Izhaja vsak petek.
■ šil
Uredništvo:
Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša:
celoletna .... K 4 —
poluletna.........V—
četrtletna. . . . „ 1 — Posamezna štev. „ OiO
S AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. S
St. 24.
V Ljubljani, dne 13. junija 1913.
Leto VI.
Znižanje delovnega časa.
Da je za današnje razmere v industriji in tudi v velikem delu obrti zakoniti enajsturni delovni čas davno Preživljen in zastaran, je jasno vsakemu, ki zasleduje socialne razmere. V vseh urejenih podjetjih si je delavstvo Priborilo nižjo delovno dobo. Dotična podjetja zaradi tega ',ne trpe škode, nasprotno, ravno ta podjetja po večini najbolje napredujejo. Delavstvo na eni strani izvršuje svoj poklic z večjim veseljem in pridnostjo, na drugi 'strani so pa tehnične naprave v toliko zboljšane, da nadomeščajo daleko več kakor dnevno ena ura manj dela. Pa tudi z zdravstvenega stališča delavstva je nujno potrebno, da se sedanji delovni čas zniža na deset ur. Industrialno delavstvo se nikakor ne more primerjati s kmetijskim, ker je navezano 'na enakomerno (nemoteno) delo, ki se ponavlja dan za dnevom, teden za tednom itd. Nikakih izprememb, dostikrat ykljub vsem določbam raznih predpisov in zakonov slab zrak, nevarno delo, pri katerem je treba posebne paznosti, ki Človeka skrajno izmuči, vedno eno in jsto delovno mesto napravi človeka nekako topega in s tem nervozno bolnega. Zato vidimo tudi, da je zelo veliko delavcev skrajno razburljivih. Vsaka malenkost ga spravi iz ravnotežja, medtem ko se za okolico ne briga veliko. V nezdravih delovnih prostorih se nahajajo gnjezda raznih težkih in celo smrtnih bolezni, ki delavce v prezgodnji dobi polože v grob. Ako pomislimo, da je v dobi dvajsetih let bilo v zavarovanju podvrženih podjetjih poškodovanih nad dva milijona delavcev m da je bilo med temi nad devetnajst tisoč smrtnih nesreč, potem menda ni Potreba več govoriti o znižanju delovnega časa. Poleg drugih, gotovo utemeljenih razlogov, je brezdvojbeno tudi Predolga delovna doba vzrok marsi-kaki poškodbi. Človek bi mislil, da se ^Porajo zavzeti za znižanje delovnega c‘asa vsi resni možje, osobito zakonodaj ci in vlada. Toda žalibog temu ni iako. V socialnopolitičnem odseku državnega zbora se je razpravljalo zadnje dni to vprašanje, pri katerem se je pokazala žalostna slika nerazumnosti nasproti temu vprašanju. Vlada je pri-ylekla takorekoč za lase razne razloge m ugovore proti zakonitemu znižanju (lelovnega časa. Videlo se je jasno, da igra v tej stvari veliko vlogo zveza in-Ustrijcev. Pa tudi poslanci so se v Tliki večini postavili na stališče, da ‘edaj ne gre znižati delovnega časa.
olgega posvetovanja žalostni konec je j’ ’ da se je preko tozadevnega pred-°ga sklenilo z 21 proti 11 glasovom ____ ______________________________
preiti na dnevni red. Poročevalec in tudi vlada je stala na stališču, da je treba počakati mednarodne konference, ki se bode sešla meseca septembra t. 1. v Bernu v Švici. Ker se bode pa na tej konferenci razpravljalo le vprašanje ženskega dela in dela mladoletnih, je jasno, da letos ta konferenca ne bode rešila tega vprašanja. Ako bode moralo delavstvo res čakati, da se to vprašanje reši mednarodno, bo še veliko vode izteklo v morje, preden se bode kaj storilo. Zato mora pa delavstvo tem glasneje zahtevati rešitev tega vprašanja.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Predlog poslanjcev Gostinčarja, dr. Kreka in tovarišev o uvrstitvi c. kr. tobačne tvornice v II. krajni razred, 12. krajno stopnjo. Visoka zbornica skleni: »C. kr. vlada se poziva, da uvrsti c. kr. tobačno tvornico v Ljubljani v II. krajni razred, 12. plačilno stopnjo.« Ta predlog naj se brez I. branja odstopi proračunskemu odseku.
Utemeljitev:
Ob ureditvi plač tobačnega delavstva se je ljubljanska tvornica uvrstila v III. krajni razred, 12. krajno stopnjo. Visoka zbornica je pa pritrdila sklepu odseka državnih na-stavljencev in pozvala vlado, da naj ljubljansko tvornico uvrsti v II. krajni razred, 12. krajno stopnjo. Ker tega sklepa c. kr. vlada še ni izvedla, uso-jamo si visoko zbornico opozoriti na potrebo, da se dotična tobačna tvornica uvrsti v zgoraj omenjeno vrsto.
Plače po sedanji ureditvi (III. krajni razred, 9. plačilna stopinja) ne odgovarjajo splošni in osobito ne krajni draginji v Ljubljani, ki je po svoji izredni draginji naravnost razupita. V ljubljanskem občinskem svetu se je svoj čas v neki seji javno priznalo, da je v Ljubljani hujša draginja kakor na Dunaju. Cene živil dosegajo in prekašajo cene življenjskega trga na Dunaju in v Trstu. Stanarine so ogromne: občina ljubljanska je storila ob veliki potresni nesreči napako, da je dovolila graditi le velike hiše z velikimi, dragimi stanovanji, vsled česar so stanarine, osobito delavskih stanovanj, strašno poskočile.
Kako da so plače tobačnemu delavstvu odmerjene, kaže med drugim sledeč zgled: Delavci splošne manipulacije v tobačnih tvornicah (V. plačilna stopnja) imajo temeljno plačo predpisano tedensko s 16 K 50 vin. Ti delavci
dobe torej dnevno 2 K 35 vin. Delavci in dninarji pri tvrdki Šarabon pa dobe za primerno manj dela poleg proste hrane in stanovanja 50 kron mesečne plače. Pripominjamo, da gre večinoma za oženjene delavce. Nadalje navajamo, da se v razpredelnici plač navedene temeljne plače kljub povečanemu delu in pocenjeni fabrikaciji po strojih dejansko ne izplačujejo, ker rezer-vatni dejanski zaslužek za uradno objavljenem skoraj iv vseh kategorijah znatno zaostaja, kar je razvidno iz priloženega izkaza o diferencah med dejanskim zaslužkom in temeljno plačo. Ta izkaz so sestavile organizacije in izkazuje skoraj v vseh plačilnih kategorijah zelo velike diference. Nemogoče je dobiti pravo sliko tistemu, ki sodi, da je dejanski zaslužek res tako visok, kakor je naveden v uradni plačilni razpredelnici.
