10ANWALT8GHAFT &URBUR8
t am 5-NQV1914.
S £ Jo /^W»
Batfagen — . '*_M
"TafíBor, dne 5
St 46.
BSBl
norembra 1914
List ljudstvu v pouk in zabavo.
izhaja vse* četrtek ta velja s poštnino vred ta v Mariboru s poštUanje« na dom za celo leto 4 K, Mi tata 2 K ta za četrt Iste 1 & Naročnina za Necičifca 5 K, sa »kKga ievenaviiriiste def*>Je 6 K. Kdor kodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročaja se pošilja na: SpuvsStjns .Sbmute^ Gomodatja" v Maribarii. — Ltet se dwp<j&&a & »tlpoKOuL" Udje Katoi. ttiiovaega dra&va" dobivajo Bst bres posebne naročnine. — Posamezni tisti stanejo 10 tfn. — UrecfcfStoo: Kotoma ee«ta fflfiv. 5. — Rokjjpšti se na vrafaj*. — UptaKoflfe»; Koroška
cesta štev. 5, vsprejenta naročnino, ioaeaat» in nMase^». Za ioseraie se ptačnje od enostopae peti tvr sta za enkrat 15 vta., za dvakrat 25 vta., za tritaat S) vin. Za večkratna ogla*2 primeren popust bsseraii se	da torka	— Na
zaprte reklamacije se poštnine proste.
Rusko brodovje nameravalo z minami zapreti turškim ladjam yhod v Črno morje. — Turško brodovje napade rusko brodovje in obstreljuje ruska obmorska mesta — Turčija, Perzija in Afganistan sklenejo zvezo. — Vojska med Rusijo in Turčijo še ni napovedana. — Francija posreduje za mir. — Bolgarija, Rumunija in Grčija zatrjujejo, da ostanejo nepristranske. — Italija se boji, da se spuntajo mohamedanci v njenih afrikanskih pokrajinah. — Šabac zopet v avstrijskih rokah. — V Galiciji se dobro držimo. — Na Rusko-Poljskem novi boji. — Nemci
na francoskem bojišču korakoma napredujejo.	*
Turčija nastopi v svetovni vojski.
Maribor, dne 3. novembra.
Pretekli četrtek, dne 29, oktobra, sta se nenadoma spopadla v Črnem morju rusko in turško vojno brodovje. Zgodilo se je tako: Majhen del turškega brodovja je imel 27. in 28. oktobra v Črnem morju vaje. Dne 28. oktobra pa ga začne rusko brodovje brez vsakega povoda zasledovati, mu prepreči vaje ter ga prihodnji dan, dne 29. t. m., tudi dejanski napade. Tekom boja, ki se je nato razvil, je turško brodovje potopilo ruskega polagalca min, „Prut", ladjo s 5000 tonami, ki je imela na krovu 700 min. Ena ruska torpedovka je bila močno poškodovana, en premogovni parnik je bil zajet. Torpedo (naboj), ki ga je sprožil turški rušileo torpedovk, „Ghairet-i-Millije", je potopil rusko torpedovko „Kubanec", ki je imela 1100 ton. Drug torpedo, ki ga je sprožil rušileo torpedovk, „Muavanet-i-Millije", je pa poškodoval drugo rusko obalno stražno ladjo. 30 častnikov in 72 mornarjev, ki so pripadali potopljenim in uničenim ladjam, jo rešilo turško brodovje in jih u-jelo, Turško brodovje ni, hvala Bogu, trpelo nikakorš, ne škoda.
Ko j« turško brodovje na ta način preostalo r u-s k o brodovje pognalo v beg in ga r a a -p r 3 i i o , je nato bombardiralo rusko obmorsko mesto Sebastopol ter je uničilo v pristanišču mesta Nowo-Rossijsk 50 skladišč za petrolej, 14 vojaških prevoznih ladij, več skladišč žita in postajo za brezžične brzojave. Pred Odeso (rusko mesto na severnem
bregu Ornega morja) je turško brodovje potopilo rusko križarko, drugo rusko križarko je težko poškodovalo, tako, da se je kmalu potopila. Tudi neka ladja, ki je bila uvrščena med ruske prostovoljne ladje, je uničena. V Odesi in Sebastopoiu so turške ladje zažgale 5 skladišč za petrolej.
Rusko brodovje ni doseglo svojega namena. Njegova naloga je bila, da položi pred morsko ožino Bospor (pri Carigradu) mine ta na ta način zapre vrnitev onega dela turškega LrMovja, ki je 27. oktobra začelo vaje v Črnem morju/Ako bi se bila Rusom posrečila ta nakana, bi bilo turško brodovje razbito na dva dela in bi ga tako Rusi lahko popolnoma uničili. Odporna moč Turčije bi bila zlomljena in ne trebalo bi se bati, da nastopi kot udeleženka v, svetovni vojski, in sicer na strani ruskih sovražnikov.
Od teh dogodkov na Črnem morju ni bilo novih spopadov med Rusijo in Turčijo. Nekatera poročila sicer pravijo, da so se začeli že tudi na suhem ob ru-sko-turški meji sovražni spopadi, vendar nimajmo za to novico še nobenega uradnega poročila.
Dejstvo je, da še do danes med Turčijo in Rusijo ni napovedana vojska. Toda nihče na svetu na dvomi, da se bo vojska med obema državama začela. Francoska vlada je sicer poskusila še posredovati, vendar brez uspeha. Ruski, francoski in angleški poslanik so že iz Carigrada odpotovali ter izročili varstvo svojih podanikov italijanskemu in amerikanske-mu konzulu.
S Turčijo v zveal bosta nastopali mohamedan-ski državi Perzija in Afganistan, ki obe mejita s svojo severno mejo na Rusijo. Afganistan je država s 4%
milijoni prebivaloi in ima rednega vojaštva okoli 40 tisoč mož' Njena pomoč torej ne bo posebno izdatna. Perzija ima 754 milijona prebival otev, njena armada v mirnem času pa znaša okoli 60.000 mož, ki je bila pa zadnji čas po nemških častnikih preosnovana, — Skupen nastop teh držav bo menda navdušil ves moli amedanski svet, da se bo vzdignil kakor en mož proti onim, ki so zagospodovali čezenj, to so Rusi, Angleži in Francozi. V Indiji, v Siriji, v Egiptu, povsod so že agitatorji za skupen nastop mohamedancev proti njih tlač,tcljem pridno na delu.
In skupen nastop vsega mohamedanstva ali iz-lama proti trosporazumu je mnogo večja nevarnost zanj, nego število njega vojaštva v Evropi, Aziji in Afriki, Kajti obsežnost zemlj , na kateri prebiva izlam,, je tako velika, da ima tudi trosporazum premalo vojaštva, da bi moglo vzdržati red v mohaimedanskih deželah.
Zavest mohamedanske skupnosti je zadnja leta, odkar so n. pr. v Turčiji prišli mladoturki na površje, mogočno vzrastla. Povsod so mohamedanske države prišle pod tujo nadvlado, tako v Perziji, Afganistanu, v Egiptu, in cele mohamedanske dežele so prišle v roke evropskih držav, n. pr. v Afriki. Vse te nesreče so mladi izlamski naraščaj mogočno razburile in vzbudile v njem željo po zopetni neodvisnosti iz-lamskih dež ©i Mlad mohtunedanec pripoveduje ob spominu na ta nesrafce: „Hrana ni imela več okusa za naša usta, spanj» in po4itek po noči sta ubežala; reveži in bogatini so bili enako žalostni, dasi so se bogatini tupatam nekam bali to priznati. Mladi in pa stari so čutili enako in starci niao mogli zatajiti svojih čustev."
griču manjši sovražni oddelki. 'Toda kmalu smo videli našo prevaro, kajti komaj dospemo do polovice hriba, pade že nekaj posameznih strelov na nas. A ko pa pridemo blizu vrha, nas pozdravi na tisoče
cviriftenlr !-•'■ sr» nrilmia.lo nrl katlnh 1200 korakov od-
ražnikom. Mene je varovala le božja roka, kajti ena krogla mi je predrla levi rokav moje suknja in prav kmalu za tem mi je košček šrapnela nekoliko ranil dva prsta na desni roki. kar me pa ni oviralo pei
«trftlifui ii
LISTEK.
Kako srno se bili slovenski korenjaki.
("Piše Plahuta Jožef, narednik pešpolka št 87, doma iz Zidanega Mosta.)
Navdušeni smo se odpeljali iz prijaznega Celja, na severno mejo branit dobrobit naše domovine. Tem večje je pa bilo naše navdušenje, ko smo prihajali blizu meje ter vedeli, da trčimo vsak čas s sovražnikom skupaj.
Na predvečer velike bitke, dne 25. avgusta,, si smo postavili šotore oddaljene približno 20 km od so-vražnka ter sladko zaspali na prostem,, zmučeni po dolgih pohodih. Za slučaj sovražnega napada smo se zavarovali s prednjimi stražami. Nemoteno smo počivali par ur ter ob dveh zjutraj tiho ' odkorakali v kraj, oddaljen kake 4 km. Tam smo se ustavili ter pričakovali nadaljnega povelja. Nestrpno smo čakali, kaj pride. Ko se je zdanilo, zvemo,, da pridemo gotovo ša danes v ogenj. Ni mi mogoče popisati navdušenj^, fci nas je navdajalo, zvedeti to novico. Veselo smo odkorakali, zapustivši cesto, čez njive in travnike proti izhodni strani naprej. Ko okoli 9. uir z;utraj dospemo do hriba v bližini železniško postajo Kuiaozo,' nam pove poveljnik našega polsa, da je prvi grič preči nami od sovražnica prost, pač pa se nahajajo na drugem, kakih 1500 kprakov oddaljene«
O t Uvt/ll . ,	' OU pi lilUjUJ. \J\JL	A4J \J\J
kaljenega sovražnika; z vso naglostjo smo se razvrstili v bojno vrsto (Švarmlinijo), ter začeli takoj pri-rino odgovarjati z našimi puškami. Sosedni polki, kateri so bili na desno in levo od nas, so storili isto kot mi.
Ko nekaj časa streljamo, smo začeli iti le skokoma naprej. Cim bližje sovražnika smo prihajali, tem hujši je bil sovražni ogenj iz okopov., kjer so bili Rusi zavarovani. Sedaj smo še le spoznali število sovražnika, kateri je bil sigurno v štirikratni premoči napram nam. Proti pojTdnevu začne sipali sovražnik grozovit ogenj iz svojih topov, katerih granate in Šrapneli so grozovito mesarili mod našimi vrstami.
Toda mi, podpirani po naših topničarjih, smo vendar vedno pogumno prodirali naprej ter prizadevali sovražniku velike izgube. Tudi na naši strani je padlo procej slovenskih fantov. Bili so grozni prizori: gromenje naših in sovražnih topov* žvižganje krogel iz pušk ter klici ranjencev „na pomoč!" in zadnji vzdihi umirajočih so vzbudili pri nas nepopisno srditost, da smo kol besni levi napadali sovražnika.
Marsikateri je bil že ranjen, a je vkljub temu še pomagal svojim tovarišem se majSčevati nad sov-
Ljuti boj ,'e trajal do mraka, a potem da nai vrli gospod polkovnik povelje, da se umaknemo. Sovražnik je namreč dobival vedno nove čete na pomoč ter je imel dobre postojanke, kjer je bil v okopih dobro zavarovan, a mi še vedno nismo dobili pomoči. Zastonj bi bilo vse hrabro junaštvo, ker mi nismo imeli nobenih okopovl ter smo se le branili. V najlepšem redu smo se umaknili do vasi Mikolajevo, to ;e izhodno od Lvova.
Naslednje dni do 31. avgusita je trajala bitka naprej, v kateri je naj,več delovala artilerija. Dne 31. avgusta so se zače(Le naše čete pomikati zopet nazaj, mimo Lvova, ne daleč od Grodeka, Kjer so se zopet združile in pripravljale na nove boje; naredili smo si rove, katerih pa nismo rabili, kajti že dne 7., septembra po; oldne smo začeli prodirati proti Lvova in Grodeku.
Sovražnik se je ljuto branil, zlasti s topovi, a smo ga vkljub temu vrgli nazaj ter potem prenočili tam, kjer so ša pred par urami bili Rusi. Drugo jutro smo že ob peti uri začeli zopet prodirati od Kar nijenobrod«. naprej ter ob pol osmih prišli na tisoB korakov blieu sovražnika.
Začel s»e i« torej hudi boj; sovražnilž je trčil s tako silo e«; »as, da smo is« morali parRrat pomafc-
Nafnov*i$a pomfila m r^hsiai© ©tad toseroH,

Grfeij», Bolgftrila lit Binaimlja ra«gi«šajo, da
boflo tudi stdaj oslal» nepristranska. Največja težave bo imela Bolgarija. Na »ni strani je zvezana s Tur-fijo» vsled česar ne sme nastopati proti njej, na drugi strani pa bo pritiskala Rusija s naporom vseh svojih sil na Bolgarijo, da s» postavi na rusko stran. Bolgarija bo pa najbrž ostala tako dolgo nepristranska, dokler ne poseže Grčija vmes, Le v tem slučaju bi vkorakala v Macedonijo ter tako Turčiji prinesla pomoč, obenem pa za-se zasedla Macedonijo. Kaj bi v tem slučaju storila Rumunija, se ne ve. Ako nima kakih posebnih pogodb s Turčijo in tajnih dogovorov z Bolgarijo, se je bati, da nastopi proti Bolgariji. Mogoče pa je tudi, da Rumunija že prej poseže v vojsko, predno se Bolgarija odloči. Ako bi Rumunija v tem slučaju nastopila z Rusi, bi ji menda Bolgarija padla v hrbet ter zahtevala Dobrudčo nazaj, ako bi pa šla proti Rusom, potem jo jasno, da za ta slučaj že obstojajo dogovori med Turčijo, Rumuniio in Bolgarijo.
