f*o»nina plačana v gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBC	  Cena	posamezni številki Din 1*50.
IRGOVSKi 'ST
Zasopi« m trgovino, Industrijo In oi>^
ifeirdnišSvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ]T£ Naročnina za ozemlje SHS: leino 180 D, za pol leta >. za četrt leta <*■" Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. £7 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani,
LETO VIL	Telefon	štev.	5>52	LJUBLJANA,	dne	5.	aprila	1924.	Telefon	štev.	552	ŠTEV.	42.
Dr. P. K.
Likvidacija oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani in določitev ministrske kompetence.
V »Trgovskem listu« št. 8 z dne 17. januarja 1924 je bila razprava o nameravani ukinitvi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani In o možnostih glede dodelitve agend med oblastno upravo v Ljubljani in Mariboru na eni strani in med ministrstvom za trgovino in industrijo na drugi strani. Naše gospodarske kroge bo sedaj gotovo zanimala vest, da je minister za trgovino in industrijo na podstavi sklepa ministrskega sveta z dne 15. februarja 1924 izdal naredbo o likvidaciji ministrskih oddelkov v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Splitu. Likvidacija se ima izvršiti do 30. aprila 1924.
Po tej naredbi se velikima županoma v Ljubljani in Mariboru priključi obrtni referat, t. j. izvrševanje obrtnega reda in drugih obrtno obratovanje uravnajočih predpisov v II. instanci, dočim so ministrstvu pridržani naslednji posli:
1. Podelitev koncesij za letne in mesečne sejme in odobritev njih premestitev.
2. Končna odobritev za zgradbe industrijskih in tvorniških podjetij in nadzorstvo nad njimi.
3. Podelitev koncesij za javna skladišča.
4. Odobritev za ustanovitev delniških družb in zavarovalnic, hranilnic, kreditnih in gospodarskih zadrug, nadzor nad njimi in postavitev državnih komisarjev.
5. Dovolitev, da smejo inozemske delniške družbe in zavarovalnice osnovati podružnice v tuzemstvu, in nadzor nad njimi.
6. Posli glede ustanovitve in nadziranja borz.
7. Posli glede ustanovitve in nadzorstva nad trgovskimi in obrtniškimi zbornicami.
8. Trgovsko in obrtno šolstvo in gospodinjske šole obrtnega pravca.
9. Uprava in nadzor poslov glede kontrole mer in preizkušnje čistine dragocenih kovin.
10. Posli glede pospeševanja obrti m domače industrije (špecijalno preko urada za pospeševanje obrti in osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani).
11. Uprava zakladov in fondov za pospeševanje trgovine in obrti in nadzor nad njimi.
12. Posli glede tujskega in turistov-skega prometa.
13. Reševanje prizivov vil. instanci ° predmetih, kjer so pokrajinska oblastva določala v I. instanci, in reševanje prizivov v III. instanci o pred-
Her 30 8resk* poglavarji odločali v I. in pokrajinska oblastva v II. instanci, vse to v slučajih, v katerih je priziv na ministrstvo po zakonu dopuščen.
Potemtakem bo od 1. maja t. 1. da-Ije vse navedene posle, kolikor jih je dosedaj opravljal ljubljanski ministrski oddelek, reševalo ministrstvo samo. V glavnem^ si ministrstvo pridržuje vse važnejše koncesijske zadeve. Pri trgovinskem in obrtnem Šolstvu se bo menda našel izhod, da se bodo tekoči administrativni posli tudi denarna nakazila za stvarne potrebščine izvrševali začasno v Ljubljani za obe oblasti.
Nekaj popolnoma novega pa je, da se ministrski kompetenci pridružujejo tudi posli, za katere so po besedilu v Sloveniji veljavnih zakonitih predpisov pristojna podrejena obrtna oblastva, kakor za podelitev koncesij za letne sejme obrtna oblastva II. stopnje in za odobritev zgradb industrijskih podjetij obrtna oblastva I. stopnje, višje instance pa le v slučaju priziva.
Prizadevanja ministrstva za trgovino in industrijo, da si pridobi odločilen vpliv na ustanovitve in gradbe novih industrijskih podjetij zlasti v Sloveniji, trajajo že nekaj časa. V enega zadnjih načrtov zakona o proračunskih dvanajstinah se je spravila tozadevna določba, ki pa vsled odpora prečanskih industrijskih organizacij ni postala zakon. Sicer so nam finančni zakoni prinesli že marsikatera presenečenja.
Dosedaj je ministrstvo odločalo le o principielni pripustitvi inozemcev k izvrševanju trgovskih in obrtnih poslov in k obratovanju industrijskih podjetij. Sedaj pa ob izvedbi zakona o obči državni upravi (Ur. 1. 49/1922) je ministrstvo za trgovino in industrijo dobilo priliko, da povodom prenosa poslov pokrajinskih ministrskih oddelkov na ministrstvo in oblastne uprave uveljavi določbo člena 10 g) uredbe o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo (Ur. 1. 128/1919), ki se glasi: Naloga industrijsko-obrt-nega oddelka je (med drugim): »da pregleduje in preizkuša zgrajene tvorniške naprave ter izdeluje definitivna dovolila za pričetek obratovanja«.
Po srbskem zakonu o radnjama (obrtnem redu) je namreč odobritev vseh obrtnih naprav v smislu III. poglavja v Sloveniji veljavnega obrtnega reda pridržana ministrstvu za narodno gospodarstvo (sedaj ministrstvu za trgovino in industrijo); nižja instanca izvrši samo v zakonu predpisani postopek, med drugim tudi lokalni ogled, spis se pa predloži potem ministrstvu v končno odločitev.
Vsled uvodoma navedene ministrske odredbe naj bi veljalo isto od 1. maja 1.1. dalje za industrijska in tvor-niška podjetja, ki se bodo osnovala v ljubljanski in mariborski oblasti. Priziv zoper odklonilno ministrsko odločbo bi bil potem mogoč le še na upravno sodišče, t. j. na državni svet v Beogradu. Pojem »industrijsko« podjetje ni jasen in je lahko zelo elastičen; zgoraj citirana določba uredbe o ustrojstvu ministrstva za trgovino in industrijo pa govori le o »tvorniških« napravah.
Glede sejmov je ministrska kompetenca predvidena v čl. 8 uredbe o ustrojstvu ministrstva za trgovino in industrijo, dasiravno pristojnost ministrstva za podelitev koncesij ni jasno izražena, in se bodo tudi ti spisi predlagali ministrstvu v rešitev v I. instanci.
Tu bi bilo omeniti, da ureditev teh novih kompetenc, ki so bile primerne za malo agrarno Srbijo, niso pa za veliko Jugoslavijo, ni povsem v skladu s čl. 18 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, ki v upravnem postopku predvideva v obče dve instanci.
Ministrskemu referentu se je pri oločanju kompetenc pripetil lapsus,
■ da je spravil v pristojnost ministrstva za trgovino in industrijo tudi »odobritev za ustanovitev kreditnih in gospodarskih zadrug in nadzor nad njimi«, kar je v nasprotju z zakonom o pridobitnih in gospodarskih zadrugah, ki je v Sloveniji še v veljavi.
Omenja se še, da se bodo v smislu navedene ministrske odredbe morale v Sloveniji obstoječe strokovne obrtne zadruge preosnovati po oblastih, ker nadzorstvo nad poslovanjem zadrug, ki pritiče sreskim poglavarjem na sedežu zadrug, ne bo moglo segati v področje druge oblasti.