Pri uvrstitvi v plačilne razrede in v plačilne stopnje se ozirajo -le na rezultate ljudskega štetja 'in se le tisti kraj vpošteva, kjer stoji tvornica. Za ljubljansko tobačno tvornico pa to načelo ne drži. Krajne občine Zgornja in Spod. Šiška, Moste in Vič - Glince tvorijo sicer lastne krajne občine, da so dejansko le predmestja mesta Ljubljane in bi se po vsej pravici moralo njih prebivalstvo prišteti Ljubljani. Na to so se tudi državne oblasti ozirale, ker ko se je v Ljubljani uvedla c. kr. drž. policija, so ji tudi podredili krajne občine Zgornja in Spodnja Šiška, Moste in Vič - Glince.
Vse to utemeljuje potrebo izboljšanju za ljubljansko delavstvo in upraviči stavljeni predlog.
D u n a j, 28. maja 1913.
Gostinčar, dr. Krek, dr. Gregorčič, Pi-šek, ,1. Hladnik, Fon, Jarc, dr. Korošec, Jaklič, Demšar, Mandič, dr. Laginja, Povše, dr. Benkovič, dr. Jankovič, Bo-škar, dr. Žitnik, Grafenauer, dr. Verstovšek, M. Spinčič.
Tobačno delavstvo, pozor! V nedeljo, dne 15. t. m., imajo ob 9. dopoldne sveto mašo s pridigo na Rožniku delavke v suhem oddelku smodk. Prosimo obilne udeležbe.
Naš letošnji zlet v Strunjan in v Trst je nad vse krasno uspeh Nad 400 delavk in delavcev se ga je udeležilo. Bilo bi nas pa še gotovo še enkrat toliko, če bi bili mogli dobiti večjo ladjo, kar pa ni bilo mogoče. V soboto ob 11. uri 25 minut smo se iz Ljubljane odpeljali in došli v Trst ob 5. zjutraj. Parnik nas je odpeljal ob pol 5. iz Trsta v Strunjan. Ko smo prišli v Trst, je pihal močen veter, tudi morje je bi-
’*■ Jörgensen:
^aša ljuba Gospa Danska.
Zr , Naenkrat je zažvižgal kamen no U1 in zadel Niels Wüga na lice n ki roko. Za njim je sledil dru Še nr udaril na čelo. Naenkrat, stva etlbo so se mogli voditelji dek ne ' oi)yhiti, da bi pomirili razdra: Čelo K^ice’ če bi bilo mogoče, je : hovn-nZevati kamenje na mladega č njo lka- Prerivanje, podobno valo'' na o?e+ ^ začelo — mladi so žvižg čuti • e’. razlegalo se je divje tulen ra»mie hreščeče ženske klice Psorn^r» v.zklike: »Doli s peklensk ie no).13011 z S°hezdačem!« in pred
ta 4£FfV°"	gro
grobno PAro,TMn0\maer„je
ta
^navzgor,
ho nezavestjo se je množica na,enk grozala. Nekateri so se prerivali sk< khečo in začeli naenkrat bežati- db
hn Z!nedcno kakor bi bežali Pred bo-> ki se je razletela sredi množi
Bežali so in pozabili, da bi pometali iz rok kamenje, bežali so vedno bolj in bežalo jih je vedno več, bežali so in niso videli druge drugega, kakor pobalini, ki beže, ko so napravili veliko hudobijo. Ni bilo dolgo — in bežali so vsi. Bežali so čez veliko pokopališče na vse strani, skakali čez grobove, teptali nasade in cvetličje, lomili ograje — bežali so pred svojim zlodejstvom in odgovornostjo in se niso prej ustavili, dokler niso prišli do mesta.
xv-
Niels Wüg je izgubil takoj pri padcu zavest. Ko so ga prinesli domov, se še ni zavedel. Ponoči je pritisnilo močno vnetje možgan. Obupana in brez tolažbe je presedela sestra celo noč ob njegovi postelji; zdravnik je odgovarjal na njena vprašanja zdaj pritrjujoče zdaj zmajeval. Vendar je hotela na vsak način izvedeti od njega, če je še mogoče rešiti bratu življenje. V tej sili se je spomnila Hermana in mu takoj napisala kratko pismo.
Pa komaj je bilo pismo oddano, je Herman Ronge že zvonil pred vrati malega župnišča. V večernih listih je takoj bral o napadu na svojega prija-
telja; dogodek se mu je zdel skrajno neverjeten in ni mogel verjeti poročilom časnikov. Ves se je tresel pričakovanja, ko je stal tu pred vrati Niels Wüga.
Elza je prišla sama odprt in samo en pogled je zadostoval, da je spoznal vso grozno resnico tega, kar so pisali listi. Bilo je prvič, ko sta se po dveh letih videla ona in Herman Ronge, toda resnost trenotka je odpodila vsakršno zadrego.
»Kako mu je?« je vprašal bojazljivo Ronge.
»Brez skrbi lahko stopite k njemu,« je odgovorila Elza Wüg s potrtim glasom, kakor navadno govore v hiši, kjer leži bolnik. »Toda leži popolnoma nezavesten; celo noč se ni niti za tre-notek zavedal.«
Previdno je vstopil Herman Ronge za Elzo Wüg v bolnikovo sobo. Deklica je malo dvignila globoko spuščene zavese in jasna luč pomladnega dne se je vsula v sobico. Tudi tu je vladala ista preprostot in ubožnost kakor v celem stanovanju. Niels Wüg je ležal v nizki, najpreprostejši železni postelji, poleg je stala rumena pobarvana miza iz smrekovega lesa in slamnat stol. Druga oprava je bila ve-
lo valovito, a dobre volje izletnic in izletnikov to ni motilo. Parnik jo je krepko rezal, pogled na morje, solnčni vzhod na morju, vse to je bilo tako ler po, da ni »guncanje« parnika nič vplivalo in da morske bolezni ni bilo. S parnika smo odrinili v strunjansko cerkvico, ki leži na nizkem gričku. Res je lepa, mikavna. Očetje frančiškani v Strunjanu so bili z romarji zelo ljubeznivi. Raz zvonik sta našim romarjem v čast plapolali papeška in cesarska zastava. Pater Teodor Tavčar z Viča - Gline je opravil sveto mašo in v krasnem govoru opisal povestnico strunjanske božje poti. Med sveto mašo je krasno prepeval vrli pevski zbor Katoliškega društva za delavke pod mojstrskim vodstvom pevovodje č. gosp. Ferjančiča. Ob 11. dopoldne nas je parnik odpeljal iz Strunjana. Strunjanski očetje frančiškani so se v slovesni procesiji poslovili od nas, na parnikovem krovu je pa pel naš pevski zbor krasne cerkvene in svetne pesmi in žel obilo priznanja. V Trstu so nas pa sprejele naše tržaške somišljenice in somišljeniki. Naš potni maršal gospod Ferjančič, ravnatelj posojilnice, nas je pa že zjutraj čakal na kolodvoru in se je tudi z nami v Strunjan peljal. Ko smo se vrnili v Trst, nas je gospod Ferjančič razdelil v tri bataljone in nas vodil v gostilne, kjer smo imeli skupno kosilo. Po skupnem kosilu je pa naš bataljon razdelil v osem »kompanij«, katerim so vrle članice skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze razkazale Trst. Res, čast našim tržaškim somišljenikom in somišljenikom, ki so nas tako prisrčno sprejeli. Naše delavstvo jim je iz srca hvaležno. Deputacija odborov naših organizacij in Katoliškega društva za delavke se je poklonila tržaškemu škofu milemu gospodu dr. Karlinu, ki je deputacijo blagovolil naj milostne j e sprejeti, se razgovarjal z njo 25 minut in j,i pokazal tudi škofijsko kapelico ki jo kmalu prenove. Premilostni nam je podal v avdijenci natančno sliko o verskih in socialnih razmerah tržaške škofije in se je živo zanimal o razmerah na Kranjskem. Posebna deputacija je obiskala tudi predsednika skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze č. f. Antona Čoka, ki je kljub svoji bolezni deputacijo ljubeznivo in prijazno sprejel. Po šesti uri zvečer smo se odpeljali iz Trsta, ko smo se še prej poslovili od naših vrlih tržaških somišljenikov in somišljenic, na čelu jim pa č. gospod Anton Čok in gospod Ferjančič. Z izletom so bili vsi udeleženci in udeleženke zelo zadovoljni.