V velike težave pride vsled turškega nastopa tudi Italija. V prvem trenotku bi mislili, da radi tega, ker se boji upora v pred kratkim zasedenih se-verno-afrikanskih mohamedanskih pokrajinah, v Libiji in Cirenajiki. Toda Turčija se je požurila, da Italija ne bo imela povoda, nastopati proti Turčiji. Zagotovila ji je, da libijskih in cirenajiških mohamedancev ne bo bunila k splošni ustaji. Za Italijo pa je tudi nevarno, da jo morda Grčija potegne v vojno vrvenje. JGrčija s:li vedno bolj v Albanijo in si hoče prisvojiti tudi Egejske otoke, katere je začasno ob libijski vojski zasedla tudi Italija. Tako Iialija vkljub svoji ne-pristranosti vendar-le nima mirnih ur.
Proti vsemohamedanski ustaji pričakuje Anglija, Francija in Rusija pomoči od Japoncev. Japonska vlada je že v Carigradu naznanila, da jo svari pred nastopom proti iKusiji, kajti sicer bi morala poseči tudi Japonska vmes. Mislijo, da bo zasedla Mezopotamijo, turško pokrajino zapadno od Perzije. Dostop do te dežele bi dobila Japonska skozi Perzijski zaliv, ki je popolnoma v oblasti Angležev. Prihajajo glasovi, toda ne da se presoditi, koliko da so vredni, namreč, da bi se Kitajska postavila ob stran mohamedancev, ako bi Japonska posegla vmes.
Vsi ti dogodki in ta premišljevanja kažejo, da too še-le v začetku svetovne vojske. Vojska se razširja kakor ogenj na slamnati strehi po celem Širnem »ve u.
Rusi in Turki se spoprijeli tndi na suhem?
fz Trfcpeounta sa % dne 1, novembra neuradno poroča:.
Na ruskoturški meji so se danes pričeli tudi
na suhem boji med ruskimi in turškimi četami. • *
*
Mesto Trapeount leži ob jultto-izhodni obali Črnega morja v turški Aziji (Armeniji). Boji med Rusi in Turki so sa vršili n&jbrže v prostoru med turškim mestom Erzerun in ruskim mestom Batum.
Busi n« podcanjujejo Turčije.
Iz Petrograda poročajo listu „Evening News", da ruski vojaški krogi nikakor ne smatrajo Turka za sovražnika, ki bi se smel prezirati. Res, da je organizacija turške armade pomanjkljiva, vendar postavijo Turki v boj lahko 500.000 vojakov in 300,000 rezerve. Rusi so za obrambo kavkaške meje popolnoma pripravljeni.
Angleško-francosko brodovje v boju s Turki.
Združeno angleško-francosko brodovje je dne 1. novembra dopoldne priplulo v zaliv Tschesme ob Mali Aziji, da bi napadlo mali turški kanonski čoln „Durar-Reiss" in parnik „Kinali-aga". Poveljnik čolna Durar-Reiss jo vpričo tega uničil parnik in razstrelil kanonski čoln, da ju ne pogubi sovražno brodovje.
Novejše turško uradno poročilo o boju med turškimi in angleškimi ladjami v zalivu Tschesme,. se glasi:
niti nekoliko nazaj. Toda pogum slovenskim fantom ni upadel, temveč nasprotno, začeli smo zopet kakor levi napadati.
Naše dobromerjene krogle, granate in šrapneli so prizadjali sovražniku vollikansKe izgube, tako da je bil prisiljen se umakniti. Se le proti večeru se je ustavil v nekem gozdu, dobivši močne rezerve, ter se nam je postavil v bran. A njegov napor je bil le zaman! Naša izvrstna artilerija je začela obstreljevati gozd s tako silo, da so cela drevesa padala po njih. V mraku smo pa naskočili Ruse z bajoneti. Sovražnik, prestrašen od naših gromovitih „hura"-kli-cev in ostrih bajonetov, je začel v velikem neredu bežati nazaj; veliko se jih je prostovoljno udalo, a še več smo jih pa. s silo ujeli.
Se le v pozno noč se je končala ta zelo vroča bitka, v kateri smo izvojevali veliko zmago nad veliko močnejšim sovražnikom, Uvidevši, da se je sovražnik oddaljil precej daleč od nas, smo tam prenočili.
Drugi dan smo začeli Ruse zasledovati do neke vasi. Ko dospemo kakih tisoč korakov v njeno bližino, vnel se je zopet novi boj. Med najhujšim sovražnim ognjem smo si naredili okope, iz katerih se smo branili proti številnejšemu sovrti|žniku. Bilo jo, Kakor potres mešan s strelami z neba, kajti na obeh straneh so gromeli topovti in nad nami so se križali njih streli.
Carigrad, fin* 2. novembra.
V zalivu sta bili zasidrani turški ladji „Kinali-aga" in „Bejrut" (ne „Durrar-Reiss", kakor je navedeno v prvem poročilu). Dva angleška torpedna rušil-ca sta prispela v pristanišče in sta zahtevala, naj se obe ladji tekom 10 minut udasta Angležem. Kapitana turških ladij pa sta odklonila predajo ter sta spravila moštvo na suho. Nato sta kapitana sama dala ladji spustiti v zrak.
Rusija bi se spravila s Turčijo?
Berolinski list „.Tagblatt" poroča iz Carigrada: Uradno se še dosedaj vojska ni napovedala od nobene strani. Francoski poslanik je še dne 1. novembra poskjusil posredovati, a brez uspeha. Posredovanje pa je zaradi tega zanimivo, ker je Rusija priznala, da je začela s sovražnostmi in se izrekla, da je pripravljena, radi dogodkov v Črnem morju to in ono dovoliti. Turčija je nato zahtevala, da se razoroži črnomorsko rusko brodovje, kar je Rusija seveda odklonila,
Turčija je pripravljena.
Berolin, dne 2. novembra.
Francosko časopisje izraža svojo bojazen nad bodočimi dogodki radi nastopa Turčije. Turška armada bo za Avstrijo in Nemčijo velika pomoč, posebno, ker je Turčija do zadnjega gumba pripravljena na vojsko. Cez dva meseca že so se pod vodstvom nemških častnikov utrjevale najvažnejše točke ob Bospo-ru in Dardanelah, Turki so se založili s težkimi topovi. Tudi podzemeljske utrdbe in zakopi so napravljeni.
Kako je v Carigradu.
Carigrad, dne 2, novembra.
Velika množica ljudi valovi skozi carigrajskc ulice in kaže svoje navdušenje za vojsko. Ljudstvo se po lepakih poučuje, da so Avstrijci, Ogri in Nemci zavezniki Turčije, a Bolgari in Amerikanci prijatelji. Sul/tan je postal mahoma zelo priljubljen. Ko se je zadnji praznik vračal iz molilnice, zaukazal je ustaviti voz, na kar je ljudstvo pozdravljal. Kaj takega ne pomni zgodovina novejše Turčije. Ta dogodek je izzval največje navdušenje. Velikanske važnosti je, da se je izvršila zveza Perzije in Afganistan a s Tu r č i j o. Kot dekla Rusije je v zadnjem trenotku nastopila Japonska ter zapretila, da poseže vmes. Mislijo, da bo Japonska hotela zasesti Mezopotamijo.
Avstrijsko-srbsko bojišče.
Maribor, dne 3, novembra»
Zadnji® smo poročali, da smo pognali v južno-izhodni Bosni Srbe čez mejo, (jfl^es pa lahko poročamo, da smo tudi na severu v Itoemlju, ki leži med Drino in Savo, prekoračili srbsko mejo ter zavzeli med obema imenovanima rekama ležeče ozemlje noter do Sabaca, Tudi mesto Sabac je zopet v avstrijskih rokah. Sabac je bil že v začoiku sedanje vojske v naši posesti. Naše Čete so ga zavzele dne 12. avgusta, a ker je naša armada v Galiciji rabila ojačenj, so morali Avstrijci mesto zopet prepustiti Srbom. Dne 22. avgusta se je od našega armadnega vodstva odredilo splošno umikanje in tako so se naše čete v popolnem redu umaknile iz srbskega ozemlja nazaj Čez Savo in Drino na avstrijska tla.
Potem so, kakor znano, nekoliko časa upadale srbske čete v Slavonijo, a uspeh je bil ta, da so bile te upadajoče čete popolnoma uničene. «Odporna sila srbske armade je bila vsled velikih izgub zlomljena, in sedaj se je začelo naše prodiranje. Kakor kažejo poročila, z velikimi uspehi. (Ozemlje med Savo in Drino, ki se imenuje Mačva, je v naših rokah.
Vsled dogodka na Črnem morju je dobila Srbija v Turčiji novega nasprotnika. Srbski poslanik je že odpotoval iz Carigrada in diplomat i čne zveze med Turčijo in Srbijo so ustavljene.
Vsako noč, ko smo v naših ozkih in mrzlih jarkih nekateri zatisnili naše trudne oči, se je že znova začelo 1 močno streljanje, kar je trajato v malih presledkih po več ur. Veliko je bilo trpljenje v teh jarkih, kajti ves čas smo morali, obloženi s tornistri, skoro brez vsakega spanja sključeni čepeti. Naše kuhinje niso mogle do nas, radi tega smo bili tudi še brez jedi. Tako smo prebili tri dni in dve noči, potem je pa prišlo povelje, da moramo zapustiti naše postojanke v svrho združenja z zavezniško armado.
Vsled vednega deževja v zadnjem času nas jo nekaj fantov zbolelo taklo, da so nas poslali zdravit se v lepo zdravilišče Krynica v Galiciji. Tukaj so preuredili krasne vile (gospoške hiše) v vojaške bolnice.
Komaj pričakujemo trenutka, ko bomo lahko že zdravi zapustili hiše bolezni ter se vrnili zopet med naše hrabre tovariše ter skupno ž njimi pridobili končno zmago nad kletim sovražnikom ter ga zapodili čez meje naše očetnjave tja v mrzlo Rusijo.
[Črnogorcem bodo lonce
preobrnili,
Alojzij Culk, Orel iz St. Jurja ob Taboru, piše iz kotorske boke svojemu prijatelju Valentinu Debelak.: — Traste, 22, septembra 1914. Dragi prijatelj! Prav razveselile so me tvoje karte, ki si mi jih po-
Mesto Šabac zopet naie.
Dunaj, dni S. noTflmbra.
General PoLorek, poveljnik avstrijskih čet ao-per Srbe, uradno naznanja: Nafia ofenziva (napadalno prodiranje) v srbski pokrajini Mačva zmagovito napreduje. Sovražnika smo pregnali z njegovih utrjenih postojank. Pri umikanju se Srbi našim napadom niso mnogo ustavljali. Le na severni strani mesta Sabac so morale naše čete močno utrjene in z okopi zavarovane postojanke zavaeti z naskokom* Danes v ponedeljek po noči, smo se polastili tudi Sabca. Naše, v pokrajino Mačva prodirajoče čete, so že prekoračile železniško progo Šabac—Lješnica. Avstrijska kava-
lerija je ujela večje število Srbov.
« *
•
Sabac je glavno mesto pokrajine Mačva v se-verno-zahodnem kotu Srbije, med Drino in Savo. Mesto leži ob Savi jugovzhodno od Mitrovice.
Junaški zrakoplovec.
Dunaj, dne 2, novembra.
Naše čete, ki se bojujejo zoper Srbe, je zadela precejšnja izguba. Vojaški zrakoplovec nadporočnik Sanhec je bil v zraku zadet od sovražne krogle in težko ranjen, tako, da je moral svoje opazovanje sovražnih postojank opustiti, Dasiravno je imel hude bolečine in je močno krvavel, je vendar napel vse svoje sile, da je plul s svojim zrakoplovom še 70 km chu leč in tako spravil zrakoplov na varno, Nadporočnik. Sanhec je včeraj (nedeljo) radi prehudih ran umrl. Pred svojo smrtjo je še dobil od cesarja brzojavno sporočilo, da je odlikovan radi svojih junaških činov z vojaškim zaslužnim križcem.
Srbski pešpolk št. 20 uničen.
Dunaj, dno S. novembra.
Pri novejših bojih zoper Srba so naSl uničili eeli 20. srbski pešpolk. Pognali so ga v močvirje, 200 mož je utonilo, drugi pa so padli pod avstrijskimi kroglami. ¿To poročilo še dosedaj ni uradna potrjeno,) FraneoaH srakoplorei pri Kotom.
Rim, dne 31, oktobra.
Francozi so poslali Ctrnogorcam na pomoč nekaj svojih zrakoplovov. A s tem podjetjem Franoftzi nimajo posebne sreč«. Nedavno sta padla 2 zrafcoplov-ca v kotorski zaliv in dne 80. oktobra j» padsl zopet nek Francoz s svojim letalnim strojem v Skadrsko jezero. Zrakoplovea so z veliko težavo rešili, da m utonil, a zrakoplov se je potopil»
Kako se Srbi vojskujejo.
„Az Est" poroča o srbskem načinu vojskovanja: Srbi poskušajo zavesti naše vojake z našimi povelji v zmoto; zato so prevzeli naše signale. Da se nam približujejo v oblekah naših padlih, je ža znana stvar. Sedaj smo izkusili, da 200 do 300 korakov od naših okopov markirajo svoje stališče, da tam odlože svoje čepice, med tem, ko na nas iz drugih globokih okopov sipajo ogenj. Srbske brambne čete so položile ob Savi progo, ki jim omogočuje, da svoje topove in strojne puške prestavijo tja, kjer jih od slučaja do slučaja rabijo. Srbske čete se neprestano trudijo, da bi naše postaje za opazovanje »n glavne prometne črte 'čim bolj ogrožale. Neprestano streljajo na cerkvene zvonike, glavne ceste in kmečke hiše, kar pa naših opazovalnic niti najmanj ne ovira v izvrševanju njihove dolžnosti, ker na srečo vsaka topova krog,a ne zadene cilja. Srbski okopi so z veliko zvitostjo položeni, ker računajo z okolnostjo, da jih naše moštvo vzame pod cilj. Mi smo njihovo zvitost spoznali in sedaj si izmišljajo nove zvitosti.
slal. Prisrčna hvala ti, hvala pa tudi vsem, ki so me pozdravi j ali iz Planine, Prisrčne pozdrave jun pošiljam tudi jaz. Dasi ne v ognju, pač pa me vsak dan obdajajo glasovi groma topov od blizu, in daleč; večkrat žvižga tudi čez glavo, tudi noči niso izvzete; po noči je krasno, ko cveto rože v zraku. Za enkrat še ni nevarnost. Po mlaki prikobacajo večkrat žabe, ki mečejo poljube na obrežje, najraje na kako človeško, gnezdo; pa to si že čital in še boš.
