221
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — „Wien. Zeitg." od 6. dne t. m. je priobčila dvojno lastnoročno pismo presv. cesarja: eno na predsednika ministerstva kneza Auersperga, drugo na ministra barona Lasserja. V prvem cesar jemlje na znanje napoved odstopa ministerstva, pa si pridržuje odlok o tem za pripravni čas in izreka željo, da ministri do tega časa obdržijo svojo službo, mini-sterstvo notranjih oprav pa izročuje knezu Auerspergu. V drugem pismu sprejme cesar odstop bolehnega ministra Lasserja, izreka mu priznanje za njegovo večletno jodlično službovanje ter mu podeluje veliki vitežki križ Štefanovega reda.
— Začasno po takem ostane sedanje minister-stvo razen barona Lasserja , ki gre v pokoj. Resnične so besede „Obzora" , ki piše: ,,Zavoljo odstopa sedanjega ministerstva nikdo ni žalosten, in cel6 njegovi prijatelji ne, al nihče se tudi ne veseli, da odstopi. Toliko je zavladal pesimizem v večini narodov naše monarhije,
da se nikdo ne nadja, da se stvari obrnejo na bolje. Vse se pričakuje le od slučaja, nič pa od spoznanja pravega blagra za monarhijo, dokler gospoduje ona umetna večina, ki nima korena v narodih*. Mi dostavljamo temu le to, da dogodbe zadnjega časa v državnem zboru so kazale , da tudi ni nobene kompaktne večine več, na katero bi se naslanjalo ministerstvo Auersper-govo, ampak le manjšine so, v katere je razdrobljena prejšnja večina poslancev.
—   Slovanska  mladež  na   tukajšnjem   vseučilišču
Eripravlja za leto 1879. knjigo z naslovom ,,Almanak", i bode zabavno-poučne stvari razpravljal v vseh slovanskih jezicih. Naročnina je odločena na 1 gold. 20 kraje., ki se pošilja gosp. Todoroviču na Dunaj (Burgstrasse 24); prodajal pa se bode po 1 gold. 60 kr. Iz Lvova, — Gališki deželni zbor se ima nek* sklicati   9. dne septembra in le 6 tednov trajati.
Iz Zagreba. — Deželni zbor se je pričel v poc-deljek. Ce je res, kar piše Magjarski list „Budapešt. Corr.", ima se zbor že končati 13, dne t. rr — po komandi iz Pesta! In prav verjetno je to, kajti mag-jarizem čedalje bolj svojo oholo glavo povzdiguje; če bo tudi magjarski jezik Hrvatom ,,narodni" jezik!
Ogersko. — Po dovršeni novih volitvah poslancev, ki bodo v očigled okupacije Bosne in Hercegovine, kateri so Magjari zakleti protivniki, sila burne, se snide državni zbor v Budapeštu 17. oktobra.
Iz Rima. — Tukajšnji časnik „Capitale" je objavil pismo, ki ga mu je poslal Ga ribal d i o socija-lizmu, ki Nemcem zdaj toliko sivih las dela. Gari-baldievo to pismo gre zdaj po vseh časnikih, ker je res vredno, da se čita.    Glasi se tako le:
„Ni dolgo temu, kar sem nemškega in ruskega cesarja hvalil. Jaz se tega ne sramujem. Ona imata vsa kako velike zasluge za narodni napredek, zato me je zabolel napad La Častitega Viljema. — V tem slučaji nisem komunard, pa ker sem star, težko mi je svetovat-' Sedaj gre vse na to, da se socijalizem ukroti, in to se prav lahko zgodi tako-le: 1) naj se stalne armade razpustijo, da se ljudje poprimejo poljedelstva, pa bode potem nehalo siromaštvo; 2) železo naj se rabi za napravljanje gospodarskega orodja, pa ne za bojno orožje 5 3) naj nekateri jed6 samo za dvanajst ljudi, a ne za tisoče; 4) naj se napravi mednarodna so dni j a, katera bi razpore med narodi razsojevala, da se tako odstranijo za ljudstva nesrečne vojske. S tem svetom kongresu (Berolinskemu) na srce pokladam: ako se Slovanom ne da pravica, hočemo mi napovedati revolucijo.                     Vaš G. Garibaldi."