lika omara za obleko in stojalo s starimi knjigami. V kotu nad posteljo je na žeblju visel Kristus in iztegoval razprostrte roke nad bolnikom.
Niels Wüg je ležal z zaprtimi očmi, žgočimi rdečimi lici. Ronge se je naslonil nad njim; prijateljevi dihi so bili vroči in težki. Prijel ga je za roko; bila je vela in brez moči kakor nekaj mrtvega.
»Kaj mislite o njem?« je počasi in bojazno vprašala sestra, ki je stala ob vznožju postelje. Herman Ronge je čutil, da je komaj premagovala jok.
»Upajmo najboljše, gospica Wüg!« je tiho odgovoril.
»To pravi tudi zdravnik,« je odgovorila deklica in se komaj zdrževala solz. »Toda kaj mi pomaga to! Moj Bog, da ni na svetu ljudi, ki bi vedeli kaj gotovega in mogli povedati, kar vedo!«
Herman Ronge jo je začudeno pogledal. Naenkrat je prišel v njen glas trd, nepotrpežljiv ton. Spoznal je glas tistega pisma, ki ga mu je nekoč poslala, in vedel je takoj, da še išče in se bojuje in da ni še našla miru.
(Ta razpredelnica spada h prvi notici (»Glasnika«.)
Izkaz
o diferencah med dejansko in temeljno plačo v plačilni izkaznici za c. kr. tobačno tvornico v Ljubljani.
Tek. štev. ||	Kategorija	Dejanski zaslužek		Predpisani zaslužek Temeljna plača		Dife- renca	
		K	h	K	h	K	h
1	Tkalke A. BB	18	98	19	30		32
2	Zavij alke A.BB	15	86	16	50		64
3	Tkalke ED..	18	15	18	60		45
4	Zavijalke E D	15	15	15	80		65
5	Brasil GB..	17	60	18			40
6	Tkalke F . . .	17	61	18			39
7	Zavijalke F . .	14	69	15	io		41
8	Tkalke E . . .	18	15	18	60		45
9	Zavijalke E . .	15	15	15	80		65
10	Tkalke B B . ,	18	98	19	30		32
11	Zavijalke B B	15	86	16	50		64
12	Pripravljalni-						
	ca I G ... .	18	20	18	60		40
13	Pripravljalni-						
	ca 11 G ...	17	60	18			40
14	Pripravljalni-						
	ca III ....	17		17	30		30
15	Pripravljalni-						
	ca fin. tobaka	17	26	18	60	1	34
16	Virginier . . .	18	02	18	60		58
17	Zigarillos . . .	17	04	17	30		26
18	H 		17	06	17	30		24
19	K K R		17	02	17	30		28
20	Virginioza. . .	17	63	18			37
21	Stroj K . . . .	17	60	18			40
22	in Virginioza.	17	60	18			40
23	Stroj. Zigarill.	16	50	17	30		80
24	„ H . . . .	16	72	17	30		58
25	„	KR...	16	82	17	30		48
26	Izdelovalke ci-						
	garet 		17	80	18	60		80
27	Zavijal, cigaret	18	30	18	60		30
28	Zavijal, tobaka	17	48	18			52
29	Prevzemalke .	19	50	20	40		90
Na Vič
vabi naše »Prvo ljubljansko delavsko društvo« svoje člane.
Že pred več leti si je namreč društvo postavilo za svojega zaščitnika sv. Antona Padovanskega. Zato bo na Antonovo nedeljo dne 15. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v društvene namene v prijazni cerkvi sv. Antona na Viču cerkven govor in sveta maša. Vsako leto so se člani tega svetega opravila udeležili v obilnem številu ter se pričakuje tudi letos obilne udeležbe. Z eno potjo se napravi mal izprehod, nedeljska pobožnost in pokaže tudi s skupnim nastopom vzajemnost zadružnikov.
Delavski dom.
Koder se razvija obrt in raste velika industrija, nastane nova plast prebivalstva: obrtno in tovarniško delavstvo. To se najraje naseljuje kompaktno v obližju tovaren ali obratovališč, da si skrajša pot na delo in iz dela. Pa tudi tovarna ima interes na tem, da stanujejo delavci v njenem obližju.
Zato posveča tudi industrija pozornost preskrbi stanovanj svojih delavcev. Ker so ista v velikih mestih draga in nezdrava, se industrija — poleg drugih važnih razlogov — seli iz večjih mest na deželo.
Kljub temu ostaja za naša mesta in obrtne kraje prevažno vprašanje: preskrba samskih delavcev s primernim stanovanjem,
Ta potreba datira od one dobe, ko so padle stare patrijarhalične vezi med gospodarjem in njegovim delavcem, ko se je moral delavec preseliti iz hiše in od mize svojega gospodarja in si poiskati med tujimi ljudmi hrano in stanovanje, ko je zahajal le v delavnico svojega gospodarja. Ta krat je nastala nova plast mestnega prebivalstva: mladi samci, ki ji mje bilo treba poskrbeti primerno zahajališče. Seveda je mlad človek bolj nagnjen nežnim čuvstvom, najrajše v družini; če nima domače, pa v tuji; zato je tudi iskal stanovanja po tujih rodbinah. To je postalo i zanj vzgojno, da je ohranil ideal srečne družinice in da je sam stremel za tem. ustanoviti si lastno družino. Nasproti temu je bilo mnogo rodbin, ki so lahko pogrešale kak kotiček v svojem stanovanju in ki jim je mal postranski dohodek prav prišel. Tudi je včasih prijetno imeti v družini mladega gosta, da so krajši večeri.
Tako se je počasi razvilo spanar-stvo (Bettgeherswesen). Število rodbin, ki je imelo najemnike ali spanare, je silno raslo. Več kot četrtina rodbin je imela na Dunaju po zadnjem ljudskem štetju spanare. In število samih spanarjev je znašalo 66.246.
Na prvi pogled ne tiči v tem nič slabega in more vplivati obojestransko dobro in vzgojno. Ali natančneje opazovanje je pokazalo spanarstvo v prav slabi luči. Družina postane od svojih spanarjev le preveč odvisna; pride delavska kriza, ni s čim plačati spanari-ne in družina, ki ni s tem računala ali računati sploh mogla, pride v bedo ali celo ob stan. Kajti velikokrat plačajo
spanari družini stanarino s svojo spa-narino.