Čudno je pa to gledati, ko se bi ska eno na drugo, poleg pa globok grom, v ozračju polno dima in pa, misel, kedaj dobiš kak štrukl. No, na Ijovčenu tudi nekaj kuhajo, pa jim bomo že lonce preobrnili; upam, da imajo železa že veliko gori in pa podrtij. Včasih so preradovedni, jih pa malo poškropimo, potem pa, pojejo opanke po "tem pečevju. Upam, da bomo imeli še lep ples iz mlake in iz Lovčena.
No, pa naj zadostuje teh marnj. Kako se pa. kaj imaš? Pasja dlaka, pridi malo doli, da boš vsaj vedel, kje raste tobak; sedaj zori, pa ni dober za pu-šit, če ni dobro pripravljen. Grozdje in fige nam bodo že pošle, bodo pa rožiči in pomaranče že godni. Torej korajžo pa šnajt, pojdi doli, dokler je cajt. Jaz bom najbrž kar tukaj ostal; vse prelepo cvete, da bi šel od tu proč. Da bi le stvar dobro izpadla, dal Bog! Prisrčna hvala za dopisnice. Bog s teboj! Na svidenje ! Tisoč pozdravov ti pošilja tvoj prijatelj
I&j pripovedujejo slovenski junaki
Kako sem v Galiciji pujske pekel.
! (Pripoveduje ranjenec-vojak iz Slovenskih gorici)
Bilo je ob času, ko smo v Galiciji imenitno živeli, namreč pujske, piščance in race pekli ter uživali to, kar nam je prišlo pod roke.
Nekega dne, ko je moj želodec pajčevina že sko-ro prepredla, zagledam v neki vasi par pujskov. Ne premišljujem, - komu da spadata, pobašem enega ter ga takoj obsodim na smrt,. Pripravim ga tako, da ga je bilo mogoče peči. Granate so me spremljale pri mojem delu, vendar pa me niso nič mdtile. Nato po-iščem pripravno peč v neki hiši ter mislim kar na<-stopiti kot kuhar. Vendar sreča mi nil bila mila. — ITresk! Kaj pa to? Hiša je bila že v plamenu. No, hencani Rusi, to vam pa povrnem, še tu so me ovohali, niti toliko časa ni bilo, da bi spravil svoj plen. Pa tolažila me je misel, da se tudi Rusi ne bodo ma-stili ž njim, ker do takrat bi fciil pujsek gotovo preveč pečen.
Bilo je nekaj ur pozneje. Bili srno zunaj neke vasi v okopih. Spremljal nas je tudi tja bratec, „ved-no-lačen". Imeli smo sicer krompirja dovolj, vendar vedno ene in isie hrane se človek le naveliča. Torej, ker sem že tako izurjen mesar, hajdi zopet na delo, da kaj zaslužim. Res pride prilika proti večeru, da sem bil prost. No, eno svinjsko ščetino sem si že po. dnevu preskrbe!. Imel sem jo pa v vreči dobro shranjeno, vendar še neoskubljeno. To opraviva s prijateljem sicer ne po strogih mesarskih predpisih, vendar pa hitro in sama, ker obi takih! prifikahi je boljše, da ni preveč ljudi zraven. Naj deva tudi primerno hišo ter vse potrebno pole;,T. V pol uri je že čvrčalo in prijeten duh me je vabil, da pokhšim, Vem, dragi bralci „Slovenskega Gospodarja", da se vam že sline cede, pa imejte še malo potrpljenja. — Naenkrat zadoni: „Alarm!" Komur je znana ta beseda, že ve, ' kaj se to pravi, Moj prijatelj pograbi posodo s prar; setom ter izgine. Jaz še nekaj časa kakor v sanjah premišljujem usodo ter slednjič pograbim le vrečo in i jo kislega obraza poberem za svojim tovarišem. Vrečo s prasetom spravim v varno zavede na našega konja pri strojnih puškah, kamor sem bil namreč v zadnjem času prideljen. No, moj prijatelj vendar ni pozabi 1 na-rne. Skrivaj sva med „maršem" zavžHa svoj plen in clala nekaj mastnih kosov tudi svojim tovarišem.
Drugi dan nam je par ur počitka prav dobro delo. Vendar želodec je zopet pozabil, da je že sinoči nekaj zavžil. Torej poiščem vrečo ter odrežem tri kosce, da tudi svoja tovariša pogostim. In zopet je cvrčalo, da so nas tovariši z zavistjo pogledovali. Siromaki so se mi smilili, ker niso znali takega obrta. Obljubim torej trdno, da jim preskrbim kaj svinjskega. To hočem takoj izpolniti ter grem pogledat v svoje skrivališče. Vendar začudeno se ozrem — ni bilo vreče, pa tudi ne praseta.
Vojak-Orel svojemu prijatelju.
iz pisma, ki ga je pisal vojaiki-Orel svojemu prijatelju! povzamemo te-le lepe misli, ki jih je napisal: V sedanjem času veliko molim in se zatekam k taber-nakelnu ter te prosim — kakor prosim vsakega, komur pišem — tudi ti se me kdaj v svoji molitvi spomni! V tem oziru bi ti rad veliko povedal, a ne morem, Le to vedi, da trdno zaupanjie v Boga, zlasti pa v Marijo., ni brezuspešno, nasprotno, pomoč od zgoraj se kaže potem pri vsakem Ičloveškem koraku, — da, celo pri malenkostih, ki bi se sicer človeku zdele smešne. Ce me božja, volja ohrani živega in zdravega, bom to misel povedal vsakemu, kjer bo prilika. Rešitev človeštva bo izšla iz gorečih molivcev, duhovnih bojevnikov, bolj kot iz pripovedovalcev o lepem in dobrem, ki samo besede slikajo v zrak, a, ne v svoja in druga srca. Pomisli: če bom ležal v bojni vrsti sredi sovražnih krogelj, kako dobro mi bo dela misel, da toliko mladih slovenskih Orlov po vplivu orlovske organizacije morda v isttVn hipu goreče povzdiguje svoje misli k Bogu in da sem tega v majčkeni meri tudi jaz deležen, čeprav sem zelo grešen človek! Morebiti bo Bog zato smrtno pušico obrnil od mene. Ce ne, se pa najdemo skupaj aim„ kjer nam je On že davno pripravil lepo domovje. Dragi, moč nebeških reči in resnic se zdaj živo, živo čut:! — Tako Orel-vojak v svojem pismu. !Mi pristavljamo: Ponosna si lahko lepa orlovska organizacija, da si med svoje člane zanesla takega duha! To je zakladnica, ki jo ne more vzeti noben sovražnik.
Zadnja beseda: „Mama!"
Tz Krtine na Kranjskem se poroča: Tukaj so naši zvonovi zapeli zadnjo i>ei?iem mladeniču Jožefu Resnik, prvemu, kakor je sedaj znano, ki je iz naše vasi in iz dobske fare umrl za domov no. Umrl je v bolnišnici v Komornu na Ogrskem. Grofinja Zichy, ki mu je 4 tedne stregla, piše njegovi materi sledeče: „Vaš sin je prenašal bolečine z največjo potrpežljivostjo in potrpežljivostjo ter bogovdanostjo. Predvčerajšnjim (18. oktobra) je pri zavesti prejel sv. zakramente: včeraj od poldneva mu, je postalo slabše, ob % na G. uro je pa mirno v GosjKidu zaspal. Njegova
zadnja beseda je bila: „Mama!" Dala sem mu poljubiti križ z odpustki za umirajoče in mu sama zat silila oči. Rožni venec, ki' ga, je večkrat molil, mu dam v grob, ravno tako tudi eno svetinjico Matere božje, ki jo je nos'1 na, vratu, drugo Vam pošljem tu v pismu. Pri njegovem pogret« bom zraven in bom dala cvetlic na njegovo krsto. Bog Vam pomagaj, težek udarec udano prenašati, tolaži naj Vas, da je Vaš sin pobožno in udano za domovino umrl. Tudi jaz sem pred leti izgubila svoje edino dete in zato se lahko vživim v Vašo bolečino."
Slovenski vojaki na bojiščih v Belgiji in Franciji.
Kakor je znano, je dala Avstro-Ogrska več svojih motornih baterij na razpolago svoji zaveznici Nemčiji na zapadnem bojišču. Pri teh baterijah službujejo tudi slovenski vojaki. Kakor povsocli, bore se Slovenci tudi tu hrabro in neustrašeno, kar dokazujejo visoka odlikovanja, katera jim je podelil v priznanje njihovega junaštva sam nemški cesar.. Slovenski vojaki so se udeleži s svo;o mr.torno baterijo tudi obleganja belgijske trdnjave Antvverpna. Eden izmed teh, 'M. Ozwald, doma iz Kostanjevice na Kranjskem, je poslal iz Antvverpna pismo, datirano z dne 14. oktobra. V tem p:smu piše med drugim:
„Prepotovali smo velik del Avstrije, Bavarsko in Luksenburško. Prišli srno v Belgijo in Francijo, kjer smo prvič posegli v boj s svojimi motorskimi baterijami. In uspeh je bil na naši strani. Iz Francije smo se zopet vrnili v Belgijo, da sodelujemo pri obleganju trdnjave Antwerpen. Tudi to trdnjavo smo zavzeli, kakor preje Namur in Maubeuge (Mobež). Do sedaj smo bili neprestano v boju, brez vsakega počitka. Danes je odmor, dobili smo en dan oddihi.',aja. Kakšen užitek! Sedaj imamcf vsaj ležišče, da silimo pod streho, če tudi na trdili tleh.
Preje smo prenočevali tedne, mesece zunaj na prostem, ne glede na to. ali je bilo lepo vreme ali pa dež in vihar. Zdeli smo noč in dan v svojih postojankah. granate in šrapneli pa so padali nad glavami kot toča. Bilo je strašno. Najstrašnejše pa je b lo pred Mobegom (Maubeuge). Nikdar, dokler živim, ne pozabim onih groznih noči, ki smo jih prebili tukaj. Pravijo, da smo bili izdani, kaj je na stvari, ne vem, vem pa, da je bila naša osveta strašna- Mesto s IG.000 prebivalci smo razstrelili v prah in pepel, niti opeka ni ostala na opeki . . .
Danes smo tu v Antwerpnu, Pripravljamo se na nove napore, na nove boje, ker konca še ne bo skoro.
Pravkar smo dobili poročilo, da je kralj belgijski Albert rrvMen in da je pobegnil. Revež, zadostil je svoji dolž' osti napram domovi: i, a sedaj je moral bežati in izgubil je vse, vse. Revnejši je sedaj kakor zadnji berač. Nehote se spominjam na „ubežnega kralja", pesem, ki smo se jo uč li v šoli ... V mojem oddelku sta tudi dva Novomeščana: Bučar, ki igra gosli in črnomaljski učitelj Mikolrč, sin novomeškega krojača. Ubožca, oba sta ranjena v nogo. . .
Vse bi bilo dobro, samo v skrbeh sem radi svojcev doma. Osemnaistletni najstarejši moj brat je šel prostovoljno k vojakom in se morda že bori na severu proti Rusom, mlajši brat in sestra pa sta oba bolna. Edino to me tolaži, da dobiva mati zame državno podporo po 1 krono na dan, da moji ljudje vsaj od gladu ne bodo poginili. Ne, ne bodo, vsaj dokler bom jaz živ! Pravkar sem jim poslal domov 10 mark ali il2 K, vse, kar sem si mogel tu na bojišču prihraniti: In ne obupavam, notranji glas mi pravi, da se bo vse pre-okrenilo na bolje .
Pismo slovenskega vojaka s francoskega bojišča.
Oče slovenskega fanta, ki se je mudil pred kratkim na francoskem bojišču, nam je dal na razpolago sledeče zanimivo pismo, katero v celoti priobčil jemo: Ljubi oče! Poprej ko Vam nadalje pišem' vas vse skupaj prav lepo pozdravim. Tlu Vam hočem ne kol ko popisati naše stanje. Tu se imamo prav dobro, zmagali smo še povsod, koder smo šli. Bili smo že na treh trdnjavah: Namur, Maubeug in sedaj Ar,twerpen. Tu je bila največja trdnjava, katero so mislili, da ne bo nikoli vzeta. A slednjič |eo morali sovražniki bežati. To mesto je bilo zavarva.no da Vam ne morem tukaj popisati. V to mesto pridejo velke ladje z morja. Tu je velik kanal, mesto je trgovsko mesto in ni nič poškodovano. Mesto stoji na prav lepi legi.. Drevoredov je veliko, ulice so široke. Ko smo tukaj prišli nekateri v mesto, pride nam nasproti nek stari mož, ki je znal dobro nemško. Vprašal nas je, da kateri vojaki smo. Rekli smo, da iz Avstrije. Za glavo se je prijel, da kako moremo mi biti tu, ko je cela Avstrija že v ruskih rokah, da so že Rusi na Dunaju. Mi smo se mu smejali. Rekli smo, da so že Rusi na Dunaju, ampak vjeti. Tir če bi hoteli tem belgijskim časopisom verjeti, kar oni pišejo, bi ne bil niti kamen na kamnu ostal več v Avstriji.
Zahvaliti se ne morem Bogu za dobrote, katere nam deli. Sedaj Vam ne morem povedati kam bodemo šli, ali bodemo šli proti Parizu ali pridemo ktaialu domu. Tu smo videli že dosti sveta, rad bi še Pariz videl, kako je lep. Ce bodemo šli tja, bom Vam pisal,
da me pridete obiskat. Poprej so se delali naši sovra žmki močni, sedaj pa tečejo pred našo vojsko K^r morejo vržejo pr č: ornistre, puške, bluze Tu je šlo dosti Belgijcev v civilno obleko, dobili smo on po hišah vse polno vojaške obleke, puške in sablje Angležev je bilo tu dosti, pa so polni strahu kakor kokoši, ko vidijo jastreba nad glavo. Tu v teh trdnjavah je strašanskih topov In municije so zazidali cele vasi. Topovi so različne mere. Tu bode na stotine ljudi brez strehe.
