povedala
je, da je kooperantka zadruge,
da imajo doma na kmetiji še 7
glav živine in da sicer pridelajo
vsega po malo. Zadovoljna je,
da bo kmetijo prevzel srn in je
prepričana, da bo dobro go-
spodaril in jo posodobil.
Potem je na glas razmišljala
tudi o odkupni ceni, ki se vrti
okoU 25 dinarjev, na Hrva-
škem pa 30 in več. Njihova Siv-
ka bi sicer ostala za pleme, pa
je nekaj narobe s trebuhom in
morah so jo prodati že prej. Ce
se nista naveličali čakati, je
najbrž zdaj (cdi pa ne več) v
kakšni mesnici...
MATEJA PODJED
Malomarnost Je kriva za požare
Najprej, da se spomnimo, kaj vse
zajema požarno zavarovanje, kajti
manj poučeni mislijo, da je s tem
zavarovanjem krit samo rizik po-
žara.
Požarno zavarovanje krije uniče-
nje ali poškodbo zavarovanih stva-
ri zaradi naslednjih temeljnih ne-
varnosti: požara, strele, eksplozije,
viharja, toče, udarca motornega
vozila in premičnega delovnega
stroja, padca letala, manifestacije
in demonstracije ter potresa na ob-
močju družbenopolitičnih skupno-
sti, ki so z zakonom predipisale ob-
vezno zavarovanje potresa. Z dogo-
vorom in dodatno premijo pa še za
nevarnosti poplave, izliva vode, ze-
meljskega plazu, izteka, odtrganja
zemljišča, snežnega plazu, samov-
žif a zaloff iex izliva žareče mase.
V teh dneh potekajo prve letošnje
konference delegatov Zavarovalne
skupnosti Triglav, območne skup-
nosti Celje, kajti v javni razpravi so
osnutki zavarovalnii podlag premo-
ženjskih zavarovanj. Te so že v
osnutkih predlogov določili poslov-
ni odbori rizičnih skupnosti, ki jih
morajo v javni razpravi do konca
meseca potrditi še delegati na občin-
skih konferencah.
Oktober pa je tudi mesec požarne
varnosti, zato nekaj podatkov o iz-
plačanih odškodninah in vzrokih
škod zaradi požara v letih 1981, 1982
in prvo polletje 1983. Dvoje velikih
skupin tvori celotno požarno zavaro-
vanje, požar-civil in požar-industri-
ja. V prvi skupini je bilo leta 1981
717 škod, leta 1982 kar 7236 škod in v
prvem polletju letos 783. Lani je bi-
lo izredno veliko škodnih primerov
zaradi škode po toči, zato je bil tudi
negativen zavarovalno tehnični re-
zultat v družbenem in zasebnem
sektorju, kajti v normalnih letih so
izplačane odškodnine manjše od te-
hnične premije.
V drugi skupini p>ožar-industrija je
bilo pred tremi leti 90 škod, lani 106
in letos v prvem polletju 30. Ta sku-
pina ima pozitivne zavarovalne te-
hnične rezultate, vendar je zaskrb-
ljujoča ut^otovitev predvsem ta, da
je največ škod nastalo zaradi malo-
marnosti, pri drugih nevarnostih
pa zaradi viharja in toče.
Res, da v celjski regiji ni bilo letos
težjih ali katastrofalnih požarov, kar
gre pripisati večinoma dobri preven-
tivi in organizaciji požarne varnosti,
ki v republiki Sloveniji celo prednja-
či. Veliko je bilo storjenega za požar-
no preventivo in protipožarno vzgo-
jo, čemer so doprinesla številna in
dobro organizirana gasilska društva,
materialno pa s sredstvi podprh v
Zavarovalni skupnosti Triglav, ob-
močni skupnosti Celje. Tako je bilo
letos preventivnih sredstev na Celj-
skem 80 milinonov dinarjev: na rav-
ni regije in republike povratnih in
nepovratnih sredstev dobrih 14 mih-
jonov dinarjev, po občinah celjske
skupnosti Triglav pa skoraj 66 mili-
jonov dinarjev.
S preventivnimi sredstvi se finan-
cira izobraževanje, razne akcije in
naložbe, ki imajo preventivni značaj
in so usklajene s pravilnikom o izva-
janju preventivnih in represivnih
ukrepov.
UREA - ceneni vir bellakovln (6)
Ekonomski učinek uporabe UREE v prehrani govedi
Ce ob krmljenju koruzne silaže dodamo 0,5 odstotka
UREE, na ta način povečamo vsebnost prebavljivih suro-
vih beljakovin v enem kilogramu koruzne silaže za 10
gramov in ima to krmilo sedaj namesto 1,4 odstotka 2,4
odstotka prebavljivih surovih beljakovin. Tako povečamo
hranilno vrednost koruzne silaže z vidika beljakovin za 71
odstotkov. In kaj to pomeni v praksi? Na primeru 600
kilogramske krave, ki ji krmimo dnevno 7 kilogramov
sena in 30 kilogramov koruzne silaže, bomo skušali prika-
zati ekonomski učinek dodajanja UREE. Omenjeni krmni
obrok zadošča pri takšni kravi po energetski vrednosti za
proizvodnjo največ 15 kilogramov mleka dnevno, beljako-
vin pa je v tem obroku le za tvorbo 7 do 8 kilogramov
mleka. Ob dodatku 0,5 odstotka UREE koruzni silaži
(15 dkg na 30 kg silaže) povečamo vsebnost beljakovin za
300 gramov, kar zadošča za tvorbo okoli 5 kilogramov
mleka. Tako ob dodatku 15 dkg UREE lahko dosežemo 12
do 13 kilogramov mleka po kravi dnevno, brez nje pa le 7
do 8 kilogramov. 15 dkg UREE stane 3 dinarje, 10 dkg
bovisala, ki ga najmanj toliko moramo tudi dodati, pa 5
dinarjev. 5 kilogramov dodatno pridelanega mleka po
kravi dnevno pa nam poviša prihodek za 100 dinarjev. Bolj
nazoren prikaz ekonomskega učinka dodajanja UREE v
krmni obrok verjetno ni potreben.
Prva pomoč pri zastrupitvi z UREO
Ob nepazljivosti pri uporabi UREE v prehrani prežveko-
valcev lahko pride do zastrupitve, ki se pogosto konča z
naglim poginom živali. Znamenja zastrupitve se pojavijo
zelo hitro, približno 30 minut po zaužitju prevelike koli-
čine UREE. Živali postanejo otožne in izrazito plahe.
Temu sledi drget mišic. Pojavijo se hudi krči in živali
obležijo s krčevito iztegnjenimi nogami in vratom. Nato
nastopi globoka nezavest Ln živcili kmalu poginejo. Ob
prvih znamenjih zastrupitve zdravimo živali s 3-^ litri
razredčenega kisa. Tako se poveča kislost vampove vse-
bine (zniža se pH) in se prepreči nadaljna resorbcija eimo-
nijaka v kri in s tem nadaljnje zastrupljanje. Ce pa je
amonijcika že preveč v krvi, običajno ni več pomoči. To je
faza, ko se pojavijo hudi krči.
20. oktober 1983;
novi tednik - stran 11
Planinski simbol na Donački gori
planinsko društvo »Sloga^ združuje ljubitelje planin z obeh strani Sotle
Planinsko društvo »Sloga« Roga-
tec-Straža je menda edino medrepu-
l)iiško društvo pri nas, saj združuje
ljubitelje narave in planin iz dveh
lirajev oziroma republik, iz našega
Hogatca in iz sosednjega Huma na
Sutli v socialistični republiki Hrva-
ški.
Društvo je bilo ustanovljeno leta
1972, število njegovih članov pa je iz
leta v leto naraščalo. Danes jih je že
230, planinski naraščaj v pionirskem
odseku društva pa šteje okrog petde-
set pionirjev.
Leta 1975 so se člani društva odloči-
li, da bodo zgradih nov dom. Dve leti
sta potekli v iskanju ustrezne lokacije
in priprave dokumentacije, leta 1979
pa je gradnja stekla. Sredstev za priče-
tek gradnje je bilo malo, zato je šlo
društvo v široko akcijo zbiranja pomo-
či. Odziv akcije je bil zelo dober, saj so
po svojih možnostih prispevale doma-
la vse organizacije združenega dela in
družbenopohtične organizacije z obeh
strani Sotle. Največ pa so prispevah
člani društva sami: s prostovoljnimi
prispevki, materialom za gradnjo in z
neštetimi urami prostovoljnega dela.
Do sedaj je opravljenih preko sedem
tisoč udarniških ur, delah pa so vsi, od
mladincev do upokojencev. Marsikdo
je žrtvoval prosto soboto in nedeljo, pa
praznik in celo dneve rednega letnega
dopusta.
Planinski dom, 865 metrov visoko
na Sedlu Donačke gore je lep in v po-
nos članom planinskega društva »Slo-
ga«. V njem je pet sob s tridesetimi
ležišči, prostor za skupna ležišča, zim-
ska in letna kuhinja, skupen prostor za
50 do 60 obiskovalcev Donačke gore,
ob domu pa je še majhna brunarica.
Otvoritev bo predvidoma prihodnje
poletje, ko bo društvo organiziralo sre-
čanje slovenskih in hrvaških planin-
cev, kar naj bi potem postala tradicio-
nalna oblika zbliževanja ljubiteljev
planin iz obeh repubUk.
M. AGRE2
TakSen le liazni
tabor
v ponedeljek je v naše ure-
dništvo prispela tudi prva fo-
togi-afija prav izpod vznožja
Gaurishankarja, ki ga osvaja
naša alpinistična odprava.
Takšen je bazni tabor, ki bo
približno do konca oktobra
dom desetim fantom in de-
kletu, ki so prišU premagat
južno steno himalajske Sve-
te gore. V pismu je odprava
sporočila, da je sicer vzdušje
kar prijetno, in da so pri-
pravljeni na spopad z goro.
Ob vseh spodbudnih novi-
cah pa so tudi potožili, da
pogrešajo dobro domačo ku-
hinjo, saj se še niso privadiU
nepalskim speciahtetam.
Še enkrat jim v mislih, tik
pred vzponom lahko zaželi-
mo: Srečno!
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Četrtek, 20. okt. ob 10.: Norman Hunter: PROFESOR I
MODRINJAK. Zaključena predstava za OS Šempeter.     i
Ob 17.: Norman Hunter: PROFESOR MODRINJAK. 4. i
šolski abonma in izven.
Sobota, 22. okt. ob 19.: Peter Shaffer: AMADEUS. Na;
Borštnikovem srečanju v Mariboru.
Ob 19,30.: Po dveh letih bo v Celju spet gostovalo Pri-'
morsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z izredno ;
uspelo uprizoritvijo »TROILUS IN KRESIDA« WilUama I
Shakespecira. V tej »zgodovinski« tragikomediji se bodo |
gledalci srečali z blesteče orisanimi podobami iz trojanske 1
vojne, ki jih je na novogoriškem odru oživil Dino Kadoje- j
vič. j
Nedelja, 23. okt. ob 19.: Peter Shaffer: AMADEUS. Go-j
stovanje v Ljutomeru. j
Torek, 25. okt. ob 15.30: Norman Humter: PROFESOR i
MODRINJAK. 1. šolski abonma in izven.
Ob 20.30: Raymond Queneau: VAJE V SLOGU. Gosto- i
vanje v Cankarjevem domu v Ljubljani. '
Sreda, 26. okt. ob 19.30: Denis Poniž: SKOF TOMAZ \
HREN. Gostovanje v MGL v Ljubljani. \
Četrtek, 27. okt. ob 19.30: Goran Stefanovski: HI-FI.
Gostuje Mestno gledcdišče Ljubljansko s sodobno dramo
Gorana Stefanovskega, ki govori o usodah treh generacij. -
Kultumi center Ivan Napotnlk Titovo
Velenje i
V razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivan Napot- j
nik je odprta retrospektivna razstava grafik Lojzeta Spa- \
, cala. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 10. do 18. ure, ■
ob četrtkih in sobotah pa od 10. do 13. ure, in sicer do :
7. novembra.
Dom kulture Titovo Velenje
v domu kulture v Titovem Velenju bo v soboto, 22. i
oktobra nastopil kantavtor Marijan Smode. Na sporedu
bosta dva koncerta, in sicer ob 18. in 20. uri. \
V torek, 25. oktobra pa bo v domu kulture v Titovem ]
Velenju gostovalo Stalno slovensko gledališče iz Trsta. ■
Predstavilo se bo z delom Matjaža Kmecla Mutasti bratje. ■
Predstava bo ob 19.30. uri.
Dom Dušana Poženela Laško \
v domu Dušana Poženela bo v soboto, 23. oktobra ob 14. j
uri nastopila folklorna skupina KUD Anton Tanc iz Marija i
Gradca. Uprizorili bodo Kožuharski likof. Predstava pa bo ;
za delavce Dekorativne, tozd Predilnica in izven. ;
Avla Razvojnega centra Celje
v avli Raz\'ojnega centra je odprta razstava ročnega i
tkanja Mete Gostinčarjeve. Izdelki, predstavljeni na raz- j
stavi, so rezultat iskanja poti k lepši in drugačni uporabno- ;
sti, ki umetniško izkušnjo prenaša v naše neposredno i
okolje, hkrati pa jo oplemeniti z zavezanostjo življenju, ki i
jo pogrešamo v marsikaterem delu sodobne umetnosti.
Razstavo ročnega tkanja si lahko ogledate samo še danes i
in jutri, ko bo med 12. in 15. uro tudi zanimiv razgovor z \
ustvEirjalko. '
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta raz- i
stava kiparja Ivana Dvoršaka in slikarke Veronike Rakuš. i
Dvoršak se bo predstavil s skulpturami iz litega železa, j
Rakuševa pa z olji. Razstavo si lahko ogledate do 10. ■
novembra.
Knjižnica Edvarda Kardelja
v avU knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je \
odprta razstava z naslovom Iz starih tiskov. Razstava je ,
posvečena mesecu knjige, ogledate pa si jo lahko vsak \
dan, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 17. novem- j
bra. '
Osnovna šola 3. bataljona VDV Vitanje   '
v avh osnovne šole v Vitanju je odprta razstava slikarja •■
Jožeta Svetine, ki se predstavlja z akvareli in slikami na ,
steklu. Razstavo si lahko ogledate do 23. oktobra.
Likovni salon Celje \
v Likovnem salonu je še do sobote, 23. oktobra odprta i
razstava pohištvenega programa Vista delovne organiza- i
cije Lik Savinja Celje, ki praznuje 30-letnico.
V četrtek, 27. oktobra pa bo ob 18. uri otvoritev razstave
Domači filmi na tujih plakatih. Razstava bo odprta v ok- I
viru 11. Tedna domačega filma, ogledali pa si jo boste i
Icihko do 9. novembra. !
Kino Vojnik
5
V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 24. \
oktobra popoldcin ob 17. in zvečer ob 19.30 uri ameriški
vojni film Na zahodu nič novega.
Zdravilišče Rogaška SlaHna
V dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo jutri ;
ob 19.30 uri pevski koncert. NastopOa bosta Moški pevski ■
zbor Zdravilišča Rogaška Slatina in pevski zbor iz Mari- ■
bora. i
Zdravilišče Dobrna
v avli hotela Dobrna je odprta prodajna razstava del, ko
so nastali na letošnji slikarski koloniji Ex tempore Dobrna
83. Razstava bo odprta do 31. oktobra. ^
V dvorani Zdraviliškega doma pa bo v soboto, 23. okto- '
bra družabni ples, na katerem bo za zabavo igral ansambel
Nočna izmena, postregli pa vam bodo s kulinaričnimi \
speciahtetami. i
Pohištvena industrija
»GARANT«, p. o. Polzela
Komisija za delovna razmerja
OBJAVUA
naslednja prosta dela in naloge:
1. voznik tovornega avtomobila
2. 2 KV mizarja za vodenje
avtomatskih strojev
3. 1 KV mizarja za montažo
pohištva v DO in na terenu
4. več PK ali NK delavcev za
manipulacijo lesa
K sodelovanju vabimo tudi lesne tehnike.
POGOJI:
pod 1: Končana šola za KV voznike tovornih motor-
nih vozil z izpitom C in E kategorije ter 1,5 let
delovnih izkušenj.
Prednost imajo kandidati, ki imajo tudi izobrazbo KV
avtomehanik.
pod 2 in 3: KV izobrazba lesne stroke ter 1 leto
delovnih izkušenj.
pod 4: PK izobrazba lesne stroke ali NK delavci z 10
mesečnimi delovnimi izkušnjami.
Dela in naloge pod 1., 2. in 3. točko se združujejo za
nedoločen čas s polnim delovnim časom ter 2. me-
sečnim poskusnim delom.
Dela in naloge pod 4. točko pa za določen čas 5
mesecev s polnim delovnim časom ter 1. mesečnim
poskusnim delom.
Stanovanj delovna organizacija nima.
Rok prijave je 8 dni po objavi na naslov:
Pohištvena industrija -GARANT«, p. o. POLZELA,
kandidati bodo pisno obveščeni v roku 30 dni po
opravljeni izbiri.
12. stran - novi tednik
20.
Ravne v hrib postavljene
Tako pravi ravnatelj podružnične osnovne šole Štirinajste divizije Ravne nad
Šoštanjem In predsednik sveta krajevne skupnosti Rudi Olup ter hitro doda, da Je
to kraj pridnih ljudi kot čebele In veselih, kot Jih dajejo zvoki »trajtonarlc«
Po čudni poti smo zašli v
Ravne nad Šoštanjem. Naj-
prej smo hoteli v okviru naše
akcije letečih uredništev in
ustnih časopisov na širšem
celjskem območju predsta-
viti Šoštanj. O njem in njego-
vih ljudeh smo že veliko pi-
sali (še posebej ob zadnjem
občinskem in krajevnem
prazniku), 2:ato smo se odlo-
čili za bližnje Ravne, ki pa
sploh niso »ravne«. Pri orga-
nizaciji nam je veliko poma-
gal ravnatelj osnovne šole
Biba Ročk v Šoštanju Matjaž
Natek (»njegova« je tudi po-
družnična šola v Ravnah, pa
ona v Belih vodah). Učitelji-
ca Darinka Meh, sicer doma-
činka iz Raven, me je varno
popeljala po »krožni« cesti
in mi vse razložila tako, kot
se za nekoga, ki je študiral
geografijo in zgodovino, tudi
spodobi. Med vožnjo pa je
Darinka še z veseljem pove-
d-^la, da uči na isti šoh, kjer
je tudi dobUa osnovno zna-
nje za nadaljevanje študija.
Tretji vodič pa je bil vodja
podružnične štiriletne
osnovne šole s kombinira-
nim poukom Rudi Olup. Pi-
sarno ima sicer v novi osnov-
ni šoh, ki so jo dobih na ob-
činskega praznika dan, 8. ok-
tobra 1970 in pomeni prvi re-
snični rezultat ssimoprispev-
ka krajanov. V njegovi »pi-
sarni« se ustavi poštar, star-
ši, kuharica otrokom razde-
ljuje s pomočjo učencev
zajtrk in kosilo, kajti šola je
od leta 1977 celodnevna. V
Rudijevi pisarni je vse ra-
zmetano pa tudi vse na svo-
jem mestu, to je v njegovi
glavi. Mimo potegne cigare-
to in nekako s pomirjajočim
glasom pove »vse bomo naš-
li«. Stopi do zemljevidov, vi-
sečih na steni in pove, da je
krajevna skupnost Ravne
med šestindvajsetimi krajev-
nimi skupnostmi v velenjski
občini po površini na tretjem
mestu, ima 230 hišnih šte-
vilk, 672 vohlcev, 390 kraja-
nov plačuje samoprispevek,
sicer pa je vseh Ravenčanov
»doma« 1050 in še nekaj sto
odseljenih. Višinski razpon
Raven je od 396 metrov nad
morsko višino pri žagi, ko se
Ravne začnejo s prometno
opozorilno tablo do šole, ki
je na višini 500 metrov, naj-
višji vrh pa je Lipovski vrh
na višini 764 metrov! Scime
Ravne mejijo na Gaberke.
Plešivec, Šoštanj, Topolšico,
Zavodnje in na občino Slo-
venj Gradec, kjer je potok
"^elunja meja med velenjsko
in slovenjgraško občino.
mkoll ločeno, vedno
skupal
Rudi Olup, sicer pred dva-
najstimi leti skupaj z ženo
»prišlek« kot oba učitelja iz
Slovenske Bistrice in Ptuja v
Ravne, predstavlja^ ekipo
najpridnejših mož in glasno
pove, da nikoli ne sestanku-
jejo vsak zase, temveč vedno
vsi skupaj. Tako je bolj ra-
cionalno!