Naša ministrstva bodo imela po izvedbi zakona o obči upravi in po likvidaciji pokrajinskih uprav obilico novih poslov, ki so jih sedaj izvrševala pokrajinska in okrajna oblastva. Saj celo gostilniške in kavarniške koncesije (takozvane krajevne pravice) podeljuje ministrstvo za notranje zadeve. Vsaka moderna državna uprava zasleduje tendenco, da se centralna oblastva kolikor mogoče raz-bremene, da se morejo posvetiti svojim pravim nalogam, ki jih imajo kot vrhovne upravne instance. Pri nas je ravno narobe. Remedura v teh pogle-
dih bi bila pač mogoča pri obravnavi načrta zakona o vrhovni državni upravi v narodni skupščini, odnosno povodom uzakonitve sedanjih začasnih uredb o ustrojstvu ministrstev. Vendar za to zaenkrat ni mnogo izgleda ob obstoječi tendenci za centralizacijo vseh važnejših upravnih poslov.
Centrala bo imela, kakor vidimo, odslej v svojih rokah vso moč v gospodarskih stvareh, če se bo ta moč porabljala objektivno in pravično, bo lahko dobro vse. Če se bo pa morda pri tem favoriziralo gotove dele države, druge pa zapostavljalo, posledice seveda ne bodo izostale. Slovenija, ki je za Jugoslavijo ravno tako potrebna, kakor recimo Banat ali Bosna, je predvsem industrijska pokrajina ter se more z ozirom na njene vodne sile, na domači premog in po-rabnost delavskih moči razvijati le v tem pravcu, in to posebno, ker je lastna poljedelska produkcija nezadostna. Ako bo kdo hotel iz izvestnih razlogov ovirati ta naravni razvoj, se ga bo moralo smatrati za neprijatelja slovenskega ljudstva, ki hočo delati in ima voljo za gospodarski napredek.
Davčna varščina ob izvozu In uvozu blaga.
Izvozniki in uvozniki plačujejo cb 5
carinjenju blaga poleg carine tudi 2% davčno varščino od deklarativne vrednosti blaga, ako se ne izkažejo s potrdilom davčnega urada, da so plačali davek za preteklo in za vsa prošla četrtletja tekočega leta. Domačim izvoznikom in uvoznikom se eventualno pobrana varščina zaračuni pri pristojnem davčnem uradu na račun njihovih davkov, varščina, katero plačajo inozemci ali osebe, katerim davek ni predpisan, se pa odpremi osrednji državni blagajni. Varščina ima torej v prvi visti namen, da zavaruje davek pri onih izvoznikih in uvoznikih, ki ne plačujejo v tuzemstvu davkov, dasi se, če ne redno pa vsaj od slučaja do slučaja bavijo z uvozom in izvozom. Legitimna trgovina ne občuti plačila te varščine, ker v redu plačuje predpisane davke; ako s© pa v izrednem primeru ne more izkazati z dokazilom o plačanem davku, *n l®. PHmorana plačati davščino, se varščina itak zaračuni kot davčno plačilo pri pristojnem davčnem uradu.
Varščino bi morali plačevati tudi tuzemci, dasi plačujejo v tuzemstvu davke, ako jim davek ni predpisan od obrti, v čigar stroko spada izvožen® ali uvoženo blago. Vendar pa tuzemci, se bolj pa inozemci izigravajo davčno varščino: tuzemci s tem, da se izkaže-jo s potrdilom o plačanem davku brez označbe, ali so plačali davek tudi od obrti, v katero spada uvoženo ali izvoženo blago, inozemci pa se v tem oziru poslužujejo najrajši posrednikov ali drugih tuzemskih firm, da se ognejo plačilu varščine. Mnogo inozemskih firm sporoči carinskemu posredniku, da so blago pripeljale za kako znano domačo veletrgovino. Posrednik seveda deklarira blago na naslov dotičnega domačega veletrgovca m carinarnica, ki ji je znano, katere veletrgovine so v zadnjem času predložile potrdila o plačanem davku, v takem primeru ne zahteva vedno potrdila o plačanem davku. Še večkrat pa se zgodi, da posrednik deklarira blago na lastno ime in pokaže ob carinjenju potrdilo, da je plačal njemu predpisani davek, dasi ocarinjeno blago ni niti njegova lastnina, ampak inozemskega uvoznika.
Organizacije in korporacije pridobitnih slojev so že opetovano opozar-
jale merodajne faktorje na potrebo, da se prepreči izigravanje navedbe, ki odreja pobiranje davčne varščine, da se omogoči ali vsaj oteži inozemska trgovina, ki ne plačuje v tuzemstvu davkov. Med drugimi se je z načinom pobiranja te varščine v novembru lanskega leta pečala tudi Trgovska in obrtniški zbornica za Slovenijo in naprosila med drugimi tudi generalno direkcijo neposrednih davkov, da ukrene, kar je potrebno, da se za bodočnost preprečijo katerekoli zlorabe ali izigravanja pri pobiranju davčne varščine.
Na opetovane pritožbe je generalna direkcija neposrednih davkov z dopisom z dne 19. marca t. 1. št. 4892 opozorila generalno direkcijo carin, da se čim bolj množijo primeri, da posamezni carinski posredniki pri svojem poslovanju na račun svojih naročnikov v deklaracijah ne navajajo imena in kraja svojih naročnikov, ampak vpisujejo v deklaracijo le lastno ime, kakor da bi bili sami lastniki blaga, katerega prijavljajo za carinjenje. Iz tega razloga je generalna direkcija carin nai*očila carinarnicam.
1. Da se najtočnejše ravnajo po določbi gospodarsko-finančnega komiteja ministrov št. 8827 od 6. junija 1920, ki se glasi: »Vse carinarnice pobirajo poleg rednih uvoznih in izvoznih carin še 2% od vrednosti varščine od vseh oseb, ki ne dokažejo, da so iz-vozniški ali uvozniški obrat prijavile pristojnemu davčnemu oblastvu za odmero davkov in davek za vstrezni čas tudi plačale.«
2. Da pri vsaki ekspediciji blaga, pri kateri carinski posredniki prijavljajo blago za carinjenje, pazijo, da ti poleg svojega imena označijo v deklaracijah tudi ime svojih pooblastilo-dajalcev in kraj njihovega izvozni-škega ali uvozniškega obratovanja.
3. V primerih pa, v katerih carinski posredniki ne prijavijo podatkov o svojih pooblastilodajalcev v smislu prejšnjega odstavka, naj carinarnica smatra, da uvoz ali izvoz blaga opravljajo carinski posredniki na svoje ime. V teh primerih naj se zahteva od njih: a) potrdilo o plačanem davku za uvozniško in izvozniško obratovanje; b) ali pa takojšnje plačilo 2% varščine od deklarativne vrednosti blaga.
TRGOVSKI LIST, 5. aprila 1924.
r t •i*TMTvrr-mfv^Tn-^VTTiMrir r*-riw	fT»rt - -t~ i n — v-^t• f^tMWPnwwwiM»gro,3Baa»MiBWi»tri'giiiTnrvaagK8ffwwTtttWK*u3itMB*MaffpV'-*-* m.•	nr.	•*•	»>■!■•. •	■! • •.- •„ •*—*r«•i<*%M^.->v»««aacaHw*>
Siran 2.