Sedaj Vam nimam kaj novega pisati. Dajte mi pisati, kako vam gre duma. Cas bi bil, da bi dobil kako pismo od vas. Dajte mi poslati naslov, od da bom vedel, kje je. Sedaj vas še enkrat vse skupaj lepo pozdravim, ostanite z Bogom!	L. M.
Na bojišču sta se stara sovražnika sprijaznila.
Nek dunajski list prinaša poročilo z bojišča, kako sta se dva stara in strastna sovražnika sprijaznila. Oba sta služila pri koroškem pešpolku št. 7. Bila sta imovita posestnika iz, velikovške okolice. Celih G let je vladalo med njima smrtno sovraštvo. Ko se je 1. 1907 Miha B^ ženil, si je vzel za ženo mladenko, katero je tudi njegov sosed Janez Kr. snubil. Od tega dne sta prejšnja prijatelja postala nepoboljšljiva sovražnika. Kljubovala sta si povsod, kjer se je le dalo. Tcžiairila sta se neprestano in sicer s tako strastjo, da sta že kar podivjala. Sedaj je sedel Miha v ječi in plačeval velikanske stroške, pa zopet njegov nasprotnik Janez. Vse poskušnje drugih sosedov in gospoda župnika, spraviti s i Ima nasprotnika, so bile brezuspešne.
Letos sta bila oba poklicana pod orožje, in sicer sta bila uvrščena v stot::iji., ki sta, bili vedno druga pri drugi na. bojišču. Dne 8, oktobra, sta bili obe stot-niji pred Przemyslom, Na mesltu, kjer je bila postavljena ta četa, je bil boj posebno srdit. Devetkrat sta bili že obe stotniji poslani proti nekemu hribu, a vedno sta morali zopet nazaj. Končno so naši junaki za-vzeli dotični hrib, Storila se je že noč. V nočni temi se je na vsak korak slišalo jadikovanje, vzdihovanje m stokanje ubogili ranjencev; mnogi so se že borili s smrtjo.
Noč je bila zelo hladna. Tam pri potoku v ozki dolinici med dvema gričema sta pri nekem grmu ležala dva ranjenca. Prvi je ležal vznak, z glavo o-brnjen proti vodi. Revež je bil v mučnem položaju. Imel je odstreljeno desno roko pri rami. Težko je so-pel in polslišno klical na pomoč. Truplo mu je lezlo vedno bolj proti vodotoku. Vsak hip bi lahko utonil, ako ne pride skoro pomoč. Njegov tovariš pa je ležal na travniku zunaj potoka. Imel je zevajoeo rano na prsih tiar zdrobljeno levo nogo pod kolenom. Ta, je bil tako močne narave, da je glasneje klical na pomoč. Ko je slišal milo, a vedno bolj pojemajoče vzdihovanje ranjenca v strugi, je napel zadnje sile in se je spravil toliko h potoku, da je prijel z roko tovariša» za nogo. Ranjenec v potoku se je v tem hipu toliko zavedel, da je zaznal o pomoči in se je napenjal ter trudil in končno vendar splezal na, travnik, Polslišno je vskliknil: „Hvala ti, tovariš mili! Bog ti stotero povrni!" Nato je padel v nezavest.
Kmalu nato so se približali vojaki Sanitetnega oddelka. Skrbno so obvezali oba težko ranjena vojaka. Pri motni svetlobi vojaške leščerbe sta ranjenca, ki sta se zavedla, pogledala drug drugega. In spoznala. sta se: bila sta stara sovražna soseda. Oni, ki je ležal v potoku, je bil Miha, drugi pa. Janez.
Naslednji dan sta že ležala v dve uri od bojne črte oddaljeni začasni bolnišnici, drug poleg drugega, Miha je bil večkrat v nezavesti. Tretji dan je prišel k njima vojaški duhovnik in ju spovedal. Spravila sta se z Bogom ter se tudi med seboj — sprijaznila'. Podala sta si roki v spravo. Miha je četrti dan umrl vsled izgube krvi in ker se je k rani napravil prisad. Janezu so pa odrezali levo nogo nad kolenom. Sedaj leži v neki dunajski bolnišnici, kjer je pripovedoval o svoji in svojega soseda Mihe usodi dunajskemu časnikarju.
Odslej se ne bosta več sovražila . . .
Krogla v srcu.
V bolnišnici usmiljenih bratov v Zagrebu so i-meli slu'čaj, ki je velezaiVimiv z medicinskega stališča, V bolnišnico je prišel vojak., ustreljen od. puškine krogle v desno stran prs>. Ko je bila rana že za-celjena, je tožil o hudih bolečinath v pršili. Zdravnik dr. Herzog je dal moža preiskati potom Rontgenovih žarkov in je našel v svoje presenečenje, da v levem srčnem delu tiči krogla iz puške in da izdatno sodeluje na vseh gibih srca. Krogla je morala torej pre-dreti na desni strani prsa, potem prodreti desno stran srca ter obtičali na lev, strani srca. Bolnik je mogel pač govoriti o veliki sreči, kajti v 99 od 100 slučajev bi se bilo takoj zaustavilo delovanje srca in bi s tem nastopila smrt Vojak pa je živel s kroglo v srcu, je prestal naporni transport in še le po zaceljenju rane so nastopile bolečine. Pozneje je nastopila tudi velika slabost srca, vsled česar so se že bali za njegovo življenje. Pozneje boljšanje pa je bilo tako izdatno, da je mož sedaj že iz postelje in se sprehaja po bolnišnici. Operacija v tem slučaju je seveda popolnoma izključena. Ne more se pa vedeti, ali bo bolnik živel in kar ko dolgo s kroglo v srcu. Ce nastopijo brazgotin aste izprememibe v srcu. utegne mož umreti. Ali bolan na srcu ostane vse svoje življenje. Le ob največjem varovanju in popolnoma mirnem življenfiu, izključivši seveda vsako telesno delo, ne odreče srce, vzlic nenavadnemu gostu, svojega delovanja.

Zanimivo snidenje.
Neki tirolski kmet je dobil z bojišča v Galiciji pismo od svojega hlapca Mihla, v katerem mui ta opisuje „sre'čen slučaj", kako se je po drugi bitki pri Lvovu sešel z njegovim domačim konjem-ljubljencem „Jogglom", Tirolec je namreč moral svojega konja prodati vojaški upravi. Miha piše o tem zanimivem snidenju: „Ko sem prišel truden v naše taborišče in grem mimo nekega {renskega oddelka,, mi začne neki konj nasproti rezgetati ter z glavo kimati v pozdrav. Čudil sem se, kaj bi naj ta konjeva prijaznost pomenila. Ko pristopim bliže, spoznam, da je to naš bivši „Joggl", Prijazna žival mi je djala svojo glavo na ramo, kakor bi mi hotela potožiti, da ji v Galiciji ne gre tako dobro kakor v Tiirolah. Tležko je pilo najino slovo. Jaz sem moral s svojo četo, „Joggl" pa je moral vleči težko obloženi voz po blatni oesti. A hvala Bogu, živeža imava oba zadosti,
Porecila, dosla v sredo 4. nov.
Avstrijsko=rusko bojišče.
Maribor, 4, novembra 1914,
Vsled ruske premoči na črti Varšava--ivangorod in vsled nevarnosti, da nas Riusi obkolijo, so se začele avstrijsko-nemjške čete prostovoljno umikati. Vrhovno poveljstvo je že določilo nove prostore za zbirališče, Naši niso bežali, ampak se umikali v najlepšem redu. V obče jim ruske čete niso sledile, ako pa jim prišle preblizu, so se jim naši postavili v bran. Tako se je zgodilo pri Radomu in pred dnevi pri Li1 sa-gori. Ko so Ruse na ta način nekoliko zadržali, so se naši zopet mirno in neovirano umikali proti kraju, kjer je določilo vrhovno poveljstvo zbiranje,
V	Galiciji se drže naše čete izborno. Dne 29. oktobra so ruske čete prekoračile reko San pri mestecu N i s k o. Naši so jih na tepli in vrgli čez reko nazaj. Ujeli so pri Nisku in v spopadih pri Skolah ter Razwadowu več stotin Rfusov in zaplenili 8 strojne puške. Tudi na južni strani Starega Sambo r j a se je končala dne 31. oktobra večdnevna bitka s popolno zmago našega orožja. Sovražnik, ki je tukaj prodiral, je izgubil dve infar.terijski diviziji in brigado strelcev* Pregnan je bil iz vseh post.jank, — V tem prostoru in severno-izhodno od Tu r k e ob Karpatih naše prodiranje znatno napreduje, V tem prostoru smo ujeli dosedaj 2500 Riusov. Zadnje dni so začele tudi naš® slavne motorne baterije posegati v boj ter so pri mestu Jiaroslavu sovražniku prizadjale strašne izgube. Mesto J a r o -slav je v naših rokah, Pl r z e m y si li stoji obi izhodni strani v naši bojni črti ter se udeležuje bojev.
Ob gališko-bukovinski meji, na severni strani mesta Kuty (zahodno od Cernovice) so naše čete dne 30. oktobra potolkle rusko kolono, ki je bila sestavljena iz vseh vrst orožja.
V	Bukovini skušajo sicer Rusi zopet prodirati, a ne morejo priti niti korak naprej. Pretekli teden so od ponedeljka do petka (217. do 30. oktobra) napadali glavno bukovinsko mesto C e r-n o v i c e , a so bili odbiti. Naši so končno prekoračili reko P r u t, pregnali Ruse proti severu in jihi veliko ujeli.
Ia Rusko-Poljskem se umikamo.
Dunaj, dne 3. novembra.
Generalni štab uradno razglaša:
Na Rusko-Poljskem so naše 'čete, ko so pris lile močno sovražno armado v boj, na Lysa-gori (južno od Radoma) ustavile bojevanje, da nadaljujejo gibanje, katero je bilo zapovedano po bojih pred I-vangorodom.
Položaj v Galiciji je neizpremenjen. V bojih južno od Starega-Samborja in severovzhodno od mesta Turka so naši dosedaj ujeli 2500 Rusov, Včeraj zjutraj (ponedeljek) so naši huza.rji pri Rybniku v dolini reke Stryj napadli rusko četo, ki je vozila strelivo. Zaplenili so mnogo vozov artilerijskega streliva.
Rusi o dolgotrajnosti vojne..
Vojaški list „Ruski invalid" piše, da bo trajala vojska celo zimo, če ne bo mraz preveč hud. Spomladi se bo vojska vnovič začela in ker bo treba računati z najhujšim odporom Avstrije in Nemčije, bd vojska trajala še tri mesece. Ce ne pride kak nepričakovan dogodek vmesl se utegne vojska končati eno leto, odkar se je pričelr.
Naše motorna baterije zopet doma»
Dunaj, dne 3. novembra.
Naše motorne baterije, katere so izbrisale Belgijo iz zemljevida in so tudi na francoskem bojišču storile Nemcem neprecenljive usluge, so sedaj doma in se nahajajo v Galiciji. Pred nekaterimi dnevi so pri J a r o s 1 a v u vrgle. sovražnika iz njegovih be-'.oniranih utrdb. Artileristi pripovedujejo čudeže, kako strašno učinkujejo ti 30'5centimeterski topovi. Koj prvi strel že zadene pri pila svoj cilj: cela sovražna ruska baterija na drugi strani Sa-na je točno zletela v zrak. Kakih 300 korakov od mesta, kjer je bila baterija postavljena, so ležale lafete, ž njimi pa pomešana sajasta trupla ruskih vojakov.
Naše baterije so ocklale okoli 35 strelov. Poki so bili tako močni, da so jih slišali 25 km daleč. Sipe na oknih so se vsled zračnega pritiska razdrobile. Ljudje so menili, da je potres.
Avstrijsko=srbsko bojišče.
Več srbskih divizij na begu.
Dunaj, 3. novembra.
General Potiorek uradno razglaša: Se le danes je mogoče, da se uspe h, katerega so dosegle naše čete nad Srbi v pokrajini M a č v a, n a -anko pregleda, V Mačvi se vojskujoča druga srbska armada pod poveljstvom generala Stepa Stepanoviča, ki je štela štiri do pet divizij, morala se je v divjem begu umakniti pred nami. Pri umikanju je moral sovražnik pustiti vojno gradivo vseh vrst ter tren na mestu, kamor so došli pozneje Avstrijci. Le na ta način se je posrečilo Srbom, da so se rešili. Naši so ujeli veliko število Srbov.
Sovražnik se na begu niti v svojih novih, v o-zadju dobro pripravljenih postojankah ni ustavil in se postavil v bran. Srbi so se ^taborili še le na južni hribolviti strani Sabca. Sabac so zavzele naše čete v poči od 1. na; 2 november. Sovražnik se je v teh bojih zelo trdovratno branil, a brez uspeha.
Avstrijske eete na potu proti Valjevu.
Z bojišča, dne 2. novembra.
Naši so v pokrajini Mačva zasedli mesto Metko-vič, ki je bilo dosedaj glavni zadržek našega prodiranja proti Valjevu. V boju za Metkovič, ki leži na severni strani železnice Lješnica— Sabac, so se Srbi trdovratno branili, Srbi so se umaknili s svojo glav-i:o s lo prct Valjevu,
-,S temi „vragovi" moramo zmagati!"
Pokrajin'a, Mačva je do reke Jerez„ ki izvira na južno-izhodni strani Lješnice (ob Drinu) ter se izliva pri Sabaeu v Savo, popolnoma v naši posesti. Srbi s.o se do sedaj izredno junaško boriilii. Zakopani so bili v vseh postojankah v svoje betonske okope. Le z velikim naporom so naši prepodili sovražnike iz takih utrdb. Dasiravno še imajo Srbi po številu vojaštva premoč nad našimi četami v Srbiji, se vendar morajo umikati pred nami. Kot vzrok tega u-mikanja se navaja dejstvo, da so razmere v Srbiji vedno žalostnejše. Posebno glad prisili marsikatero srbsko četo, da se uda Avstrijcem. Iz dosedanjih na-šili uspehov je razvidno, da ge Srbi pri Valjevu ne bodo mogli dolgo držati. Junaštvo naših čet je izredno veliko. Nek podmra,ršal se je izrazil: „S temi — „vragovi" moramo zmagati!"