Spanarstvo pa utegne tudi slabo vplivati na zdravstvene razmere družine in spanara; kajti izrabiti se skuša vsak najmanjši prostor, da se doseže večji »profit«. Samobsebi pa se razume, da pri takih razmerah mnogokrat trpi nravnost mladine.
Zato je nastal važen problem: od-pomoči temu zlu in samce preskrbeti s primernim stanovanjem.
Začetek imamo na Angleškem. Lord Rowton je prvi ustanovil posebne domove za moške. Po istem vzorcu je ustanovljen Albergo popolare v Milanu.
Vodilna misel teh ustanov je: preskrbeti delavcu popolnoma oddeljeno pi'enočevališče, vse ostale potrebščine pa naj opravlja po dnevuv družbi s svojimi tovariši:	spalnice popolnoma
ločene, dnevna bivališča skupna. S tem bo tudi cela naprava in uprava cenejša.
Podobne ustanove imamo i pri nas v Avstriji. Leta 1895. se je ustanovila posebna ustanova, ki je prevzela to skrb, to je »Kaiser Franz Josefs I. Jubiläums - Stiftung für Volkswohnungen und Wohlfahrtseinrichtungen.«
Poleg drugih stanovanj, ki jih je sezidala za delavske družine, je sezidala posebni dom samo za moške, takozvani »Männerheim«; ta stoji na Dunaju v XX. okraju, Brigitenau, Melde-manstraße 27, v bližini železnic in tovarn. Namenjen je delavcem, kojih dohodek dosega kvečjem 1 K 50 vin. — Sezidan je na ta način, da so v pritličju skupni prostori za bivanje po dnevd, kot: kuhinja, skupna jedilnica, tudi prostori in priprave, če si hoče posameznik sam kuhat, čitalnica, in sicer posebna za kadilce in posebna za nekadilce, zdravniška posvetovalnica itd. Vsi gorenji prostori prvega in drugega nadstropja so odločeni za spalnice. Vsak ima svoj popolnoma ločen prostor, kjer pride na posameznika 12 m3 zraka, to je mera, ki je zdravniško dognana kot neobhodno potrebna. V vsakem oddelku je postelja, obešalo za obleko in potreben Service. Umivalniki so na koridorju pred spalnicami skupni, vsak pa ima svoj umivalnik in lastno brisačo. Ti spalni prostori so do-: stopni samo od 8. ure zvečer do 9. ure zjutraj. Podnevu ne more nihče gori, Takrat se zrači in čisti.
V souterenu so kopalnice, in sicer posebni prostor za kopanje, posebni oddelek za sprho in banje in vse to za minimalno ceno. Tudi je prostor za desinfekcijo obleke in shrambe za obleko in perilo stanovalcev tega doma. — Kdor pride sem, se mora legitimirati in izpolniti nacionale. Njegova obleka se desinficira in sam se mora okopati. Tako je poskrbljeno, da se ne zanese kaka bolezen.
Dom ima tudi svoje brivce, krojače, čevljarje itd., tako da Se vse take potrebe opravijo ceno in takorekoč mimogrede, na primer zvečer, da nima posameznik pri tem nikake zamude.
Cena stanovanj je jako ugodna in teži za tem, dobiti kolikor možno stalne goste. Enkratno prenočevanje stane 60 vin., dvakratno 1 K, za cel teden 2 K 50 vin. itd. Nekateri delavci stanujejo tam že več let vzdržema. Tuš s perilom stane 10 vin., banja 25 vin. Napitnine so prepovedane.
Še nekaj podatkov iz statistike. Število obiskovalcev je hitro raslo. Leta 1905 so sprejeli 1378 najemnikov, leta 1909 že 5223. Glede starosti so bili obiskovalci v dobi od 14. do 20. leta 17-6 odstotka, od 21. do 35. leta 56-61 odstotka, od 36. do 50. leta 19'86 odstotka, od 50. leta 5-92 odstotka.
Po poklicu je bilo 78 46 odstotka obrtnih delavcev kot učencev, pomočnikov, voznikov, natakarjev itd. in 15-61 odstotka trgovskih uslužbencev in pomočnikov ter prometnih uslužbencev. Obisk je znašal promerng leta 1905 ob začetku 35 66 odstotka, leta 1909 pa 97'71 odstotka. Prvikrat je bil napolnjen v tretjem letu obstoja, in sedaj se baje že po 7. uri zvečer težko dobi prostor.
Gospodarska stran je tudi jako ugodna. Pokazalo se je, da tak zavod ne potrebuje biti karitativen, nego da more sloneti čisto na zasebno gospodarskih principih. Zidava in oprava doma v Brigithenau je stala za stavbni prostor 50.000 K; zidava 550.000 kron, oprava in organizacija 60.000 kron; skupaj 660.000 kron, in ves ta kapital se je obrestoval prav dobro, namreč s 4 6 odstotka! Dopustno je torej za zgradbo takega doma tudi najeti hipotekarno posojilo!
Ta ugoden gospodarski efekt je dal ustanovi povod, zgraditi drugi »Männerheim«.
Ta stoji v XVII. okraju Hernalsu, Wurlitzergasse 89. Zidava in oprava je stala 1,385.000 kron. Obsega 813 ločenih
navadnih in 77 bolje opravljenih spalnih prostorov. Zgrajen je po istem principu kot oni v Brigittenau, obenem pa spopolnjen po dosedanjih preskuš-njah. Prometu je bil otvorjen julija meseca 1910. To je največji tak dom na kontinentu sploh.
Kar se tiče snage po deh stanovanjih, moram pripomniti, da po čistosti in ličnosti ne zaostajajo z marsikaterim tukajšnjim hotelom. Kar se pa tiče higijene in praktične oskrbe, jih pa dosega malokateri hotelov. Če se pri tem upoštevajo minimalne cene za vse to, potem moramo priznati, da so du-najčani mojstrsko rešili stanovanjsko vprašanje samskih delavcev in nižjih slojev sploh, ki najbolj potrebujejo tozadevne pomoči.
Tudi naši kraji se vedno bolj industrijaliziraj o. Vedno večje so množice samskih delavcev tudi pri nas. Pomislimo na naše Jesenice, Stražišče, Ljubljano itd. Že pri- današnjih razmerah, ko industrija in obrt ne stoji še na višku, trpe naši delavci naravnost bedo vsled nedostatnih in slabih stanovanj.
Zato morda ne bo prezgodaj, da bi začeli tudi pri nas misliti na tako prenočevalnico, oziroma tujli dnevno stanovanje. Če k tem razmeram upoštevamo še preseljevanje, ki vedno raste v našem središču, moramo skoraj reči, da bi bil nujno potreben tak dom, ki bi šele bil pravi ljudski dom, zahajališče naših delavcev, obrtnikov, Ame-rikancev itd.
Veliko zahaja naših ljudi leto za letom na Dunaj kot delavci, pomočniki itd. Vse te bi kazalo opozoriti, da si ogledajo dunajske domove za samce in samice, da si pogledajo vzorni red, ki vlada tu, snažnost, higijeno itd.