Stropnikov Ivan vodi kra-
jevno organizacijo sociali-
stične zveze, Hudomalov
Franc je predsednik skup-
ščine KS in lani ustanovlje-
nega prosvetnega društva,
predsednik mladine Potoč-
nikov Srečko je zaposlen pri
zavarovalnici mladinska or-
ganizacija ima okoli sto čla-
nov, redno aktivnih pa je 25),
Kumrov Ivan, po domače
kar Vanek, vodi borčevsko
krajevno organizacijo in od-
lično igra na frajtonarice, kot
domala vsi Ravenčani. Tako
se v edini vaški, ampak pri-
jetni gostilni pri »Pri Pod-
bregarjevi Mariji«, zbere tudi
po trideset frajtonarjev in
harmonika, ki počiva na
krušni peči, roma iz rok v
roke, melodije pa iz srca v
srce! Za Rdeči križ skrbi Pir-
tovškov Vlado, za Društvo
prijateljev mladine," ki so ga
ustanovili pred dnevi, pa
učiteljica Vera Jandrok. V
kulturnem društvu imajo
moški p)evski zbor, ki ga vo-
di Andrej Pačnik in narodno
zabavni ansambel Spomin z
vodjo Janezom Mehom. Vse
proslave pa pripravijo tako,
da poleg omenjenih prispe-
vajo svoj delež še mladina in
otroci osnovne šole.
Na osnovni šoli imajo po-
leg ostahh krožkov tudi če-
belarskega, ki ga prizadevno
vodi tudi v Sloveniji med
najboljšimi čebelarji, doma-
čin Franc Pečovnik,  kjer
vsako leto tudi pripravijo
tradicionalni čebelarski te-
den. Omembe vredna je tudi
lovska družina Velunja, ki
pa poleg Ravenčanov zajema
še lovce sosednjih krajev.
Kaj Imajo In kaj
nimajo
Imajo recimo okoh 200 av-
tomobilov! Zakaj? Da se lah-
ko po 20 kilometrih krajev-
nih in še približno toliko
takšnih, ki jih krajani sami
naredijo (dobijo buldožer,
zravnajo) vsak dan prepelje-
jo v dolino na delo (industri-
je v Ravnah ni, razen kmetij-
stva), v trgovino (je tudi ni-
majo, saj ne morejo določiti
lokacije, ki bi bila za večino
primerna! Kraj je namreč
ena sama dolga vas z dvema
mini centroma pri šoh in v
dolini), v lokalni cerkvi je
maša samo nekajkrat na leto
pa tudi pokojnika je treba
spraviti do pokopahšča v
Podkraj. Takrat se sestavi
kolona avtomobilov in po-
spremijo umrlega do nekaj
dolgih kilometrov oddalje-
nega pokopališča. Avtomo-
bile tudi rabijo za seje, saj je
do zbirnega prostora, doma
družbeno političnih organi-
zacij (prej je bila tam osnov-
na šola), kar dolga pot. Treba
je tudi na seje delegacij! Za
vse to pa ne dobijo nobenega
bencinskega bona več, kot
jim pripada, pa vseeno ne
obupajo. Gredo na delo, v tr-
govino, na pogreb in sesta-
nek!
Krasi Jih udarniško
delo
Blagajna krajevne skupno-
sti je prazna kot so bili praz-
ni vodnjaki v letošnji suši
brez dežja. To pa ne pomeni,
da Ravenčani ne delajo. Na-
sprotno! Krasi jih tako kot
vedno udarniško delo. Vse je
usmerjeno v izboljšavo ko-
munalnih objektov - od cest
do elektrike (zadnja sta jo
dobila Pavh in Viktor Tepej,
ki živita pod razvalino gradu
Forhtenegg) pa napeljave te-
lefonov (teh so leta 1979 do-
bih okoh 30, zdaj pa imajo
doma in na pošti centrali že
več kot 83 takšnih, ki žehjo
»zvezo z dolino«)! Načrti: do-
zidava osnovne šole z večna-
menskim prostorom, jedilni-
co (zdaj otroci jedo kar v raz-
redih za učUnimi mizami),
vadbenim prostorom ter
prostorom za interesne de-
javnosti, povečah bodo ku-
rilnico, ureditev ogrevanja
doma DPO (material je kup-
ljen, treba je samo zgraditi
kurilnico z deponijo), grad-
nja vodovoda, ureditev po-
stajahščnih utic pri avtobu-
snih postajah itd. Pozimi
»svoje« ceste plužijo sami,
pa čeprav Potočnikov Franc
na višini 700 metrov pravi,
da letos tega ne bo delal. »Ni-
mam bonov! Ce bo visok
sneg, bomo pa doma in kruh
se bo p)ekel v krušni peči, pa
čeprav mora sin Boštjan
vsak dan po uro in pol dol in
gor ali skupaj dobre tri ure
do šole in nazaj domov.«
To je samo skica enodnev-
nega obiska v prijetnih Rav-
nah nad Šoštanjem, v lepem
kraju in pri prijaznih ljudeh.
To smo spoznah na vsakih
hišnih vratih pa tudi zvečer v
dvorani, ko smo skupaj za-
peh, zaplesali in tudi rekli
kakšno pošteno in močno o
tem, kar nas vse skupaj teži.
Ugotovili smo, da se ujema-
mo. Oni v Ravnah in mi iz
NT in RC. Sicer pa o tem še v
naslednjih številkah in radij-
skih oddajah, ko boste lahko
prebrali ah prisluhnih vse-
mu tistemu, kar so člani eki-
pe dobili na terenu.
22. febraarja
krajevni praznik
Februarja 1944 se je tu-
di preko velenjske obči-
ne oz. njenih različnih
krajev prebijala štirinaj-
sta divizija. Do hudih bo-
jev je prišlo tudi v Rav-
nah v kotlini pri Osre-
ških ptečeh, kjer je 22. fe-
bruarja padlo štirinajst
partizanov. Postavili so
jim spomenik, kjer se
vsako leto tudi ustavlja-
jo mladi pohodniki. Ta
dan, 22. februar 1944, pa
so si Ravenčani tudi
izbrali za svoj krajevni
praznik.
V ekipi smo bili: stalna
sodelavca iz Titovega Ve-
lenja in Šoštanja Lojze Oj-
steršek in Viktor Kojc,
mladi novinarski nara-
ščajnici (uspešni) Ivana
Fidler in Nada Kumer, te-
hnik Mitja Tatarevič, pro-
pagandist Evgen Žohar in
zapisovalec teh vrstic To-
To je pogled na zgornji del Raven s staro šolo (zdaj dom družbeno političnih organizacij)
na desni in z novo šolo na levi strani. Spredaj pa so tri predstavnice tistih, ki jih je v
gospodarskih poslopjih Raven, ki so izrazito kmetijske, veliko. Živina, mleko, les...
Podružnično šolo Štirinajste divizije obiskuje v štirih razredih s kombiniranim poukom 36 učencev, prihodnje leto pa
jih bo že 37, kot so ugotovili po letošnjem vpisu. Za njih skrbijo ravnatelj, tri učiteljice, kuharica, kije tudi kurjač in
pomivalka, delilec malic in kosil s pomočjo učencev ter na »pol« čistilka za 350 kvadratnih metrov površine šolskih
prostorov. Na fotografiji so razen dveh vsi učenci. Tisti dan, ko smo jih obiskali, so imeli športni dan in sicer na svojem
športnem igrišču nad šolo, ki so ga dobili pred sedmimi leti.
Kljub temu, da je bila priredii
koncem tedna) pa je bila dw
programu, kot so pevski zbor (
Sodelovalo Je tudi
Vino Šmartno ob
PakI
in sicer z dvema karto-
noma svojih vinskih iz-
delkov, ki so jih z veli-
kim razumevanjem po-
darili za večerni nastop
pri ustnem časopisu. Da-
rili smo izročili prvima
novima naročnikoma
Novega tednika, ker pa
sta bila oba krajevna
fimkcionarja in navaje-
na, da pri njih vse delijo
vsi, sta tudi to vino po
prireditvi dala na mizo
za vse, ki smo še tam
ostali.

Nepal Je lahko za li
Koliko prebivalcev
ima Kathmandu, je prav-
zaprav nemogoče ali zelo
težko izvedeti. Vsak Ne-
palec govori drugače. Mi-
slim pa, da bi bila števil-
ka približno 200.000 še
najbliže resnici. Glavno
nepalsko mesto je izgubi-
lo svojo prvobitnost, ko
je dobilo cestno poveza-
vo z Indijo. Nova promet-
na zveza je pripeljala v
Kathmandu tudi kopico
tiU"istov in precej narko-
manov, ki so prišli iskat
trenutke omame. Mamila
so sicer uradno prepove-
dana, toda oblasti mižijo
na obe očesi in ulični pre-
prodajalci pa tudi večji
makroji mimo ponujajo
vse od hašiša, marihua-
ne, do opija in zloglasne-
ga LSD-ja. Mamila so za-
to tudi precej poceni, pri-
bližno desetkrat cenejša
kot na evropskem trži-
šču.
Turistom na ljubo ali
bolje njim za vabo so po
kathmandujskih uhcah
nagnetene številne trgovi-
nice, kjer najde popotnik
toliko krame, da je ne bi
mogh zložiti v ducat veli-
kih veleblagovnic. Po-
nudbo dopolnjujejo še
ulični preprodajalci. Naj-

novi tednik - stran 13
^vnatelj podružnične šole, predsednik sveta
ipnosti, predvsem pa velik ljubitelj Raven,
00 zašel pred dvanajstimi leti.
iasopisa v sredo zvečer (bolj primemo bi bilo
I. Vsi so veselo zaploskali nastopajočim v
ismibel Spomin, šolarji in Nada Kumer.       i
V Ravnah nad Šoštanjem bodo kmalu lahko povečali število pitancev. Edina temeljna
organizacija kooperantov Šoštanj oziroma njena delovna enota Ravne gradi nov hlev, v
katerem bo prostora za 160 govejih glav. Sedaj imajo progenotestno postajo sivorjave
pasme še v starem hlevu, v katerega gre 110 glav. Ta hlev pa je prava zgodovinska
znamenitost, saj skupno z graščino izvira iz leta 1573, obnovljen pa je bil leta 1937. Daje
kar čas za nove prostore, pravi tudi obratovodja Franc Osojnik.
Terezija Benko, Lučka Hleb in Milka Hleb so ves dopoldan trebile buče pri Rotnikovih v
Ravnah, pa še jih je precej ostalo na kupu. Z njihovo pomočjo bo domačim kanilo kar
precej kapelj olja, ko bodo bučnice zamenjali zanj.
Otroci,
ostanito
zdravi!
otroci so naše največje bogastvo,
mi odzvanja po stabilizacijsko na-
ravnani butici, ko vlečem svojega
štiriletnega nadebudneža po počeč-
kanem stopnišču naše stolpnice.
Devetič prekolnem ženino konfe-
renco, pobov smrkelj, njegovo dret-
je in vsa feministična gibanja, za
povrh pa še uredništvo Jane. Svojo
službo sem, tudi devetič, preklel že
prej...
Med stalno pokvarjenimi nihal-
nimi vrati butnem v trojno smr-
klovje sosede, se nasmehnem v ki-
sel pozdrav Acki, ko mi v drugi
vrečki poči prvo konzumno mleko,
z levim kolenom obdelam svojega
poba, ker je v desetinki sekunde
nategnil boleča Sašotova ušesa, z
desnim kolenom pa medtem eski-
viram udarec vrat, da skoraj na pol
preščipnejo Tjašino psičko.
Nevenkim Sašo se dere: prvič, za-
radi vnetih uš^, drugič, ker mame
iz Srebrame še ni domov, tretjič,
ker je zamenjal že dvoje varstev,
preti pa mu tretje in četrtič, mogo-
če kar tako. Acki povem, da nisem
nič luriv, ker sosede Nevenke še ni
in, da ne verjamem, kako je Sejem
vse za otroke ena sama bogata vse-
bina.
Končno nas vse skupaj pomiri
Jole, ki je vsega hudega že navajen,
povrhu pa dela še v takšnem ozdu.
Icjer imajo želenoa pljuča, torej tu-
di želeame živce.
Med vrati se blipaje le prikaže
Sašotova mama, Sašo obnovi ves
r^ister od prej, zaradi vseh štirih
razli^v in doda petega, ker mu
mami tišči v usta, pol ure prepoz-
no, Ospen. Bdgati, zakaj pa ne vza-
meš bolovanje, Jo nadre Jole kot
najbolj zgleden oče v stolpnici.
Nevenka mu blipaje potrdi, da so
otroci res naše največje bogastvo,
ampak tega v Srebrami babe ne
razumejo. Že tako jo danes nobena
ni pogledala, kaj šele odzdravila,
čeprav je v bolniški odšla reševat
Srebramino solidarnost. Opozorim
jo, da Jo lahko še kdo od socialnega
prijavi, pa me zaradi Sašotovega
vpitja več ne sliši. Reveža trga v
vnetih ušesih in daje si pač duška s
predirljivim Jokom tako, da se še
moj pob umiri, čeprav to ni njego-
va navada.
Na hitro premeljemo še eno paro-
lo, da Je namreč človek naše naj-
večje bogastvo, da to upoštevajo v
vseb ozdib in tozdib, da mora biti
tako tudi v Srebratninih skupnih
službah, saj Je bilo na njihovi elitni
prireditvi slišati toliko zlatih be-
sed. Rekel sem, da ne verjamem,
kako imajo tam ženske čas za
opravljanje, škodoželjnost,, saj tol-
čejo trdo stabiliMaciJskobiUco, dela
čez glavo, torej tudi čez Jeteik.
^Nevenka, vidi se, da nisi naše
gore list, ker bi lahko vedela, da te
sodelavke niso pozdravile zaradi
preveč deia, zagnanosti, stabiliza-
cije, predvsem pa zaradi borbe pro-
ti bolniškemu dopustu. Tako so jih
naravnali politični in drugi faktor-
ji, kajti bolniški izostanki so grob
naše stabilizacije!«
Se sam se ustrašim svojih besed.
Vsi obmolknemo in se zamislimo:
prekleti preblajeni smrkavci, lah-
ko bi se zavedali, da s svojim
smrkljem, vnetimi ušesi in zlomlje-
nimi udi temnijo tudi svojo svetlo
prihodnost; kaMi "^i smo svojo
svetlo prihodnost še imeli!
MITJA UMNIK
6ila Kathmanduja
If/ve tUdI zelo draga dežela
I ponujaj o kukri-
te nože za seka-
l^šne druge ma-
0 redkih trgovin
'vzaprav ne mo-
ili prepričan, da
^pu niso ogolju-
1^ kupec za po-
le ponujeno ce-
faj gotovo, da je
^0 blago odštel
^ njegova cena.
1 bolj »zelenim«
^ zgodi, da na-
^ Potem so v ve-
ncev dvakrat ze-
'gotovijo, da so
ll^at preplačah
na ura
(ila
"^je za ceno je,
'^jboljših trgovi-
[2no, če človek
se mu trgovci
^ smejali. Pred-
^ličnih prepro-
Jora človek pre-
ceno, saj je ta
l^krat večja od
Postavi proda-
'^^zaprav nisem
'v^bej vešč v ba-
l^] v praksi ne.
'^mi spoznanji
pa sem se dodobra opre-
mil pri svojih prijateljih,
med katerimi so nekateri
pravi mojstri v teh stva-
reh. Svoje teoretično zna-
nje sem najprej preizkusil
pri vozniku rikše. Ta je za
pet minut vožnje po me-
stu zahteval 25 rupij - pri-
bUžno 175 dinarjev v na-
šem denarju. To je toliko.
kot ne zasluži ves dan.
Zraven je seveda odločno
zatrjeval, da je to »very
good priče«.
»Ne boš me,« sem si mi-
slil in mu ponudil, da sem
pripravljen plačati toUko
in toliko - se pravi nekoli-
ko manj, kot sem računal,
da naj bi bila pravšnja ce-
na. Tudi to pravilo sem se-
veda izbrskal iz naukov
mojih tovarišev.
Rikšar je nekoliko spu-
stil ceno, jaz pa nisem po-
pustil. Potem je ponudil
prevoz še za rupij o manj,
vendar sem ostal neoma-
jen. Ko sva se po dolgem
prerekanju le zedinila za
ceno sedmih rupij, sem
lahko užil petminutno
vožnjo v rikši. Prevoz me
je stal sicer še vedno ne-
koUko več, kot bi me vož-
nja s taksijem in celo ne-
kajkrat toUko kot stane
domačina, toda konec
koncev - človek se tudi ne
vozi vsak dan z rikšo.
Pasje življenje
Nepalski ah vsaj kath-
mandujski psi živijo pasje
življenje v pravem pome-
nu te besede. Pravzaprav
so potepuški psi v starem
delu Kathmanduja ne-
kakšna nepogrešljiva zna-
čilnost ozkih, mestnih
uhc. Povsod naleti človek
na nekaj tropov umeiza-
nih, koščenih, garjavih
psov, ki se na uUci parijo,
kotijo, žive in poginjajo.
Hranijo se z raznimi
ostanki in človeškimi iz-
trebki. Njihova najljubša
poslastica je blato otrok in
driska. Ni čudno, da jim
prav kmalu začne odpada-
ti dlaka. Tako oguljeni
zdržijo še nekaj dni, po-
tem pa poginejo za kakš-
nim kupom zemlje ah kar
v obcestnem jarku, kjer
največkrat prespijo. Živi-
jo res najbolj pasje življe-
nje od vseh psov, kar sem
jih kdaj videl in tako so že
otopeh, da niti lajajo ali
cvilijo ne, če jih kdo poho-
di. Videl sem, kako je ene-
ga zadel avtomobil, pa ni
niti zacviUl, le na pločnik
se je opotekel.
(se nadaljuje)
SREČKO SROT
Prvič v življenju sem imel priložnost popeljati se z rikšo. Vožnja bi me precej drago
stala, če ne bi cene znižal skoraj za štirikrat.
HimALAJSKl DNEVNIK
14. stran - novi tednik
20. oktober 1983
Uredništvo
vam:
v zadnjem času se je v
uredništvu nabralo pre-
cej pisem, v katerih nas
bralci opozarjajo na naj-
različnejše slabosti.
Mnoga od teh pisem so
zelo zanimiva, a žal ne-
podpisana. Sporazumeli
pa smo se, da bomo v tej
rubriki objavljali le ti-
sta pisma, ki so oprem-
ljena s polnim imenom
in priin^om ter naslo-
vom pisca. Na željo lah-
ko sicer podpišemo pisca
le s kraticami, a v ure-
dništvu moramo imeti
poln naslov.
Prav tako je kar nekaj
že objavljenih pisem, za
katera od pristojnih ni-
smo dobili odgovorov na
javno zastavljena vpra-
šanja. Ponovno prosimo
za te odgovore.
In slednjič, kar nekaj
je pisem v katerih gre za
povsem osebne napade
posameznikov na druge
posameznike. Gre za so-
sedske ali drugačne
zdrahe in podobno, tudi
za govorice, natolceva-
nja. Takih pisem ne bo-
mo objavljali, saj so za
reševanja osebnih spo-
rov drugačne poti mno-
go primernejše.
Ziata luumoniica
v zvezi s tekmovanjem za
Zlato harmoniko na Ljubeč-
ni bi rad organizatorjem za-
stavil dve vprašanji.
Prvič, aU je tekmovanje za
Zlato harmoniko tekmova-
nje v pravem pomenu te be-
sede. Ce je, potem me zani-
ma, zakaj strokovna žirija ni
kompletna in predvsem, za-
kaj žirija ni ločena od gledal-
cev, tako da imajo ti možnost
prišepetavanja in tako vph-
vajo na odločitve žirije.
če pa Zlata harmonika ni
pravo tekmovanje, bi morala
biti žirija sestavljena iz ob-
činstva.
Drugo vprašanje se nanaša
na odločitve žirije. 2e drugič
zapored se je namreč zgodi-
lo, da je bil tekmovalec, ki so
ga v Itahji razglasili za vrtuo-
za na diatonični harmoniki,
na Ljubečni šele tretji oziro-
ma četrti. Zanima me ali so
se torej ocenjevalci v Itahji
zmotih? Pripomnim naj, da
so tudi gledalci ob razglasi-
tvi rezultatov precej glasno
negodovah.
Želel bi, da se take napake
ne bi več ponavljale, saj s
takšnim načinom zmanjšuje-
mo pomen Zlate harmonike,
ki ga ta ima za razvoj in kva-
Uteto igranja na diatonični
harmoniki.
EDO A2MAN, Celje
Uredništvo: Vprašanja so
jasna, prepričani pa smo tu-
di, da bodo prizadevni orga-
nizatorji Zlate harmonike
zelo hitro odgovorili.
Naše Pretnilanje
Ob krajevnem prazniku
smo mladinci KS Medlog iz-
dah svoje hteramo glasilo.
Včasih se zgodi, da dolgo no-
sim v sebi misel, ki mi ne da
miru, dokler je ne izrečem na
glas. Že nekaj časa sem pe-
stovala misel, da bi izdaU
glasilo. Imela sem pomisle-
ke, ker sem bila prepričana,
da prispevkov ne bo dovolj.