Lovčen in Vrmač.
Spljetsko ..Naše Jedinstto" priobčuje iz Kotora naslednjo, v Kctoru uradno pregledano brzojavko: 2 dni so Cri ogorc zastonj poizkušali bombardirati našo drago utrdbo Vrmač. Četudi je nešteto granat padlo v bližini in okrog nje, Vrmač je ponosno odgovarjal s svojrn ognjem in bilo je, kakor bi s svojimi streli hotel reči: „Ped avstrijsko zastavo sem in ostanem nepremagljiv".
Avstrijske mine v Donavi.
Sofija, dne 3. novembra,
V	Vidinu (bolgarsko mesto ob Donavi) se je slišal od Donave sem strašen pok. Govori se, da so položili Avstrijci mine, da bi uničili ruske prevoze, ki so namenjeni za Srbijo.
taško=nisko boječe.
Maribor, dne 4. novembra.
V	bojih med nemškmi in ruskimi četami ob iz-hodno-prusko-ruski meji so ujeii Nemci v zadnjih treh tednih 13,500 Rusov. Številne ruske čete pa so dne 2. novembra udrle v prusko oziemlje pri Szitkehmenu izhodno od Goldapa v izhodni Prusiji. 'Rhisi so imeli namen, prodreti nemško bojna vrto. Nemci so ruski napad odb;li.
Nemško=francosko bojišče
Maribor, dne 4. novembra.
Težišče vseh bojev na nemško-francoskem bojišču so sedaj srditi in nepopisno krvavi boji, ki se bi-jejo za zadnji košček Belgije ob sevierni francosko-belgijski morski obali v črti Nieuport—Ypres. Nemška armada hoče za vsako ceno spraviti pod svojo oblast vso belgijsko in severno francosko morsko obal od Nieuporta do Boulogne, da zafbrani izkrcanje angleških čet ob tej obali. Toda tudi angleško-belgijsko-francoske čete zastavljajo vse svoje sile, da se Nemci ne polaste te velevažne morske obali. Boji, ki se bijejo na tem ozairtlju, -so tako srditi in krvavi, da prekašajo glede velikega števila človeških žrtev vse dosedanje najkrvavejše boje, kolikor jih pozna svetovna zgodovina. Nemške čete napredujejo v teh bojih pologoma, toda stalno. Tudi na ostali bojni črti ob reki Aisne, in sicer med Soissonsom in Reimsom, je nemška armada pognala Francoze čez reko Aisne, kar je v vojaškem oziru vel ke važnost,
Rusko=turško bojišče.
Turčija napove Rusiji vojsko.
Dunaj, 3, novembra.
Kakor se čuje, je včeraj podala turška vlada Rusiji uradno napoved vojske. (Ta vest ni uradno potrjena,,)
Turški poslanik zapusti Petrograd.
Petrograd, 3. novembra.
Ruska vfojda je turškemu poslaniku izročila potne liste.
Turčija odpoklicala svoje poslanike iz sovražnih
držav.
Carigrad, 3. novembra.
TiurŠka vlada je odpoklicala vse svoje poslanike iz Londona, Pariza, Petrograda in iz Srbije.
Med Srbijo in Turčijo vojno stanje.
Carigrad, 3. novembra.
Srbski poslanik Nenadovič je zahteval svoje potne liste in odpotoval iz Carigrada, Prekinjenje di-plomaitičnih odnošajev med Turčijo in Srbijo se je izvršilo na podlagi spomenice, katero je izročil srbski poslanik turški vladi in v kateri izjavlja srbska vlada, da so diplomatične zveze prekanjene, in zahteva za poslanika in poslaniško osobje potne liste. Srbski poslanik je odpotoval danes zjutraj čez Dedeagač in Solun v Niš.
Grnagora, Japonska in Belgija napovedale Turčiji vojsko.
Rotterdam, 3. novembra.
Kakor poročai liist „Londoner News", so Crnar gora, Japonska ter belgijska vlada, ki se nahaja sedaj v francoskem mestu Havre, izjavile, da se nahajajo odslej s Turčijo v vojnem stanju.,
Turki korakajo proti Egiptu.
Aleksandrija, dne 3. novembra.
Proti egiptovski meji korakajo močne turške bojne s le.
Egiptovski kediv proti Angleški.
London, dne 3. novembra.
Turški poslanik je izročil angleški vladi ultimatum (zadnji predlog za sporazum) egiptovskega kecli-va, ki zahteva, da se angleško čete takoj umaknejo iz Egipta.
Kazite novte. "
*	V obrambo lavantinske duhovščine. Vodstvo obrambnega društva za duhovnike lavantinske škofije je dobilo od proč. kn.-šk. sekovškega ordinariata v Gradcu ta-le dopis: „Z oziram na ulojo z dne 16, septembra t. 1. se naznanja, da kn.-šk, sekOvški orclina-riat obžaluje čianek prof. dr, Udeja, ki je izšel dne 1. septembra 1914 v „Bonifatius-KOrrespondenz" in da bo u k r e n i 1 o , kar je potrebno, da bo imenovani zoret popravil storjeno krivico".
Duhovniška vest. C. g. Anton Somrek, za čar sni kaplan v Rušah, pride za kaplana v Velenje; č. g. Anton Zupanič, 'kaplan pri Sv, Andražu v Slov. gor., je prestavljen v Loko pri Zidanem Mostu.
*	Odlikovanje. Gospod nadžupnik Fr. Korošec pri Sv. Križu tik Slatine je dobil drugorazredni častni znak (križec) za, zasluge Rudečega križa. Pred več tedni je namreč daroval za isti križ vložno knjižico kozjanske hranilnic , vredno 1035 K, in je postal tudi pos-peševatelj Rudečega križa, V zahvalo za vlooko odlikovanje je zdaj daroval 300 K ukajšnjemu klubu „Božičnica" za uboge šolarje za obleko otrokom onih očetov, ki so zdaj na vojski.
*	Mariborski odvetniki. Ker se nahajaj dr. Jos. Leskovar na bojnem polju, ga nadomestuje odvetnik d r. Vladimir S e r n e o , ki ima svojo Odvetniško1 pisarno na oglu. Viktringhof-ove in Edmund Smicl-ove ulice.
*	Izpred deželnobrambnega sodišča. Izpuščen je bil, kakor se poroča iz Gradca, Ignacij Kosi, ekonom v Celju, in sicer brez zaslišanja,
*	Izpred kazenskega sodišča. V torek, dne 3. novembra, se je vršila pri okrajnem sodišču v Mariboru kazenska razprava proti gospej Karolini Miitzel, soprogi upokojenega c. in kr. majorja. Tožil jo k tukajšnji odvetnik dr. Vlad'mir Sernec radi tega, ker ea je imenovala v pogovoru z gdč. Volčičevo „lopova", svinjo, srbskega špijona" in trdila, da je prišel dr. Sernec v preiskovalni zapor k vojnemu sodišču v Gradcu radi tega, ker se je dal uporabit' za srbsko šp'onažo in dostavila, da, ta lopov (dr. Ser ec ne bo ušel zasluženi kazni. Dr, Sernec je povdarjal v obtožili, da sploh nobenega Srbia ne pozna, da m bil nikoli v svojem življenju niti posredno niti neposredno v noboni zvezi s Srbijo, da niti ustmer.o niti pismeno ni občeval z nobenim Srbom itd. Obtoženkla*, ki sama ni prišla k razpravi, je podala po svojem zagovorniku zagovor, da je le splošno obsojala proti avstrijsko početje, da pa njene opazke niso bile naperjene proti dr Sernecu, ki ga osebno sploh ne pozna, Dokaza resničnosti svojih obdolžitev obtoženka niti poizkusila ni doprinesti1, V o-tnlem je prosila milosti, češ, da je zelo boleh na in razburljiva. Ker je priča gdč. Voljčeva potrdila v celem obsegu obtožbo, je bila odso-
29. oktobra 1914.
slovenski gospodar.
jena gospa Miitzel na 80 K denarne globe, za slučaj neiztirljivosti pa na 8 dni zapora.
*	Proti obrekovalcem. Iz Sv Lenarta v Slov. goricah se nam poroča:, Posestnica Matilda Rajšp v Gočovi je bilavsled popolnoma izmišljene obdolžitve tnkajšnih dveh sodnikov-SIovencev, da s ,.srbolilnimi Slovenci" postopata pnftranskl^ obsojena na štiri tedne zapora.
*	Alojz Gaberc, enoletni prostovoljec 47. pešpol-ka, ni mrtev, ampak ranjen v Kievu. Njegova dopisnica, poslana bratu v Rajhenbiurg, se glasi: Caris-sime! Zdravim se v Rusiji. Po sklepu miru povrnem se zdrav domov. Kje je Marcel (brat), mi ni znano. Pozdravljam te prisrčno. Alojzij,
*	Naši junaki v Črni gori. Avstrijski junaki, ki so se na naši bojni ladji „Zenta", katera se je, kakor znano, potopila v Jadranskem morju, tako junaško borili, se nahajajo v Danilovem gradu v Črni gori. Iz pisem, ki jih pišejo rešeni častniki in mornarji svojcem, je razvidno, da se vsi' prav dobro počutijo. Čeravno v vojnem ujetništvu, vendar hvalijo vsi, da jim Črnogorci prav dobro strežejo. — Med temi ujetniki se nahaja tudi več Slovencev in celo nekaj Štajercev. Do sedaj smo izvedeli za sledeče: pomorščak Kramar Janez, doma iz Dobrne pri Oelju, ranjen; pomorščak Crtalič Rudolf, doma iz Brežic ob Savi; pomorščak Bauer Ernest, doma, iz Velikovca na Koroškem, Drugi so doma iz Kranjskega in Primorske-
*	V vojaški bolnici v Debrecinu na Ogrskem je preminul dne 2. novembra enoletni prostovoljec medicinec g. Dragotin Marčinko. • Bil je v ljutih b''tJ • kah pri Lvovu, pri in v Przemyslu ranjen v nogo, a povrh ga je zalezla strašna morilka kolera), ki je zadušila mlado življenje vi nadebudni starosti 21 let. V tuji zemlji počiva mirno blagi slovenski' mladenič, objokan od svojih dragih. Bodi Ti tuja žemljica lahka, ko ti ni bilo usojeno vrniti se zmagovito v ljubljeno svojo domovino. Žalujočim ostajim naše iskreno sožalje!
*	Ranjen slovenski učitelj v ruskem ujetništvu.
Ranjeni slovenski učitelj na Remšnikiu, Andrej Vi-sočnik, ki se nahaja sedaj v ruskem ujetništvu, piše svojemu tovarišu sledeče: Dragi tovariš! Dolgo je že, od kar mi ni bilo mogoče pisati domačim, a še dalje, od kar sem od domačih sprejel zadnje pismo, a vendar sem med vami v lepi, hribovit ljubi Štajerski vsak trenotek. Daleč sem od vas, daleč v tujem svetu, in o sedanjem boju ne vem ničesar, kajti ranjen se,m; in ujet in sicer še daleč naprej od Moskve, kjer sem ležal 2 tedna. Ranjen sem bil dne 9. septembra v desna prsa v nogo,. S srčnimi pozdravi, tvoj Andrej Visočnik,
*	Odlikovani slovenski domobranci. Podčastnik sanitetnega oddelka (narednik) Jakobi Belec od dežel-nobrambovskega pešpolka št. 20 je v bojih ob reki. Bojani v Galiciji celi dan kljub svojemu slabemu zdravju in šibkemu, telesu med najhujšim sovražnim/ ognjem prenašal na hrbtu svoje ranjene tovariše z-bojne črte v varno zavetje ter je tudi pri drugih bojih izredno vrlo sodeloval. Za te svoje- junaške čine je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda. Za enake čine kakor Belec je odlikovan tudi narednik Simon Golob od 26, brambovskega polka. Dobil je srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste. Odli-kovanca sta štajerska Slovenca. — Kakor se nam še poroča, je Jakob Belec po stanu usmiljeni brat iz Gradca, Odlikoval se je posebno v bitki priDobrowki, Kot redovnik nosi Belec ime: brat Bertliold.
*	Katoliško prepričanje tolaži v hudih bojih. Naš vrl pristaš nam piše: Vsem bralcem „Slovenskega Gospodarja" in udom Stovenskte Kmečke Zveze iskrene pozdrave iz bojnega polja. Kako nam gre, že itak čitate v listih. Najtežje pogrešamo na bojišču časopisja, 'Oklepajte se ga torej toliko bolj vi, ki ste v t domovini, in to katoliškega časopisja. TPkaj še-le vi- i dimo, kaj stori dobro katoliško prepričanje, koliko '^ lažje prenaša vojne grozote in težave oni, ki je tudi v srcu katoliškega, mišljenja, Hvala Begu, zdravi smo pri naši pionirski stotniji še vsi; nalezljivih bolezni hvala Bogu še ni, Pozdrave i Vam, gospod urednik!
*	Vojak mora biti korajžen. Avgust Žerovnik iz Vojnika, ki služi sedaj pri vojakih v Sarajevu, piše svoji ženi: Srčno ljubljena žena! Hvala za p's-mo! Jaz sem zdrav in korajžen, kakor sploh mora biti vojak. Torej bodi popolnoma brez, skrbi. Mi čakamo na odhod proti Srbom. To je naše veselje! Vs smo ene misli, namreč: da naženemo Srba do zadnje ograje. Ni se ti treba bati za-me. Meni še na misel ne pride, da bi me srbska krogla, zadela, Samo to, da bi jih mogel dosti pobiti, to" bi balo moje veselje. Pa ne misli, da piše to Samo svinčnik, ampak to je v resnici v mojem srcu. Moral sem že dosti prestarti zavoljo teh ljudi. Zatorej pa jih dajmo sedaj do konca. Zmaga pa mera biti naša. In Marija nam bode k temu pomagala! Bodi potolažena in dobro gospodari do veselega svidenja!