Carinarnice so zavezane, da osobi-to pazijo na tekst davčnega potrdila, katerega predlože carinski posredniki. Za zadosten dokaz se smatrajo le ona potrdila, ki se glase na plačilo davka od uvozniškega ali izvozniške-ga obrta. Potrdila, ki se glase edino na plačilo davka od carinsko posredniškega poslovanja, carinarnice ne smejo upoštevati. Posredniki morajo v takem primeru brezpogojno plačati 2% davčno varščino, ki se zaračuni v prid osrednje državne blagajnice.
Določila o pogojih za pobiranje 2% državne varščine so s tem izdatno po-
ostrena, vendar pa izigravanje še ni v j pclnem obsegu izključeno. Po našem j mnenju bi se izigravanje davčnih po- j trdil izdatno otežilo, ako bi se v bodoče ne izdajala potrdila s splošnim besedilom, da je la ali oni plačal vse predpisane davke, ampak naj bi se v bodoče v potrdilih izrecno navedlo, od kakšnega obrta plačuje uvoznik tuzemske davke, da more carinarnica v primerih, v katerih bi izvoženo blago ne spadalo v stroko obdačenega obrata, kljub plačilu ostalih davkov pobrati davčno varščino v korist osrednje državne blagajnice.
Koncem sanacijske periode imajo do- : našati direktni davki 156 milij. zl. K, indirektni pa 241 milijonov, torej skupno okroglo 400 milijonov zlatih kron. Značilno je, da je svoječasno najdonosnejši zemljiški davek po novem načrtu med vire davčnih dohodkov potisnjen v ozadje s svojimi 38 milijoni zl. K. Prvenstvo ima dohodninski, premoženjski davek (60 milijonov), hišni davek in udeležba države na najemninskih davkih ima vreči 55 milijonov zl. K, družbeni davek 8 milijonov. Značilno je, da mora mestna hišna posest, ki tvori v primeru s podeželno zemljiško posestjo le razmeroma zelo majhen del madžarskega narodnega premoženja, plačati več davkov, kakor pa glavni vir narodovih dohodkov. Še bolj kričeče je razmerje med indirektnimi davki in pristojbinami pa direktnimi dajatvami. Med neposrednimi dajatvami je na prvem mestu prometni davek s svojimi 65 milijoni zl. K ob koncu sanacijske dobe. Dohodki iz pristojbin in konsumnih davkov bodo znesli 48 milijonov zl. K, carinski dohodki 40 milijonov, tobačni monopol 32.5 milijonov zlatih kron.
Vsi ti ukrepi imajo namen, da spravijo proračunani deficit prvega sanacijskega leia v znesku 175 milijonov zl. K na prebitek 13 milijonov zl. K koncem sanacijske dobe. Celotna slika triletnega finančnega načrta kaže, da ima v mnogo manjši meri tendenco omejitve državnih izdatkov, kakor pa povišanje državnih dohodkov. Ogrskemu davkoplačevalcu bodo naložena ogromna davčna bremena. Bodočnost bo pokazala, če Madžarska zmore ta bremena.
M. Savič:
Naša industrija in obrt
(Nadolicvanje.)
Taka šola bi pospeševala otvoritev tovarn v krajih trgovine in večjo delavnost pri izdelovanju sukna, katerega se izdela okoli 200.000 m na leto, kakor so tkalske šole v Leskovci in Užiču pospešile otvoritev tamoš-njih tovarn. Tako zaradi hišne industrije, kakor zaradi 15 delavnic s 75 statvami in 40 delavkami, ki izdelujejo srbsko platno za prodajo in po naročilu, trebalo bi poleg te šole ustanoviti tudi šolo za tkanje bombaža in volne na statvah na ročni in mehanični način in za apretiranje tkanin ter za tkanje gotovih imitacij pi-rotskih preprog. Ureditev bi stala okoli 30.000 Din. V šoli bi se preizkusili posamezni predmeti, ki bi se uvedli pri izdelovanju hišne in obrtniške industrije, predvsem predmeti, ki se izdelujejo tudi na zapadu na roko. Taka šola bi bila prva v Srbiji, spada pa v vrsto neodložljivih pogojev za razvitek tekstilne industrije. Služila bi za izobrazbo dobrih srbskih mojstrov, katerih še v naših tovarnah nimamo, pa tudi za nadaljno izobrazbo mojstrov za nove potrebe. Za šolo bi bil potreben parni stroj 60 HP s kotlom, ki bi stal okoli 30.000 Din.
V dosego strokovnjaškega izdelo-vanja preprog v Pirotu bi bilo tudi potrebno, da se na šoli otvori tečaj za prostoročno risanje in risanje pa-tronov na preprogah po črtežu. V soli naj bi bile nameščene tudi velike statve za izdelovanje preprog do 16 metrov širine. Tečaj bi vodil zasebni strokovnjak, ki bi bil v položaju, da s pomočjo na šoli izvežbanih delavcev in delavk preprogarstvo povzdigne v nove smernice, ker so delavci in delavke največji iznajditelji glede barvanja v preprogarski industriji. Delavke bi v Pirotu izdelovale preproge po rizbah, a ker jih vedno več dela vzajemno, bi ena drugo učile. S tem bi se uvedlo izdelovanje perzijskih preprog, ki se boljše plačujejo.
Tako izobražene delavke bi bile v položaju, da dvignejo dnine za gladke in kosmate preproge, eventuelno na dvojno dosedanjo izmero. To bi imelo za posledico da bi se posvetile pre-preprogarstvu tudi delavke, ki se ga sedaj ogibljejo in se bavijo rajše s krojaštvom. Pirotske preprogarke bi na ta način izdelovale dražje preproge, a cenejše preproge naj bi se iz-
Štov. 42.
*-.«** . v •
delovale v pirotskih vaseh. Celotna industrija šole z zgradbo vred bi veljala 200.OOO Din. V šoli bi se moral ustanoviti tudi preprogarski muzej, ki je jako potreben, ker ga nimamo niti za domače, niti za inozemske izdelke.
(Dalic sledi.) ram—— m» ■ m n i bbbbmbm wbmk ««a
Tnjovisv
Italijansko - jugoslovanska trgorinska zbornica v Trstu. Dne 15. t. m. se bo vršil občni vbur tržaške italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice, kateremu bo pripravljalni odbor predložil izgotovljena pravila. Iz pravil posnemamo, da j«! zbornici namen pospeševati razvoj italijansko-jugoslovanskih odnošajev trgovinske, industrijske in finančne narave, ter biti trgovskim krogom in v prvi vrsti svojim Članom v moralno oporo in na razpolago za informacije in nasvete. Zbornica bo v ta namen sestavila in vodila splošen seznam vseh jugoslovenskib trgovcev in industrijalcev, bivajočih v Italiji in italijanskih, bivajočih v Jugoslaviji. Zbirala bo od trgovcev in denarnih zavodov obeh držav vse podatke, ki imajo kako važnost za razvoj trgovine in industrije; pospeševala bo študij vprašanj, tičočih se izmenjavo pridelkov med obema državama, urejevanja in pospeševanja prometnih zvez, proučevala bo vprašanja, ki se tičejo carinskih pristojbin in železniških tarifov ter vseh drugih pristojbin, ki obremenjujejo trgovino in industrijo. Zbornica bo proučevala gospodarsko - finančna vprašanja obeh držav in stavila oblastvom tozadevne konkretne predloge; pospeševala bo ustanavljanje vzorčnih razstav, agrarnih, in industrijskih produktov in prispevala s vsemi močmi k ustanovitvi sejmov itd. Vodstvo zbornice bo po pravilih obstojalo iz: zborn. odbora, zbora in nadzoraL štva. Zbornični odbor bo sestavljen iz kvečjemu 20 članov, izmed katerih bo polovica italijanske in polovica jugoslovanske narodnosti, ne glede na njih državljanstvo. Odbor voli iz svoje srede predsednika, dva podpredsednika, tajnika in blagajnika. Glavna naloga zbornice bo torej obstojala v tem, da bo vsestransko obveščala gospodarske kroge v Italiji in Jugoslaviji o vseh pomembnih gospodarsko-trgovskih pojavih v teh državah ter, da bo po svojih močeh pospeševala vpostavitev novih in poglobitev že obstoječih trgovskih stikov med Jugoslavijo in Italijo.