Pa še drag papir in še bolj
drago razmnoževanje... Ko
smo zibrah vtise o naših na-
stopih za Rdeči irdin, se mi je
prižgala iskrica upanja. O
svojih vtisih so pisah tudi ti-
sti, za katere vemo, da jih pi-
sanje ne zanima, da rajši pre-
našajo premog, kot da bi pri-
jeli za svinčnik. Srečo mi je
priskrbel papir. Romano
sem komaj prepričala, da bo
prepisala vse tekste. Začelo
se je tekanje in prosjačenje
za prispevke. Dobila sem jih
veliko, le malokdo ni ustre-
gel. Včasih ie tudi sitnoba
dobrodošla! Že naslov glasi-
la (Prebujanje) pove, da se
bomo verjetno le prehudih iz
globokega spanja. Prispevki
so podpisani samo z imeni,
ker so tako zeleh avtorji. Po-
membna je vsebina, ne pa
ime. Zanimv je tudi pogovor
s krajanko Antonijo šah, ki
je med najstarejšimi. Žal se-
stavka o šranganju ne dopol-
njuje fotografija, ker je še ni
bilo. Ilustracije sta narisah
Marja in Maja.
Vsak začetek je težak. Sre-
čevala sem se z mnogimi
problemi. Ce ne bi bila že po
naravi trmasta, bi verjetno
odnehala. Zdaj hvala vsem
ki ste mi zaupali svoje zgod-
be življenja, pesmi svojih ču-
stev ter pomagali z vspodbu-
dno besedo.
Nekaj je pomanjkljivosti:
na naslovnici ni datuma, ve-
liko je strojepisnih napak,
razmnoževalni stroj je slabo
delal, list je spet samo z eno
sponko. Najbolj pomembno
pa je, da je vse zraslo na na-
šem zelniku.
Razočarani smo bili, ker
smo naleteh na nerazumeva-
nje krajanov. Mnogi so mi
povedali, da nimajo časa bra-
ti, čeprav vem, da dneve pre-
živijo v glavnem po kavčih.
Nekateri so trdih, da je cena
30 din previsoka. Krajani, za-
kaj niste steber delovnemu
ljudstvu? Zakaj nas ne pod-
pirate in pomagate pri na-
šem delu? Na sejah pa se ši-
rokoustite, da je mladina za-
nič, da nič ne nairedi. Sramo-
ta je, da v tako veliki KS kot
je naša nismo mogh prodati
vseh 300 izvodov naklade.
Prepričana sem bila, da je
naklada premajhna, izkazalo
pa se je, da moramo poiskati
sodelovanje dijakov iz Vrt-
narske šole, če hočemo vse
izvode spraviti med ljudi. Le
kako lahko razumete današ-
njo mladino, če naših ra-
zmišljanj niti ne preberete?
Kdaj se bo kot mavrica nevi-
den most sodelovanja in po-
moči vzpel med nami.
Bil je naš prvi Uterami po-
skus, spoznanja pa so precej
grenka.
DARJA ZORKO,
Celje
Potreimjemo
trgovino
Ob Kozjanski cesti med
Celjem in Kozjem leži na vi-
soravni kakega pol kilome-
tra od glavne ceste velika vas
Shvnica. Tu je 140 gospo-
dinjstev. Na Slivnico se na-
slanjajo vasi Sele, Voduše,
Stopa in Turno. Vas ima veli-
ko delavcev, ki delajo v Što-
rah. Cinkarni, Emu ter v
Šentjurju. Tu je tudi precej
vikendašev. Prebivalci ima-
jo kar precejšno kupno moč.
Zaradi vsega tega potrebuje-
mo trgovino.
STANE KURNIK,
____.______SliMiica.
Prtjetno
presenečenje
Pred kratkim sem v Ljub-
ljani na cesti, kjer je tovarna
Lek, doživela prijetno prese-
nečenje. Nosila sem težko
vrečko, za menoj pa je usta-
vila avto neka tovarišica. Po-
vabila me je v avto in mi tako
pomagala. Žehm si, da bi bi-
lo takšnih ljudi še več. S tem
ne mislim na nekakšno pre-
važanje tovorov ampak na
človečnost, ki je na žalost
vse bolj redka.
P.A.
Prisrčnost v
boinišnici
V časopisu večkrat prebe-
remo kritike na račun zdrav-
nikov in zdravstvenega
osebja. Povedala bi rada, da
sem avgusta nenadoma zbo-
lela. Zdravnica v Zdravstve-
nem domu me je napotila v
bolnišnico. Na oddelek ORL
sem prišla popoldne. Spreje-
la me je zelo prijazna sestra.
Naslednji dan so se začele ra-
zlične preiskave. Vsepovsod
sem bila lepo sprejeta, vsi so
bih poni razumevanja do
bolnega človeka. Tako sem
spoznala, da so vsi zaposleni
na oddelku s pacienti zelo
prijazni. To posebej velja za
dr. Cetino in prijazno sestro
Sonjo Lukman, četudi ostah
ne zaostajajo. S temi vrstica-
mi se bi jim rada zahvalila za
trud in prijaznost. Prav tako
bi se rada zahvalila mojima
sosedoma Lilijani in Suzani,
ki sta mi krajšah čas v bol-
nišnici z vsakodnevnimi obi-
ski.
Zaposlenim na oddelku
ORL želim še veliko dobre
volje, ki je kljub napornemu
delu ne manjka.
NADJA KACIN,
Celje
Pod miiim
nebom
Na avtobusni postaji v
Šentjurju ob cesti Miloša Zi-
danška nasproti garaž na Li-
pici čaka avtobuse vsak dan
vehko ljudi. Od tod vozijo na
Ponikvo, v Dramlie, čez Bla-
govno itd. Ta postaja, če jo
tako lahko imenujemo, velja
letos od začetka marca. Pot-
niki se pritožujejo, ker čaka-
jo na avtobuse kar pod mi-
lim nebom v vročini, dežju,
kmalu pa bo tudi mraz. Ubo-
gi so predvsem starejši, ki
jim ne preostane nič druge-
ga, kot da med čakanjem se-
dejo na zemljo. Ob mrzhh je-
senskih dnevih pa na tleh ni
več mogoče sedeti. Postaja
tega imena ne zasluži, saj ni-
ma niti strehe in ne klopi.
Tudi voznega reda ne, ker ga
ni kam obesiti. Mimo postaje
pa drvijo avtomobili proti
Sloveniki. Stara avtobusna
postaja pri Bohorč je imela
vsaj klopi, kamor so lahko
sedli starejši potniki. Vsaj
pred zimo, če ne prej, bi mo-
rali napraviti čakalnico. Vsa-
ko začeto delo je namreč tre-
ba tudi končati.
fflLDA LOKOVŠEK,
Šentjur
Pievei, pievei
Na Trgu svobode v Celju je
znani Prothasyjev dvorec,
svoje dni sedež Okrajnega
glavarstva. Zdaj v njem go-
stujejo razne organizacije, pa
Zavod za spomeniško var-
stvo, tu je tudi poročna dvo-
rana.
Dlje časa je bila veža te
zgradbe silno zanemarjena,
na kar je NT večkrat opozar-
jal. Sedaj je tu red, vezna vra-
ta vsako noč zaklenejo. Za-
nemarjena pa je sprednja
stran zgradbe s pogledom na
trg, ki jo spodaj porašča bu-
jen plevel. V hiši ni nikogar,
ki bi poskrbel, da se to očisti.
Ker je kraj zelo izpostavljen
ljudem, je nujno potrebno
tudi tu poskrbeti za lepo zu-
nanjost našega mesta.
Dr.ERVIN MEJAK,
Celje
1. KOSTANJEV PIC-NIC na Koroškem 29. 10.
(vključuje avtobusni prevoz, mesni in kostanjev ple-
nic, vrček mošta, zabavno športno rekreacijo,
vodstvo)
Za skupine minimum 40 oseb je cena:
1150 din
2. OGLEDI OLIlVIPIJSKIH OBJEKTOV V
SARAJEVU za skupine
3 dni avtobus od 5450 din
2 dni avtobus od 4350 din
2 dni vlak od 2560 din
3. ZLATIBOR, BOVEC ZA 29. NOVEMBER
4. IZREDNO UGODNO ZA UPOKOJENCE:
ORGANIZIRAMO 5-DNEVN1 ARANŽMA OB
^^^"^^  RABAC od 24-28. 10
ali od 7-11. 11.
(Vključeni izleti v Pulo, Učka-Titov most-Cnkvenica)
SAMO: 3600 din po osebi.
Cena vljučuje: 4 polne pansione ter prevoz po
programu.
Doplačilo za 1/1 240 din po osebi. ,
na slovenskem Štajerskem
Piše: dr. IVAN ŠtOPAR
Iz zgodovine gradu je znanih le
malo dogodkov. 1440 naj bi ga ne-
ki oblegal celjski vojskovodja Vi-
tovec, kar pa viri ne potrjujejo.
1528 je živel na gradu protestant-
ski duhovnik s svojo ženo in še
1615 je gospodovala na gradu »he-
retična« gosposka. 1635, za časa
upravitelja Janeza Pečoherja, so
grad izxopali in morda vsaj delno
razdejah uporni kmetje. Ohranjen
je obširen protokol iz 1637, v kate-
rem se podložniki pritožujejo zo-
per krivična bremena in kazni, ka-
tera jim je po zatrtem uporu nalo-
žil osovraženi Pečoher.
Kot že tolikokrat, nam tudi zdaj
posreduje najboljšo predstavo o
nekdanji podobi gradu Vischerjev
bakrorez. Grajski kompleks je lo-
ciran v živi breg sotočja Savinje in
Drete. Grajsko jedro oblikuje dvo-
nadstropna stavba s prislonjenim
stolpom in strmo streho, ki s svo-
jim značilnim pomolom nedvou-
mno izpričuje srednjeveški izvir.
Okrog jedra so razvrščeni razhčno
oblikovani, eno do eno in pol nad-
stropni trakti, ki so na vogalih utr-
jeni z okroghmi stolpi.
Na bakrorezu upodobljeno je-
dro je ohranjeno le še v spodnjem
delu pohgonalnih obodnih sten.
Te rasejo direktno iz žive skale in
segajo še do višine ok. šest me-
trov. Pozidane so iz rečnih oblic,
ki so položene v pravilne vrste in
tudi na vogalih niso posebej pou-
darjene. Vrh obodnih sten je no-
vejša betonska plošča, na kateri je
škof Bonaventura Jeglič 1920 po-
2ddal kapelo, ki je bila med zadnjo
vojno uničena.
K jedru se na severovzhodni
strani prislanjajo ostanki mlajših
stavb; tu se v obrisih nakazujejo
tudi ostanki okroglega stolpa.
Zunanji trakti grajskega kom-
pleksa niso več v celoti ohranjeni.
Nepoškodovan je le zahodni trakt
z banjasto obokano kletjo, od se-
vernega trakta je ohranjen zunanji
zid, vzhodni trakt pa je star le v
svojem kletnem delu, kjer so po-
dobni oboki kot v zahodnem trak-
tu, medtem ko je njegovo nad-
stropje povsem prezidano. Por-
tonski portal, ki drži skozi južno
obzidje na grajsko dvorišče, je no-
vejšega izvira, v svojih masah in
proporcih pa so še avtentični trije
vogalni obrambni stolpi z delno
obokanimi prithčji. Portah in
okna so na vsej stavbi modernizi-
rani.
Grajsko jedro, pozidano na skal-
ni kopi sredi kompleksa, je nasta-
lo vsaj v prvi pol. 12. stol., lahko pa
je celo starejše. Gre za ostanke
manjšega romanskega gradu, ki
so ga v gotski dobi utrdili z okro-
gUm stolpom, tam, kjer je lahko
obvladoval večji del sotočja. Pozi-
dah so ga morda med 1437, ko je
L.KnoU kot celjski gradnik grad
prezidaval in utrjeval, in 1447, ko
so bila obnovitvena dela očitno
končana, saj se grad takrat omenja
že kot »novi grad Vrbovec«. Do-
mnevamo lahko, da so vsaj takrat
obdali prvotno grajsko zasnovo z
obzidnim obročem, ki so ga ob re-
nesančnih predelavah gradu od-
stranih. Ce sodimo po nekaterih
redkih ohranjenih arhitekturnih
elementih pa grad v obliki, kot ga
nam je predstavil Vischer in kot se
nam je fragmentarno ohranil do
danes, ni mogel nastati pred kon-
cem 16. stoletja. Nobena od vidnih
stavbnih sestavin ni več srednje-
veška (z izjemo obodnega zidovja
v jedru), res pa je, da so tu in tam
še prisotne srednjeveške reminis-
cence, kot so, denimo, lahno po-
sneti prof ih. Vsekakor je grad v tej
obUki že stal 1615, ko je prišel v
posest ljubljanske škofije - stolpič
sredi severnega trcikta na Vischer-
jevi upodobitvi je pač Hrenova ka-
pela; ta je 1620 sicer pogorela, a so
jo kmalu potem spet obnovih.
Ristovec (Rilstenau),
dvor, grašfiina
Hollenešici dvor,
Cešici dvor
v ravnini. Brstje pri Ptuju. Ob-
čina Ptuj.
Med 1429 in 1441 je salzburški
nadškof oddal v zajem Reinprech-
tu Gleinzerju za soprogo Diemuto,
hčer pokojnega Hansa Hollene-
škega, poleg drugega dvor ob po-
toku Rogoznica. V popisu ptuj-
skega mestnega pomirja iz o. 1500
se dvor omenja kot Hollenegger
Hof, den jetzt Gleinzer und
Aspach innehaben. 1627 je bil v
posesti Elizabete Pachler, por.
Wintershofen. V rokah Winters-
hofnov je bil nato še 1704. Pozneje
je prišel v posest grofov Leshe,
lastnikov ptujskega gradu. Ko so
ti 1802 v moški hniji izumrU, je
prevzela dediščino vdova grofa
Antona, ki je gradič 1820 prodala
dr. Mihaelu Okomu. 1827 ga je ku-
pil Frcmc Jožef, knez Dietrich-
steinski, 1854 ga je prevzel njegov
sin Jožef, ki mu je po smrti 1858
sledila prvorojena hči Tereza, vdo-
va grofica pl. Herberstein, ki ga je
posedovala tudi še 1885.
Graščina, ki jo je nekdaj obdajal
zdaj izsušen ribnik in do katere je
še pred stoletjem držala urejena
aleja hp in topolov, je enonad-
stropna, sedemosna stavba s tlori-
som, ki z malenkostnim zobom
nakazuje obliko črke L. Osrednji,
triosni del fasade je v prithčju
poudarjen z arkadnima slopoma v
ravnini stene. Nad osrednjim ar-
kadnim lokom je vzidana plošča z
grofovskim grbom LesUjev, ki ga
pridržujeta krilata leva s ptičjima
glavama in ki je opremljen z ini-
cialkami GR IP FAST na napi-
snem traku. V prithčju levega, za-
hodnega dela stavbe je na prednji
fasadi viden vrh zazidcinega pol-
krožnega gotskega portala s po-
snetim robom, ki je držal v današ-
njo klet (zunanji nivo zemljišča je
višji od nekdanjega). Na stranski
zahodni fasadi so v kletnem prit-
hčju tri visoka in ozka, pravokot-
na gotska okenca, vendar je zad-
nje med njimi zazidano in delno
uničeno. Vsa druga okna na stavbi
so iz novejšega časa. Graščina je
zidana iz opeke, v njenem zaho-
dnem delu pa so vidni lepi klesani
ogelniki iz peščenjaka. Pritličje je
obokano, v nadstropje pa drži eno-
ramno stopnišče, ki se sredi etaže
razcepi v dve rami. V nadstropni
veži, tlakovani z opečnimi tlakov-
ci, stoji klasicistična peč.
Stavba ali vsaj njen zahodni del
izvirata še iz 15. stoletja.
oktober 1983
novi tedmk - stran 15
{poznali smo nove prilatellc
pg smo spet doma!« Tako
•^^zldiknili v soboto popol-
' Ico smo se vrnili s škofje-
'gga srečanja pionirjev do-
'jjjov. Pa da ne bi kdo po-
^ da se nismo imeU lepo.
'pjjt kljub vsemu je doma
Wle najlepše. Se posebej,
^,gS, da boš ta svoj dom lah-
^rjiakšnih počitnicah ponu-
povemu prijatelju, ki si ga
„ prijateljstev se je v dveh
^ v Skofji Loki sklenilo res
'^0. Skupni izleti, pogovori
ples v šoli, vse to je stkalo
^e nevidne vezi med pio-
jj Id so se zbrali z vseh kon-
fŠlovenije. Kar predstavlja-
si lahko, koliko dela bodo
eli zdaj poštarji, ko bodo no-
pisma, ki bodo potovala od
jbljane do Maribora, od
ofje Loke do Bistrice ob
^ križem-kražem po vsej
ji lepi ožji domovini. In v
, pismih polno spominov na
jpaj preživete dni in želja po
novnem srečanju.
)rav smešno je, spomniti se
,ega dne, ko smo prišli v
ofjo Loko. Kar nekam iz-
l)lieni smo'bih vsi skupaj,
Jco neznanih obrazov smo
jeli v veliki avh osnovne šo-
petra Kavčiča, ki je bUa naš
stitelj. Pa saj ni čudno. Kar
(pionirjev in prav toliko nji-
ivih gostiteljev se je zbralo v
(j, pa še 40 mentorjev in ko-
ča radovednih učencev, ki so
iSli opazovat nove prišleke -
pravi nas. No, po dveh dneh,
m je avla (večnamenski pro-
or, uradno imenovana) po-
stala čudno prijetno domača in
vsi obrazi znani. Tako smo se
na koncu kar nekam težko po-
slovili od okolja, v katerem
smo prebih toliko nepozabnih
ur.
Kdo ve, kaj se je komu bolj
vtisnilo v spomin. Obisk Draž-
goš in srečanje z vehčastnim
spomenikom žrtvam znameni-
te dražgoške bitke ali srečanje
z akademskim slikarjem Ivom
Subicem, velikim prijateljem
otrok, ah morda kaj drugega,
kakšen dogodek, ki ni bil rav-
no vključen v uradni del spore-
da. Kdo ve, kaj? Gotovo pa bo
prav vsakdo se dolgo pestoval
v sebi droben, prijeten spomin
na škofjeloško srečanje.
No, in da nam ne bi kdo oči-
tal, da smo se samo zabavali,
moramo povedati tudi to, da
smo v teh dveh izdah tudi po-
sebno glasilo - zbirko vtisov iz
Skoje Loke in dopisniškega
srečanja. In še nekaj, česar
smo prav posebno veseU. V
Skofji Loki so podehU tudi
priznanja in nagrade najbolj-
šim glasilom, ki so jih osnovne
šole izdale v preteklem šol-
skem letu. Nagrado je prejelo
tudi glasilo, ki ga izdaja COS
Fran Roš iz Celja. Pionirji s te
šole pridno pišejo tudi za naš
Vrtiljak in prav tokrat objav-
ljamo tudi prispevek KSENI-
JE ULAGA, ki je opisala svoje
vtise s srečanja v Skofji Loki:
»Letos smo se dopisniki od-
peljah na 15. srečanje v Skofjo
Loko. Tja smo prispeU v četr-
tek zvečer. Pozdravila nas je
godba na pihala, toda bih smo
utrujeni in nad godbo nenav-
dušeni. Po sprejemu smo se
odpeljsdi na domove gostite-
ljev. Moja gostiteljica je bila
prijazna in tudi gostitelji so me
lepo sprejeU. Že zgodiaj smo
prišli v šolo ter poslušaU in-
tervju Janeza Kajzerja s slikar-
jem Ivom Subicem. Po konča-
nem intervjuju smo odšh vsak
v svojo učilnico, kjer smo imeh
srečanje s svojimi uredništvi.
Tudi glasbe ni manjkalo, igrala
nam je skupina Terlep. Po
koncertu smo odšh v Dražgo-
še. Z nami je šel tudi tovariš
Subic, ki nam je povedal nekaj
več o bitki in svojem delu pri
spomeniku. Trije avtobusi so
zopet odpeljah proti Loki. Na
vrsti je bil zabavni večer in po-
tem odhod na domove. V sobo-
to smo imeh zaključno priredi-
tev s podehtvijo priznanj. Tudi
mi smo prejeh kot nagrado pi-
salni stroj. Neiše glasilo je bilo
med prvimi štirimi v Sloveniji.
Domov smo se vrnili polni le-
pih vtisov in s pisalnim stro-
jem, ki nam bo veliko pripo-
mogel, da bo naše glasilo še
boljše.«
Kaj naj še dodamo? Lepo je
bilo.in želimo si, da bi se še
srečali.
Matjaž Kačičnik z mentorico iz OŠ bratov Letanje (Šmartno ob Paki), Tosja Oplotnik iz Zreč,
Hedvika Kunst iz Bistrice ob Sotli - to so bili dopisniki, ki so zastopali Otroški vrtiljak na
škofjeloškem srečanju. Prijetno srečanje pa jih je seveda tudi obvezalo, da bodo še vnaprej
pridno pisali za našo stran.
Bila sem nMikra
Bilo je poleti. Otroci iz našega
bloka smo bili še majhni. Naredi-
li smo si šotor. Vsak je prinesel
eno odejo. Te odeje so bUe pisa-
ne. Od daleč je naš, pravkar nare-
jen šotor izgledal kot ciganski.