Če pomislimo, da išče po teh domovih glasom statistike prenočišče tudi zdravnik, profesor itd, bodo taki domovi za naše delavce kaj primerno stanovanje, posebno za one, ki ostanejo na Dunaju le po eno sezono.
- In tisti, ki spoznajo te domove, bodo vsi sodelavci take naprave na domačih tleh.
Dr. Adlešič.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
ZA PRENOČIŠČA UDELEŽENCEV KATOLIŠKEGA SHODA.
Gostje na katoliškem shodu v Ljubljani bodo potrebovali mnogo prenočišč, zato naj blagohotno vsi, ki bodo imeli v dneh od 32. do 27. avgusta na razpolago kako posteljo, to naznanijo in dajo prenočišče na razpolago brezplačno ali proti primerni odškodnini.
Vsa naznanila za prenočišča naj blagovolijo takoj naznaniti: v župniji sv. Petra: v prostorih šentpeterskega prosvetnega društva (Župna ulica št. 2) v ponedeljek zvečer od 7. do 8. ure. V župniji sv. Jakoba: v prostorih šentjakobskega prosvetnega društva (Flo-rijanska ulica) v nedeljo od 10. do 12: ure in v sredo od pol 7. do 8. ure. V frančiškanski župniji: pri patru Mari-jofilu v ponedeljek in torek od 10. do 12. ure dopoldne. V trnovski župniji: v prostorih izobraževalnega društva (Konjušna ulica št. 4) vsako nedeljo od 10. do 12. ure in v četrtek od pol 8. do 9. ure.
Razen tega sprejema iz vseh krogov naznanila osrednja pisarna v »Ljudskem domu«: vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. ure popoldne do pol 7. ure zvečer. Na Viču, v Spodnji Šiški in v Mostah sprejemajo oglase ondotna izobraževalna društva.
Odbor prosi tudi gospe in gospodične, ki bi blagohotno prevzele kak opravek pri velikih priredbah v nedeljo 24. avgusta, da se v zgoraj omenjenih prostorih vpišejo v posebne pole, ki so v ta namen na razpolago. Potrudimo se vsak po svoji moči, da bo dragim gostom bivanje v Ljubljani milo in drago.
Pisarna centrale se je preselila v Ljudski Dom, I. nadstropje, desno. Uradne ure od 8. do 12. in od 3. do 6. zvečer. Ob tej priliki se načelstvo iskreno zahvaljuje Zadružni zvezi, ki ji je bila tako naklonjena, da ji je brezplačno dala na razpolago pisarniške prostore. Preselili smo se, da moremo v Ljudskem Domu i v Ljubljani razviti še močnejše našo organizacijo, kakor smo jo že.
Poslanec Gostinčar je v državnem zboru stavil ostro interpelacijo glede na nezgode, ki so se po krivdi vevške popirnice pripetile, ker nič za varnost delavstva ne skrbi. V seji proračunskega odseka dne 9. t. m. je pa zahteval, da naj zaukaže vlada v vevški po-pirnici naj strožje odredbe v varstvo delavstva. Nadalje je zahteval, da naj se plače delavstvu v Idriji urede tako,
kakor to delavstvo zahteva v svoji spomenici.
Prošnjo za izboljšanje plač delavstvu po slovenskih predilnicah vloži pri tekstilnem kartelu načelstvo J. S.
Z. po poslancu Gostinčarju.
J. S. Z. je priredila dne 8. t. m. v Črni pri Drofeniku svoje prvo zborovanje.
Črevljarski, strojarski in kovinar-ski odsek načelstvo J. S. Z. po inicijativi tržiške skupine kmalu ustanovi. Vse skupine in plačilnice, ki imajo med svojimi člani tudi črevljarske, strojarje in kovinarje, naj to takoj naznanijo centrali kakor tudi, koliko da je članov teh strok pri njih organizi- J ranih.
Južni železnici v Ljubljani. Južna železnica vpelje s 1. julijem za delavstvo, ki se vozi z južnega kolodvora v Vižmarje, Medvode itd., po znižani ceni nove vozne listke, s katerimi bo treba plačati vožnjo tour in retour (tja in nazaj). To bo velik, krivičen udarec za nas, ker bomo morali plačati s tedenskimi listki tudi vožnjo zjutraj v Ljubljano, ki se pa niti peljati ne bomo mogli, ker prihaja jutranji vlak za delavstvo prepozno v Ljubljano; ono se vozi lahko samo zvečer. Vsekako pa je čudno, da iščejo dobiček le — pri delavcih. Na to veliko krivico, ki se nam jo hoče prizadejati, opozarjamo merodajne činitelje, zlasti naše državne poslance za odpomoč. — Oko-ličanske občine, deželne in državne poslance in ljubljansko občino pozivamo, da naj bi se glede na okoličansko delavstvo, ki dela v Ljubljani, pripeljal prvi jutranji vlak z Gorenjskega v Ljubljano vsaj do tri četrt na 7 zjutraj. To bi bilo čisto lahko, niti novega vlaka bi ne bilo treba uvajati, samo prvi jutranji gorenjski vlak naj bi do tri četrt na 7 zjutraj pripeljal v Ljubljano. — Prizadeto delavstvo.
Tržaška skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze je priredila v nedeljo, 25. maja, društveni shod, kateri se je vršil v Marijinem domu ob velikanski udeležbi. Ker je bil prečastiti gospod predsednik zadržan vsled bolezni, je otvorila shod podpredsednica in članica J. S. Z. Pg. Ivana Štokolj, ki je po kratkem nagovoru podala besedo gospodu dr. Mohoriču iz Ljubljane, ki je z velikim navdušenjem in v jedrnatih besedah razložil pomen strokovne organizacije za službujoče ženstvo. Priporočal nam je združitev, osobito v sedanjih resnih časih, ko vedno več deklet prihaja v mesto iskat zaslužka; kolikor več deklet, toliko slabše postajajo službe in še bolj se bo izkoriščalo naš še tako težaven in neznosen posel-ski stan. Ker bi posamezna ne mogla ničesar storiti za zboljšanje naših žalostnih razmer, v katerih moramo živeti, zato je neobhodno potrebno, da se združimo v veliko mogočno armado.
V našo krščansko socialno strokovno zvezo, katera je ustanovljena na katoliški podlagi in kateri glavni namen je skrbeti za ubogo trpeče delavstvo. Gospod govornik je omenil tudi, naj bi bile vse naročene na zvezino glasilo »Našo Moč«, katero nam mora služiti kot mogočno orožje proti krivicam, ki se nam godijo. Občinstvo je z velikim zanimanjem poslušalo gospoda govornika in pri tej priliki je pristopilo v Strokovno zvezo 21 novih članic. Ko-nečno je podpredsednica v imenu skupine izrekla naj iskrenejšo zahvalo gospodu govorniku, želeča, da bi njegove besede padle na rodovitna tla ter zaključila ta vele važni shod.