Odprava konkurza. — Konkurz, razglašen o imovini Josipa Deberška v Slovenjgradcu, je po sklepu prisilne poravnave odpravljen.
Poletni urnik za trgovske obrate r Trstu. V Trstu se je začel izvajati glede odpiranja in zapiranja trgovskih obratov poletni urnik, po katerem se odpirajo trgovine ob 7.30 in zapirajo ob 20 uri. Urnik ostane v veljavi do konca septembra.
Industrija,
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani. — Upravni
svet Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani je imel dne 17. marca pod predsedstvom druž-binega predsednika g. dr. Karlo Trillerja bilančno sejo. Iz bilančnega zaključka, predloženega upravnemu svetu, izhaja, da je imela družba v minulem poslovnem letu 3,478.672.46 Din čistega dobička napram 2,008.831.58 Din v letu 1922. Posamezne bilančne številke izkazujejo številčno uspešno napredovanje v poslovanju družbe ler je sklenit upravni svet predlagati občnemu zborn delničarjev, ki se bo vršil v petek dne
11.	aprila ob 16. uri popoldne v posvetovalnici ljubljanske kredilne banke, naj se izplača za lelo 1923 11% dividendo napram 10% za leto 1922 in 8« za lelo 1921. Družbina podjetja so proizvajala v lelu 1923 skupaj papirja 852 vagonov, t. j. za 13.3% več kakor v prošlem letu in razentega 239 vagonov celuloze, t. j. 4% več nego v prošlem letu ter 168 vagonov lesovine, t- i- za 12.8% več nego v prošlem letu. Prodajna organizacija se v minulem poslovnem letu izdatno razpredla in slsii. kot dokaz delazmožnosti družbinih obratov zlasti dejstvo, da se je za eks-port izdelkov v Orijent dobro pripravilo pot.
Industrija v noši državi — p0 podatkih obrtnih nadzorništev je obratovalo v letu 1923. v naši državi 7972 industrijskih podjetij, dočim jih je obralo-
Nedopustno postopanje železničarskega konsuma v
(Dopis iz Maribora.)
Mariborski trgovski krogi se že delj časa brezuspešno pritožujejo proti nedopustnemu postopanju železničarskega konsuma. Poizvedbe so ugotovile, da prodaja železničarsko živilsko skladišče v Frankopanovi ulici blago ne samo članom-železničarjem, anpak tudi nečlanom, malim trgovcem in celo vojaštvu, ki ga odvaža iz skladišča kar z vozovi. Da si razširi svoje poslovanje, je ustanovilo imenovano skladišče na Meljski cesti podružnico, kjer se prodaja blago na drobno vsakomur, kdor hoče tamkaj kupovati, bodisi kmet, delavec, obrtnik, mlekarice, vojaki ali kdorkoli. Da privabi ta podružnica kolikor mogoče mnogo ljudi, so dali razobesiti na 60 korakov od prodajalne oddaljeni prometni ulici, pri vratih velik cenik na leseni tabli, seveda ne za svoje Člane, temveč za tuje ljudi, ki bi brez tega le težko našli prodajalno. Da je tu namen, ki ga zasleduje s tem k 011-sum, jasen, spričuje že to, da nima cenik nikake pripombe, da se prodaja samo proti legitimaciji. Umevno je, da so cene v tem konsumu nekoliko nižje kot pri trgovcih, ker kon-sum ne plačuje nikakih davkov in ima tudi pri transportu blaga nižje tarife ter je vsakomur dana prilika, si po nekoliko nižjih cenah kriti svoje potrebščine. Poslovodja skladišča se izgovarja s tem, da se onih odjemalcev, ki plačujejo vzeto blago sproti
brez nabavnih knjižic, ne da kontrolirati, zahtevamo pa, da se blago sme oddajati samo na podlagi vpisa v nabavno knjižico, ne pa prosto proti gotovini.
Dasi so se storili pri merodajni obrtni oblasti za odpravo tega škandaloznega postopanja potrebni koraki, protestira mariborsko trgovstvo proti tej nedopustni konkurenci tudi tem potom najodločneje in zahteva, da se poslovanje imenovane podružnice na Meljski cesti takoj prepove, kajti za železničarje je popolnoma zadostovalo živilsko skladišče v Frankopanovi ulici še takrat, ko je imelo mnogo večji delokrog, tembolj mora zadostovati tudi sedaj pri zmanjšanem delokrogu in prometu, ako se drži v svojih mejah in oddaja blago samo članom-železničarjem. Upamo, da se bo za to zadevo zanimala tudi davčna oblast.
Trgovstvo nikakor noče otežiti potrebnim železničarjem cenejši nakup življenjskih potrebščin in tudi nima ničesar proti ustanovi kot taki, toda, da bi ta ustanova, ki je iz humanitarnih razlogov oproščena vseh davščin, poslovala v tako veliko škodo legalni trgovini, ki mora nositi ogromna davčna bremena, tega trgovstvo pod nikakim pogojem ne bo trpelo in pričakuje, da bo davčna oblast ukrenila nemudoma potrebno, da se te nezakonitosti odpravijo.
Za odpravo točarinske takse.
(Nujni predlog zborničnega svetnika g. E. Franchetti-ja v seji združenih odsekov Trgovske in obrtniške zbornice, dne 28. marca 1924).
S postavko 62. taksne tarife k zakonu o taksah in pristojbinah se je ne le gostilničarskim obrtom, ampak tudi drugim točilcem pijač naložila občutna nova obremenitev, ki spričo svoje izmere presega plačilno zmožnost tožilcev pijač. Občutnost obremenitve se kaže osobito v pokrajinah, v katerih se pobira trošarina na vino in žganje. Med te pokrajine spada tudi Slovenija, ki je v proračunski dobi od 1. avgusta 1922. do 30. junija 1923. samo na trošarini na vino plačala 13 milijonov 923.754 Din, dočim so vse druge pokrajine plačale na specijalnih trošarinah v isti dobi le 21,461.911 dinarjev. Obremenitev točilcev pijač v pokrajinah, v katerih se pobira trošarina na vino in žganje, je tem ob-čutnejša, ker je s pobiranjem zvezana stroga trošarinska kontrola.
Pobiranje točarinske takse je stvarno utemeljena le v onih pokrajinah, v katerih se ne pobira trošarina na vino in žganje, pa še v teh edino pod pogojem, da nadomestuje trošarino na žganje in vino. Nikakor pa ni pravično, da se za pokrajine, ki ne plačujejo specijalnih trošarin, namenjeno toča-rinsko takso hoče pobirati tudi v ostalih pokrajinah, ki imajo ravno za točenje žganja in vina specijalne dajatve, a se teh dajatev hkratu ne ukine, ampak se jih hoče pobirati še naprej.