Sonce je pripekalo, da je kar te-
klo od nas. Vsi smo modrovali,
kakšno lepo vreme je, ravno
pravšnje za naš lepi šotor. Ko je
bil gotov, smo ga s ponosom
ogledovali, češ, kako smo se tru-
dili, da je bil končno postavljen
in koliko časa je trajalo, da je
nastal tako lep. Tu in tam je po-
pustila kakšna vejica, a smo jo
takoj spet pripeli. Nekaj minut
smo že počivali v šotoru in se
pogovariaM, ko se je nenadoma
zaslišalo zamolklo grmenje, ki je
prihajalo vedno bliže. Irena je
skočila ven in jezno rekla: »Ja,
kaj pa je zdaj, presneto! Vse je
bilo zastonj!« Tudi ostali smo bili
Na Izletu
Bili smo v gozdu in smo pobi-
rali kostanj. Tovarišica je pekla,
Dimitrij je mešal, Andrej je bil
kuriač. Igrali smo se. Ko smo se
vračali, smo pogasili ogenj. Med
potjo smo srečali vojake. Pokaza-
li so nam orožje.
MILOŠ SPORAR, 2. b
OS Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
jezni. Nekdo je rekel, naj šotor
podremo, drugi spet, da ne...
Grmenje pa je postajalo vedno
glasnejše. Že so nas pozdravile
prve dežne kaplje. Vsak je poteg-
nil za eno odejo. Vejic nismo po-
birali. Med potjo v blok smo se
večkrat tudi spotaknili.
Čeprav se je šele čez nekaj tre-
nutkov usula prava ploha, smo
bili čisto mokri.
OLGA JEZERNIK,
OS Vera Slander
POLZELA
Bodeči kaktus
Naša mamica ima silno rada
rože. Najraje pa kaktuse.
Nekega dne sva se z bratom
lovila na riaSem dvorišču. Lovlje-
nje pa je postalo dolgočasno, zato
je brat predlagal, da se greva
igrat z žogo. Postavila sva gole.
Žreb je odločil, da bo žoga njego-
va. Začela sva z igro. Zoga je od-
letela proti mojemu golu, zadela
stativo in se odbila proti mamiči-
nemu kaktusu. Odšel sem ponjo.
Vendar je bila predaleč za moje
kratke roke. Stegnil sem se, tedaj
pa me je spodneslo in že sem
ležal na kaktusih. MisUi sem, da
mi ni nič, pa sem v roki začutil
bolečino. Pogledal sem roko, in
videl, da je krvava. V njej pa je
bUo mnogo bodic. Mamica me je
odpeljala k zdravniku, ker bodic
nismo dobili ven. 2e nekaj let je
od tega, a kaktusov še vedno ne
maram.
MARKO LAZNIK,
OS STRANICE
Mlannsnio
v soboto je prišel k Smidovim
stric Nandi z mlatilnico. Mi smo
hitro vse pripravili. Tatjana je za-
čela metati z desk snop«. Ati je
šel na stojalo in dajal snope v
mlatilnico. Dušan je šel pred
mlatilnico in metal slamo na
kup.
MIMO SPEGUC, 3. r
OS FRANKOLOVO
V knjižnici
Danes smo šli pri slovenskem
jeziku V knjižnico. Knjižničarka
nam je povedala, kako nastane
knjiga, mi pa smo ji povedali, ka-
tere pisatelje, pesnike in ilustra-
torje poznamo. Izvedeli smo, da
imajo knjige tudi v Zdravilišču
in v Pivovarni.
Knjižničarka nam je prebrala
nekaj odstavkov iz knjige Sle^
miš, ti loviš. Tako smo zaključili
uro slovenskega jezika.
SIMON ŽEHETJ, 3. c
OS Primoža Trubaria
LAŠKO
Plonmiz
Leslčmga v
Celju
Ponedeljek je bil za učen-
ce iz OS Lesično in iz OS
Ivan Kovačič-Efenka v Ce-
lju res srečen dan. Tega
dne so namreč Celjani
sprejeU svoje goste - pio-
nirje iz Lesičnega, ki bodo
pri njih prebih teden dni. Z
njimi bodo hodih v šolo in
sedem dni delih vsakdanje
skrbi in radosti.
Podrobneje bomo o
vsem poročah v prihod-
njem Vrtiljaku, kaj več pa
boste lahko izvedeh tudi ob
poslušanju Kekčevih prija-
teljev na celjskem radiu, to
nedeljo ob 10.45.
NA KRATKO
• Pionirji z COS Marija
Broz iz BISTRICE OB SOTLI
so poslah poročilo o tretji pio-
nirski hkovni koloniji, ki je bi-
la v Bistrici pod naslovom Na-
ši kraji - Titovi kraji. Na njej so
sodelovah mladi likovniki iz
vseh centralnih šol šmarske
občine, pa tudi iz pobratenih
šol republik in pokrajin, pa
pionirji iz Celja, Bizeljskega in
iz Polja pri Ljubljani. Na tere-
nu so upxxiabljah znamenitosti
kraja, ljudi, delo v vinogradu
in polju. Gostje so si med biva-
njem v Bistrici ogledah tudi
razstavo sUk »Kozjansko v
NOB« v podsreškem gradu ter
muzej in Javorškovo domačijo
v Trebčah.
• Mladi dopisniki iz OS bra-
tov Juhart iz ŠEMPETRA so
poslali kopico novic. Učenci so
pred kratkim uspešno, opravih
veliko očiščevcdno akcijo v šol-
skem parku. Odslej, pišejo, bo-
do redno skrbeh za lep videz in
čistočo v njem.
Sedmošolci so v tednu boja
proti kajenju prisluhnih preda-
vanju o škodljivosti te razvade.
Na šoh bratov Juhart se je ob
petkih začel javljati tudi njihov
šolski radio Motnje. Upamo,
dragi dopisniki, da bo motenj
na vaših valovih čim manj v
veselje vseh, ki vas radi poslu-
šajo.
Mlajše tabornice šempeter-
ske osnovne šole pa so se z
lepim uspehom vrnile z repu-
bliškega tekmovanja. Zasedle
so peto mesto. Tri dni bivanja
na Ravnah so izkoristile tudi
za ogled Prežihovine in Drlav-
skega muzeja.
• Kratka vest pa je prispela
tudi iz ZREC. Tam so imeh v
sredo športni dan. RAJKO
LAJHAR iz 3. a razreda sporo-
ča, da se je njihov razred od-
pravil na Gračič, kjer so pekh
kostanj in sploh prijetno preži-
veh dan.
Atkina
zanka
Tokrat vam Atka zastavlja nalogo
iz matematike. Atka se namreč prav
zdaj v šoh uči o površinah četvero-
kotnikov. Nadvse zabavno se ji zdi,
da je mogoče iz pravokotnika sesta-
viti kvadrat. Ce pravokotnik razrežeš
po označenih črtah, bo šlo prav eno-
stavno. Poskusi. Sestavljen kvadrat
nalepi na dopisnico in jo pošlji na
NOVI TEDNIK, Trg. V. kongresa 3a,
63000 CELJE do torka, 25. oktobra
1983.
Rešitev iz predzadnje številke No-
vega Tednika pa je takšna: BREZ
MUJE SE SE ČEVELJ NE OBUJE.
Ker pa nam je spet ponagajal tiskar-
ski škrat in je namesto ZMAJ napisal
ZNAJ smo upoštevali tudi vse reši-
tve, v katerih ste zapisah - Brez nuje
se še čevelj ne obuje. Nagrado bo
dobil: Rok Berglez, Goričica 14b,
63230 Šentjur.
16. stran - novi tednik
20. oktober
Rokometne
vzporednice
Piše: Vlado Boiovič
Nadaljujemo z neuspešnimi rezultati. V sredo smo v
Crvenki izgubili z domačini 28:21. Le ti so nas s po-
prečno igro povsem nadigrali. Igrali smo slabo, čeprav
smo pred tekmo imeli daljši sestanek in skušali anali-
zirati dosedanjo igro, medsebojne odnose in tekoče
zadeve v klubu. Dejstvo je, da ne igramo tako kot bi^
lahko. Vzrokov je več: od stalnih spremljajočih po-
škodb, premajhnega kvalitetnega igralskega kadra,
premajhne športne sreče v ključnih trenutkih te-
kem ...
Pojavljajo se tudi težnje, da bi že zdaj izobesili »belo
zastavo«. Menim, da je do konca še dosti tekem - res
smo v težki situaciji - vendar je športno vztrajati do
konca ter se pošteno in fair boriti v okviru naših zmož-
nosti, saj smo to dolžni do gledalcev, do družbe in na
koncu do samih sebe kot športnikov.
V soboto smo igrali v Skofji Loki z Železničarjem iz
Niša. V trenutku, ko to pišem, mi še ni znan končni
razplet. Pri rezultatu 29:28 v našo korist sta sodnika
dosodila sedemmetrovko za goste. Vendar je ostalo
sporno ali je že potekel čas tekme ali ne. Uradni sema-
for namreč ni delal. Tako bo spet za tekmovalno komi-
sijo pri RZJ veliko dela. Dosedanja praksa pa nam ni
bila naklonjena, tako da ne verjamem v odločitev v
našo korist.
Sama tekma je bila izredno napeta, borbena. Izredno
je branil mladi Kapitler. Na koncu pa je nastala situa-
cija, ki sem jo že prej opisal.
Sedaj nas čaka skoraj mesec dolga pavza. Razmiš-
ljali bomo in poskušali popraviti vse, kar hromi naše
sedanje rezultate.
Košarka, ki navdušuje
Košarkarji Libele so v prvem sre-
čanju doma v 1. zvezni B. ligi dosegli
lep uspeh, saj so premagali Metalca
iz Valjava visoko 122:102, polčas
60:44. Z dobro igro so potrdili, da so
dobro pripravljeni in da lahko priča-
kujemo v letošnji sezoni še več lepih
srečanj v športni dvorani tehniškega
centra v Celju.
Kljub temu, da je ekipa nastopila
brez obolelega Medveda, so celjski ko-
šarkarji, zlasti pa peterka Gole, Aničič,
Tovornik, Mirt in Kahvedžič pokazala
vrhunsko košarko, ki navdušuje in
privablja gledalce k igri pod koši. V
igri poLni kombinacij, taktičnega nadi-
gravanja in hitrih prodorov so Celjani
odločih srečanje že v prvih desetih mi-
nutah! Ko je bila razlika 30 košev, se je
celjski trener Mile Cepin odlučil, da
preostalih pet, šest minut zaupa mla-
dim igralcem, ki pa so »dovohh«, da so
gostje precej omilili poraz. Zato nas ne
čudi izjava Mileta Cepina po tekmi:
»Zmagali smo lažje, kot smo priča-
kovali. Kljub temu sem s srečanjem
izredno zadovoljen, pa čeravnp so
mlajši igralci zaradi nekontrolirane
igre v zadnjih minutah močno pokva-
rih rezultat. Toda tudi oni morajo prej
ko slej prevzeti breme igre na svoja
ramena.«
Trener gostov Luka Stančič: »Zaslu-
žena zmaga Celjanov, igrah so odhčno.
Čestitam.«
V srečanju proti Metalcu so koše za
Libelo dosegh: Tovornik 42, Gole 20,
Aničič 23, Mirt 17, Kahvedžič 13, Turk
2, Prodan 2, Ulaga 2 in Govc 1. V 3.
kolu igra Libela v soboto v Baru proti
Mornarju.
J. KUZMA
Zaslužen poraz
slabših
Hokejisti na ledu Cinkarne so
vedno brez točk v tekmovanju v
zvezni hgi. V 3. kolu so Celjani igr^ij
doma proti Jesenicam in izgubili
13:0.
Celjski igralci so se v sobotni tek-
mi trudili. Posebno vratarja Prif.
snik in Komadina, brarulca Filipo.
vič in Sendelbach ter mladi Bojaii
Bemjak.
Celjani bi morali včeraj odigrati
tekmo proti Spartaku. To so preloži-
U na 6. november, ko bodo gostovali
v Beogradu proti Partizanu in nada-
ljevali pot naprej v Subotico. Na-
slednja tekma bo v soboto v Celju,
ko se bodo srečali z OUmpijo.
J. KUZMA
Vlado Koželj
Radovan Zec
Zec in Kožell na svetovno
prvenstvo v London
Dva predstavnika Slavka
Slemdra iz Celja bosta od 21. do
25. oktobra nastopila na sve-
tovnem prvenstvu v Londonu
v semi contactu. Oba sta v le-
tošnjem letu postala najboljša
v svojih kategorijah do 69 in 74
kilogramov ter bosta tako z
ostahmi člani državne repre-
zentace branila naše barve in
čast.
Vlado Koželj je bil rojen leta
1962 v Celju, s tem športom se
je začel ukvarjati leta 1978, re-
dno prihaja na treninge, dose-
gel je nekaj lepih domačih
uspehov, zaposlen pa je v Ope-
karnah Ljubečna. Izredno štu-
dira na Pedagoški akademiji,
smer telesne kulture v Mari-
boru!
Radovan Zec se je rodil leta
1958, s tem športom pa se je
začel ukvarjati leta 1978.
Klub Slavka Slandra bo obe-
ma ob njuni pomoči omogočil
nastop na svetovnem prven-
stvu v Londonu. Levo Vlado
Koželj, ob njem Radovan Zec.
TV
StorovčanI na
zmagovalnem
odru
v Slovenskih Konjicah je bi-
lo tekmovanje z zračno puško
od 400 možnih krogov. Na
enem od najlepših strehšč v
Sloveniji je nastopilo deset
ekip iz razmh krajev Slovenije.
Prizadevni konjiški strelci so
izredno dobro pripravih to tek-
mo. Prehodni pokal in en po-
kal v trajno last je osvojila eki-
pa strelske družine KOVINAR
Store v postavi Franc Hočevar
348, Branko Malec in Vih Deč-
man (oba po 366 krogov). Prva
ekipa Celja je bUa druga v po-
stavi Tone Jager 347, J6že Je-
ram 36? in Alenka Jager 365.
Sledijo: LIP Slovenske Konji-
ce, MROZ Titovo Velenje, AL-
FONZ SARH Zreče, IMPOL
Slovenska Bistrica itd. Med
posamezniki je presenetljivo
zmagal Ivan Kocevar - Kovi-
nar Store (na sliki) s 367 krogi,
sledijo VUi Dečman Kovinar,
Franjo Žučko T. Velenje, Bran-
ko »Malec Kovinar (vsi 366),
AlenSft Jager 365, Jože Jeram
362 (oba Celje), Mirko Lam-
preht Slov. Konjice 360 in
ostah.
TJ.
Tretla zmaga
Šoštanja
Medrepubliška rokometna
liga: Soštanjčani so v 6. kolu
dosegh tretjo zmago, ko so za-
radi Zcisedenosti Rdeče dvora-
ne v Titovem Velenju, v Slo-
venj gradcu premagah Lipo iz
Ajdovščine 37:36. Največ go-
lov, kar 15, pa je dal Potočnik.
Soštanjčani so tako ob treh
zmagah in istem številu pora-
zov na 5. mestu, v 7. kolu pa
bodo gostovah v Rovinju, ki je
tretji.
Slovenska rokometna liga:
v 7. kolu je Minerva iz Griž v
Žalcu dosegla četrto zmago, ko
je premagala meiriborski Bra-
nik 30:25, najučinkovitejši
strelec je bil Vogler, ki je dal 14
golov. Minerva je na drugem
mestu, v 8. kolu pa bo igrala
znova doma proti Veliki Nede-
lji, ki je v sredini lestvice z dve-
ma točkama zaostanka za Šo-
štanjem.
Slovenska rokometnA liga
vzhod: tu imamo tri predstav-
nike. Novinec Radeče je izgu-
bil s Polano 23:14, Šmartno je
uspelo proti Dravi 20:25, mla-
da ekipa Velenja pa je izgubila
s Fužinarjem 18:25. Lestvica:
3. Šmartno, 7. Radeče, 8. Vele-
nje itd. 8. kolo: ŠMARTNO -
Rudar in regijski derbi RADE-
ČE - VELENJE.
TV
Na krosu samo
tri zmage
Na 18. krosu Dela je v Ti-
voliju v Ljubljani nastopilo
več kot 1800 tekmovalcev v
51 občinskih reprezentan-
cah. Predstavniki Celja in
Velenja so osvojili samo tri
prva mesta: Celjanki Liljana
Mihovljanec med st. pionir-
kami letnik 69 in Ani Babic
med članicami ter Velenj-
čanka Nataša ICrenker med
st. pionirkami letnik 68. Za-
nimivo je, da je ekipno zma-
go osvojilo povsem neatlet-
sko mesto Tržič, medtem ko
med prvimi desetimi ob Ra-
dovljici, Ravnah, Vrhniki,
celo Domžalah in drugih ni
tako močnih centrov, kot sta
Celje s Kladivarjem in Vele-
nje. Tudi to da mishti o rja-
venju krone kraljice špor-
tov ... „
20GA JE OKROGLA
Republiška liga: v 8. kolu je bil mah derbi v Smartnem,
kjer so domači nogometaši kljub vodilnemu golu Hrena
kasneje izgubili z vodilno ekipo na lestvici Mariborom 1:2.
Presenečenje so pripravili nogometaši velenjskega Ru-
darja, ki po visoki zmagi 6:2 (vodili so že 6:0!) doma proti
jPrimorju, še vedno na dnjgem mestu za Mariborom z
enakim številom točk - 14! Po zadnjih uspehih so nekoliko
razočarah nogometaši Kladivarja, ki so doma komaj 0:0
igrah s Stolom iz Kamnika. Lestvica: 2. Rudar (TV), 9.
Šmartno, 10. Kladivar itd. 9. kolo: vse tri ekipe celjskega
območja bodo gostovcile - KLADIVAR pri Kovinarju v
Mariboru, ki je v prejšnjem kolu doživel prvi poraz in ga
bo hotel nadoknaditi z novim parom točk, ŠMARTNO pri
Triglavu v Kranju, ki je na repu lestvice in zato nevaren, na
pot v Izolo pa bodo krenili vse boljši nogometaši velenj-
skega Rudarja.
Vzhodna liga: po treh piska vih remijih in dveh porazih
so nogometaši mozirskega Elkroja okusili slast prve
zmage in to na tujem igrišču, ko so v Zagorju z 2:1 prema-
gah domači Proletarec. Steklar je s 5:2 ugnal ekipo Boča,
razočarala pa je Dravinja, ki je doma igrala samo 3:3 s
Pekrami. Lestvica: 4. Dravinja, 7. Steklar, 10. Elkroj med
dvanajstimi ekipami.
8. kolo: Boč - DRAVINJA, Brežice - STEKLAR in
ELKROJ - Aluminij. TV
NA KRATKO
30 let LIK Savinja
Prejšnji teden so pripravili več
športnih srečanj. V ženski odboj-
ki je zmagal LIK Savinja pred
EMO, Cinkarno, Zapori in Libe-
lo, v moški pa Aero pred Cinkar-
no, Libelo in LIK Savinja. V ma-
lem nogometu so biLi najboljši
predstavniki LIK Savinja pred
GLIN Nazarie, Bohorjem Šent-
jur in Pohištvom Celje. Med mo-
škimi kegljaškimi ekipami je
zmagal EMO, sledijo Železarna,
LIK Savinja, Obnova, Cinkarna
in Libela, med ženskimi pa so
bile najboljše predstavnice KK
Celje II pred KK Šentjur, KK Ža-
lec, LIK Savinja, Obnova in Li-
bela. V tem tednu pa se bodo
pomerili še v šahu, nogometu in
odbojki, prišlo pa bo tudi do tra-
dicionalnega dvoboja med LIK
Savinja in PARTIZAN Gaberje v
štirih športnih panogah.
METOD TREBICNIK
Vodi Manchester
pred Partizanom
Žalec
v krajevni skupnosti Žalec so
v malem nogometu odigrali že
sedmo kolo. Najboljšima ekipa-
ma sledijo Flamengo, Ferralit,
Sokoli, Rekreacija, Borut, Grad-
nja, Postaja milice, Cozmos, Ju-
teks in na zadnjem mestu Sušil
De BrasU. Najboljši strelci po 7.
koUh: Herič (Flamengo) 19, Hod-
žar (Partizan Žalec) 14, Mavrek
(Ferralit) 13, Sarlah in Napru-
dnik (Manchester) 12 itd. Vse
tekme 6. in 7. kola so dobro sodili
Golob, Veršnak in Pesjak.
GREGOR CULK
Odlični mladi
dvigalci uteži
Pri Partizanu Celje mesto so se
izkazali na republiškem mladin-
skem prvenstvu v dviganju uteži,
ki je bilo v Domžalah. Osvojili so
tri prva (Branko Savič, Marko
Urankar in David Skomik) in
eno drugo (Branko Safarič) me-
sto. S tem so potrdili, da v Celju
raste nov obetavni mladi rod dvi-
galcev uteži pod vodstvom nek-
danjega olimpijca, državnega re-
prezentanta in zdaj trenerja Jože-
ta Urankarja.
Odličen start
košarkaric Rogaške
To lahko trdimo za Rogaško, ki
se je po osvojitvi naslova republi-
škega prvaka uvTstila prvič v več
kot petnajstih letih obstoja v II.
zvezno ligo. Otvoritveno tekrno
so košarkarice odigrale »doma«
v Šmarju ter premagale po odlič-
ni igri izkušenejše gostje, ekipo
Marlesa iz Maribora 71:65 (39:27).