*	V Galiciji si vojaki nrejejo večerjo pri sveči. Domobranec od 26, domobranskega pešpolka, A. Slogovič, doma iz Sv. Ju rja ob Ščavnici, piše g. dr. Korošcu z bojišča v Galiciji dne 25. oktobra: „Veleč, gospod! Naznanjam Vam, da sem še zdrav in da smo v švarmliniji (bojni črti) okoli 800 korakov z Rusi narazen. Krogle, šrapneli in granate švigajo čez in med nas in tudi mi dobro odgovarjamo. Zdaj smo ž,e na tretjem kraju. Tukaj imamo nalogo, zadržati sovražnika in od druge strani ga bodo prijeli. Zato smo si izkopali globoke okope in luknje, da nas sovražnik ne vidi ven. Taki smo kakor zemeljski črvi. Veliko ljudi je bolnih. Za mene je precej boljše, ker mi ni treba
streljati (Slogovič je častniški slusja) in sem bolje skril Hrane imamo zadosti in si jo segr.ejem na goreči sveči, ker jo v noči mrzlo prinesejo. Pričakujemo odločitve, pa ne vemo, kedaj bo. Tu smo že 7 dni. Pozdravlja Vas A, SI."
*	„Obrnilo se je." V vojsko je šel tudi zakonski mož, ki je prej le prerad pil, zapravljal tedenski zaslužek, puščal ženo in otroke brez sredstev in ženo zvečer še pretepal. V vojski se je pa mož vendar-le spomnil svoje ženice in otrok in jim pisal: „Ljuba žena! Tli je hudo, ker moramo dostikrat stradati. S sovražnikom se bijemo. Piši, kako je sedaj doma" itd,. — Žena je pa odgovorila: „Ljubi mož! Pri nas se je sedaj vse obrnilo. Sedaj dobivam jaz v podporo denar in dobro izhajam. Ti revež sedaj stradaš. Prej si ti mene pretepal, sedaj pa drugi tebe tolčejo. Te pozdravlja tvoja žena" itd. — Ta dogodek je resničen.
*	Ruski topovi v Mariboru. V nedeljo, d|ne 1. novembra, so pripeljali po železnici preko Budimpešte in Pragarskega večje število ruskih topov, ki so jih naši junaki odvzeli sovražniku v Galiciji, V ponedeljek po noči so topove odpeljali dalje proti Gradcu.
*	Kolera. Po izkazu zdravstvenega odseka notranjega ministrstva je na novo zbolelo za kolero, na Dunaju 3, na Nižjem Avstrijskem 1, v Lincu 1, v Celovcu 4, na Češkem 8, na Moravskem 7, v Šleziji 11 in v Galiciji 246 oseb za kolero. — Na Ogrskem je obolelo zadnjih 8 dni 215 oseb za kolero,
*	V Babineih pri Ljutomeru je v soboto unirl M Mežnarič, star blizu 90 let, vojak ik časov Radecki-jevih, oče dne 21. junija 1. 1906 umrlega duhovnika in brat bivšega župnika pri Sv. Kunigundi nad Pesnico. — Svetila mu večna luč!
*	Smartin v Rožni dolini, V torek, dne 3, nov., je umrla naduč tel.eva. soproga in poštarica g. Marija Kvac, stara 40 let. N, v m. p.!
*	Opozarjamo na današnji oglas glede naroč tve trt pi 1 deželnem odboru. Naročila je treba, vložiti najpozneje do 15. septembra t. 1.
*	Na kmetijski gospodinjski šoli na Vrhniki se prične 6. mesečni zimski tečaj dne 14. novembra it. k ' Sprejemajo se go-jenke, katere §o dovršile ljudsko šolo in izpolnilo 14. leto.
*	Seznam ranjencev in padlih priobči „Straža" od cLie 6. novembra t. 1.
*	Za vo;i ke na bojišču so napravili toplo obleko: neimenovana štiri pare štuclnov, gdč. Markošek po tri pare štuclnov, nogavic itd.
*	Uradni izkazi padlih in ranjenih ' se dobijo v Cirilovi tiskarni. Cene so: (brez poštnine) štev. 33 — 10 vlin., štev. 34 — 10 vin., štev. 35 — 7 vin., štev. 36 — 10 vin., štev. 37 — 10 vin., štev. 39 — 10 v, štev. 39 — 10 vin., štev. 40 — 8 v, štev. 41—7 vin. in štev. 42 — 9 vin.
*	Sv. Trojico v Slov. gor. V naši župniji se je napravila zbirka za okrepčanje ranjencev, ki imajo na Pragarskem daljši odmor. Vse občine naše župnije so tekmovale, katera bi več darov zložila v živilih in denarjvj. Vsem darovalcem in nabiratel-jem iskrena hvala! Podrobni izkaz darov, darovalcev in nabira-teljev priobčimo v petkovi „Straži."
*	Stara Nova-vas. Občinsko predstojništvo v Stari Novi- i vasi pri Ljutomeru priredi tombolo v korist avstrijskemu Rude-čemu križu v nedeljo, dne 8. novembra, v gostilni g. Matevža Preloga v Stari Novii-vasi. Začetek ob «G. uri zvečer. V ta blagi namen se k udeležbi vabi vse dobročutno občinstvo.
*	Kmetijska podružnica v Konjicah razglaša: Več tisoč na riparijo portalis cepljenih, vkoreničenih trt, kakor: laški riz- : ling, žlalitnina, bela burgundec, traminec, žametova črnina, vr-bovec, javor, silvanec, kavščina in rjavina prodaja jeden komad I. vrste po 14 vin.' in II. vrste po 7 vin. Kmetijska podružnica v Konjicah.
Zadnja poročila, došla v četrtek, 2. nov.
Rusi prekoračili turško mejo.
Carigrad,, dne 4. novembra. Tifliški carjev namestnik je razglasil, da nwi je car zaukazal, naj prekorači mejo v Kavkazu in Turke napade. Zbirališče ruskih četi je trdnjava Kare. Tudi mesto Batum (ob Črnem morju) je močno utrjeno.
Turki se ob ruski meji že zbrali okoli 300.000
mož.
Turki obstreljujejo Batum.
List „Reichspost" je dobil iz Carigrada poročilo, da je turška oklopna križarka bombardirala včeraj važno pristanišč mesta Biaitum s popolnim uspehom. (Baitum, je rusko mesto ob Črnem morju in šteje 30.000 prebivalcev.)
Angleško-francosko brodovje obstreljuje D&rdanele.
Carigrad, dne 3. novembra. Danes po solnčnem žabo In. je za&elo angleško-francosko brodovje, obstoječe iz 9 ladij, iz daljave 15 kilometrov obstreljevati utrdbo ob Dardanelah, Obstreljevanje je trajalo 20 minut. Turške utrdbe so odgovarjale. Obstreljevanje ni povzročilo nobene škode.
Anglija proglasila Egipt kot
angleško last.
Carigrad, dne 4. novembra. Turški list „Tanin" poroča,' da. so Angleži anek-t'rali Egipet (proglasili za popolno svojo last). Princ Hussein Kiamil-paša, stric sedanjega kediva (podkralja) je imenovan za glavnega oblastnika, njegov sin princ Kemal Eddin-paša pa za vrhovnega vojaškega poveljnika v Egiptu.
Naši že na južni strani Šabca.
Dunaj, dne 4. novembra. Z južnega bojišča prihaja sledeče uradno poročilo:
. . ^ase čete so pri nadaljnem prodiranju na južni in jugozahodni strani Šabca zopet trčile na sovražnika. Pričeli smo takoj z napadom, ki se ugcSno razvija.	b^uu
Med borbo na Romanji-planini (dne 22. oktobra in naslednje dni) smo ujeli 7 srbskih častnikov in 647 mož. Pet topov, trije vozovi streliva, dve strojni puški in obilo vojnega, gradiva je prišlo v na,še roke.
Črnogorski četi, ki je udarila na naša tla, smo odvzeli 1000 glav živine, katero je hotela odpeljati iz Bosne,
Rusko poročilo o črnogorskih bojih.
Ruski list „Ruskoje Slo\vo" piše o črnogorskih porazih: Iz Črne gore prihajajo poročila, da ima Avstrija svojo južno mejo po močnih vojaških oddelkih dobro zastraženo. Na ta način je upadanje Črnogorcev v Bosno na njeni južni strani nemogoče. Črnogorska armada se ne more skoro popolnoma nič gibati proti Avstrijcem, V Hercegovini, 40 km izhodno od mesta Mostar, stojijo na črti Gasoo—Beleo črnogorske čete. Upadi teh malih čet imajo le namen, da delajo neniir; če pa se pokažejo oddelki avstrijske armade, se morajo Črnogorci takoj umakniti s hercegovskega ozemlja. Avstrijci so clne 19. oktobra prijeli Črnogorce od dveh strani. Najpoprej se je moralo izmakniti, kakor priznava srbsko uradno poročilo, dne 22. oktobra desno krilo združenih srbsko-črnogorskih čet. Sovražnik je imel velike izgube in se je moral umakniti pred našo premočjo. Koliko 'Srbov in Črnogorcev so Avstrijci vjeli, srbsko poročilo molči. Srbski glavni stan samo poroča, da so upaldle srbsko-crnogorske čete se le s težavo in velikimi izgubami izognile obkoljevanju ter da jih avstrijske čete še naprej zasledujejo. Splošno se mora priznati, da bojevanje srbske armade ni uspešno, in sicer zaradi tega ne, ker je poldni položaj Srbije "trenotno tak, da mora Srbija mnogo svojih čet imeti na bolgarski meji.
Tako sodi ruski list o položaju Srbov in Črnogorcev.
Rusko poročilo o srbskem voje vanju.
Budimpešta, dne 3. novembra.
Budimpeštanski list ,,'Az Est" priobčuje poročilo vojnega poročevalca ruskega lista „Ruskoje Slowo" v 'Moskvi o srbskih porazih v zadnjem času. Dotični vojni poročevalec Vladimir Milmjlonvski poroča svojemu listu iz Niša:
Položaj na južnem bojišču se je zelo spremenil. Srbi so vznemirjali avstrijsko armado južno ocl Sarajeva v prostoru Romanja Planirat in Ravna, Avstrijske čete so pa Srbe, ki so prodirali v tej smeri, porinile nazaj preko reke Drine. Kakor znano, je prekoračila, glavna avstrijska armada že v: začetku meseca, septembra reko Drino z namenom, da prodira čez Krupanj v notranjo Srbijo. Se-le dne 19, oktobra so Srbi izvedelj, da se naihajajo v ozemlju Sarajeva zelo močne avstrijske čete. Srbi so si razlagali to le tako, da so mogli Avstrijci z nečuveno naglico spraviti po svojih železnica!) čete iz okolice Dolnja Tuzla v 230 km oddaljeno ozemlje južnoMzhOdno od Sarajeva. Srbi so prepozno spoznali ta manever, kajti avstrijske čete so tudi med prevažanjem teh čet napadale Srbe na celi Črti med Lješnioo in Limbovia. Srbi niso mogli zdržati avstrijskega navala in so bili prisiljeni, da so se umaknili. Tudi nameravani napad na Sarajevo so morali opustiti, ker bi ne bilo pametno, da, bi se na, enem torišču branili, na drugem pa prodirali čez 150 km daleč preko gorovja v' Bosno. Pri Višegradu pri Sarajevfu vpadle manjše srbske čete so stale ja,ko močnim avstrijskim četam nasproti, ki so jih prisilile, da so se morale kar najhitreje umakniti, kajti sicer bi bile hrezdvomno popolnoma uničene.
Avstijei vjeli 2700 Rusov.
Dunaj, dne 4. novembra.
Naš generalni štab uradno razglaša:
Gibanja naših čet na Rusko-Poljskem včeraj sovražnik ni mot'1.
V boju za Lysa-goro je en naš armadni zbor ujel 2,0 ruskih častnikov in 2200 mož.
Na gališkem bojišču se je pri Podbuziu (na, južni strani Samborja) udalo 200 in danes zjutraj pri Jaroslavu 300 Rusov.	___
Razvrščanje na Rusko-Poljskem.
Maribor, dne 5. novembra.
Razvrščenje naše in nemške armade na, Rusko-Poljskem je splošno končano. Na seven so Rusi prodrli z močnimi krdeli do črte Kutno— Opocz-no, Posebno med Ploztovv in Skiernevicah so zbrali močne čete. Na jugu Rusko-Poljskiega so prekoračili železnič-no progo Lodz Ostro\vice in prodirajo v prostoru Ki-elce— Klimontow.
Zaradi Pesnice in Drave. V torek, dne 3. t. m., je šlo odposlanstvo, sestoječe iz dež, odbornika d r. Ve r s t o v š e k a in poslancev Bran č i č a in O z m e c a v Gradec ter pri namestništvu, deželnem odboru in stavbnih uradih posredovalo, da se ujetniki porabijo za regulacijo Pesnice in Drave in se v to svrho poskrbi za potrebni denar.
Za vojake-kadilce.
V mnogoštevilnih zasebnih pismih ob žalujejo naši spodnještajerski vojaki, da na bojišču ni dobiti, kar bi v prostih urah imeli najrajši: cigarete, smotke, tobak, pipe, vžigalice itd. Bogata mesta in imoviti stanovi nabirajo vsepovsod za svcje vojake takih da rov. Ne dopustimo, da bi naši spodnještajerski mladeniči in možje ne imeli tega, kar imajo drugi! Zato prosimo, da se po naših mestih, trgih in vaseh nabirajo za spodnještajerske vojake na bojišču, a tudi v bolnicah: cigarete, smotke, tobak, pipe, vžigalice ali pa tudi denar, s katerim se omislijo omenjeni predmeti. Vsak dar je dobrodošel!
Kar se nabere, naj se vpošlje na eno izmed podpisanih uredništev!
Nadalje so v ta namen darovali: Gospa Bogomila Pauer v Braslovčah veliko možino cigaret, č. g. Ivan Vogrinc, kaplan v Braslovčah 1000 cigaret. Gospica Tončka Hrašovec v Mariboru 300 cigaret in gdč. Ludmila Polanec dve škatlji cigaret, gospod Ignacij Zupančič, veleposestnik v Vajgnu pri Jare-nini; tiskarnišho osobje v Cirilovi tiskarni v Mariboru K 420; 3 slovenske kuharice K 3*28; dunaj: ske Slovenke: gospica Luci Petrovič 2 K, Rezika Klemenčič 2 K; Štefan Bornšek, grobokop, Gaberje 1 krono.