S tem se ustvarja v dajatvah neenakomernost med posameznimi pokrajinami, ki ni v skladu s čl. 116. nstave, ki določa, da jo davčna obveznost splošna in da so vse državne davščine enake za vso državo.
Da se ta neenakomernost odpravi, predlagam, Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo opozori na njo
ministra financ in vse merodajne faktorje in jih naprosi, da se pobiranje točarinske takse na vino in žganje, ukine, dokler se ne proširi pobiranje trošarine na žganje in vino na vso državo in na ta način vsaj v materijel-nem oziru izenači dajatve točilcev v vseh pokrajinah naše države.
Sanacijski budžet Madžarske.
Svet društva narodov je v prošlem mesecu, kakor smo poročali svoječasno v našem listu, izdelal v svrho sanacije Madžarske program, ki je obstojal iz dveh delov, iz »političnega«: in »gospodarskega«. Podrobno izdelavo slednjega je imela nalogo izvršiti madžarska vlada sama. Kakor poročajo iz Budimpešte, je sedaj izdelan »osnutek zakona o obnovi ravnovesja državnega gospodarstva«: in »osnutek o ustanovitvi ogrske narodne banke«.
Gre za finančni, odnosno pravilneje gospodarski načrt za čas od 1. januarja 1924 do junija 1926. Za to dobo je proračunan celoten deficit na 238 milijonov zlatih kron, ki naj ga krije inozemsko posojilo v znesku 250 milijonov zlatih kron. Dočim znašajo danes dohodki 165.6 milijonov, izdatki pa 241.2 milijonov zlatih kron, se imajo koncem sanacijske periode zvišati dohodki na 400.5 milijonov, izdatki pa na 387 milijonov zlatih kron, tako da bo znašal pribitek 13 milijonov zlatih kron. Pri 8 milijonih prebivalcev znaša po tem načrtu obdačenje na glavo 50 zlatih kron napram 48 predvojno odnosno 24 zlatim kronam proračuna 1922/23.
Prihranki bi se imeli doseči z redukcijo uradništva za 15.000 glav, z odpravo in skrčenjem nepotrebnih uradov, z racijonalnejšo upravo državnih podjetij, ki naj bi se prepustila po potrebi privatni eksploataciji. Odločilen pa naj bi bil finančni efekt z zvišanjem dohodkov na davkih.
wr»i«BB>aiwawiMnn»g
valo leta 1922. le 7679. Zaposlenih je bilo v 23 obredih nad 1000 delavcev, v 41 od 500—1000 delavcev, v 100 od 200 do 500, v 114 od 50 do 100, v 1355 od 10 do 50 in v 6093 obratih izpod 10 delavcev.
0hii
Za dovolila nadaljnjega poslovanja v kavarnah in gostilnah, ki nimajo vseh pravic za točenje pijač, je generalna direkcija posrednih davkov z razpisom / dne 21. marca t. 1., št. 11.538, podaljšalo rok do dne 20. aprila 1. 1.
Gostilniški računski koleki. - Generalna direkcija posrednih davkov je /. odlokom z dne 5. marca 1924, št. 9413, pojasnila, da so gostilniški računi v kopališčih in letoviščih, ki nimajo nad 2000 prebivalcev, zavezani kolkovini le v sezoni, to je od dne 1. maja do dne
I.	novembra.
Števil« obratov v političnem okraju Kranj po stanja 31. decembra 1923. Dne 31. decembra 1923 je bilo v političnem okraju Kranj 2261 obratov, ki se poraz-dele sledeče: 1 vrtnar, 3 izdelovalci mlinskih kamnov, 2 kamnoseka, 28 izdelovalcev opeke, 1 steklar, 1 fužina, 71 kovačev, 16 ključavničarjev, 1 sejmar-stvo sit, 9 kleparjev, 1 prodajalec orožja, 31 kolarjev, 2 elektroinštalaterja, 1 mehanik, 5 urarjev, 2 zobotelinika, 1 stope za ereslo, 94. žag, 1 tovarna za lesne cve-ke, 4 sodarji, 3 izdelovalci lesnih stvari, 80 mizarjev, 1 košar, 7 glavnikarjev, 1 strugar, 4 podobarji, 15 strojarjev, 23 sedlarjev, 5 trgovcev z žimo, 1 krtačar, 5 vrvarjev, 3 izdelovalci sit, 1 barvar, 1 tapetnik, 38 šivilj, 94 krojačev, 295 čevljarjev, 3 dežnikarji, 7 klobučarjev, 1 li-kalec perila, 10 brivcev, 3 knjigovezi, 142 mlinov, 24 pekov, 3 slaščičarne, 35 mesarjev, 4 prekajevalci, 7 žganjekuh, 1 izdelovalec kisa, 8 izdelovalcev sodavi-m, 293 gostiln, 4: kavarne, 3 lekarne, 2 voščenikarja, 1 tovarna mila, 1 tovarna lanenega olja, 5 konjedercev, 1 stavbenik, 2 izdelovalca vodnjakov, 3 inštalaterji vodovodov, 20 zidarjev, 29 tesarjev, 4 slikarji, 6 dimnikarjev, 3 fotografi, 5 »elektrarn, 6 trgovcev s konji, 31 trgovcev z živino, 68 trgovcev z dež. pridelki, 79 trgovcev z lesom, 4 trgovci z lončenino, 7 trgovcev s siti, 1 trgovec s pohištvom, 8 trgovcev z lesenino, 18 trgovcev % usnjem, 6 trgovcev z galanterijo,
8 trgovci s papirjem, 4 trgovci s šolskimi knjigami, 15 manufakturistov, 2 trgovca x izgotovljeno obleko, 8 trgovcev s čevlji,
9 trgovcev s čipkami, 1 trgovec z mesnimi izdelki, 5 trgovcev s perutnino, 33 trgovcev z jajci, 13 trgovcev z mlekom, 'Z prodaje kruha, 11 prodajalcev slaščic, 25 špecerijskih trgovin, 282 trgovin z mešanim blagom, 13 trgovin z vinom, 9 trgovin z žganjem, 1 prodaja piva, 3 to-iMične zaloge, 3 drogerije, 3 trgovci s kostmi, 2 trgovini s pnevmatiko, 27 sej-marstev z raznim blagom, 18 agentov s« komisijskih trgovin, 11 tehtnic, 1 tfspenjača, 27 izvoščkov, 4 pogrebni zabodi, 1 posredovalka služb, 2 zasebni učiteljici, 2 kina, 3 odvetniki, 3 notarji, 8 zdravnikov ter 1 predilnica. Od navedenih obratov je obdačenih s pridobnino v I. razredu 2 slučaja, v II. razredu 26 »lučajev, v III. razredu 144 slučajev in ■v JV. razredu 2092 slučajev. Poleg teh ae nahajajo v pol. okraju še sledeči obrati, ki pa so obdačeni kot delniške dražbe po II. poglavju osebnih davkov: 2 tiskarni, 1 tovarna za klobuke, 1' tovarna za usnje, 1 puškama, 2 elektrarni, 1 čevljarna.
Davki in takse.