Obsojen je bil dne 5. t. m. pri tukajšnjem deželnem sodišču radi kon-trobanta špirita in drugih vžitnini podvrženih predmetov tukajšnji trgovec Spreitzer na dvamesečni zapor, njegov bivši hlapec na tri mesece in en pomočnik na 14dnevni zapor za prezvesto službovanje. Ravnotako kakor pravi božja zapoved: »Boga je treba bolj poslušati, kakor ljudi«, pravi tudi kazenski zakon »mene se mora bolj bati kot gospodarja«. Ker se pa hlapec tega načela ni hotel držati, je dobil en mesec več kot njegov gospodar, ki je vlekel iz tega dobiček. Trgovcu Spreitzerju bo pač pošlo veselje spuščati se še kedaj v take manipulacije.
Sava. Delavsko strokovno društvo priredi v nedeljo, dne 15. t. m., ob pol 4. uri popoldne na dvorišču prvega delavskega konsumnega društva na Savi srečkanje in tombolo na koriS1 bolnim članom. Ob neugodnem vrem6' nu se vrši prireditev v dvorani delaU skega doma. Ker ima prireditev bjae namen, pričakujemo obilne udeležbe-Prosimo vse člane, naj za isto vsak Vu svoji moči dela in prispeva. Odbor. |
Iz Tržiča. Umrl je pred tednon Jožef Zavrl, delavec tukajšnje predih1* ce, in sicer za navadno delavsko^ b leznijo jetiko. Bolehal je dalj Rajni tovariš je bil blagajnik naše ]
goslovanske strokovne organizacije, iakoj ob njeni ustanovitvi ji je pri-stopil. Zelo so se prizadevali tukajšnji rdečkarji, da bi ga odvrnili od te organizacije, toda zastonj. Ostal ji je zvest do konca. Še v bolezni je pridno prebi-fal »Našo Moč« in drugo naše časopis-
Ob raznih prilikah je priporočal hašo organizacijo kot eno najboljših delavskih. Da ima že lepo število članov in članic, ni nemala zasluga umr-*ega Zavrla. Pogreba se je udeležilo delavstvo v obilnem številu, tudi po-zarna hramba je spremila na zadnji Poti svojega člana. Naj počiva v miru!
Iz Tržiča. Z druge strani se nam Piše:	Smrt nič ne izbira, kar pobira.
To se je izpolnilo pri nas v pretečenem tednu. Pobrala nam je nemila smrt dve osebi, katerih srca so zares gorela Za družabno življenje, katerih delovanje nam ostane v trajnem spominu. TTnrla je blaga narti sestra Rozalija Cernme, bila je vrla hčerka Marijine družbe. Bila je neumorna delavka v yrtu Marijinem, bila je tudi izvrstna bralka, katere ne bo izlepa nadomestiti. Kako so jo njene sestre iz Mari-jine družbe ljubile, to je pokazal njen Veličasten pogreb. Naj v miru počiva! ^ četrtek zvečer nam je pa preminul Paš blagi nepozabni tovariš Jožef Za-vrl, bil je ustanovnik J. S. Z. in cel čas Pjen blagajnik. Bil je cel čas naročnik delavskega lista »Naša Moč« in naš Pajboljši agitator, sploh on je bil iz Pravega srca član J. S. Z., ki je tudi Poznal nje prava načela. Pogreb nepozabnega nam tovariša smo imeli v soboto popoldan ob 5. uri. Udeležila se ga je tudi med drugim slavna požarna bramba z zastavo in več članov in čla-hici J. s. z. Kako so se. nekateri naši člani in članice trudili, da bi dobili Prosto posebno predilnico, seveda pa ni bito mogoče, ker je bil čas jako neugoden. Zato jim bodi na tem mestu izrečena vsa čast za njihov trud. Ali tukaj bodi potoženo, človeka je moralo srce boleti, ko je premišljeval take, ki So imeli prosto in čas, pa so šli raje drugam na izprehod kakor k pogrebu. Taki naj se uče od drugih nam nasprotnih društev, kaj se pravi skupaj držati. O takih bi izrekel te-le besede: So nergači, zabavljači, ti veliko govore, pa nič ne store.
Kam, če prideš v Celovec? Trd, bud boj bijejo koroški Slovenci za svoj harodni obstanek. Nemci jih hočejo na Vsak način uničiti gospodarsko in narodno. A naši bratje v Korotanu se hrabro branijo. Ustanovili so si že lepo narodno gospodarsko organizacijo po deželi in tudi v Celovcu vidno napredujejo. Imajo krepko razvito delavsko organizacijo, pa tudi inteligenca se zbira v svojih društvih. Središče vse-ga življenja koroških in celovških Slovencev pa je sedaj v slovenskem narodnem hotelu »Trabesinger« v Celov-°u na Velikovški cesti štev. 5. Hotel Ä frabesinger je edino slovensko narodno podjetje, ki zasluži, da ga vsi
Slovenci brez razlike prav izdatno podpiramo, bodisi s svojim obiskom bodisi na da drugim znancem in prijateljem svetujemo, da ob priliki, ko se mudijo v Celovcu, edino to narodno gostilno posečajo. Slovenci in Slovenke.! Kadar torej greste v starodavni Korotan, ustavite se vselej v slovenski gostilni v hotelu »Trabesinger«; tam dobite dobro postrežbo, lepe sobe no nizki ceni, izvrstno domačo kuhinjo in izborna pristna vina. V hotelu najdete tudi prijetno slovensko družbo.
Nesramnosti odgovor.
P Izjava. Močno presenečeno zaznalo je načelstvo »Ljudske posojilnice« v Ljubljani, da se je našel slovenski časopis, v katerem se blati in napada oseba gospoda deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča ter se celo sumniči njegovo delovanje kot bivšega načelnika »Ljudske posojilnice«. Gospod deželni glavar dr. Ivan Šušteršič je bil od leta 1895. do 1912., torej skozi 17 let načelnik »Ljudske posojilnice«. Njegovo delovanje tekom 17 let kot načelnika »Ljudske posojilnice« ni bilo samo povsem čisto, kar je pri poštenjaku samoobsebi umljivo, temveč tudi nad vse požrtvovalno. Ves čas svojega načelovanja »Ljudski posojilnici« je gospod deželni glavar dr. Ivan Šušteršič skrbel za prospeh in procvit »Ljudske posojilnice«, zapostavljajoč premnogokrat svoje osebne koristi in trpeč osebno škodo. Nečuveni napadi dajejo načelstvu »Ljudske posojilnice« povod, da iz lastnega nagiba javno ponavlja gospodu! deželnemu glavarju dr. Ivanu Šušteršiču, kot bivšemu mnogoletnemu načelniku »Ljudske posojilnice« svojo najiskrenejšo zahvalo, katero je načelstvo »Ljudske posojilnice« že javno izreklo ob priliki, ko je gospod dr. Ivan Šušteršič odložil načel-ništvo »Ljudske posojilnice«, smatrajoč to mesto za nezdružljivo z deželnimi glavarstvom. Načelstvo »Ljudske posojilnice« se zahvaljuje gospodu deželnemu glavarju dr. Ivanu Šušteršiču za njegovo 171etno požrtvovalno delovanje, kateremu v prvi vrsti se ima »Ljudska posojilnica« zahvaliti, da je postala eden največjih domačih denarnih zavodov na slovanskem jugu. Obenem prosi načelstvo »Ljudske posojilnice« gospoda deželnega glavarja, da se ne ozira na napade te vrste ter sprejme to izjavo v zadoščenje na znanj e.