Najboljše strelke so bile Cuježe-
va 24 ter Pešičeva in Virantova
po 16. Trener Boris Zrinjski je
povedal, da odkar vodi to ekipo,
še ni nikoli pokazala tako dobre
igre. Upajmo, da jo bodo ponovi-
le v 2. kolu, ko se bodo v nedeljo
ob 18. uri srečale v Zadru proti
istoimenski ekipi, ki je v 1. kolu
doživela minimalni poraz proti
favoritu te lige in bivšemu članu
prve. Jezici iz Ljubljane. Torej se
igralkam Rogaške, ki so dobro
pripravljene, obeta hud boj.
Štiri kegljavke na
državno prvenstvo
Končalo se je izbirno tekmovi
nje na kegljišču v Krškem zaža
ske, kjer so nastopile tudi pra
stavnice KK Celje. Tanja Gob(
je osvojila drugo, Jožica Sešl
tretje, Tončka Pečovnik četrt
Silva Razlag enajsto in Ves
Krajnc šestnajsto mesto. Gob
Seško, Pečovnik in Lojzka Baji
so se uvrstile na državno pr\'f
stvo, ki bo koncem oktobra
kegljišču v Kranju.
Kovlndtehna
najboljša
Končano je tudi šahovsko si
dikalno prvenstvo Celja. V jest
skem delu so najboljše meS
osvojili igralci EMO, toda ker
bili spornladi slabši in se upoS
vajo tudi rezultati spomlada
skega prvenstva, je končni vrst
red najboljše trojke: Kovinol
hna, EMO in Inerad Celje.   .
Matela in MeOca v mednarodni
areni
Zveza drsalnih organizacij Jugoslavije je poslala v HDK
Cinkarna Celje strokovno oceno o kakovosti in napredova-
nju treh celjskih umetnostnih drsalcev Mateje Aubreht,
Metka Hladin in Mateja Pangerla, ki so bUi na enomeseč-
nem treningu kandidatov za državno reprezentanco. Po
oceni strokovnjakov je najbolj napredoval Matej Pangerl,
medtem ko sta si Metka in Mateja priborih prav tciko
mednarodni kakovostni razred.
Zveza je določila, da bo Metka Hladin sodelovala od 16.
do 20. novembra na mednarodnem tekmovanju Zlata pi-
rueta v Zagrebu, medtem ko bo od 29. novembra do 2.
decembra na Dunaju nastopila na mladinskem mednarod-
nem tekmovanju Mateja Aubreht. Na tem tekmovanju je
lani nastopil Matei Pangerl.
J. K.
Ballnarll Izletnika pnrt
Končno je jesensko občinsko sindikalno prvenstvo Celja v
balinanju. Sodelovcdo je osem ekip, zmagali pa so tekmovalci
KS Aljažev hrib pred Izletnikom in Obnovo. V skupnem
vrstnem redu pa je končni zmeigovalec ekipa Izletnika, sledijo
pa Obnova 22. Železarna 16, Savinja 6, Khma 4 in Aero 1 točko
J. K
jMagrade dvignite osebno
in to za najboljše v 45. nagradni šahovski igri:
1. nagrada: BEBA LOTRIC, Zagrad 49, Celje,
2. nagrada: BRANE MARKOViC, Goriška 1, Celje in
3. nagrada: ALENKA KRUSiC, Bezenškova 11, Ljubljan*
Vsi lahko nagrade dvignejo OSEBNO v oglasno-naročniš^
oddelku NT - RC vsak dan dopoldne!
MKA NAGRADNA IGRA    46
Robert Fisher je bii za časa svojega aktivnega igra-
nja šaha v Jugoslaviji zelo priljubljen. O njem so
napisali knjigo »Moj prijatelj Bobby Fisher«. Kdo
izmed omenjenih treh je avtor?
B. PARMA  D. BJELICA S. GUGORlD
Odgovore na DOPISNICAH pričakujemo najKB'
sneje do 10. novembra, tokrat pa nagrajuje ZavS'
rovalna skupnost TRIGLAV, območna skupnos'
Celje!
oktober 1083
NOČNE
CVETKE1
• Vlomilca, ki se je lotil
)0oska na Truiaarjevi ulici v
Oelju, je v zadnjem trenut-
liU zapekla vest. Razbil je
gjcer šipo na kiosku, ukra-
del pa ni ničesar. Ne vemo
pa, če si ni mogoče premi-
slil zato, ker ga je zmotil
jjalcšen mimoidoči.
• F. R. je res kar se da
olajšžil delo tatovom, ki so
0iu odpeljali avto. Da bi
jim prihTcinil zamudno in
preglasno vlamljanje v ga-
ražo, jo je pustil kar odprto,
pa tudi ključe od avtomobi-
la je pustil pri vozilu. Mogo-
če se je F. bal, da bi mu pri
nasilnem vlamljanju ne po-
škodovali vrat.
• Neznani vozruk mope-
da je bil nemalo presene-
ten, ko je hotel s svojim
Iconjičkom zapeljati v Mer-
xov bife, pa je zgrešil vrata
in zadel šipo. Pa ni nič ča-
kal, da bi si opomogel od
presenečenja, ampak jo je
jadmo ucvrl.
• K. K. se je v restavraci-
ji na Hudinji hotel malo iz-
kazati in preizkusiti svojo
moč na nič hudega slute-
čem B. A. Ker slednji ni bil
navdušen nad takšno pred-
stavo, bo K. moral svoje
nagnjenje do pretepov
obrazložiti pri sodniku za
prekrške.
• Razburljivo je bilo tu-
di pred restavracijo v Novi
vasi. Tam sta se spoprijela
D. D. in M. A. Ko sta se že
nekaj časa obdelovcila z raz-
nimi pripomočki, so njiju
in radovedneže razgnali
miličniki.
Potrjene kazni za tatove mamil
Višje sodišče v Celju je
potrdilo kazni, ki jih je celj-
sko temeljno sodišče izre-
klo skupini, obsojeni za kaz-
niva dejanja velike tatvine
in ponarejanja listin oziro-
ma kazniva dejanja neupra-
vičene proizvodnje in pro-
meta z mamili ter omogoča-
nje uživanja mamil.
Danilo Kamer, star 30 let
in Ivan Ciglar, star 27 let, oba
iz Maribora, 20-letna Štefka
Predikaka iz Ptuja in 25-letni
francoski državljan Bruno
Samir Benedir so v Maribo-
ru pričeh vlamljati v zdrav-
stvene domove in kradli ma-
mila, zdravila in recepte, ki
so jih sami izpolnjevah in z
njimi v lekarnah dvigah
morfij in druga mamila. Vlo-
milsko pot so nadaljevah v
Slovenj Gradcu, Titovem
Velenju in Celju, kjer so jih
zlasti po zaslugi previdne le-
karniške delavke začeh po-
zorneje opazovati. V Šentjur-
ju oziroma v Šmarju so jih
delavci organov za notranje
zadeve prijeh.
Kamerja je sodišče obso-
dilo na eno leto in 2 meseca
zapora, pri čemer je upošte-
valo, da gre za osebo, zasvo-
jeno z mamili. Podobno je
sodišče ugotovilo tudi za Ce-
glarja, kateremu je dosodilo
2 leti in 7 mesecev zapora.
Oba pa bosta morala tudi na
zdravljenje. Pri izreku kazni
je sodišče upoštevalo, da sta
oba že bila kaznovana za po-
dobna dejanja. Štefki Predi-
kaka je sodišče izreklo kazen
5 mesecev zapora, pogojno
za 3 leta, saj gre za mlajšo
osebo, ki še ima možnost, da
se vrne na pravo pot. Bedirju
pa je izreklo varnostni ukrep
izgona iz države za dobo 5
let.
.Zagovorniki storilcev so se
na posamezne sodbe pritoži-
h, vendar je Višje sodišče nji-
hove pritožbe zavrnilo.
NADA KUMER
Predrzna tatvina Icasete
¥ Žalcu obsojena skupina, ki Je zagrešila več taivin In
vlomov
Na žalski enoti celjskega
Temeljnega sodišča je bila
obsojena skupina, ki je na
Celjskem zagrešila več ta-
tvin in vlomov. Med drugim
so se obtoženci zagovarjali
tudi zaradi ropa, kot se je
sprva glasila obtožba, pred
zgradbo SDK v Celju, kjer
je nočni trezor.
Do odvzema kasete z
dnevnim izkupičkom, kase-
to je prinesla delavka mesni-
ce Narezek v Celju, Jožica S.,
je prišlo 2. novembra lani
okoli 19.30. Za rop, ki pa ga
je kasneje spremenil v vehko
tatvino na predrzen način, je
tožilec obtožil Radoslava Ba-
canoviča, 23, iz Žalca, Bahti
Ahjo, 28, in Mujo Aidinija,
oba iz Kasaz. Sodišče je ugo-
tovilo, da je Bacanovič de-
lavki kaseto odvzel, Alija pa
je pri tem oborožen stražil.
Aidiniju niso mogli dokazati,
da je bil s soobtoženima do-
govorjen, pa so ga po tej toč-
ki obtožbe oprostih.
Skupina ima - posamič ali
po nekaj članov skupaj - na
vesti še več drugih kaznivih
dejanj. Tako je na primer Ba-
hti Alija v Kasazah vlomil v
avto in iz njega med drugim
vzel okoli 80.000 lir, skupaj z
D. K. iz Žalca pa naj bi
ukradla tudi teleta.
Sodišče je Radoslava Ba-
canoviča obsodilo za nada-
ljevano kaznivo dejanje veh-
ke tatvine na tri leta zapora,
pri čemer pa mu je kazen zvi-
šalo še za pol leta, ker mu je
vštelo pripor in zaporno ka-
zen 10 mesecev, ki jo že pre-
staja. Bahti Ahja je bil obso-
jen na enotno kazen dve leti
in 6 mesecev zapora. Dva
člana skupine sta za sodelo-
vanje dobila pogojne kazni,
prav tako kot S. B. iz Sloven-
skih Konjic, ki je od Bacano-
viča kupil predmet, za kate-
rega bi moral vedeti, da je
ukraden.
PROMETNE
NESREČE
Zbil pešca In
pobegnil
Na lokalni cesti v Kostrivni-
ci pri Rogaški Slatini je voznik
kolesa na pomožni motor JO-
ŽE VERBEK, 22, iz Sp. Ne-
gonj dohitel pešca, 87-letnega
MARTINA LESJAKA iz Zg.
Kostrivnice. Kolesar je pešca
zadel, pri čemer sta oba padla,
Lesjak pa se je huje poškodo-
val. Jože Verbek je s kraja ne-
sreče pobegrul, vendar so ga
mUičruki že po nekaj urah iz-
sledili doma in mu odvzeli tudi
kri zaradi suma vinjenosti.
Obtik skoeil na
preliod
Do prehoda za pešce v Vojni-
ku je iz celjske smeri pripeljala
voznica osebnega avtomobila
ŠTEFANIJA PETEK, 39, Lz
Košnice pri Celju. Tik pred njo
je na prehod za pešce skočila 4-
letna dekhca M. Č. iz Slovenj
Gradca, katero je voznica zbi-
la, deklica pa se je pri tem hu-
do poškodovala.
Zadel v hISo
Iz Latkove vasi proti Prebol-
du je po lokalni cesti vozU z
osebnim avtomobilom AN-
TON RIZMAL, 22, iz Dobrteše
vasi. Pri hiši številka 80, v bla-
gem levem ovinku, pa ga je za-
radi prehitre vožnje zaneslo s
ceste in je trčil v stanovanjsko
hišo. Pri nesreči sta se težje
poškodovcila voznik Ri2aTial in
sopotnik ANDREJ PER-
TROP, 23, iz Dobrteše vasi.
Umrl v bolnismcl
Štiri dni po nesreči je v celj-
ski bolnišnici umrl ALOJZ
SMODEJ, 29, iz Sladke gore.
Smodej je vozil traktor po ko-
lovozni poti navzdol. Po rosni
travi pa je začel traktor drseti
in se je prevrnil ter pod seboj
pokopal Alojza Smodeja.
V Dobrni so vam pripravili pestro jesen in zimo.
Vabimo vas, da popoldneve in večere preživite ob
rekreacijskih aktivnostih, posvetite več časa negi
teiesa in poskusite naše kulinarične posebnosti.
Večer pa zaključite ob prijetni glasbi in plesu.
Vsak dan od 11.-19. ure se lahko kopate v bazenih
ali kabinah s termalno vodo, koristite trimkabinet,
sauno, kegljišče, masažo, namizni tenis, trim stezo
ali se sprehodite po urejenih sprehajalnih poteh.
Dopoldne in popoldne obiščite naš medicinski ko-
zmetični salon, kjer vam nudimo celutron, lepo-
tilno in anticelulitno kuro. V narodni restavraciji
hotel Dobrna vas bomo postregli vsak teden s
posebnimi kulinaričnimi specialitetami ob prijetni
glasbi.
Vsak petek in soboto VIDEOTEKA, v zdraviliški re-
stavraciji pa za ples igra NOČNA IZMENA.
V domačem okolju Zdraviliškega doma vam ponu-
jamo poseben slaščičarski program.
Gostilna TRIGLAV vas vabi na pizzo in slovenske
narodne jedi.
V Dobrno vaa iz Celja popelje avtobus vsako uro.
Ribiška družina Celje
obvešča člane na jesenski plan izlovov ribnikov
na Blagovni, ki bodo
22. in 23. oktobra
5. in 6. novembra
Zbirališče pred vsako odlovno akcijo je pri skladišču
krmil na Blagovni ob 7. uri.
Opozarjamo vse člane družine, ki letos še niso opra-
vili 10 delovnih ur, da to opravijo na odlovnih akcijah
na Blagovni.
RD CEUE
tavžentroža
mešanica domačega čaja
čaj TAVŽENTROŽA je sestavljen iz 7 vrst poznanih
zdravilnih in aromatičnih zelišč. Čaj
TAVŽENTROŽA krepi prebavne organe, pospešuje
prebavo, odganja vetrove, čisti črevesje in odvečno
vodo. Ta čaj se priporoča tudi pri zlati žili in
odvečni debelosti. Čaj TAVŽENTROŽA deluje
blagodejno in koristno za zdravje.
Čaj dobite v trgovinah.
TOMAŽINČIČ, Predelovanje zdravilnih zelišč
66310 IZOLA, Dobrava 24 b
»MONTANA«
Proizvodnja nekovinskih
in kovinskih rudnin
Zaloška Gorica
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1. dva strojnika težke mehanizacije
2. enega mehanika
Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji
pogoji:
pod 1 - poklicna šola strojne ali gradbene smeri,
izpit za opravljanje z gradbeno mehanizacijo, 6 me-
secev delovnih izkušenj,
pod 2 - poklicna šola avtomehanika in 6 mesecev
delovnih izkušenj.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas z dvomesečnim
poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 8
dneh po objavi v NT na naslov:
»MONTANA« Zaloška Gorica, 63310 Petrovče.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po
poteku objave.
gorenje iščemo
novi tedmk - stran 17
Gorenje SOZD prireja
od 22. 10. do 5. 11. 83
v Rdeči Dvorani v Titovem Velenju
že tradicionalni hišni sejerH '83, na
katerem bomo del razstave
namenili drobnemu gospodarstvu.
Razstavili bomo sestavne dele, ki jih
danes uvažamo, za katere pa vemo,
da jih že izdelujemo v Jugoslaviji
oziroma bi ji lahko izdelovali v
Jugoslaviji.
Na tem področju želimo čim bolj
angažirati naše drobno
gospodarstvo, zato vabimo vse
zainteresirane k sodelovanju.
Obiščite nas -
ponuja se vam priložnost
za razširitev
vašega proizvodnega programa.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
20.
OKTOBER 19ih
Nagradni razpis
1. nagrada 300 din
2. nagrada 200 din
3. nagrada 100 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil,
ne rešitve, pošljite jih najkasneje c1q
torka, do 9. ure. Rešene križanke lahko
prinesete tudi osebno, na vhodnih vra.
tih je poštni nabiralnik. Na kuverto
napišite NAGRADNA KRIŽANKA iJJ
svoj točni naslov.
Rešitev nagradne
krHanke:
Vodoravno: BABINA, BELElVl
ABADON, ENOTA, LOSOS, OSa'
TEC, JURKLOŠTER, RH, AST, REA
DER, TOMSK, STUD, ORKA, EAK
EMONA, TRST, GAL, GNU, KASAN
DR A, ILORIN, MOHAMED, NAKA
NA, ARAL, BA, AKITA.
izid žrebanja:
1. nagrado 300 din prejme: Pavlina
Klančnik, Jurčičeva 6, 63000 Celje
2. nagrado 200 din prejme: Borut Ja.
mernik, Slomškova 16, 63230 Šentjur
3. nagrado 100 din prejme: Jože Dov.
žan, Šmartinska 209, 61000 Ljubljana
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
Mala magična križanka
1, 1. snop dračja za gradnjo temeljev,
1,2. ščir,
9, 3. mrhovinar iz rodu psov,
10, 19. Upton Sinclair,
12, 4. Perzija,
13, 17. žival pod zemljo,
14, 5. mladenič iz Mahabharate,
15, 15. država Sabejcev v j. Arabiji,
16, 6. Alfi Nipič,
17, 13. slovenski kipar (Boris),
18, 8. kolo, ki ga žene voda za pridobivanje elektrike,
20, 11. pastir v gorah.
Magični lik
1. ptica ujeda ki se največ hrani z osami in čmrlji,
2. ruski pedagog, ustanovitelj ruske mladinske psihologija
3. ime odličnega nogometnega vratarja Marica,
4. oglas v časopisu,
5. izdelek iz zvozlane vrvice.
Rešitve iz prejšnje številke
NAGRADNO VPRAŠANJE
Rešitev za vpis v kupon: V STARI GRCUI
1. nagrado 300 dinarjev prejme: Sanda Zdolšek, Pot na Lavo
9/A, 63000 Celje
2. nagrado 200 dinarjev prejme: Mirko Poklšek, Ljubljcinska
60, 63000 Celje
3. nagrado 100 dinarjev prejme: Petra Erjavec, 63330 Mozirje
203
KRIŽAlSfKA 2+1
Vodoravno: FOERSTER, KOZEL, KOK, ANEKLTVEENA,
INANA, MIRNA, SANTOS, SER, TIBERA, ARAFAT, ROC,
HORVAT, KOREN, AREAL, STOLETNIK, ROJ, KARAŠ, ER-
MITA2.
POSETNICA
BARBARA JAGER
MAGIČNI LIK
SVETINA, PECENGA, TEPKA, TINKARA, ANGARSK.
AU VESTE...
1. MUan se je rodil 22. junija leta 1885. Sahirati je začel s'
petnajstimi leti. Maturtral je v Ljubljani in nato na Dunaju
diplomiral za strojnega inženirja. Dunaj pa je bil takrat
tudi močan šahovski center in ime mladega Slovenca se je
začelo pojavljati v tumirskih tabelah med zmagovalci.
Kmalu je dosegel mojstrski naslov. Leta 1906 je Milan
doktoriral iz elektrotehnike in kot redni profesor predava]
na tehniški fakulteti, vse od ustanovitve ljubljanske uni-
verze. Bil je odličen predavatelj, rektor univerze, dekcin
tehniške fakultete, član Slovenske akademije znanosti in
umetnosti, nekaj časa tudi njen predsednik.
Bil je tudi prvi slovesnki in jugoslovanski šahovski vele-
mojster. Največje šahovske uspehe je dosegel na velikih
mednarodniih turnirjih v San Sebastjanu, Londonu, Sem-
meringu in New Yorku. Premagoval je legende takratnega
šaha kot so Aljehin, Capablanaca, Nimcovič, Tartakower,
Tarrasch in Reti.
Ali veste za Milanov priimek?
2. V nekaterih pustolovskih filmih lahko vidimo, kako
skoraj trideset metrov dolg udav udari človeka s svojo trdo
glavo, spleza z drevesa, se ovije okoli njega in mu polomi
vse kosti. V takem prizoru pa je precej neresničnega.
Začnemo lahko kar pri dolžini udava. Res je, da nekateri
lovci trdijo, da so videh tudi 40 metrov dolge kače, vendar
tega do sedaj še nihče ni dokazal. Pred več leti je Zoološko
društvo v New Yorku ponudilo 10.000 dolarjev nagrade za
kačo daljšo od desetih metrov, toda do danes te nagrade še
nihče ni dobil. Dosedaj še vedno velja rekordna dolžina
nekega afriškega skalnega pitona, ki so mu namerili 9,81
metra.
Prav tako ni res, da udari udav žrtev z glavo. Udavova
glava ni posebej trda, prav Gotovo je mehkejša od naše.
Udav težak 120 kg ima moč kot {jes težak 20 kg. Srednje
močan človek se ga lahko brez težav ubrani. Res pa je, da
lahko udav s stiskanjem žrtev zaduši (to se tudi največkrat
zgodi), ne more ji pa polomiti kosti.
Zanimivo je, da je kača velikanka izredno počasna, ne-
strupena, popolnoma gluha in nema ter na pol slepa. Da so
udavi preživeh vse do danes, se imajo zahvaliti le svoji
vztrajnosti pri čakanju na plen in odličnemu vohu. Čeprav
je udave mogoče hib:o udomačiti, pa uporabljajo v cirku-
sih drugo metodo s katero dosežejo, da je kača mirna in
krotka.