Uredništvo „Straže". — Uredništvo „Slov. Gospodarja".	- Maribrr
Cepljene trte
na prodaj: Rip.-Porfalis, rizlijg, ranfol, kovčina, beli burgundec, silvanec. 100 komadov 10 K. Trte bo v86 zanesljive kakovosti in bo do zagotovljeno rastle. Naročnik naj naznani zadnjo pošto in naj-bližnjo železniško postajo. Franc Cajzek, Sv. Florjan, Rogatec.
PiSite Je danes
po pogoje radi nakupa turške srečke na ugodno mesečno odplačevanje! V srečnem slučaju zamo-rete že pri prihodnjem žrebanju, dne 1. decembra postati lastnik
400.000 fr.!
Srečkovno zastopstvo 15. Ljubljana.
Trgovski učenec s primerno šolsko izobrazbo sprejme se v trgovino. Josip Černelč, Sv. Peter pod Sv. gorami.	898
Viničarja
treznega, marljivega in z več delavskimi močmi, katere imajo vinograd same za obdelovati, išče se pri gosp. Josipu pl. Kiepacbu v Križevcu, Hrvatska.	£91
Pozor krojači!
Kupujem suknene odpadke (Stoff-abfalte) kakor tndi bukro, medenino in svinec, vse siaro ali kosce. G. Gajšek, Fohnsdorf. Zgor. Štaj.
Sedlarski mojster Rudolf Nsvak Maribor, Burggasse sprejme t«k»| učenca, sina poštenih starišev. On ga izuči zastonj, ni treba nič pla čati, kakor pri drugih mojstrih. Stanovanje in oskrbo si mora učenec sam oskrbeti	86H
Orožje in kolesa
na obroke. Posamezni deli najceneje. Rastrov
ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, kcles in šivalnih strojev. OpoSno na drž. žel. št. 2121. 133S
Češko.
25 kron na teden
lahko zaslužite po Vašem navadnem delu, brez denatja ali drugih izdatkov. Pišite takoj na tvrdko Jožef Brož, Kardač-Rečica Češko.
Slovenci pozor! Dvonadstropna hiša
v majhnim vrtičem v sredi mesta in blizn frančiškanske cerkve b 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štev. 432.
Absolvent
vinorejske šole z večletnimi skušnjami posebno v vino in sadreji, vojaščine prost, želi primerne službe. — Naslov v upravništvu pod „Absolvent J12."
Kuharica, dobra g spodinja se po novem letu sprejme v župnišče, pri kterem je gos oodarstvo. Ponudbe skoz npravništvo.	9 lu
Hlapec, vajen poljskega dela se išče za župnišče. Naslov pri upravništvu
911
Maj?r z dvemi ali tremi delavnimi močmi se sprejme z 1. decembrom pod jako ugodnimi pogoji. Imeti mora tudi veselje do goroic. Kje? pove uredništvo lista.	b05
Mež>iar8k< pomočnik, ki zna meni-strirat, se sprejme takoj pri Sv. Petru niže Maribora	906
0ryanist-oerkovnik želi zlužbo spremeniti. Spričevalo kaže, da je mož ¡zglednega obnašanja, skrben za snago v cerkvi in dobro izvež-ban. Kdo, pove upravništvo. 901
Kupiti želim
1C0—500 kub. m hojkovega in smrekovega lesa v deblah, pripravnega za žaganje. Ponudbe na Ri-bard Tolazzi v Ormožu ob Dravi. Štajersko.	887
Sedlarski pomočnik
se hitro sprejme pri Andrej Hri-berniku na Prevaljah Koroško.
D <e popolnoma novi hiši (nadstropni) se po izredno nizki ceni pro-dasta v Mariboru. Na hišah je večja svota hranilnice. — Plačilni pogoji bo zelo agodni. Rabi se le 10— 15 tisoč gotovine. Hiša je kakor nalašč za upokojence, kar je na zdravem zraku. Več pove uredništvo pod „Nova hiša".
Veletrgovina s Špecerijskim blagom in dež. pridelki.
Ivan Ravnikar: Celje
GraSka ulica štev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo,'
kakor tudi fino čokolado in kakao. Za: a rudninskih voda, vrvarskega blaga n v akovrstnih suhih in oljnatih barv.
mdnm in točna postrežba.
©
»H
®
£
t
¡S
C.
T
a V
i?
; ••::U:■ viiv." M|• ii: >i
t
Potrtega srca javljamo vsem prijateljem, znancem in tovarišem prežalosfno in pretresljivo vest, da je naš preljubi in nepozabni varovanec, gospod
cand. med. Dragotin Marčinko
enoletni prostovoljec In visokošolec na med. fakulteti v Gradcu
v pondeljek, dne 2. listopada spreviden s sveto-tajstvi za umirajoče v 21. letu svoje dobe na polja junaške slave hudo ranjen v vojaški bolnici v Debrecinu na Ogrskem za svojo domovino izročil nebeškemu Očeta preblago svojo dašo.
Sv. maša zadušnica bode se brala v soboto, dne 7. listopada ob 8 uri v frančiškanski cerkvi v Maribora.
Maribor, dne 4. listopada 1914.
Varuh i. Rflarln in o&itelj.
i m
.3 S
S
n
M
>
O
TB
r3 Cd
Ne zastonj
ampak po nizki ceni dobite vse v domači trgovini
Ivan VESELIč i. dr. v Ormožu
8-O-
katera priporoča vse potrebščine za atavbe kako: cement, traverze, žlčnate ograje itd. Vao
železnlno za kovače, mizarje itd. Veliko izbiro manufakturnega blaga, fine Itofe (sukno) hU če vino itd., najboljševraee blaga za ienake oble, avllnate roboe itd., Vao špeoerlo. najboljšo moBo itd. po nantžll ceni Nakupovanje zrnja, aahJh gob, JaJo itd. Poštena, aoUdna poatrežba - Proalm, prepričajte a».
£
TS
0
1
SET
¡Man Kanta
trgo^eo z železom
v Rad^oriti
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi. 178
Kg
ne pišete takoj po najnovejše vzorce in !<ra-sui cenik, kateri « Vam dnpošl e zastonj in n -štDiue prosto iz Prve Gorenjske razpošllislmue Ivan Savni«, K-anj 150.
_J0 25 prosto izde a"ih postili iz
mehkega lesa se p > nizki c- ni pro dajo pri g. Ara Viher Maribor Hfugass» 4.	P67
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrni ne in optičnih
stvari po vsj-kf ceni. Tudi na obroke I llustrov. ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7"— Original omega ura K 24"— Kuhinjska ura	K 10"—
Budilka, niklasta K 3"— Poročni prstani	K 2"—
Srebrne verižice K "J1— Večletna jamstva,
Nas!. Bietingar
hiod, FeMacft
urar in očaiar
Maribor,	2?
Kupujem zlatumo in srebro.
GOSTILN
z mesarijo v dobro-znanih štajerskih toplicah se s 1. decembrom 1.1. da v najem. — Na-daljnejša pojasnila da Hranilnica in posojilnica na Dobrni pri Celju.	882
Tisočim je že bilo pomagano!
„Zamorčev" obliž za odpravo kurjih očes
odpravi brez bolečin, hitro in radikalno trdo kožo in kurja
(¡česa. »atljica 40 vin.
„Zamorčev" protinski in revmatični obliž
zoper bolečine v ledju, kolku in križu (hrbtenici). Cena 60 ▼
„Zamorčeve" pastilje zoper goljšo K"?
„Zamorcev iaj" proti želodčnim boleznim in krču, deluje kričistilno, vzbuja apetit, lajša bolečine, uredi prekinjeno prebavo. Zavojček 1 K 50 vin.
Lekarna „H zamorcu" m*. Pham. Karl Wolf, Maribor, Glavni trg št. 3.
Naročila po pošti se takoj rešujejo.
I. zvezek je izšel. Začenja s
„Novi pridiar"
1. adventno nedeljo. Porabite razposlane položnice tiskarne bv. Cirila v Mariboru. Na ogled se list ne bo pošiljal zavoljo kratkega časa.
Upravništvo: Pragersko (Štaj.)
Enega cSidvs mlinirska pomočnika
ter enege učenca sprejme i a takojni nastop paromlin I. Zadravec, Središče. Piača in drugi pogoji se tam izvejo. Ponudbe na označeni naslov.
dne 1. novembra 1914
je bila otforjena trgovina s konfekcijskim in manufatkurnim blagom
KUT GOlfSKAHISit'
na GSaimem trgu v hiši gospe Mayer.
sili vsako gospodinjo, da pri sedanji hudi draginji najde vir cenejšega nakupa. Ta vir se je sedaj našel.
Stalna prilika za cen nakup za
barhente za obi?ko blago za sajce modro blago (druk)
platno za posteljno perilo
flanelne odeje
-48 -40 -48 120 185 190
itofe za obleke
itofe za celo obleko
flaneli
dežniki
odele
vojaške hlače
K 1— > 280 »— 40 > 2 20
>	480
>	180
vojaške sraice
Vsake vrste konfekcije za gospode, dame, deklice in otroke po
skoro neverjetno nizkih cenah.
S. novembra Ü14.
stov E A. jf-% i t ■« *» O !» a
Zima že trka na Trata, mladi in stari to znata.....
Z mislit* pred	utapj rojaki, na pi«dr»ge, ki ic
jnjejjo za preljubo liaAo domovino t- daljni tujini! Ko M bodenio greli mi pri topli ))e<»i, bodo morali pr«tiaSa« ti junaki ¡-farne ris-prilike stroge «me na boiitfiii. Imam v«lik o zalogo najnovejšega blaga, icakorftno potrebujejo s e (i » j naši vojaki, knkoi : joplfc«, volaeae srajf-e, galf, nogavice Itd. Pripravljen sem, prodati to reči po u a j n i t. j i r. e 11 i. Požurite se z nakupom, da /.«morete odpoHlftfl rse p ¡noč«,«no. Za žene in otroke naMii bojevnikov sem zniža! cene Ae posebno ter prodajam snknene ženske obleke po 5 K in na prt ]. Pri to-čjem nakupu dajnm darilca. Ker mi primanjkuje za velikansko zalogo raznega blaga, ki ga imam, prostora, .*em znižal ceno Se tudi posebno za odeje, koče, b a r h e 11 t, pelerine, za zimsko robce, vsakovrstne pletenine in zimsko blago sploh. —■ Cena 7, a šoecerjsko bl-ago je najnižja. Z odličnim velespobtovaujem se priporoča	770
M. Cimerman, t*s©vsc v Ljutomera.
DE
XA
draginja je vedns večja, ž&slniek pa majhen Ako hočete z maSm trudom, doma v sve»jem kraju gftavo 10 K Ha dan »&*Iažiti, mi pešljde v pisma svoj natančni naslov in znamko za odgovor.
Jo s. BATIC» Ilirska Bistrica 26 Kranjske».
St 42.7 i l/o.dub 1914.
N a r o č, i t e v ameriških trt za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za spomlad no dobo 1015.
Štajerski deželni odbor bo imel naprodaj v prihodnji spomladi 1915 iz združenih državnih ia deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt za plašilo (zastonj se tokrat ne bo nič oddajalo), in sicer:
1.	700.000 oepljenoev, toč roma od laške graše-vine (laški rizling), belega burgundea, zelenčiča, rumenega šipo ¡a, drobnega r zlinga, žlah!nir,e, traanin-cis, renske grašsvine, nmfkatelan, muškat «y Iv an o a, kavčine, cepljenih na riparijo Portalis, v t s Solonis in Rupesiris Montikola ter rupestr s Gothe £4. 9,
2.	150.000 koranjako? od gori navedenih podlag-
3.	Dvit in pot m Ujona ključev od zgoraj imenovanih podlag.
Cena trtam j« z* 100 komadov:
L Cepljenke £00 K ?>« imovite posestnike, 140 K za vse druge.
IL Korenjaki 24 K za imovite posestnike, 16 K za vse druge.
III. Klju4i 10 K.
Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od yeč kakor na 1500 cepljenoev in 3000 korenjakov ali 5000 ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnajo se po številu oglašenih naročil.
Naroč la na to trte se naj vložijo do 15. novembra 1914 naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naročilni listi.
Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo torej vsi naročniki doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde na Štajerskem. Prekupci trt so pri naročilih pri' dež. odboru izključeni.
Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odka-zale in se mora znesek vplačati pri prevzetju. Ako se rte pošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračunili.
Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v kateri se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja poštna in železniška postaja.
Pri naročilih na več kot 1500 cepljenk, 300 korenjakov in 5000 ključev (rozg) od ene stranke, si deželni odbor pridržuje pravico, da določi število naročenih trt ali roz^ glede na število došlih naročil.
Ako bi zazeljena vrsta pošla, se bo ona z drugo, enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prepove.
Vsak naročnik trt bo najpozneje do 20. januarja 1915 obveščen, na katerem prostoru, koliko trt in katere vrste so se zanj pripravile in je d o t i č n i k obvezan, da sprejme naročeno blago. Le ako naročnik plača vse nastale stroške, zamore naročitev odkloniti. Vendar se mora to takoj storiti, ko dobi do-tičnik obvestilo, ker mora v drugem slučaju naročene trte na vsak način sprejeti.
Trte se morajo od naročnikov, ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po vsprejemu pregledati.
Pritožbe se morajo vložiti takoj pismeno na vodstvo trtnioe, na poznejše pritožbe se ne b o d e o z i r a 1 o.	899
Gradeo, v septembru 1914.
Od Sta i. deželnega odbor b, EDMUND GROiF ATiTEMS.
Zahtevajte velik cenik brezplačno| in poštnin® $> rosto z vež kot tcoa slik.