Iz Benetek. — Agitacij zoper Avstrijo na Laškem ni konca ne kraja; zdaj rogovilijo Lahoni v Kopru, zdaj v Trstu, drugikrat v Paznu, Gorici itd. O binkoštnih prazikih so v Benetkah Avstrijak o-o gerskemu k o n-sulatu cel6 okna razbili in grb s hiše vrgli v bližnji kanal. Ona dva praznika so namreč iz Trsta v Benetke pričakovali gostov po parobrodu; al ker se je za to veselico oglasilo premalo Tržačanov, ni parobrod se odpeljal v Benetke. Druhal Beneška pa je sumičila, da je policija Tržaška na prošnjo Avstrijsko-ogerskega konsulata prepovedala izlet v Benetke. In to je bil vzrok onemu velikemu škandalu, pri katerem je policija Beneška roke križem držala. Italijanska vlada je sicer pozneje javno grajala ono demonstracijo; al da je to le prazna beseda, ve ve3 svet. — Radovedni smo, bo li minister vnanjih uprav grof Andraasv tudi to do-godbo , ki je v zvezi z demonstracijami Isterskimi, Tržaškimi in Goriškimi, smatral za šalo?
222
Iz kongresa se slišijo vsakovrstne reči. Zasedba Bosne in Hercegovine po Avstrijski vojni je sicer sklenjena reč, a utegne se se zavleči, čeravno se govori, da ima naša vojna že 15. t. m. z begunci vred na dveh straneh, južni in severni, prestopiti mejo. Grof A n-drassy ni v majhnih zadregah. Turčija je rekla sicer, da je zadovoljna z zasedanjem Bosne po Avstriji in da se bo o tem, kako se ima izvršiti, dogovorila sama z Avstrijo. Na to neki pa je povdarjal Bismark, da je kongres dal Avstriji nalogo, vrediti Bosno in pomiriti jo. Vprašanje pa je pri tem: boli politiki Magjarski mogoče narediti drugej mir, ko ga še doma ne more, marveč je spravila Nemce ravno tako, kakor Slovane in Rumunce v najhujšo opozicijo zoper sebe. Ta politika bi rada pomagala Turkom na noge, to čuti tudi Bismark, ker je vsakemu, ki bi od Rusije zahteval še kaj, rekel, „da miroljubja Ruskega utegne enkrat konec biti." V drugem obziru je pa Andrassy v zadregi zavoljo volitev, ki se imajo pričeti na Ogerskem. Magjari ne morejo pozabit še „zatiranja brata Osmana" in če bi Avstrija zasedia Bosno, utegnile bi volitve izvršiti se tako, da bi vlada se vstrašila. Zato je skoro gotovo, da bomo pač pripravljeni za marširanje, a mar-širali ne bomo tako brž; to se da slutiti tudi potem, da je za nadpoveljnika zasede vojne imenovani general Filipovi 6 z Dunaja vrnil se nazaj v Prago. Je li to prevrvt na bolje ali na slabše, to se bo še le pokazalo. To je pa očitno že zdaj, da nesrečna Magjarska notranja politika je Avstriji o unanji politiki zelo napoti.
Kar se tiče mobilizacije, se sliši zdaj, da bo veča kakor je bila nameravana skonca, S prvega je bilo namenjeno spraviti le 4 divizije na noge, zdaj pa se spravljajo še 3, tako da jih bo 7 ali morda cel6 9 na nogah. Pravijo, da se to godi zavoljo tega, ker je vedenje Turčije vzbudilo sum, da je nahujskala mo-hamedance zoper armado Avstrijsko, ki ima priti. Sliši se tudi, da je Andrassy vzdignil drugo polovico dovoljenih mu 60 milijonov, a da jih ne misli potrošiti za zasedbo Bosne in Hercegovine.
Iz Bosne sta prišla dva poslanca v Beroiin s prošnjof naj bi Srbija zasedla Bosno, a ne Avstrija; toda poslanca nista nič opravila. Madjari se namreč hudo boje Srbije; če bi pridobila si Bosno, bila bi jim premogočna. — Grki ne dobe nič, saj pa tudi s svojo perfidno politiko nič zaslužili niso.
Kongres se ima raziti v soboto 13. t. m. Zadnje novice so namreč te, da se bo ta dan podpisal protokol. Po tem je sklepati, da so se vsa vprašanja ugodno rešila zlasti, ker se je Rusiji pustil tisti vpliv, ki jej gre po vspehih orožja in po velikih žrtvah. Spodnji del Donave se ima postaviti pod nadzorstvo komisije nalašč za to postavljene in nobena vojna ladija ne sme va-njo; podonavske trdnjave pa se imaja razrušiti. Turška je neki še zahtevala, da v Bosni in Hercegovini ostane gospodarstvo s premoženjem mošej (Turških cerkva) v njenih rokah , isto tako civilna uprava omenjenih dežel; a predloge tega kongres ni sprejel. Tudi zarad provinc in trdnjav v Aziji se je vnel razgovor, ki se je slednjič končal s tem, da rešitev tega vprašanja se prepusti Rusiji in Angleški, varstvo svetih dežel pa Francoski.