V Ljubljani, 9. junija 1913.
»Ljudska posojilnica«,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Franc Povše,
t. č. načelnik.
Josip Šiška,
t. č. podnačelnik.
Izdajatelj: Fran Ullreich,Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk „Katoliške tiskarne“.
Le teiai
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:“ iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
									
i y/~~	w	//	w	//	w	//	\\	//	_A\	
Solidno izdelane
dežnike m solnčnike
priporoča
po najnižjih cenah
L. Mikusth. Ä'Ä
trg št. 15.
v:	7/	\\	// w //~~\v~' ~7/
*
S
i
5
a mm »»a
n. Ü1ULII1, Prešernova ulica
priporoča svojo
veliko zalogo čevljev do-:: mačega izdelka ::

\7.//	"s\.	// \y
//"AV	/Z"

Koroško! CELOVEC! Koroško!
Edino slovensko narodno podjetje!
Hotel TRHBESIHGEl v Celovcu
Velikovška cesta št. 5.
Podpisana voditeljica »Hotela Trabe-singer« se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali več časa ostanejo v Celovcu.
V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo.
Slovenci, ustavljajte se samo v edino slovenski narodni gostilni »Hotel Trabesin^ ger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela
Leon Alojzija.
K N IT
Tovarne za asbestškrili „ZENIT"
družba z om. zav. iÄor. Žumbcrk
dobavljajo najboljši in najcenejši
krouski materijal
Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
Rogata zaloga ženskih ročnih del in spadajočih potrebščin.
F Mprinl ljubljhnh
1 . UIC1 JUI Mestni trg 18_
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sn-kanca itd.
Jredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drug'h risb.
m	Pozor, slovenska delavska društva!	m
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Cesniku) LJUBLJHI1H Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene najnižje.
O	Postrežba poštena in zanesljiva.	O
Razširjajte ni delavstvom Daše glasilo
,Našo Moč‘.
— 96 —
ugovorih zasebnopravnega značaja (o zasebnem potu, vodi i. dr.) Obratovalnica pa se more vkljub takim ugovorom odobriti, toda ugovori se morajo v odbritvi izrecno natvesti. Obrtno oblastvo ne more glede zasebnopravnih ugovorov ničesar odločiti, ampak to more storiti le sodnija. Ako sodnija razsodi v prilog stranki, ki se je pritožila, se 'obratovalnica ali sploh ne sme napraviti, ali pa se mora primerpo omejiti, dasi bi bila iz obrtnopolicijskih ozirov dopustna. Ako bi stranka sicer ugovarjala, toda svojih zahtev ne bi iztožila sodnijskim potom, tedaj more podjetnik nastopiti proti taki stranki s pozivno tožbo, t. j., da naj dožene svoje pravice s pomočjo sodnije. Ako bi stranka molčala tudi na to tožbo, dovolilo bi oblastvo podjetniku, da sme napraviti obratovalnico vkljub pravicam prizadetega mejaša. Stranka, ki ni ugovarjala ali se ni odzvaja pozivni tožbi, je izgubila svoje pravice.
Ugovori, ki se nanašajo samo na nadlegovanje po hrušču, sajah in prahu), se ne morejo izpeljatvati iz zasebnopravne pravice; razsojanje o zdravstveni, obrtni in stavhinsko-policijski dopustnosti obratovalnice, je prepuščeno svobodnemu prevdarku oblastev. (Upr. sod. 2. jun. 1877, št. 901,)
O škodi, ki jo je napravil podjetnik, razsoja praviloma civilni sodnik. To velja tudi takrat, ako se je krivda storila s tem, da se niso izpolnjevali pogoji za obratovalnico. (Upr. sod. 16. marca 1883, št. 400.)
Stvari, ki zadevajo zdravje in varnost delavcev, spadajo med najvažnejše naloge obrtnih nadzornikov. Glej tudi § 74. o. r.
Ako pridejo pri odobritvi v poštev javnopravne pravice (javna pota, javne vode in dr.), ne razsoja o njih sodnija, ampak upravno oblastvo.
§ 32.
Premene obratovalnice.
Premene v kakovosti obratovalnice ali v izdelovanju!, ali zna-memto razširjanje, po katerem nastane katera v § 25. v misel vzetih okolnosti, je pred izvedbo na znanje dati obrtnemu oblastvu, katero sme komisijsko razpravljanje opustiti tedaj, če se uveri, da je na-merjana premenea ali razširba mejašem ali občini sploh prinese nove ah večje kvare, nevarnosti ali nadlege, nego so združene z do-zdanjo obratovalnico.
Zaradi premene v obrtnikovi osebi ni potreba novega odobrenja obratovalnice.
— 93 —
apnenica ali sadrarnica napravlja kje drugje in ne ondukaj, kjer se dobiva tvarina sama;
44.	lojarnice (talilnice za loj);
45.	lončarnige (naprave, kjer se žge glinenina);
46.	rokodelnice za povoskano platno;
47.	tovarne netilnega blaga;
48.	cukrarne, tovarne za špirit in stisnjene droži;
49.	naprave za koks,
50.	naprave za katran,
51.	naprave za katran lesa,
52.	sajarnice, če se postavijo kje drugje in ne ondukaj, kjer se dobiva tvarina sama.
Trgovinski minister j'e pooblaščen, sporazumno z ministrom za notranje stvari, povprašavši trgovinske in obrtne zbornice, ukazoma kaj izpremeniti v tem seznamu.
Tem obrtom je tudi prištevati naprave za proizvajanje in prevod elektrike. Glede tega obrta zahteva namreč min. naredba z dne 25. marca 1883 (drž. zak. št. 41), da naj se taka obratovalnica odobri samo na podlagi razglasnega postopanja, kakor ga zahteva obrtni red (§ 29). Za preizkušnjo obrtovalnice naj se privzemo strokovnjaki. Vsled projektirane obrtovalnice in njene izvršitve se ne smejo ovirati brzojavne naprave. Ako bi se to zgodilo, morajo brzojavni uradi skrbeti, da taka obrtovalnica odpravi vzroke oviranja.
Svečarnice in lojarnice so posebni drug od drugega različni obrti, in zato je treba za obrtovalnico za vsakega izmed teh obrtov posebnega odobrenja. (Upr. sod., 17. okt. 1889., št. 3340.)
Za vse v § 27. naštete obrte ne zadostuje odobritev obrtovalnice v smislu §§ 25. in 26., ampak se po § 29. zahteva strožje postopanje predno se obrtovalnica odobri, ker so imenovana dela veliko bolj nevarna soseščini in delavcem, ki imajo pri tem opraviti.
§ 28.
Prošnja.
Za odobrenje v § 27. imenovanih obratovalnic je treba prositi obrtno oblastvo ter prošnji priložiti potrebne opise in risbe.
Prošnje za odobritev obrtovalnice se kolkujejo s kolkom 1 K; le v onih slučajih, ko zakon zahteva razglasnega postopanja (§§ 27. in 29.), morajo biti kolkovane s kolkom 2 K.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulita 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
Sladnl čaj-zajtrk!