Ali veste kaj naredijo?
3. 4. oktobra 1941 leta so se na Grmadi pri Šoštanju
združile Pohorska, Savinjska in Revirska četa v Štajerski
bataljon.
Ali veste kdo je postal njegov komandant?
Odgovori: 1. VIDMAR,
2, KACO MOČNO OHLADIJO,
3. FRANC ROZMAN-STANE
HOROSKOP
• OVEN_20. 3.-20. 4.
Prihajate v zadovoljivo obdobje. Vaše sposobnosti in kakovosti bodo
prišle še bolj do izraza. Uspešni boste v osebnem življenju, v službi
pa se bo ob koncu tedna nekaj zataknilo. O nečem si morate biti
končno na jasnem.
• BIK_20. 4.-20. 5.
Obdobje je neugodno še naprej, zato pazite na svoje ravnanje, da vas
ne bodo narobe razumeli. Ne vztrajajte pri svojem, ker vam okoli-
ščine niso naklonjene. Naredite nekaj za boljše sožitje. Nervozni ste.
• DVOJČKA_21.5.-21.6.
Obdobje polno aktivnosti in manjših nervoz. Vsakodnevne obvezno-
sti izvršujte hitro, za večje naloge pa dobro razmislite, preden jih
prevzamete. Izpolnila se vam bo neka želja. Za tisto, kar potrebujete,
se potrudite sami.
• RAK_21.6.-23. 7.
Nenavadne okoliščine bodo pomagale, da boste reših osebni pro-
blem, kije zelo pomemben. Ste na dobri poti in ne popuščajte, četudi
pride do prepira. Dajte novi vezi več upanja.
• LEV__25. 7.-23. 8.
Pred vami je obdobje brez bistvenih dogodkov. Z lahkoto boste
uredili zaostala dela in naloge. Zadovoljni boste in pripravljeni za
nove naloge in načrte. Pazite kam vlagate denar. Stanje še ni tako, da
bi lahko zapravljali. Dajte sebi in drugim več svobode.
• DEVICA__23. 8.-23. 9.
Uspeh je odvisen le od vaše volje in upornosti. Okolica vam je
naklonjena tako, da ne bo težav. V tem obdobju se boste manj družili
in razpravljali s prijatelji. Potrebni ste samote. Ne hitite, vse pride
samo. Prehlad.
m TEHTNICA_23. 9.-23.10.
Pred vami je še vedno ugodno obdobje, zato pričakujte^zelo izpol-
njeno življenje. V poslovnem življenju so na vidiku novosti. Zadostili
boste svojim željam in dosegh cilj. Prosti čas posvetite prijateljem in
znancem. Zaupajte osebi, ki vam manj laska.
• ŠKORPIJON_23.10.-22.11.
Napetosti in težave popuščajo. Delo boste opravljali brez težav in
živčnosti. V osebnem življenju boste napredovali in dosegli rezul-
tate, kijih želite. Prišlo bo do nesporazuma z mlajšo osebo. Oseba, ki
vam je všeč, želi biti sama.
• STRELEC_22.11.-22.12.
Vse, česar se boste lotili, bo uspelo, razen nečesa: potrpeti boste
morali. Obeta se vam resen prepir z nekom iz najbližje okolice.
Obnašajte se popustljivo in zmagali boste. Počakajte, da zaželjena
oseba naredi prvi korak.
• KOZOROG_22.12.-20.1.
Pred vami je ugodno obdobje, zato ga izkoristite, ker se bo v nasled-
njem tednu stanje spremenilo. Bodite delovni in dokažite sodelav-
cem, da so bili nesporazumi prehodni in neponovljivi. Stanje doma
se umirja. Odločite se le za eno! Sprostite se.
m VODNAR_20.1.-19.12.
Pred vami je ugodno obdobje. V tednu pred vami so na vidiku
številni stiki in različna srečanja. Sleherni od teh je važen, kar se bo
pokazalo pozneje. Zvedeli boste nekaj, kar pa obdržite zase. Bodite
bolj romantični.
• RIBI        _19.12.-20. 3.
Ne posvečajte vseh svojih misli osebnim težavam. Posvetite se delu,
ki vam je všeč in ga radi opravljate. Pri vsem bodite zelo natančni, le
tako boste dosegli željene rezultate. Pazite na denar in ne trgujte z
večjimi vrednostmi.
(, oktober 1083
novi tednik - stran 19
bodeči
HOflTOil
lasprotje
Nekateri menijo, da predlagana sestava novega
fedsedstva SZDL Celje ni ustrezna. Pravijo, da so
andidati prestari in da so v glavnem le visoko
robraženi.
Če menijo, da mora tudi predsedstvo biti zrcalo
ružbe, potem imajo prav.
V predlaganem vodstvu sta namreč združena
lodrost in znanje - tega pa v naši družbi primanj-
uje!
Po novem bomo cene zaokroževali na 50
par.
Poznam jih veliko, kijih že zdaj.
Pa še bolj na okroglo!
Malice
v nekaterih delovnih
irganizacijah si vneto
]rizadevajo, da nepo-
iredni proizvajalci in ti-
sti iz uprave ne bi mali-
:ali skupaj.
Baje se bojijo, da v ku-
hinji ne bi zamenjali por-
Aktualno
Pri nas odpiramo zad-
nji čas vse več peš poti.
Mislim na take, kot je
zadnja od Ljubljane do
Reke.
Seveda, znajo nam
priti še kako prav.
Kar pomislite na ceno
bencina in avtomobilov.
Le nekaj
Celjska himalajska
odprava se že vneto pri-
pravlja na končni na-
skok na planinske veli-
kane. Od tam so nam že
tudi poslali lepe poz-
drave.
To pa je zadnji čas tu-
di edino, kar smo lepega
dobili od zgoraj!
Vroče
Začela se je kurilna
sezona.
Pa čeprav nam je že
precej časa kar po-
šteno vroče!
Pravijo, da se delavci resno zavzemajo za
manjše število sestankov.
Sprašujem se, če je to res.
Zadnji čas namreč slišimo, da so delavci
celo izsilili veliko sestankov.
BOU KO RASTE IZKORIŠČENOST SEJNIH DVORAN
BOU PADA IZKORIŠČENOST DELOVNIH!
Administracija in strokovnjaki
Pogosto pravimo, daje za marsikatero počasnost'
kriva lena administracija. Ta naj bi tudi zavirala
hitrejše delo strokovnih služb.
Vedno pa ni tako.
Strokovni delavec nekega organa celjske občine
je opravil ogled pri nekem občanu. Administracija
tega organa je hitro opravila delo: račun za plačilo
dela je poslala že čez tri dni.
Strokovni delavec pa že zdaj ni poslal občanu
sklepa na osnovi ogleda.
No - pa saj je od ogleda minilo šele PET MESE-
CEV!
PO TUNIZIJI
Piše: Janez Vedenik
Nailloije )e zamižati na olie očesi
Tunizija slovi po odlični kuhinji. Ce
pa boste kaj takšnega pričakovah v
hotelih, potena boste razočarani. Do-
mačini jedo hrano, ki je tako zelo pi-
kantna, da je posamezne jedi skoraj
nemogoče razlikovati med sabo. V ho-
telih se dogaja prav nasprotno. V glav-
nem mestu Tunisu je precej restavra-
cij, kjer ponujajo evropsko hrano, ki
pa ima vendarle nekohko drugačen
okus kot smo ga vajeni. Pravijo, da
zaradi ohvnega olja. V ostalih hotelih
ob obah, kjer so prava turistična nase-
lja, je hrana potvorjeno evropska. Ve-
čina gostov z njo ni zadovoljna, pa če-
prav se po svoje trudijo, da bi gost
imel vsega dovolj. Še najbolj teknejo
odlične sveže ribe. V začetku mora člo-
vek tudi zamižati na obe očesi, ker
higiena ni ravno na višku, pa tudi muh
je po razstavljenih jedeh kolikor hoče-
te. Morda je tudi v tem vzrok, da tohko
tujcev dobi drisko. Tako se lahko po-
čitnice v Tuniziji sprevržejo tudi v pra-
vo muko. Skoraj obvezno je treba s
sabo na pot v Tunizijo vzeti tablete
proti diarei.
Ko smo že omenjcdi, da celo meso
nima takšnega okusa kot pri nas, po-
tem je tudi res, da vsega ni krivo le
ohvno olje. Ko žival zakoljejo, nikdar
ne puste mesa, da bi nekaj časa viselo.
Med jedmi je zelo znan brik. Poseb-
no vrsto testa napolnijo s špinačo, jaj-
cem cdi tunjim mesom. Vse skupaj po-
tem spečejo v olju. Znana je tudi šak-
šuka. To je prava narodna jed, ki jo
pripravljajo iz paradižnika, pimenta in
čebule, marsikje vam ponudijo tudi
tunizijske čorbe, ki so praviloma zelo
pikantne, včasih pa vanje dodajo tudi
limonin sok. Na jedilnikih so pogosto
tudi razhčno pripravljeni špageti ter
seveda ribe. Škoda le, da vseh teh jedi
ne ponujajo tudi v hotelih, pač pa jih
lahko okusite le na obisku pri kakšni
družini. V hotelih vam vsak dan po-
strežejo enako hrano, res pa je, da je na
voljo precej vrst jedi: trdo kuhana jaj-
ca, ribe iz konzerv in sveže pečene ri-
be, klobasice, ki so na prvi pogled po-
dobne znanim ozkim srbskim kloba-
sam, špagete, govedino, jetrca z žara,
riž in mešano solato. Vse pa ima, kot že
rečeno, svojevrsten okus, ki večini tuj-
cev ne ugaja.
Kdor je prikrajšan pri jedeh, pride
na svoj račun pri vinu. Vino je odlično.
Največ je črnih vin, ki so po okusu
podobna našim primorskim. So torej
težka in človek se ga hitro naleze,
kljub temu pa so vina zelo pitna in
glava po njih le redkokdaj boh. Pivo
točijo v stekleničkah po tri decLhtre in
je v primerjavi z vinom, drago. V hote-
lu stane sedemdecihterska steklenica
vina okrog 150 naših dinarjev. Vode
izpod pipe ne priporočajo piti, zato pa
lahko kupite vodo v steklenicah, ki
niti ni tako slaba, mineralna voda pa je
celo prav dobra. Večina pa pravi, da je
v Tuniziji še najbolj koristna in zdrava
pijača viski. Skoraj zanesljivo pripo-
more k temu, da tisti, ki ga pije, driske
ne dobi.
Zelo pogosto vam postrežejo tudi z
mentolovim čajem, če pa si boste naro-
čih kakšen coctail, vas bo bolela glava.
Zaradi cene!
Lončarska obrt ima dolgoletno tradicijo.
20. stran - novi tednik
20. oktober
Zasebna obrt v šentjurski občini ne napreduje
Pogoji za razvoj obrtniških nejavnosti so vse slabši
Ovira za vočje zaposlovanje
Zaposlovanje samo po sebi predstavlja za
obrtnike novo veliko težavo. Vsak novoza-
posleni delavec potegne za seboj vrsto
spremljajočih »malenkosti«, ki pa so vse
prej kot to. Tako že en sam delavec pogojuje
povečanje fizičnega obsega proizvodnje, s
tem pa seveda večji sklad za nakup repro-
materiala in tudi osvojitev širšega tržišča za
prodajo proizvodov.
Poleg teh, že naštetih težav, pa jo je obrt-
nikom zagoddo tudi usmerjeno izobraževa-
nje. Učenci imajo po novem samo 80 ur dela
v proizvodnji, v teh kratkih desetih dneh pa
se učenec nikakor ne more privaditi na de-
lo, obrtnik pa tudi ne ve, kakšnega učenca
sploh štipendira. Tako se obrtniki vse manj
odločajo za razpis štipendij, saj kot pravi
stari slovenski pregovor, mačka v žaklju no-
beden noče.
Morda bi omenih še primer, ki jasno kaže na
to, da se zaposlovanje v obrtnih dejavnostih
zmanjšuje in ne narašča, kot bi pričakovah
in zeleh. Zasebni obrtnik, lastnik avtoservi-
sa, Andrej Prevolnik, je imel pred leti zapo-
slenih pet delavcev, sedaj pa ima samo še
dva. In zakaj? Pomanjkanje goriva, njegova
velika podražitev, pomanjkanje rezervnih
delov in zmanjšana kupna moč, so promet v
njegovi delavnici tako zmanjšah, da se je
moral odločiti za skrčenje obsega zaposle-
nih. Sedaj, pravi, dobivajo delo le še od
delovnih organizacij in morda tistih obrtni-
kov, ki so nujno vezani na prevozna sred-
stva.
Kako Je z nakupom
raprodukcljskega materiala?
Tudi tukaj se zatika. Naloga obrtnikov je, da
nudijo ljudem usluge, kako pa si zagotoviti
potrebni reprodukcijski material, je njihova
skrb. Dandanes je že tako, da morajo vsi
kupci zagotoviti pri nakupu tega materiala
tudi določeno devizno soudeležbo. Kje naj
obrtnik, ki svoje izdelke prodaja za dinarje,
vzame dincirje deviznega porekla, pa se ver-
jetno nihče ne vpraša.
Podobno neurejeno je tudi plačevanje ra-
čunov. Obrtnik mora vsa naročila plačati
vnaprej, se pravi predeh sploh prejme naro-
čeno blago. Poleg tega obrtniki niso opro-
ščeni prometnega davka pri nakupu repro-
materiala. Obrtnik torej pokrije stroške pro-
metnega davka iz lastnega žepa, saj mora
ostati konkurenčen na trgu.
Kaj še teži obrtnike?
v šentjurski občini je vehk problem tudi
neprijavljena obrtna dejavnost ali kot veh-
kokrat radi rečemo - šušmarstvo. Iz leta v
leto se veča število šušmarjev, ki v popol-
danskem času, nekateri pa tudi med rednim
delovnim časom, postransko prislužijo kak-
šen dinar. No, danes to ni več kakšen dinar,
ampak se v žepe teh neprijavljenih obrtni-
kov steka kar lep del dohodka, ki bi ga sicer
ustvarih obrtniki.
Obrtniške dejavnosti so v šentjur-
ski občini dosegle vrh svojega raz-
voja leta 1980. Odtlej obrtništvo na
šentjurskem bolj kot ne, životari. Šte-
vilo obrtnikov se ne povečuje, tisti
pa, ki so obrtniki že nekaj let, pa vse
težje opravljajo svoje delo. Zakaj je
temu tako, smo povprašali na Obrt-
nem združenju Šentjur, kjer dobro po-
znajo težave svojih članov in jih
skupno poskušajo reševati.
Preveč predsodkov za obrtnike
Obrtne dejavnosti imajo za svoj razvoj ze-
lo omejene možnosti. V družbi sicer odobra-
vamo in seveda tudi potrebujemo razvoj
obrtnih dejavnosti in drobnega gospodar-
stva, vse preveč govorimo o tem, ne najde-
mo pa konkretnih rešit^sv za oživitev in raz-
voj zasebne obrti. Vse preveč je še starih
predsodkov o položaju obrtnika, ki omeju-
jejo in vehkokrat tudi popolnoma zavrnejo
razvoj obrtništva.
Najbolj pa je zasebne obrtnike prizadel 1.
januarja letos sprejeti zakon, ki obrtnikom
ne priznava posojilnih obresti v amortizaci-
jo. Novi zakon tako obresti, ki v enem letu
dosežejo kar precejšnjo vsoto, popolnoma
izJcljučuje in jih ne priznava kot shrošek za
obrtnika.
Prav tako se obrtniki pritožujejo, da druž-
beno-pohtični forumi gledajo nanje vse pre-
več posplošeno in po enem samem slabem
vgledu ocenjujejo vse predstavnike obrti in
drobnega gospodarstva. Pa še na eno, za
obrtnike zelo kočljivo stvar, moramo opozo-
riti. Obrtniki so izenačeni z delavci v združe-
nem delu, pri tem pa kot da ne bi pomishh
na to, da obrtnik nima osemumega delovne-
ga časa, ampak se ta delovni čas ponavadi
rcizjegne.
-^-
V obrtno združenje Šentjiu- je vključenih
213 obrtnikov. Zanimivo je morda to, da se
je članstvo v zadnjih treh letih povečalo
samo za tri nove nosilce obrtnih dejavno-'
sti. Ce razdelimo obrtnike po vejah dejav-
nosti, potem je od skupnega števila 20 go-
stincev, 84 avtoprevo23iikov, 20 upravljal-
cev gradbene mehanizacije, ostali pa se
ukvarjajo z drugimi dejavnostmi.
Zanimanja za deficitarne
obrti nI
Naj to zveni še tako žalostno, ampak za
deficitarne obrtne dejavnosti, kot so na pri-
mer čevljarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, pa še
bi lahko naštevah, se dandanes nihče več ne
odloča. Preveč začetnih sredstev mora imeti
kandidat za nosilca obrtne dejavnosti. Po-
trebno je urediti lokal, nakup strojev sledi
še urejanje vseh potrebnih hstin ipd. Vse to
bi morda tisti, ki žehjo postati obrtniki, še
zmogh, vendar se zatakne pri računici.
Obrtnild storitvenih dejavnosti so namreč
obdavčeni po istem ključu kot tisti, ki so se
odločih za proizvodne dejavnosti. Preprosti
računi potem vsakomur pokažejo, da če se
že odloča za - danes dokaj negotov - obrtni-
ški kruh, potem naj izbere vsaj takšno de-
javnost, ki ni tohko vezana na ročno de]o.|
Največ zanimanja je danes prav gotovo a
obrti, ki imajo v delovni proces vključerah
čimveč strojev.
Temu na rob naj zapišemo še to, da se
ročno delo, ki je vloženo v proizvodnjo po-
sameznega izdelka, še vedno ne vrednoti
dovolj visoko. Izdelek, ki je narejen izklint
no z avtomatskim strojem, ponavadi doseže
na tržišču približno enako ceno kot ročne
narejen izdelek.
Še nekaj o gostinstvu,
avtoprevozništvu In zemeljskili
delih
Ob koncu predstavitve šentjurskega obrt
nega združenja, njihovih tež-av in skorajda
nerešljivih vprašanj, ki jih morajo premago
vati obrtniki, še malo o zasebni gostinsk
ponudbi. Gostinci se zavedajo, da si le;
kakovostnim delom, prijaznostjo in pestre
hkrati pa seveda ne prectago ponudbo, la)>
ko ustvarijo dobro ime. Prav dobro ime
je tisto, ki privablja v gostišča številne gos^
in tako lahko ustvarijo dober promet. Ne||
goden delovni čas zaposlenih pri zasebni*
gostincih je prav tako vprašanje zase.
stinci ne ustvarijo, toliko dohodka, da ^
lahko zaposlovah več natakaric in si delo,l^
ni samo v obratovalnem oziroma odpir*
nem času gostišča, največkrat naloži na sv(>
je ramena lastniku. Morda bolj kot drul'
obrtne dejavnosti prizadene gostince P*'
manjkanje učencev. Težave imajo z naK^
pom potrebnih strojev in avtomatov.     ,,
Avtoprevozruke in izvajalce zemeljsl^
del najbolj pesti pomanjkanje naročil.
ki gospodarski situaciji se obseg investi<;^
vse bolj krči, s tem pa tudi obrtniki ostaja)
brez dela. Poleg tega imajo težave še z naK
pom goriva. Kljub bonom in zasoljeni ce^
ga jim včasih le primanjkuje. i
Omenili smo že, da zaposlovanje v obrt-
nih dejavnostih in drobnem gospodarstvu
v šentjurski občini vse bolj upada. To naj-
bolje kažejo tudi naslednje številke: leta
1980 je bilo pri zasebnih obrtnikih šentjur-
ske občine zaposlenih 184 delavcev, pri
obrtnikih pa se je učilo tudi 12 učencev,
naslednje leto je število zaposlenih padlo
na 165, pa tudi nobenega učenca ni bilo
več. Številke, ki prikaraijejo stanje v lan-
skem letu pa povzročajo še večje skrbi. V
obrtnih dejavnostih je zaposlenUi le še 122
delavcev, noben obrtnih v šentjurski obči-
ni pa nima več učencev.
Skupni dohodek, ustvarjen v obrtniških
delavnicah, je v letu 1981 znašal 200 mili-
jonov dinarjev, dohodek zmanjšan za vse
stroške, ki jih imajo pri svojem delu obrt-
niki, pa je dosegel le 70 milijonov dinar-
jev. Pri vsej inflaciji se je skupni dohodek
lani povečal le za borih 30 do 40 milijonov
dinarjev, kar kaže, da je realni dohodek za
leto 1982 nižji kot leto prej.
Večina strojev, ki jih imajo šentjiuski
obrtniki, je uvožena. To pa pomeni, da mo-
rajo obrtniki po vsak rezervni del v tujino,
Pri prehodu čez mejo niso oproščeni plači-
la depozita, čeprav bi lahko njihove preho-
de preko meje šteli za službeno potovanje.