Imenovanja v cenilno komisijo. Delegat ministrstva financ g. dr. K. Savnik sporoča, da je imenoval v cenilno komisijo za cenilni okraj Kranj za člana: Janko Sajovic, trgcfvec iz Kranja in Ivan ■Okorn, posestnik in gostilničar na Visokem. Za namestnika: Josip Hafner, posestnik in trgovec z lesom iz Škofje Loke in Josip Tajnik, davčni nadupra-'**telj iz Kranja. — Za cenilni okraj Maribor, mesto: za člane: Franc ®wlda, trgovec v Mariboru, Blejska ce-**» 26; Julius Glaser, stavbenik, Mari-**>r, Trdinova ulica št. 18; Leopold Blu-■žlim, tvorničar, Maribor, Mlinska ulica
3.	Za namestnike: Matija Obran, tr-|°vec z lesom, Maribor, Ribniška ulica 19; Karel Worsche, trgovec, Maribor, Gosposka ulica št. 10; Ljudevit Pucelj, ^dimnikar, Maribor, Slovenska ulica št. ^ in Karel Troha, posredovalec, Mari--kor, Slovenska ulica št. 2. — Za cenilni
okraj Maribor, okolica: za člane: Viktor Glaser, trgovec z lesom, Ruše; Ferdo Kocuvan, višji davčni upravitelj, Maribor; Josip Pichler, višji davčni upravitelj, Slov. Bistrica; Franc Dolničar restavrater, Pragersko. Za namestnike: Alfonz Pernot, trgovec z lesom, Sv. Lovrenc; Ivan Vodlak, višji davčni upravitelj; Sv. Lenart; Josip Tominc, indu-strijec, Slov. Bistrica. — Za cenilni okraj Krško: Za člana: Albert Moser, trgovec, Radeče; Edvard Vencajz, višji davčni upravitelj, Mokronog; za namestnike: Ivan Haller ml., trgovec in gostilničar, Radeče in Štefan Praznik, davčni upravitelj, Krško.
Oprostitev od taks. — Gospod finančni minister je oprostil društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani plačevanja taks za vloge in predstavke na državna oblastva.
Reforma direktnih davkov na češkoslovaškem. — Češkoslovaško finančno ministrstvo pripravlja delno noveliranje zakona o osebnih davkih, ki naj stopi v veljavo z dnem 1. januarjem 1925. Noveliranje pomeni izdatno razbremenitev. V prvi vrsti je velikega pomena omejitev avtonomnih doklad na posamezne davčne vrste, predvsem na posebno pridobnino, pri kateri naj bi se dosedaj dopustna 80% obremenitev znižala na 60%. Važna je tudi redukcija maksimalne izmere občne pridobnine od 4% na 2% in izprememba odmevne podlage za leto 1925. pri posebni pridobnini, za katero naj bi tvorilo podlago koledarsko leto 1925. Glede posebne pridobnine se namerava tudi dovoliti odračunanje izgube enega leta od dobička drugega leta in priznati od-bitnost obrestim od hipotečnih dolgov, ki dosedaj niso bile odbitne. Tudi od-merno podlago za dohodnino se namerava izpremeniti v toliko, da naj tvori podlago za odmero vedno le dohodek preteklega leta brez vsake izjeme. Pri dohodnini se hoče informirali tudi obdačevanje službenih prejemkov in določiti davek z 1% ali 2% ter povišati davčni minimum za službene prejemke ob 6000 na 1000 ČK. Pobiranje davka od službenih prejemkov se namerava v polnem obsegu prepusuli službodajalcem.
Promet.
Nove poštne zvezo. — Od 1. dne t. m. občuje nova potujoča pošta (ambu-lanca) Zagreb—Sušak. Iz Zagreba odhaja ob 23.10 ter prihaja na Sušak ob 7.02; iz Sušaka odhaja ob 20.43 in prihaja v Zagreb ob 5.25. — Isti dan se je olvorila potujoča pošta Prijedor—Knin ter upostavil avtomobilni promet Gra-čac—Knin.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
Po kratkem odmoru vsled našega notranjega položaja in vladne krize so se dne 3. t. m. nadaljevale konference glede trgovinske pogodbe z Italijo. Na seji v prvi sekciji *so se razpravljala sporna določila načrta trgovinske pogodbe, ker so poslednje dni proučili naši delegati lo vprašanje z novim ministrom za trgovino dr. Križmanom. Del teh določil je bil sprejet, medtem ko so ostala pridržana do sprejetja konvencij, s katerimi so v tesni zvezi. Tako se bo do zaključitve pogajanj o trgovinski pogodbi čakalo, da se naši in italijanski delegati sporazumejo glede konzularne, veterinarske in železniško-prometne konvencije.
Konvencija z Avstrijo o sekvestrih. — Kralj je včeraj podpisal navodilo za ratifikacijo konvencije o sekvestrih, sklenjene z Avstrijo. Tekom današnjega dne se izvrši v zunanjem ministrstvu izme-njanje ratifikacij z avstrijskim odpravnikom Belingerjem.
Program gospodarske konference v Skoplju. V smislu zaključkov prve konference trgovskih in obrtniških zbornic ter izvozniških korporacij kraljevine SHS, ki se je vršila dne 28. februarja v Zagrebu, se je sedaj določil dnevni red za drugo konferenco, ki se bo vršila 10. in 11. maja v Skoplju. Dne 10. maja dopoldne bo predkonferenca, na kateri se bo izršilo konstituiranje ter grupacija delegatov v nastopnih pet sekcij: a) finance; b) promet; c) poljedelstvo; č) izvoz; d) administracija. Dne
10.	maja popoldne delo v sekcijah, 11. maja dopoldne ob 10. uri se bodo raz-
i glasile resolucije posameznih sekcij, na kar se bo otvorila splošna diskusija. V sekcijah se bodo obravnavala različna vprašanja, ki zadevajo naše gospodarstvo. Po konferenci je 12. maja dopoldne odhod udeležencev ali posebne delegacije konference v Kumanovo v svrho položitve vencev ali skupnega venca na grobe kumanovskih junakov. Dne 13. maja odhod v Solun.
Velesejem v Londonu in Birminghamu. — Britanski industrijski velesejem se bo vršil v Londonu od 28. aprila do
9.	maja, v Birminghamu pa od 12. maja do 23. maja.
Stanovanjski zakon v češkoslovaški. — V češkoslovaški se namerava izvesti izprememba dosedanjih predpisov o zaščiti najemnikov. Ker se je pravkar razvnel boj za izpremembo stanovanjskih predpisov tudi pri nas, prinašamo v kratkem vsebino češkega načrta. Če gre za stanovanja, ki obsegajo več kakor tri sobe, velja za nove najemninske pogodbe isto, kakor za stanovanja v novih hišah. Za dve-> do trisobna stanovanja zaščita ostane, možno pa je povišanje najemnine do 10%. Možnost splošnega povišanja najemnine nastopi šele pri stanovanjih s petimi sobami, ki se kot luksuzna stanovanja izločijo iz zaščite. Pri več kot trisobnih stanovanjih ostane zaščita še nadalje, ako stanujejo v njih uradniške družine.
Indeksne številke za žitne cene na Ogrskem. Ako se upošteva žitne cene dne 81. decembra 1921 z 100 enotami, so dosegle cene v mesecu februarju t. 1. za pšenico 11583 enot, za rž 14.836 enot, za ječmen 9581 enot, za oves 16988 enot in za koruzo 10.140 enot. Povprečna podražitev izza začetka leta 1922. znaša torej 13.678%, dočim je znašala v mesecu novembru 1. 1923. le 4600% in v mesecu januarju 1923 le 8510%.__________________
Elektrifikacija Save z ozirom na geološke razmere.
Dne 2. aprila 7.večer se je vršilo v ljubljanski magistratni dvorani predavanje gospoda univ. prof. Karla Hinterleclinerja o naslovni temi, ki ga je priredilo Udruženje jugoslovanskih inženerjev in arhitektov - sekcija Ljubljana.