PoitnlHa in zavofnisa jwoaía. Nongsjajoče zamen-s=l*sn afl	nazaj.-—. —----
Si. 97. Stroj za atrHtnj« lai, fin. po®fklar. > f d v «na »a*3vl4«2i a tirimjz. rež.» čer dr« zoba, j »^.aiklaei	- R«» br«a wastnvka 5 mm i S
tasín. »cPt.i * - r» inri 7. d.bHini saaHrk.m ? It an	d.Haa 13 i» pol «ni !7 acb mi
aerrfrho F^TBe», k.mej K — lati «roj a f «trviccj. harét mqb.ljae ka k* nata' '-««.d K 6 * t i
Št. 71. J»pK t r.faeri
ii d?« Vij.3Kin-T.h1a, wl«»o «br..k!j.» i fcepi m dvema m>w> gimbor, naradn. veRkeati, 1 i»m. K S ». _ Vke^B jari K « 75, M Aro jejiié 1 komad 4 kraa«. — V baljíi iijt.íjari K + SS.
£t. 7Í. Č«VtJl aa jo-if^lihBrfi^a. 4»-ktffo M«iSL,«l6»&iwni *-»hlii 1 moC-aimi v.ilplati T vseh t«1í-4«.t »ar
t!K M» rs- - ii-_
í»Wtí iz Ch.TrMo* nsnja 1 par K ii 5ti. | bü i* B*xkn!fusrya v amsdkanekt ^ivi'r | 1 par 17 K. Zo ditto. i« Qierreaiuc-iw^^ j od H-~m H Í I.ti ¡X BoxWfowjs K > 4-fi 1 P»W«vii« is h^nj* »i!jt t wS iHpUun-itl '
Št . 76. Nahrbtnik ie dobrega, zelacefa jralHa, kr«c obr.oha, bret l.por, 1 d.brim. asijakm i«MM«m, iti osi S»«k. 67 cm Timik, I komad Ki M. iati z oÍK<ntk.M (Ringk.i«p.i ir rjare-!■ pomsrak« plataa, 1 komad K »-»O. - Mi eaim ruaail-iim i.pam, h r^na levakega ptat«a 1 komad K tU. - Isti i« zeleaeja p5.m«i»k*g;a *l«4aa, 1 dtetna wua»)ira« upoma, nc^aČB. p. rr»T»nHte>a rtftj t najbolj» in Bijl.p« iapaljari.
1 t-cowd « kr»a.
Tartstevtftea srajca ra ^v-r»^« z orratni-k«B, ptkka Hago t t»p» i?ÍF«a.iB triketn, , BaTadM da'fest, brra ^	z »rila. rrrie»
in .kraak.ra , d^ra kratite«*, m da yaati, m.r« pri Trato M—O cm, K » M M. kdo-kraia ■mek^akta^a, od aotraj m.'jao ia-kajena, kom. lia 4K.
Št. 78. Mofke nagavi« ' iz dei>eljh nitij n roln«. j naitrojpleteno Tiabranik, ! modemih Iisa«tih barvak. . za jeten in zimo, »e «ta,, i prati, pripram. za m» i aejie itrapace, 1 par 86 \ Tlnarj.T. — lata oblika iz pra.e. fin« otčj« roln., j luno m.lirane, na rok. • »fc«ra« riaak« blago, 1 p» j * l'U
il Tcako valikost M prati, m via
št. M. Kape« za «r.»j; iz *i¡i«pri«-T«la«, pilil — , «a«-barraa, firaa. do laztezna. r-'-1—, fiare priktadaa, da Ista iz t*2j*
OTij« Tolae, zel« tapia, K 1».
št. 77. Rokavice n ;e*p.de,amak« ktaao ic koljM orij« relae .a 4r.jiirai preti abarnuaii ae.w>ri ali eaekarrn. era., ia «daj. ia re^e As r«k«,
Par K 1»0 do t -
E, LUNA, Maribor o. D. ši.49 a«
Prva razpoiil]alna galanterijskega blaga in go«po-! darskega orodja.
Razglas.
Štajerski deželni odbor je sklenil, prirediti tud? 1. 1915 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito zobmi* i viničarji za delo v amerikanskih vi 10-grad.h i
»adonos-
dreves. ioah, v g o enju in saje, ju ikov, in sidjer priredi te-le tečaje:
1.	na deželni sadjarski in vinarski šol. v Mariboru;
2.	na dežel i vi ičarski šoli v Silberbergu pri
Lipnioi:
3.	na deželni viničarski šoli v Gor. Radgoni. Ti tečaji se zač eio dne 15. februarja in se do-
; o :čajo s 1, decembrom 1913.
V	Mariboru se sprejme . . t . . 14
V	Gor, Radgoni........14
in v Lipniei .........26
posestniških in vi: ičarskih sinov.
Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrhu tega še mesečno plačo 8 K.
Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti prakt č-na in teoretična le v toliko, kolikor je o potrebno z» vzorne in samostojne viničarje.
Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec izpričevalo o svoji porabnosti.
Za vsprejem v te tečaje morajo prosilci rložiti koleka proste prošnje najkasneje do 6. januarja 1915 i a štajerski deželni odbor.
V	tej prošnji se mora izrečno povedati, t katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti:
1.	dokaz, da je prosilec dokončal 15. leto;
2.	spričevalo poštenega obnašanja, katero mora potrditi župnik;
3.	zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni;
4.	šolsko odpustnico iz ljudske šole,
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, d! a ostanejo od 15. i e b r u a r j a do 1. decembra 1915 nepretrgoma v tečaju in da ubogajo vse, izobrazbo zadevajoče naredbe deželnih strokovnjakov.	886
V	Gradcu, oktobra 1914,
Od štajerskega deželnega odbora.
Najugodnejši vir za nakup Šolskih predmetov ze trgovce in Sol«.
kakor za raznorritui k&neelijski, \ inceptni in strojepisni papir, stinintke, pereBa. peresnike, kamenčke, tablic«, radirke, črnilo, šolske tor-biee, barre, barrane svinčnike, kreda, gobice itd. se dobivajo najcenejše in r velikanski ii-bert pri tvrdki
Gorita r & Leskoviek -CeSie —-—
Lastna zaloga šolskih zteikov, risank in risalnih skladov in šolskih tiskovin.
Ilistrlnai Odlik brtiplafina m razpolaga.
E® ZtmO — priporočam svejo velike nalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke,
platno hek> kakor pisano, eajge za hlače, srajce, spodnje Mače. predpasnike, robce za na glavo kakor rs. žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbfro vsakovrstnega blaga za zimo — — vse p© jako nizki ceni. — Pričakujoč obilnega obiska se priporočani
M. E. ŠEPEC, Maribor
Burgolatz štev. %
Le
nobenega
strahu
pred azijatsko kolero, kajti zamoremo se pred to kugo po higijeničnem načina življenja sigurno varovati
Držimo svoj želodec v redu in pazimo na največjo snažnost. Umivajmo si večkrat na dan obraz in roke in dajmo vsakokrat v umivalno vodo nekaj Ljsuforui-desinfekcijskega sredstva. Glasom poskusov v znamenitem Greiiswaldskem zahodu tajnega svetnika prof. dr. Loeffter uniči 2% na Ljsoformova tekočina tekom e«e minnte baciljnf izrodke Cholere yibri(?.
Lysoform naj bo povsod v zalegi.
Cene originalnih steklenic so K —"80, 1-60, 2 80 in 4 60 v vsaki lekarni in drožeriji.
Na željo pošljemo vsakemu zastonj in iranko jako zanimivo knjižico od kraJj. svetnika Aladšr Kovach, direktorja rešilne družbe, z naslovom: »Kako se varujemo pred kolero«. Večjim tvrdkam pošljemo tudi več izvod-v.
Dr« Keleti & Muranyi
kem, tovarna, Uipest
za ženske, moik« i» otroke, kaker tudi krila, vrkne jop», blnze, zimske m«4ke suknja in raflane se Aabijo t vlikanski izbili in po najniijik cenak ▼ veletrgovini
R, Stermecki v Celiu St 300
— Pišite^po cenik. ^

IZnano da s^ kupi
pri it-*««aaui dotnaSi »vt^jilvi trgovini a i imi« po oeni ampak tudi prav dobro i
Sukneno bhg» fštofi xa moške in dsčk») N-'t)mr.dnO voltpi za žensko in dekleta, tf Jisevjle perilu« blaga za obleke in blnae, Platno bel« In pisan« za srajce in spodnje hlaic, B»ag9 n postelje lit rjuhe, brei šiv» in taatrace, Srap e lzgaf;Vjet»e vseh velikosti tta moške in ieuske, Pmfcmn kov . e^tka Irtir, za prati in iz črnega atlasa, Zmfcaj lovost' rsbsev iz svile iii ia prati, fcikor vseh vrst blag* za domačo vporabo, s čimer si pri veliki bbiri in pri nizkih cinah tudi doma svoj nakup lahko dosežeta po zelo ugodnih pre-dnontih, zatorej pošljem na zahtevanje
ZASTONJ
vsakogar svojo bogato sbirko vzoreev 'oi razpolago.
K. Worsche Maribor
Gosposka u). H. (Herrería. Hi
Si
dobi vsak 2 para močnik žensfeih ali moških nogaric, 3 tepe iepne robce, euo volneno ruto sa na gfevo ali isoški klofcuk, kd« naroči :
4V2 m finega zimskega volnega blaga za žensko obleko v poljubni bar^i za K §'50 ali y boljši kakovosti za K 12*50
v Prvi gorenjski razpošil^eici Iv. Savnik Kranj 150
JP¡ST Neugajajoče se zamenja ali vrne denar.
Razpošiljalnic
pohištva
K. Preis Maribor
Stolni trg štev. 6.
Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice iz mehkega lesa, lakirano od 90 K; spahiice, iz trdega lesa, politirano, od 160 K; spalnica 7 staronemškem slogu, moderne, od 240 K. Žimnice (rložki) K 9'50, mize K 10-— stoli K 3-50, močne posteljo 14 K, Sifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vaa* {o to mani) 31 K. Posebni oddelek z& pohiStva iz železa in medenice: otroške omrežne postelje od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine ®d 60 K.
C ena in Izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto»
l KOVAČIČ, Radgona, Dolga nI. 100,
Valita talr.cra Bieklene8a (glaženega) in porcelanastega » cuna »«¿uj^ti blaga, svetiljke, podobe, okrilje, ogledala.
Steklarsko del».
Točna postrežba i	' Najnižje cene!
Cen j. §*y§3©vai€i. Pmmvl
Narodna trgovina
lo iz Brenčič, PM
n.ldi e«g. občinstvu
za jesensko in zimsko sezono
najnovejše barhente za bluze in obleke, rtliko izbiro modernega lodaa za ženske, kakor tadi za moške, štef od naj-niije do najfinejše kvalitete, leden za cbfcske, pelcriae in irp«šno hlače vino. RaEBavrsiotga bal «ga in pissoega platna za perilo, n^novijSe sttlene, vdsene in š&ikane ratce. Prav teple atnkane «rejce, spodnje hlače, nogavice, moike in ženske kakor tudi za otroke. Vtakorrstnega Ugotovljenega blaga n. pr. hlače, bele in pitane srajce, predpasnike, ovm »ke, savratniee, manšete, dsinike ter »ploh vte, kar t te »feoko ^-ada. Zs mnogoSterilni obisk se priporola
nevi in domsii fr§o«ec Alojz Breniii v Ptuju
m™ blage I	Mlak« ©«se!
Poštena in hitra postrežba!

Važno oznanilo.
Ker je začasa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče niti najpotrebnejšega blaga za obleke ali perilo kupiti, se je odločil trgovec
J. N. SaStarič, Mar, Gosposka ulica SL 9
da bode prodajal blago veliko ceneje kakor popreje; n. pr. platno po 40, 45, 50 vin., par-het 36, 40, 45, 50, 56 vin, volneno blago težko za obleke po K 1'—, 1-20, 1'50 itd. -Vzorci in ceniki se na zahtevo poštnine prosto 830	pošljejo.
^MS^MÑ^^^m^éM^iMMŠil
Domaia bi itiodni trgovina
Franc Lenart «Ptuj
priporoia za jesen in zimo bogato izbiro raznovr-stnega novega blaga za moške in ženske obleke.
Postrežba poštena! Cene primarne!
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pcve svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj povo meni.
- Zahtevajte takoj brezplačno -vzorce!
10.000
metror
volnenega in polvolne-nega blaga
globoko pod ceno razpo-iilja
R. Miklavc Ljubljana 205
Prva Vranjska rapošiljateljska trgovina.
Novodobni Brdavs že eopet grozi domovini. Martin Krpan je že damo pod zemljo; njegov potomec, podpisani Anton Krpan, pa še a vi. Predno pa se poda nad Brdavsa, mora dokončati trgatev in spiti starino. Da bo s to prej gotov, vabi vse prijatelje in neprij atelje, znance in neznane«, da mu pri tem delu pomagajo — na debelo in na drobno. Cena sramotno nizka — po kapljici se pa veselo vriska. Toči se v Slovcnjgrmleu pod St, 38 — tam blizu slovenske šole.	849
Vdani
Anton Krpan.
ie zaielieni
keuiufc-pccii: etnik
Manufakturno trgovino J. FÁULAND v Ptuju se najbolj priporoča,

iJtsaRSS
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
r@sistfovim« zadrupa z neom. zavezo
	ü B B b	Obrestuje hranilne vloge po p@S€*ifl@ Uradna me 0| na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo H l2 lo vrednostnih Ustin pod zelo ugodnimi pogoji. za stranke vsak deIavnik od 9" do 12" ure od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. Rentni davek plača posojilnica sama« plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -	m Ü 11 s	
| v lastni hiši (Hotel »Pri belem volu9) v Celju» GraSka cesta 9» l.nadstr. |				
Ugodno kupite v trgovini nAhlCTlf
Spalna sobe od J 50—1000 K, jedilne sobe od 150—1000 K	W
otomane, divane, madracc, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. — Zenitli iil	ItltajO f}OPUSt S
Razpošilja na t-se strani!	Cene primera — Brez konknrenee! — Prosti ogled!
gj* 1 ig® mg Kgp m tapeteraka in susars&a delaraiea nasproti HMa Mohf
m Mm Ea ¡L & fH 1%Inl Gosposka ulica 25,