Kakšne stroške predstavlja plačevanje de-
pozita za obrtnike, ki morajo kar veliko-
krat potovati v tujino, si lahko predstav-
ljamo, če vemo, da je večina strojev starili
od 5 do 50 let, kar sedemdeset odstotkov
vseh strojev pa je starejših od 20 let.
Pa se poigrajmo še malo s številkami. Ct
obrtniku slučajno uspe pridobiti posojilo
za nakup stroja v vrednosti, recimi 30*
starih milijonov dinarjev, in je doba vra
čanja posojila deset let, znašajo dvajs«'
odstotne obresti, ki niso vštete v sklad
amortizacije in se tako odštevajo od obrt'
nikovega čistega dohodka, letno 60 starik
milijonov dinarjev, 30 starih milijonov di
narjev pa letno vračilo kredita. Pri tem if
treba upoštevati še približno 7,5 odstotD"
stopnjo amortizacije, ki spet znaša priblii
no 21 starih milijonov dinarjev. g
Univerzalna pnevmatska podajalna naprava, ki so jo izdelali v delavnici Naprave in
orodje, Franca Šramla, člana šentjurskega obrtnega združenja.
V dela\Tiici Avgusta Oseta izdelujejo kmetijske stroje. Na posnetku smo ujeli utnnek iz
proizvodnega programa.
iber 1983
novi tedmk - stran 21
22. stran - novi tednik
20. oktober

TRAJNOŽAREČO peč KAMIN 5
EMO, prodam. Angela Knez,
Spodnje Mestinje 6c, Pristava
pri Mestln|u.
R 4, letnik 79, prodam. Cena po
dogovoru. Inf. tel. 25-121 popol-
dan.
ČISTOKRVNE nemike ovčarje,
stare 8 tedrK>v, prodam. Nastov:
MIlan TIfengraber, Ulica II. ba-
taljona 14, Šenčur pri Celju.
KRAVO SIMENTALKO vozno, 5
mesecev brejo, mlekarico, teža
650 kg, prodam. Pepca Lesjak,
Gorica 34, Gorica pri Slivnici.
BARVNI TV Gorenje (ekran
64 mm, mehanski kanalnik) pro-
dam. Cena 3,5 m. Inf. tel. 063 21-
288.
DVA KAVČA, mizo, stole, avto ra-
dio, televizijo, oblačila, prodam.
Tel: 31-627 popoldan.
MULČAR novi, 18 rol Jubitekta,
bakreno pločevino, ter džlp
dodge, prodam. Marjan Halu-
žan, Pristavica, Rogaika Sla-
tina.
OSEBNI AVTO Zastavo 101. letnik
76, garažiran, prodam. Ogled
možen vsak dan od 16. ure da-
lje. Inf. tel. 26-918, Int 17.
R 8, R 10 prodam po delih. Zvonko
Vodopivc, Hotunje 20 b, Ponikva
pri Šentjurju.
KRZNENO JAKNO (volk) ŠL 38,
prodam. Tel: 737-190 do 13. ure.
KRAVO, dobro molznico, prodam.
Alojzija Zupane, Prosenliko 1,
Štore.
CITROEN 1,3 GS super, prevož-
neih 32.000 km, letnik 79, pro-
dam. Fanika Opalič, Ulica 1.
celjske čete 19, Šentjur, tel. 741-
153 po 15. uri.
SALONITNE PLOŠČE, visoki val,
prodam. Marija Gaber, Ulica
Franja Maigaja n.h. Šentjur.
ZASTAVO 750, letnik 79, prodam.
Juteriek, Ljubečna 42. Ogled v
soboto od 12. ure dalje.
120 Kosov klinker opeke, prodam
Hermina Piank, Kompole 123,
štore.
HRUŠKE-vInske močnice za pre-
delavo, ugodno prodam. Franc
RoSer, Vojnik, Pot na Dobrotin
10.
GOLFA rdeče barve, letnik 78, pre-
voženih 53.000 km z dodatno
opremo po dogovoru, dobro
ohranjenega prodam. Časlav
Markovič, Ljubljanska 31 Celje
od 16. do 20. ure.
Z 750 1^ 10 mesecev staro, ugo-
dno prodam. Zdravko Dečman,
Spodnje Selce 9, Grobeino.
POSESTVO velikosti 6 ha vseh
kultur, prodam. Lednik, Kasaze
63, Petrovče.
FIAT 750, letnik 76, prodam. Tel.
24-753.
PLOŠČICE za kmečko peč dimen-
zije 1.20 X 1.10. prodam. Šifra:
PLOŠČICE.
EL BOXE 20 W. prodam. Tel: 28-
121 int 07 dopoldan. Igor.
FRAJTONARICO, prodam. Bez-
goviek, Požntoa 7, Svetina nad
Štoraml.
PRALNI STROJ GORENJE 664 BIO
S. prodam. Tel: 26-470.
2000 kg korenja, prodam. Kardina
Ulaga, Vrti nad Laiklm 3.
RAT 128 Italijanski, ugodno pro-
dam. Lukanc, Čopova 1, Žalec.
30 kom. betonskih stebrov za vi-
nograd, prodam. Anton Grobei-
iek. Teharska cesta 53, Celje.
BOJLER PEČ mak) rabljeno, kom-
Mnirano, prodam. Laura, Laiko,
tsL 730-055.
TERMOAKUMULACUSKO PEČ
Kupersbusch, Medllnik, bojier
za kopalnico, prodam. Stojano-
vlč. Jenkova 8 a. Celje.
4 NOVE ruske gume za Lado 1600.
prodwn. Tel. 862-572.
HLADILNIK s 501 zamrzovalno
skrinjo, ugodno prodam. Tel.
741-239 dopoMan.
UUBTTEUI DOMAČEGA KRUHA.
Ugodno prodam stanovanjsko
Nio-pama pekama v spodnji
etaii-v Zagrebu (pdeg tovarne
TOZ) 400 8M. TeL (041) 577-065.
Q8 CLUB Mnik 7«, piDdMn. Šar-
hova 4, Žalec, ogled popoldan.
TELiCO, fteko, brejo prodam. Te-
rezija Komplet, M. Dobje 15,
Dramlje.
MOTOKULTIVATOR Gorenje, sku-
paj 8 prikolico fte v garanciji,
ugodno prodam. Tel. (063) 720-
029 od 8. do 13. ure.
NOVO JAKNO strižene nutrije po
ugodni ceni, prodam. Ogled pri
krznarju Stevu Pavič, Zldanško-
va 4 Celje.
SALONITNE PLOŠČE 60 x 40 cm,
nove 35 m', ugodno prodam.
Štravs, Vrbje 83, Žalec.
DVE NJIVI, oddam v najem v Bu-
kovžlaku. Slance 16, Teharje.
SIVO TELICO, brejo 6 nrtesecev,
prodam. Stsnko Kajin, Trnovlje
113, Celje.
LADO 1200, letnik 79, dobro ohra-
njeno prodam. Konrad Oušak,.
Hramie 28 a po 16. uri.
LITO ŽELEZNO KOPALNO KAD,
bojier in kopalniško peč na trdo
gorivo prodam. Mlakar Jazbec,
Kompole 91, Štore.
OPEL KADETT, letnik 79, prodam.
Tel: 36-194.
KOKOŠI rjave enoletne, odlične
za nadaljnjo nesnost ali zakol
bomo prodajali od 29. 10 do 3.
11. Zgornje Roje 22 Šempeter.
R 4, letnik 74, prodam za 4.5 M.
Ogled vsak dan od 16. do 18.
ure. Zaviek, Žalec, Šarhova 18,
pri pokopališču.
KRAVO, 5 mesecev brejo, prodam.
Tomažič, Maistrova 23, Celje,
Mikiavški hrib.
DNEVNO SOBO, dobro ohranjeno,
prodam. Kličite na tel: 24-974.
ZA 45.000 din prodam Z 101, 75-
letnlk, potreben popravila. Ivan
OJstršek, Goričica 16.
OPEKO ŽGANO, profil 24 x 25 zi-
dak, prodam po ugodni ceni.
Marija Vrečko, Kameno 7, Šent-
jur.
V NOVI HIŠI prodam enosobno
stanovanje v dosmrtno last
upokojenki-cu za 400.000. din.
Ponudbe pod šifro: VOJNIK.
BETONSKO STREŠNO OPEKO,
rulete neizdelane, KupertHJsch
peč, ter termoakumulacijsko
peč, prodam. Pavla Brumšek,
Ložnica 10a, Celje.
MLADO KRAVO, 8 mesecev brejo,
tre^ega teleta in teličko 6 mese-
cev staro, prodam. Kosec, Ogo-
revc 2, Štore.
DVA FOTEUA, sedežno garnituro,
raztegljiv kavč z nastonom in
dve peči trajnožareče Kamin
Emo 5, prodam. Ogled od 16. do
17. ure. Tel: 27-857, Drago Lo-
jen, Hribarjeva 13. Celje - Alja-
žev hrib.
Z 750 dobro ohranjeno reg. do leta
84, ugodno prodam. Olga Polaj-
žer, Rakovlje n. h., Braslovče.
GS letnik 79, prodam. Ogled vsak
dan od 16. ure dalje. Franc Jus,
Na Otoku 4, Celje
JUGO 45, letnik 83,5000 km, brez-
hiben, prodam. Ponudbe pod ši-
fro: TAKOJ z navedbo cene.
ZASTAVO 750, letnik 7Š, peč EMO
kamin 5, motor za Zastavo 750.
ter karamboliran KombI Zasta-
va 430, K, letnik 77, poceni pro-
dam. Kolar Zlatka pri Belej, Bu-
kovca 7, Laško.
SPAČKA letnik 77, prodam. Miran
Pšaker, Parižlje 43 a, Brastovče.
TOMOS AVTOMATIC star 2 mese-
ca, prodam. Janko Grobln, Mil-
anskega 11, Celje, Hudinja.
PEČ za centralno etažno ogreva-
nje EMO CENTRAL 15 ugodno
prodam, Vlado Marzidovšek,
Ipavčeva 2, Celje.
GUME za traktor Paquaill
6,50 X 16,3 kosi, prodam. Gvido
Prašiček, Breg 19, Poteeia, teli.
do 15. ure 26-840.
KORUZO, 500 kg, ugodno prodam.
Tel: 32-051 popoMan po 16. uri.
ZASTAVO 101, letnik 73. prevože-
nih 76000 km, ugodno prodam.
Tel: 26-876 od 16. ure.
DYANO letnik 77, ugodno prodam.
Tel: dopl. 28-121 int 05, Vesna.
ČOLN MAESTRAL 18, Tomos 4, s
prikolico prodam. Tel: dopoklan
29-121 Int 07, Igor.
STRUŽNICO, lesno s kopirno na-
pravo po švicarski Učenci, novo,
prodam. Tel: dop. 28-121 Int 07
Igor.
DYANO letnik 79, dobro ohranjeno
prodam. Tel: dopoklan 28-121
int 07.
POSTELJI In kavč, prodam. Trnov-
lje 221 Celje.
KLET z 2000 m^ zemlje prodam,
voda in elektrika na parceli, do-
stop možen z avtom. Šifra: 8 km
iz Laškega.
GARAŽO, prodam. Ulica V. preko-
morske brigade (Otok) Inf. tel:
061-811-667.
LADO 1500, prodam. Alojz Senica,
Ponikva, tel: 748-110.
ZIDNO OPEKO Moduiar, 770 kom,
prodam. Cena po dogovoru.
Ogled vsak dan popoklan. Go-
tovlje 39, Žalec.
LEPILO za parket 60 kg, prodam.
Tel: 34-760 popoldan.
126 P letnik 79, 32000 km, ugodno
prodam za 14 M. Dopoldan tel:
226-23 razen sobote in nedelje.
ZASTAVO 101 LUX. letnik 1976 in
nov ponl-automatlk, prodam.
TeL 33-781, dopoldne.
BOBROVCA 1000 kosov po 15 di-
narjev prodam. Tel. 25-510, In-
terna 39. Vprašati za Jošte.
BARVNI TV Gorenje za 25.000 din
prodam. Tel. 24-565.
KUPIM
TERMOAKUMULACUSKO peč od
2 do 3 KW nujno kupim. Tel: 33-
112 Int 271 dopoldan.
HIŠO, lahko sterejšo, v oddaljeno-
sti do 20 km iz Celja, kupim. Ši-
fra: SAVINJSKA DOLINA.
TERMOAKUMULACUSKO PEČ
2 KW, kupim. Upovšek, Malga-
jeva 18 Celje.
BETONSKI MEŠALEC, rabljen in
dve santokoinici, kupim. Ponud-
be pod: GRADNJA.
TRAJANKO Dravograd, 500 kosov,
temno rdečo, posuto, kupim.
Lojze Topovšek, Ojstriška vas
36 b Tabor.
KLAVIRSKO HARIMONIKO dobro
ohranjeno 80 basno, kupim. Špi-
ler, Celje Zg. Hudinja 41 a. Tel:
36-660 popoMan.
STANOVANJA
SAMSKI osebi oddam enosobno
stanovanje za predplačito
150.000 din. Inf. delavnik 063-
34-711 int 573. Šifra: VOJNIK.
DEKLE išče sobo v Žakni, Prebol-
du ali okolici. Šifra: NUJNO.
FANT IN DEKLE, zaposlena pri
PTT, iščete v mestu aH bližnji
okoHd sobo. Kline, PTT Celje.
ZAMENJAM enosobno stanovanje
v Šmarju za enakovredno ali
večje v Šenčurju ali Celju. Bla-
ževIč-Kramer Milena, Celjske
lekarne, skupne službe.
USLUŽBENKA išče sobo s poseb-
nim vhodom kjer koli v mestu ali
okolici. Tel: 22-519 dopoldan.
GARSONIERO ali enosobno sta-
novanje vzamem v najem, šifra:
VELIKO ODSOTEN.
NOVEJŠO enodružinsko hišo s
trofaznim tokom, vodovodom,
cela podkletena, z 1700 m^ zem-
ljišča na lepi sončni legi 3 km iz
Celja, zamenjam za hišo z manj-
šim vrtom, vrstno hišo, ali tro-
sobfKt stanovanje, šifra: LEPA
SONČNA LEGA.
ZAPOSLITEV
Sprejmem delavca v redno detov-
no razmerje. Pogoj: odslužen
vojaški rok in vozniški tepit B
kategorije. Ris Edi, Tennopia-
stika Ardin 82, Škofja vas.
ZAPOSLITEV kakršnokoli sprej-
mem, 4 ure redno, lzot>razt>a
srednjetehniška, vozniški Izpit
B kategorije. Šifra: TAKOJ.
HONORARNO deto na domu
sprejmem v popokJanskem ča-
su. Ponudbe; pod: VESTNA.
HONORARNO deto na dom aH v
delavnici sprejmem. Tel: 32-130
popoldan.

IŠČEM varstvo za dva otroka 3 In 1
leto na domu, v popoktanskem
času, trikrat tedensko. Dobro
plačito. Jordan, Ulica V. preko-
morske brigade 10, Celje.
GOSTINSKI LOKAL vzamem v na-
jem. Šifra: PROMET.
KMETIJO vzanrtem v najem z prev-
žltkom ali odkupom. Šifra: KME-
TOVANJE.
UPOKOJENKA, vdova s svojo hi-
šo, vzame upokojenca, vdovca,
tKez obveznosti rui stariovanje
ali v skupno gospodinjstvo, ši-
fra: TAKOJ.
MLAJŠI UPOKOJENKI nudim so-
bo, nagrado za pomoč in družtra
starejši upokojenki do smrti. Ml-
kiočičeva 1, tel: 25-344.
»IGM »GRADNJA«
Žalec
objavlja nrosta dela in
naloge
Obdelovalca kovin v
obratu v Žalcu
Pogoji; priučen kovinar z
ustreznimi delovnimi izkuš-
njami.
Pismene prijave naj kandi-
dati pošljejo na naslov:
IGM »GRADNJA« Žalec v 8
dneh po objavi.«
POIŠČITE V...
prodajnem centru hudinja
v Prodajnem centru Hudinja lahko zopet kupita
pralne stroje za dinarje. Razen tega pa imajo do.
bro izbiro raznih svetil, poset>ej fluorescentnih.
ko vi note h na   tozd tehnična trgovina
TOZD OŠ »FRANJA
VRUNČA«
SLIVNICA PRI
CEUU
razpisuje dela in naloge
učitelja glasbene
vzgoje
za določen čas (nadome-
ščanje - porodniški do-
pust).
Prijave pošljite v roku 8 dni
na svet šole.
OKTOBER 1983
novi tednik - stran 23
^SPORED
jgLJA, 23. 10.
. POROČILA; 9 30 ŽIV ŽAV, otroška matineja; 10 20 MODNO POLETJE,
Litev španske otroške nadaljevanke; 10.50 FANTJE S HILL STREETA,
flJka nanizanka, 11 40 625, oddaja za stik z gledalci; 12 00 KMETIJSKA
';^jA; 13 00 POROČILA (do 13.05), 15 55 Gl^VSBENI ODER: Lola Novakovič,
i-jaTV Zagreb; 16 25 POROČILA; 16 30 NAŠ KRAJ Kapela; 16.45 ŠPORTNA
S;ILA: 17 00 DOMA PRED TEMO, amenški film (ČB); 19.10 RISANKA;
v)CIK CAK, 19.23 TV IN RADIO NOCOJ; 19.25 ZRNO DO ZRNA. 19 30 TV
pVNIK, 1955 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 13 JULIJ,
laljevanka TV Titograd; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 55 ŠPORTNI
[glED; 21 25 KONS 83 - Z BESEDILI SREČKA KOSOVELA; 21.55 PORO-
^jnlki II. TV mreže:
30 ZVONI, ODPRITE, sovjetski film; 16.45 NEDELJSKO POPOLDNE; 18 55
^NKA 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 UMETNOST INTERPRETACIJE; 20.45
£RAJ. DANES, JUTRI; 21 05 DELAVCI NA ČRNO, angleška nadaljevanka (do
05).
OH/tBE: 16.55 ali 17.55 OLIMPIJSKA KRONIKA (Ljubljana snema), 17.40 do
40 Dubrovnik: EVR POKAL V VATERPOLU (polfinale JUG : BARCELONA.
^EDEUEK, 24. 10.
/)TV V ŠOLI: TV koledar, Povej mi povej: Morje, Slovaščina, Naše igrišče,
■iževnost v NOB, Poročila (do 10.35); 17.20 POROČILA; 17.25 MODRO KOT
■00. otroška nanizanka TV Novi Sad; 17 55 ČLOVEK IN OKOLJE: Onesna-
„e morja; 18.15 SPEKTER: Morje, zakladnica bogastva; 18.25 PODRAVSKI
IZORNIK; 18.45 GLASBA ZA MLADE; 19.15 RISANKA; 19 20 CIK CAK; 19.24
IN RADIO NOCOJ; 18.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 1955
lEME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 A. Popovič: RAZVOJNA POT
IDARJA BORA, drama TV Beograd; 21.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.15
OZNANO, NEZNANO, oddaja o znanosti; 22.15 TV DNEVNIK II
dajniki II. TV mreže:
25 TV DNEVNIK; 17.45 LUTKOMEDIJA, otroška serija; 18.00 VABILO NA
iMEDIJO; 18.15 ŽIVETI V DRUŽINI, izobraževalna oddaja; 18.45 GLASBENA
lOAJA (samo za U II); 19.00 TELESPORT; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZNA-
)ST IN Ml; 20.45 ZAGREBŠKA PANORAMA; 21.05 ŽIVLJENJE BREZ KONCA,
ivaška nadaljevanka; 22.05 DOBER VEČER, ponovitev zabavno-glasbene
daje (do 22.55)
)REK, 25. 10.
iOTV V ŠOLI: TV koledar. Veliko pristanišče, Za učitelje. Otroci ustvarjajo,
simi kontinent, LR Kitajska, Zanimivo potovanje. Poročila (do 10.35); 14.10
)LSKA TV: Ali sem dovolj radoveden. Poklici v rudarstvu; 15 10 Maribor:
3G0MET (prijateljska tekma olimpijskih reprezentanc) JUGOSLAVIJA : ZRN,
enos (za JRT) (do 17.00) v odmoru PROPAGANDNA ODDAJA; 17.45 PORO-
LA; 17.50 Z BESEDO IN SLIKO: Stojan in Liljana; 18.00 FOLKART - PORTO-
3Ž83 (I. mednarodni folklorni festival): Ansambel KOLO; 18.25 GORENJSKI
3Z0RNIK; 18.40 AOUA, jugoslovanski kratki film; 18.50 KNJIGA; 19.05 Rl-
\HKA: 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
130 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00
J.Neuman: V TRETJEM RAJHU, ameriška nadaljevanka; 20.45 PROPAGAN-
W ODDAJA; 20.50 AKTUALNO; 21.35 I.Otrin: PESEM GIBA - Evropska
oderna; 21.55 TV DNEVNIK II
ddajniki II. TV mreže:
'25 TV DNEVNIK; 17.45 MALI SVET, otroška oddaja; 18.15 ČAS KNJIGE; 18.45
LEDALEC - UREDNIK, zabavno-glasbena serija; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
ONCERT SKUPINE »DRUGI NAČIN«; 20.45 ŽREBA.NJE LOTA; 20.50 REVOLU-
ilA, KI TRAJA, dokumentarna oddaja; 21.30 ZAGREBŠKA PANORAMA (do
145)
REDA, 26. 10.