Priključno na predavanje gosp. dr. Vidmarja je gospod univ. profesor Hinterlechner razpravljal Izključno z geološkega stališča o možnosti vodnih naprav na Savi med Kranjem in Črnuškem mostom. Ta del savske struge je razdelil v dva glavna odseka: Kranj - Medvode in Medvode - Črnuški most.
Pri odseku Kranj - Medvode, kjer tece Sava v globoko zarezani strugi s strmimi skalnatimi bregovi na obeh straneh, bi lajik smatral, da je dana krasna prilika naravnost za zgradbo dolinske zapore. Vendar z geološkega stališča v tem odseku na kake vodne zgradbe ni mogoče misliti. Bregovi in tla zgornje savske struge od Kranja do smledniškega mostu sestoja 12 konglomerata, ki bi vodo pripuščal. Zato je vsaka vodna akumulacija nemogoča. Pri in pod smledniškim mostom ni dosti bolje, dasi nastopa tam že glina, ki bi vode sicer ne pro-puscala, vendar pa bi našel pritisk akumuladnih vodnih mas pot ob glini. Nastale bi špranje iz teh pa vodni kanali.
^ Z geološkega stališča bi bila izvršiva yodna zgradba šele pri Medvodah, kjer bi se voda dala dvigniti se za kakih 7 metrov.
V geološkem in morfološkem oziru najidealnejši prostor za trdno vodno zgradbo pa bi bila Medenska vrata, t. j. soteska med Šmarno goro in Me-denskim hribom, kjer prestopa Sava v Ljubljansko kotlino. V strugi in na desnem in levem bregu skala iz kre-menjakovega konglomerata, kremen-ca, za vodo nepropustna snov, bi dajala trden temelj, na katerem bi lahko zgradili jez, odnosno dolinsko zaporo, kakor bi sami želeli in ki bi bila na desni in levi vzidana v skalo. Ta prostor nudi trden fundament in profil, kakor mu ni enakega na vsej Savi od izvira do Beograda. Voda bi se dala v ogromnih masah akumulirati s poljubno visokim jezom, Treba bi bilo le teren nad Medenskimi vrati stahi-mentirati in morebiti navrtati dolino med Šmarno goro in Smledniskimi
griči, da se ugotovi, če bi ta teren propuščal nad Medenskimi vrati akumulirano vodo.
Tacenski projekt (Petričev), obstoji bistveno v tem, da se Sava neposredno nad tacenskim mostom zajezi in zgradi na obeh straneh visok nasip. Akumulacija vode bi znašala do enega milijona kub. metrov. Ker bi bil višek 5 m, nastavek nad jezom 5 metrov, ves padec 11-8 m. Ta projekt bi bil z geološkega stališča popolnoma sprejeml jiv. Vendar pa bi bilo računati s katastrofo, ako bi se pojavil v naši ljubljanski kotlini zopet potres, ker bi ta v zgradbi ob stikališčih nasipov in jezu povzročil razpoke.
Debate, ki je sledila predavanju, so se udeležili gg. inšp. Sbrizaj, inž. Šu-klje, univ. prof. dr. Kralj in dr. Vidmar.
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Potra trg 8. — Telefon 22U. Plačilo tudi na obroke I
Tržna poročila.
Tržne cene v Mariboru dne 2. aprila: mleko 1 liter 3—3.50 Din, smetana 1 lilec 12—16, surovo maslo 1 kg 60, 1 jajce
I.25, motovilec kup 1, regrat kup 1, ohrovt glava 0.25—1, peteršil šop 0.50. korenje, komad 0.50, fižol 1 liter 4 do
4.50, krompir 1 kupček 1, repa, komad
0 25 —0.50, Tdeča pesa 0.25—0.50, kislo zelje 1 kg 2.50, kisla repa 1 kg 2, jabolka 1 kg 6—12, orehi 1 kg 30 Din.
Celjski sejem dne 29. marca je bil jako dobro obiskan od bližnjih in dalj-njih trgovcev. Zato pa je bilo kupcev jako malo, čemur je krivo veliko pomanjkanje denarja. Na živinski sejem se je prignalo jako malo goveje živine, a precj veliko svinj. Kljub padcu cen se je prodajalo le malo. Pitane živine sploh ni bilo opažih.
Ceno na celjskem trgu. Govedina I-v mesnicah 25, II. 23, na trgu I. 24, 11. 22, teletina I. 30, II. 25, svinjina I. 35,
II. 30. Slanina I. 38, II. 36, mast 39, amerikanska 34. — Kristalni sladkor
21.50, v kockah 23, bučno olje 38, namizno 30. — Moka št. 00 6.10, št. 0 6, št. 2 5.60, št. 4 4.50, št. 7 3.30, ržena moka 5, koruzna 3.50. Nadrobno pri kg 20 para več. Cene se v splošnem od zadnjih niso spremenile.
Dunajska produktna borza (2. t. ni.). Razpoloženja za nakupovanje malo. — Notirajo za kg: pšenica 3200—3300 Ka, rž madžarska 1.4 Kč, avstrijska 3025 K«, oves 2600 Ka, avstrijski ječmen do 3650 avstr, kron, domača pšenična moka 5700, madžarska 5200—5400 Ka, moka za krmo 2600—2800 K a, pšenični otrobi 1950 do 2050 Ka.
Cene za jajea v Zagrebu. (Zagreb, 2. aprila). V notranjosti 85 do 95 par (v Hrvatski in Slavoniji); v mestih 1 do 1.20, v Vojvodini 1.10 do 1.85, v Srbiji
1 do 1.10 za komad.
Tržišče s semeni. (Zagreb, 1. aprila). Promet je silno živahen. Največ povprašujejo po travnatem semenu, katerega je nekaj vrst že razprodanih. Živahno je tudi povpraševanje po detelji, ki jo je dovolj in je nekoliko poskočila v ceni. Notirajo: (na debelo, postaja Zagreb): Rdeča detelja 27—28 dinarjev, lucerna 24—26, grahovica 4—6 dinarjev za kg. Zelje 120—180, ohrovt 100—150, koleraba 180—250, karfijola 1500—2500, paprika 100—150, kumare 120—150, salata 120—150, redkev 60—100, paradižniki 100—300, špinača 35—150, grah 20—25, pesa 45 — 80, sadna drevesca 25 — 100 dinarjev za kos.
Cene za vinogradniške potrebščin*. (Zagreb, 2. aprila). Povpraševanje »i živahno. Modra galica je v inozemstvu padla v ceni. Pri naa notirajo: Modra galica 10.50 do 11.50, žveplo 3 do 4.25, galun 5.50 do 6, rafija 10.50 do 11, natrijev triosulfat 6.50 do 7.
Sil
TUACE*WW C
jMMBMOBanBUBaBaBBHBBaaaMUMHaaiissBaHasiMamosaiBisaaaaiSKaiBffiBSiSifissiaanrissBfc.
it!
S	ii
m Radi špedicijskih poslov, carinjenja, tarifiranja in vikiadiščcnja obrnite se na: s 9	£
I „BALK&N” d. d. za mednarodna transporte I
K
Ec
ki ima podružnice v vseh večjih mestih naše države in afilijacije ter generalna | zastopstva v vseh trgovskih centrih kontinenta.	|
E K
Centrala v Ljubljani, Dunajska cesta 33.	g
Velika zaloga vsega
motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, Inštalacije
elektrotehnično podjetje
LEOPOLD TRATNIK
UUBLIRHS
m	Sv.	Peti a cesta 25.
|| Na debelo I	Ha	drobnsl	B
^immsBBmBBBBBesmssaer
Step, stoli Ljubllama...