Ifril 50 % prihranka in okusen zajtrk, južina! doselili ■ žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladnl čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima-ime Sladin in Mni*l vec*no bolj priljubljen. Povsod V4kg zavoj 60 vin. lllUb! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7«ll*9Ivio1 käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, LUluVit?" Josefstädterstrasse štev.25, Radetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
fXuiteft £eiijo	po cvrut in w
m/nesl/iiHrpotovali na/so obmefe
rSimonJ^i/OnetelZa
jßjQiiAj&vri ZftbloAvorske u2ice20. ^KUkomOtai^/asnilaAj/oMlrapžaAuf.
FR. P. ZAJEC, Kfe
Izprašani optik.
Zalagate!) c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Naj večji optični zavod.
Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo n at a n -čno po naročilu I in zdravniških predpisih. —
Nadalje priporočam svojo veliko izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. V. a popravila izvršujem v S\oji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik.
Lekan „Pri kror Mr. PU. Bol«
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proH želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Bibje olje, steidenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
Edina in najkrajša linija u Hmeriko!
Samo 5 dni! (
iz Hawre v New-York
francoska prekmurska družba.
Veljavne vozne liste (Šifkartc) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za rovratek iz Ämerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“
ED. ŠMARDA
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
----- Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
IVHNIHXihSIH’^mu
========= Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles In šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
üiiimiiiiiiiiiiiimiiaaiiiiimaniiiiiiiiHüiimiiiiiiiiiiiiianioiiiGEiiiiiiiiiiiiü
= Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: I
I	BIOGLOBIN	1
=	I
= Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. =
= Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. | = V steklenicah po K 3'50 in K 2'— v vsaki | =	lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	f
I M= R. Sušnik (
1 lekarna „Pri zlatem jelenu“ | Ljubljana, Marijin trg. niiiitiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
i
4
31 O 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4'75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
Haiboliša. nalslmrneiša prilka za štedenie! j
Ljudsko Posojilnico
resisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni li, nasproti iiotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
— 94 —
§ 29.
Izrok.
Nameravano podjetje naj oblastvo razglasi z oglasom v dotični občini nabitim in s posebnim priobčilom županu in znanim mejašem — po okolnostih tudi s tem, da ta oglas enkrat uvrstiti da v novine, za uradna naznanila namenjene, ter naj pri tem na dobo od 2 do 4 tednov nastavi komisijsko razpravo, pri kateri bode podati kake ugovore — ako se ni že prej zgodilo pismeno — ker bi oblastvo sicer, ako se ne najde uradoma nikak pomislek, dopustilo obratovalni) o napraviti.
Oblastvo naj tudi ukrene, da se uradna dejanja, katerih bi bilo morebiti iz ozirov na stavbinsko, požarno in zdravstveno policijo in pa po zakonih o porabi voda, kolikor moči, opravijo hkratu z onimi, ki merijo na obrtno-policijsko dopustnost obratovalnice.
Po prejeti prošnji za odobritev obrtovalnice razglasi torej obrtno oblastvo nameravano podjetje občini in znanim mejašem, da morejo varovati svoje pravice in koristi. — Pod besedo mejaši pa ni umevati samo oseb, katerih posestvo neposredno meji na oni prostor, kjer se misli napraviti obrtovalnica. V zvezi s § 25. o. r. se mora ta beseda nanašati na vse posestnike nepremičnin, ki bi bile po krajevni legi in kakovosti kakorkoli prizadete vsled uplivov, kateri so omenjeni v § 25. Vsem tem osebam naj se da prilika, da morejo ugovarjati proti napravi obrtovalnice. (Upr. sod. 1. febr. 1884, št. 142.) Vsled kakšnih morebitnih omejitev, katere uradoma ukrene obrtno oblastvo, ne zadobe mejaši nobenih pravic. (Upr. sod. 1. aprila 1892., št. 1063.)
Obrtno oblastvo naj pravočasno obvesti pristojnega obrtnega nadzornika v vsakem slučaju, ko se vrši komisijska razprava, v svrho odobritve kake take obrtovalnice, katera je po> namenu zakona iz leta 1883. večje važnosti. (Ukaz min. za notr. stvari 27. okt. 1884, št. 5167.)
Naprava obrtovalnice je v največ slučajih v zvezi s takim zidanjem, za katerega je treba posebnega stavbinskega dovoljenja; zato veleva § 29., odstavek 2., da naj se obe razpravi, obrtno policijska in stavbinsko policijska, vršita kolikor mogoče obenem, ker je to podjetniku koristneje.
Vse stvari, ki zadevajo porabo vode, spadajo praviloma v področje onega političnega oblastva I. stopnje, v katerega delokrogu se namerava napraviti obrtovalnica. Odobrenje obrtovalnic ob plovnih in brodarskih rekah je pridržano političnemu deželnemu oblastvu.
— 95 —
Po zakonu § 99. zakona z dne 16. nov. 1851. (drž. zak. št. 1 za leto 1852.) se ne smejo v obližju železnic napravljati take obrtovalnice, vsled katerih bi prišel v nevarnost pravilni in varni promet po železnici.
§ 30.
Razprava.
Pri komisijski razpravi naj oblastvo uradoma in tudi tedaj, kadar ni ugovora zoper obratovalnico, poizve vsö merodajne okolnosti in vse ugovore temeljito pretehta ter kolikor moči gleda, da se ugovori poravnajo zlepa.
V razloki, katera naj se da kar najhitreje, je vsekakor izreči, je li in v koliko je moči nameravano obratovalnico v obrtno-poli-cijskem oziru dopustiti in se torej odobruje.
Ako se obratovalnica odobrnje, naj ta razloka obseza pogoja in omejitve, ki so morebiti potrebne z ozirom na napravo in obratovanje, in pa naredbe, ki se vidijo potrebne, da me bi morebiti naprava delavnih prostorov nasprotovala določilom § 26.
Ako se je zoper podjetje ugovarjalo iz zasebnopravnih naslovov ter ni bilo mogoče ugovorov pravnati izlepa, treba jih je podeljujoč odobrenje, izrecno navesti z napotilom, naj Se doženo s pravdo. Političnemu oblastvu to ne more dati povoda, da bi prepovedalo napravo obratovalnice.
Samo sodišču pristoji na zaprosbo stranke razločiti vprašanje, je li napravo obratovalnice, ki se je v obrtno-policijskem oziru spoznala za dopustno, ustaviti dotle, da se dožene pravda, ali pa če se sme in s katerimi utesnili se sme obratovalnica med tem napraviti (§§ 340, 341, 342 ob. gr. drž. zak.).
§ 31.
Troške za oznanilo in postopek o napravi obratovalnic plačuje podjetnik; a troške, ki jih nagajivi (objestni) ugovori napravijo, nosi naj ta, kdor je ugovarjal.
Pri komisijski obravnavi se mora torej obrtno oblastvo ozirati na morebitne ugovore interesovanih strank in varovati javne koristi. Ako ni nobenega ugovora ali kakega drugega pomisleka, potem obrtno oblastvo odobri obratovalnico.
S tem, da obrtno oblastvo odobri nameravano obratovalnico, je le izrečeno, da je podjetje dopustno v obrtno-policijsketa oziru. Ne pomenja pa ta odobritev, da je s tem odločeno tudi v morebitnih