JO TV V ŠOLI: TV koledar. Ali so levi pri tebi. Od oljke do olja. Odmor, V.
savna konferenca. Narodni park Plitvice, Poročila (do 1035); 1735 PORO-
A; 17.40 CICIBAN, DOBER DAN: Naš pismonoša; 17.55 MPF CELJE '83:
dlnski pevski zbori - 2. del; 18.25 ZASAVSKI OBZORNIK; 18.40 MOSTOVI;
lO RISANKA: 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO
NA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA;
m FILM TEDNA: PORTRET POROČENE ŽENE, mehiški film; 21.40 MINIA-
fjRE: Mlini ob Krki; 21.55 TV DNEVNIK II.
•MaJnikI II. TV mreže:
"25 TV DNEVNIK; 17.45 GROM, otroška senja; 18.15 VREME, KLIMA,
DR^JE, izobraževalna oddaja; 18.45 ZELENI KABARET; 19.30 TV DNEVNIK;
50a*gPORTNA SREDA; 22.30/23.00 TV DNEVNIK.
)POMBI: 20.00 Budimpešta; SP V GIMNASTIKI (moški prosto); 19 55-21.45
iasel: NOGOMET (prijateljska tekma) ŠVICA : JUGOSLAVIJA.
lETRTEK, 27. 10.
150 TV V ŠOLI: TV koledar. Načrt rojstnega kraja. Mehkužci, Odmor, Živa bitja
»hranijo, Misli s svojo glavo, Poročila (do 10.35); 16 30 ŠOLSKA*TV: Ali sem
fcvolj radoveden, Poklici v rudarstvu; 17.30 POROČIUV; 17.35 ZEMLJEPISNE
"OSEBNOSTI: Živali, ki jih ni nihče ljubil, ameriška poljudnoznanstvena serija;
'325 DOLENJSKI OBZORNIK; 18.40 MLADI ZA MLADE: Pravica do dela; 19 10
"SANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
330 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00
"EDNIK; 21.00 TARČE MIKEA ANDROSA, amenška nadaljevanka; 21 45 TV
DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže:
T25TV DNEVNIK; 17.45 ČAS ZA PRAVUlCO, otroška serija; 18.15 ZNANOST;
'845 ŽELELI STE - POGLEJTE, zabavno-glasbena serija; 19.30 TV DNEVNIK;
^■00 Budimpešta: SP V GIMNASTIKI (ženske prosto) - ekipno, prenos; 22 00
^GREBŠKA PANORAMA (do 22.15).
'ETEK, 28. 10.
•50 TV V ŠOLI: TV koledar, Ali so levi pri tebi. Francoščina, Odmor, TV
?edališče: H. Ibsen - MALI EYOLF, Poročila (do 10 35); 17.25 POROČILA; 17.30
TRI GORE: Kvintet bratov Zupan; 17.55 MODRO POLETJE, španska
*oška nanizanka; 18 25 OBZORNIK LJUBUANSKEGA OBMOČJA; 18.40
."ROŠKE NALEZLJIVE BOLEZNI: Nega bolnega otroka; 19 10 RISANKA; 19 20
-'K CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK
^ 19 55 VREME; 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 00 ZGODOVINA SLOVEN-
V FILMSKIH FRESKAH: Za hlapce rojeni, dokumentarna serija, 20.40
"OPAGANDNA ODDAJA. 20 45 NE PREZRITE; 21 00 ŠERIF V NEW YORKU,
il^eriška nanizanka; 22.10 TV DNEVNIK II; 22.25 NOČNI KINO: NEKDO ME
*A2UJE, ameriški film
^Oajnlkl II TV mreže: :
,'55 Budimpešta: SP V GIMNASTIKI (moški mnogoboj); 18 30 PREMOR; 18.45 i
•ARODNA GLASBA; 19 30 TV DNEVNIK, 20 00 PO POTEH AVNOJ-a: revija!
["Iturnoumetniških društev Abraševič; 20 45 ZAGREBŠKA PANORAMA; 21 OOj
ŽIVLJENJA, dokumentarna oddaja, 21 50 NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKrj
"'LMl: ZBIRALCI PERJA (do 23.30). !
^BOTA, 29. 10.
'00 POROČILA; 8 05 CICIBAN, DOBER DAN: Naš pismonoša; 8 20 Z BESEDO
J SLIKO Stojan in Liljana; 8 30 MODRO KOT PISANO, otroška nanizanka TV
S' Sad; 9 00 GL7VSBENI MAGAZIN: O talentih    ponovitev; 10.05 ZEMLJEPI-'
POSEBNOSTI: Živi zakladi Japonske; 11 00 OTROK IN PROMET: Na poti
^ doma do šole; 11 20 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: Spet
j'e so rodile, dokumentarna serija; 12 00 POROČILA (do 12.05); 16.00 OLIM-
'JSKE BAKLE, dokumentarno-zabavna reportaža; 16.45 RISANKA; 16 55 PO-
MOČILA; 17 00 Beograd: PJ V KOŠARKI - CZ GIBONA, prenos Bec.grad, v
"'^'^oru PROPAGANDNA ODDAJA; 18 25 PLANET OPIC, ameriška nadalje-
l'ika: 19 15 RISANKA; 1920 CIK CAK, 19 24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO
r^ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK; 19 55 VREME, 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA;
?0O NAŠE 26 SREČANJE; 21 30 PROPAGANDNA ODDAJA, 21 35 ZRCALO
^DNA; 21 55 NOČNI KINO VROČINSKI VAL JE TRAJAL ŠTIRI DNI (delovni
) kanadski film; 23 05 POROČILA.
''^^»jnlkl II. TV mreže:
.'55 LUTKOVNA PREDSTAVA; 15.55 Budimpešta: SP V GIMNASTIKI (ženske-
.''ogoboj). prenos; 18 30 KAM GREDO DIVJE SVINJE, ponovitev nadaljevanke;
:30 TV DNEVNIK; 20 00 V DRUŽBI Z , zabavno-glasbena oddaja, 20 30
jpSNlŠKO GLEDALIŠČE: Morje; 20.55 POROČIL^V; 21.00 FEUTON; 2145
ORTNA SOBOTA; 22.05 ČUDEŽ ŽIVUENJA, švedska dokumentarna oddaja
' "«23 00)
RADIO CEUE
ČETRTEK, 20. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes
ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Obvestila,
15.30 Kronika, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi,
16 30 Čestitke in pozdravi, 17.00 V živo; Pred 11. Tednom doma-
čega filma v Celju, ob 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 21. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob
9 00 Poročila), 9.30 Žveplometer, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00
Obvestila, 15.30 Poročila, 15.35 Namig za konec tedna, 15.45
Zabavni globus, 1600 Dogodki in odmevi, 16.30 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00 Zaključek
sporeda.
SOBOTA, 22. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, 9.00
Poročila, 9.05 Za gospodinje, 9.15 Koledar prireditev, 9.35 Film-
ski sprehodi, 10.00 Zaključek sporeda,-15.00 Obvestila, 15.15
Lestvica zabavnih melogij, 15.30 Poročila, 15.35 Športna sobota,
15.45 Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi, 16.30 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Čestitke in pozdravi, 17,45
Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDEUA, 23.10.: 10.00 Poročila, 10.05 Obvestila, 10.30 Pred-
stavljamo vam, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer
(ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.05 Za-
bavni globus, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov,
13.00 Čestitke in pozdravi, 14.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 24. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Obve-
stila, 15.15 Nove plošče, 15.30 Poročila, 15.35 Reportaža, 15.45
Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi, 16.30 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Čestitke in pozdravi, 17.30
Športni pregled, 17.45 Lestvica narodnozabavnih melodij, 18.00
Zaključek sporeda.
TOREK, 25.10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob
9.00 Poročila). 9.30 Esperanto, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00
Obvestila, 15.30 Poročila, 15.35 Reportaža, 15.45 Zabavni glo-
bus, 16.00 Dogodki in odmevi, 16.30 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organiza-
cij, 18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 26.10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob
9.00 Poročila), 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporerfd,
15.00 Obvestila, 15.15 Glasbene vzporednice, 15.30 Poročila,
15.35 Iz krajevnih skupnosti, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Do-
godki in odmevi, 16.30 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15
estitke in pozdravi, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborov-
ske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
ROJSTVA
Celje
Rodilo se je 35 dečkov in
27 deklic.
POROKE
Celje
Poročili so se tri pari, od
teh GREGORN Jože in Le-
skovšek Jožica, oba iz Celja.
Zlato poroko sta sklenila
VRTACNIK Jože in VR-
TACNIK Justina iz Dobrne.
SMRTI
Celje
Umrli so: KROFLIC Justi-
na, 83, Jankova, HOSTNIK
Jožef, 50, Lastnic, JESE-
NEK Jožef, 53, Svetelka,
DREMŠAK Maksimiljan, 60,
Šentjur pri Celju, 2NIDAR
Štefanija, 75, Celje, TE-
KAUC Rudolf Jožef, 67, Ce-
lje, TRATNIK Frančiška, 78,
Celje, OŠLAK Janez, 76, Ce-
lje, KAMPOŠEK Stanislav,
49, Prožinska vas, FIJAUŠ
Matilda, 63, Celje, MULEJ
Mihael, 76, Tmovec pri
Dramljah, ROM Avgust, 72,
Kasaze, TACKO Marija, 88,
Močle, GULJA Jožefa, 77,
Celje, BRECKO Julka, 70,
Kapla vas, VOZLIC Marija,
84, Celje, DERNOVŠEK
Ana, 78, Debr(x ROJNIK
Leopoldina, 53, Šempeter v
Sav. dolini, ŽABOTA Marija,
67, Celje, JE2 Ivan, 61, Celje,
UMEK Ivan, 73, Celje, LAH
Albin, 69, Polzela, KLAV-
CIČ Marija, 74, Griže in
STIH Ana, 60, Strmec Hum-
ski.
ZAHVALA
Zahvaljujem se
zdravnikom in strežnemu
osebju splošne bolnišnice
v Celju za uspešno
zdravljenje.
Posebej se zahvaljujem
dr. primariju Jenštrle
Janezu, dr. Avžner Jožetu,
dr. Jurkovič Matiji ter višji
medicinski sestri Travner
Mariji.
Pacient Roudi Jože iz
Celja
SPREJMEM delavca
ki ima že kaj znanja v
lesostrugarski stroki. Vsa
oskrba v hiši, po možnosti
šoferski izpit B kategorije.
Tel: 062 781-138.
GASILSKO DRUŠTVO TRNAVA
63303 GOMILSKO
objavlja
javno licitacijo
za prodajo avtomobila Kombi znamke FORD Transit
leto izdelave 1968.
Izklicna cena vozila je 200.000 din.
Licitacija bo dne 29. 10. 1983 ob 10. uri pred gasil-
skim domom v Trnavi.
Vozilo si je mogoče ogledati na dan licitacije od 8.
ure dalje.
Kupci morajo pred pričetkom licitacije plačati var-
ščino v višini 10% izklicne cene.
Prometni davek plača kupec, valuta plačila je 5 dni
od dneva prodaje.
Licitacijska komisija
lOflTiDliK
Ob 35-letnici izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi
tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustanovile
občinske konference SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske
Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec na osnovi družbe-
nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotav-
ljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in
oddajanje Radia Celje.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ure-
dnik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež
(Šmarje, mladina), Violeta Vatovec Elinspieler (Laško, izobra-
ževanje), Mateja Podjed (Šentjur, kultura), Milena Brečko Po-
klic (Slov. Konjice, zdravstvo), Rado Pantelič (Mozirje, tiiri-
zem), Zdenka Stopar (Celje, socialna politika), Srečko Srot
(reportaža, kronika-kriminal), Mitja Umnik (gospodarstvo,
kmetijstvo in namestnik odgovornega urednika NT), Janez
Vedenik (Žalec, zamejstvo). Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport)
Franček Pungerčič (glasba in glasbeni urednik RC). Tehnični
urednik Fran j o Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: CGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 12 dinairjev. Celoletna naročnina
540 dinarjev, polletna naročnina 270 dinarjev. Za tujino je cena
dvojna. Štev. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljub-
ljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
CENA MALIH OGLASOV
- do 10 besed 200 din
- vsaka nadaljna beseda 15 din
Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo mali
oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da ga naro-
čite najkasneje do ponedeljka do 9. ure zjutraj.
Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro, v
uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati pi-
smene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in navedbo
šifre v oglasni oddelek.
Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega
brezplačnega oglasa na leto.
24. stran - novi tednik
20. oktober
Albrehtova biserna ohcet
Marlla In Ivan sta Jo potrdila natanko po 00 lotih
Bila je prav tako sončna,
a precej bolj hladna sobota,
ko sta se 15. oktobra 1923.
leta v Rovtu nad Logatcem
vzela Marija in Ivan; on ta-
krat 24-letni tesar, ona 21-
letna kmetiška hči. Ohcet je
bila v gostilni, kajti Albre-
htova kajža je bila pretesna
za to, a tudi navada je v ti-
stih krajih takšna.
Ni pa bUa bajta na takratni
meji dveh kraljevin; jugoslo-
vanske in italjanske, dolgo
njun dom. Po petnajstih le-
tih, ko je bOo pri hiši že vseh
sedem otrok, je tesnoba drg-
nila ljudi tam ob meji. Saj so
komaj šele šla v pozabo leta
krvave soške fronte, ko so
soldati spet prišh, pripeljah
delavce in stroje. Okoh nju-
ne hiše in čez tisto joho zem-
lje so skopah strelske jarke,
zbetonirah bunkerje, rih
naokrog kot krti.
IvEin je bil zdaj kantinjer,
vendar z grenkobo v grlu.
Sveto vah so mu tako, in to je
tudi storil, da naj raje proda,
ker tam da bo prej ah slej
grmelo kot na sodnji dan.
Prodala sta, brskala po ča-
sopisih in Ivan je šel na ogle-
de. Na Gorenjskem je bilo
predrago, na Dolenjskem še
zanj, Rovtarja, preveč v hri-
bih in odločila sta se za grun-
tek v Reki pri Laškem. Spet
v hribih, vendar med njimi -
v dolini.
Ko je res izbruhnila vojna,
tista Ruprukova linija ni nič
hasrula, še grmelo ni nič, a
sodni dan je vseeno prišel,
morija, ki jo je zakrivil tudi
general Leon Rupnik, gradi-
telj utrdb in izdajalec. Vojna
je bUa huda tudi tukaj, zlasti
še, ker so bUi otroci vsi do-
ma. Fantje: Ivan, Franci, Ci-
ril in Ignac so bili že za rabo,
dekhce Micka, Zofka in Ma-
tilda še hudo otročje. Pretol-
kh so se ob pomanjkanju, a
poglavitno je bilo, da so vsi
ostah živi.
Ivan je še nekaj let tesaril,
potem pa je našel »šiht« v
laški tekstilni tovarni. Sinovi
in hčere so lepo zapored pri-
hajah do pokhcev in se iz do-
mačega gnezda spuščah na
svoje veje. Ne predaleč - do
Maribora najdlje. A ko so bUi
še majhni so komaj kaj večji
varovah najmlajše, da je ma-
ma Marija mogla poprijeti
drugi konec tesarske žage in
Ivanu pomogla pri delu. Ko
so bih otroci pri hruhu in se
vživeh v nov kraj, jima tudi
ni bilo do tega, da bi se vra-
čala v rodni kraj, čeprav bi
vse dobila nazaj in ko se je
meja pomaknila do Soče.
Srečna sta, drug do druge-
ga spoštljiva in v pomoč. Do-
ma je prevzel Ignac z ženo,
sicer pa tako nimata občut-
ka, da bi bUi vsi drugi zdo-
ma, tako pogosto ju hodijo
obiskovat. In kvas, ki je za-
mesen v testo iz kakršnega
so Albrehtovi, dobro vzhaja.
Niso sicer tako rodni, kot sta
bUa onadva, toda čez štiride-
set se jih je le »nagmiralo«,
vštevši primožene in priže-
njene, potem 12 vnukov in 5
pra vnukov.
Biserna ohcet je bUa po
štajerski navadi doma. Hišo
bi skoraj bUo treba raztegni-
ti, a ker je to topel in prijazen
dom, je bUo prostora še za
prijatelje in sosede.
Leta so seveda svoje doda-
la, a sta še dobro na nogah,
bistra ter dobre volje. O, kaj-
pak! Seveda sta se zasuknUa.
In če bog da zdravja, pravita,
utegneta od življenja še kaj
iztržiti, saj navsezadnje le ni
tako slabo?!
Otroci pa stikajo glave,
merijo drenavost njunih po-
stav in žUavost njune volje
do življenja ter trdno upajo,
da jima bodo pripravih še
diamauitno in železno ohcet.
Presneto, zakaj pa ne. Od
vsega srca jima to želimo vsi!
JURE KRAŠOVEC
In za spomin se slikanje pod domačim kozolcem. Po starem, kot se spodobi. Spredaj
godca v telegah, ki so jima pričepnile še kuharice. Na klopeh svati, starejši sede in stoje,
mladi pa v latah. Pa torte namesto pogač, Štefani vina od domače brajde... Le nekaj je
drugače. Ženin in nevesta sta že majčkeno v letih.
Na vrata kadrovskih pisarn bi lahko
pritrdili napis: vstop dovoljen samo ti.
stim, ki imajo veze in poznanstva.
Mnoga podjetja imajo režijo - za reži,
ranje izgub.
Mnogim kadrom ženskega spola, ki pri,
hajajo v administracijo, ni treba »pogle-
dati skozi prste« - šefi jim lahko pogle-
dajo skozi noge.
Nekatere mačke ne zacvilijo, če jim
stopiš na rep - ampak ti odpovejo de-
lovno razmerje.
Jugoslovanski gospodarstveniki ne mo-
rejo biti na konju - ker so preveč nava-
jeni na Mercedes.
Ena od bolezni civilizacije, ki pa je naj-
bolj razširjena pri nas, se imenuje - šefo-
manija.
Mnogi birokrati ne hodijo radi v pla-
nine - dovolj vzpenjanja imajo že v
službi.
MARJAN BRADAČ
Olimpijski ogepl
tudi sicozi Celje
z legendarnega Olimpa v
Grčiji bo tako kot za vsako
olimpiado - letno ali zimsko
- krenil olimpijski ogenj, ki
ga bodo prižgali na začetku
XIV. zimskih olimpijskih
iger v Sarajevu februarja pri-
hodnje leto. Prav ta ogenj bo
potoval tudi skozi Celje in
sicer v petek, 3 februarja
med 9,30 in 9,50 uro dopol-
dne.
V Celju so za sprejem
olimpijskega ognja imeno-
vali poseben organizacijski
odbor, ki bo skupaj z vsemi
Celjani in tudi ostalimi po-
skrbel, da bo olimpijski
ogenj za igre, kjer se združu-
jejo športniki vsega sveta
in poleg tekmovalnih dosež-
kov skrbijo za mir, dobro
sprejet.
Sprejem ohmpijskega og-
nja bo pri hotelu Merx, nato
pa ga bodo do ledenega sta-
diona v Mestnem parku (kul-
turni program, drsalna revi-
ja, hokejska tekma najmlaj-
ših itd.) in dalje do tovarne
Toper nosili nekdanji udele-
ženci olimpijskih iger še se
daj živeči v Celju.
Doslej smo v Celju v vazhi-
nih športnih panogah imeli
19 udeležencev olimpijski!^
iger, med njimi pa je bilo kar
14 atletov, dva telovadca ter
po en rokometaš in dvigale«
uteži in seveda edina udele-
ženka zimskih olimpijskili
iger v Cortini leta 1954 Ama-
lija Belaj. Največ nastopov
na olimpiadah, tri, pa im
Stanko Lorger.
Iz Celja bo olimpijsk
ogenj potoval do Podčetrtkl
kjer ga bodo izročih pre<i
stavnikom sosednje republi
ke, 6. februarja pa ga bod
prižgali na stadionu Košev'
ob začetku XIV. ZOI!
T. VRABI
Tereza na Stopovem večeru
Tereza Kesovija bo v četrtek zvečer ponovno gostovala v
Celju v dvorani Golovec. Tokrat v okviru prireditve Stopov
večer na katerem bodo podehh RTV viktorje in Umone
nekaterim radijskim in televizijskim osebnostim.
Tereza prav gotovo ni treba posebej predstavljati, saj ježe
večkrat prepevala v Celju, kjer ima tudi svoj krog občinstva.
Razen tega je Tereza Kesovija prav gotovo pevka, ki ji je
razen doma uspelo prodreti tudi na tuje. Ze njen nastop v
pariški Ohmpiji je dokaz za to. V zadnjem času snema
ploščo za ploščo in s tem dokazuje, da se lahko še vedno
kosa z mladimi pevci in pevkami. j
AMADEUS POROČA
Ali mišice ali um?
Ali znanje ali pogum?
Ali administracija ali energija?
Ali rešitev ali popolna polomija?
Odgovorov lahko je milijon in še več, ukrep pa
dvorezen meč...
Vse kar se tiče devalvacije,
vse kar se tiče inflacije,
vse kar se tiče stagnacije,
naj regije jo naslednje generacije...