10. in 14. aprila 1924
priredi
Ljubljanski velesejem
v operi
MGDHG REVIJO.
toMi vstopit pri dieni liipjoi n giuL
► Stroški pri vporabi bencina "^B£
Voasl brez bencina!
Adaptiral tvoj avto, traktor nll stabilni motor v. patent.
wHag-6eneratorjemw
Prospekt Srt referenco daje
jugo-Hag
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24
puan	Teleion	štt.	560
Stroški pri vporabi oglja
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode
Ttisa fo mm pnMka!
;Z8taite cenik i
TEODOR M
IJUBLJANA
POURHSKA CESTA $T. 3.
Krover, stavbeni, galanteijskl in okrasni klepar, instalacije vodovodov.
Kepava steiovodov.— Kopališke in klosetne ns pave.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikost', kakor tudi posod (škatle) za konserve.
	
	
PriporoCamo:
I Jos. Peteline l
LJUBLJANA, j; Sv. Petra nasip 7.
2 NajboljSi šivalni stroji y vseh a opremah Gritzner, Adler za S rodbinsko in obrtno rabo, 2 istotam igle, olje ter yse po-a samezne dele za vse sisteme. -	En gros!
SkladiSče In zastopstvo pisalnih strojev
„UNDERWOOD«
nadalje karbon papirja, trake za vse sisteme. — Mali roEnl ,Underwood' v kovCegu, praklifen ea potovanje
,UNDERWOOD", Zagreb
Mesnička ulica 1
ME1AEL
barve, mastila, lake, klej, emajl, lclt In zajamčeno Cisti firnež najboljše vrste nudi
MEDIČ - ZANKI. SSm!"
a ZAV.
Maribor
podruSnica
Ljubljana
centrala
Novi Sad
skladišče
Tvornice: Ljubljana - Medvode
lJUGOEKSIMl
Trgovska družba. Vekoslav Pelc A. dr. Bkaport LJUBLJANA Import Vegova ulica S Glavno zastopstvo sa Slovenijo in zaloga milna »UNION* Osijek
TRGOVINA
• *pecerl|sklm, kolonljalnlm, materljalnlm blagom.
I
dcl«lnlml. poljskimi pridelki, lesom In lesnimi I«-delkl na debelo ln drobno
imssJl
NAZNANILO PRESELITVE Družba JOSA«
v Ljubljani obvešča svoje p. n. odjemalec, da se je prt selila s 1. aprilom 1924 iz dosedanjih pisarniških proslorov na Dunajski cesli 33 (pri Balkanu) v nove prostore na
Skladišče se nahaja pa na Martinovi cesti 32 med Kolinsko tovarno in tovarno za klej, kamor naj izvolijo p. n. odjemalci pošiljati svoje voznike po blago ali pa vračati prazno posodo.
Cenj. odjemalcem se najtopleje priporočamo za nadaljno naklonjenost in podelitev naročil z zagotovilom naj-solidnejše postrežbe
Kralja Petra trg št. 2
(pritličje) nasproti sodnije, kjer sprejema celodnevno naročila. Telefon št. 534
Kupujemo
na veliko in malo
in prosimo za ponudbe kakor tudi za takojšnja obvestila tako tudi za stalno liferacijo v pomladi in poletju za krompir, čebulo, vseh vrst zelišč, jagode in vsa druga živila. Prodavnica životnih namirnica »E k o n o m i j a«
Beograd, Poenkarova ulica, zgrada »Opera«. — Telegram »I m e k o«.
poni®
mm
ulica n
Edino zanesljiv in preizkušen je le prašek za pecivo in vanilin sladkor znamke *Adria*
tvrdka >vo^
LJUBLJANA
Veletrgovina Sita in mlevskih Izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaškiK mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke. Telefon štev. 449. Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE I
A.. V1CEL
Maribor, Glavni trg 5 trgovina 9 hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in ulile posodo, porcelanasto, kameni-naslo in stekleno robo.
Na debelo 1	Na	drobno	i
Suho meso
svinjsko:
5 kg suhe plečke (Schultere) za 190 Din. — 5 kg suhe pansete ili hrebtenače za 200 Din. — 5 kg suhe šunke sa slaninom za 220 Din. — 5 kg suhe slanine za 200 Din. — 5 kg suhe glave i noge za 130 Din.
5 kg salame za 160 Din.
Sve franco poštom uz pouzeče raza-šilje Jos. Duchar, Pakrac, Slavonija.
Razširjajte »Trgov. !ist“!
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Iščejo se interesenti za licence sledečih jugoslovanskih patentov,-St. 505 do 10. februarja 1917 ur »Akumulator topline«.
Št. 570 do 26. februarja 1917 na »Ustroj u tvoruicuma sulfitceluloze u svrhu, da se oinognči oluvljuaje parcuja krose kratko vrijemec. Št. .450 do 18. januarja 1917 ua »Uredjaj ua z brzoparihiimi opremami snabdenih napravah za jjre ogrevanje pare«.
Cenjene ponudbe ua: ing. Milan Šuklje, patentni inženjer, Ljubljana, Butarjeva ulica štev.
AVTO
bencin, pnevmatika olic, masi, vser popravala in vožnja. Le prvovrstne blago in delo po solidnih cenah nudi < )ugo -Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
SRaaaaaaaBBaaBNBHaa
NA VELIKO!
§ Priporočamo : galanterijo, j nogavice, potrebščine za a čevljarje, sedlarje, rinčiee,
S podloge (belgier), potreb-! j ščine za krojače in šivilje, a gumbe, sukanec, vezenino,
! svilo, tehtnico decimalne ® in balančne najceneje pri
i JOSIP PETELINI
S Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. _ gBBBBBBBBBBBBBgBBBBBBiim-
Dizelmoior
12 PS
skoraj nov,' malo rabljen se proda jako ugodno. Interesenti naj se pismenim potom obrnejo na tvrdko »Z0EA«
Ljubljana, Kralja Petra trg i.
E
Franc Mn
Piano
Trsoulna četrtini) ter špecijaina tvrdka za ortopedlčna in anato-miEna obuvala. Sprejema vsa naroillla za Čevlje po meri In popravila
Perhavec Sl Valjale
Tovarna xa Izdelovanje likerjev, desertnih vin In — - ■■	sirupov,	d. z o. z.	■
iiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Maribor tiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiniiH
Izdelujemo to časno: Chartreuse
Benediktinec
Alaš-kimovec
]ajčji'konjak
Vanilija
Orenčak (želodčni liker) Vermouth Maršala
Marsaletta
Malinov sok Punč Kum
Na>l likerji, fina vina In sirupi so samo pristni,
&rvovrstni Izdelki, Iz naJflneJSlh zellBC Izdelani i prekafiajo vsako tu- ln Inozemsko konkurenco ZAHTEVAJTE NAŠ* CENIKI
Tvorniška zaloga vseh vrst gumbov, sukanca v klobčičih, Igel ln druge drobnarije
STJEPAN ZELENKO - ZAGREB
Telefon 13-31	(prej Illca 11)	Telefon	13-31
nahaja se zdaj Akademičkl trg S (dvorišče) j
Prodaja samo na debelo --- Tvorniške cene	Solidna	in	hitra	postrežba
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.