Leto LXXII, st. 21 Preis - cena L 1 Uredni5tvo-uprava: Ljubljana, Kopitarjeva G. Telefon 10U1-4004 Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 31.50 lir, Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino, in 10.304 za inserate Rokopisov ne vračamo |ANUAK • 1V44 27 CETKIEK Am 25. Januar 328 Sowjetpanzer vernichtet Erfolgreiche deutsche Angriffe bei Shaschkoff und Pogre-bischtsche - Andauern des erbitterten Ringens nordlich des Ilmensees und siidlich Leningrad - In Siiditalien Feind bei Cassino blutig abgewiesen - Luftwaffe bekampfte weiterhin feindliche Landungsboote Aus »leni Fiihrorhnuptquartier, 26. Januar. DNB. Das Obcrkoromando der IVehrniacht gibt bckannt: Bei Ker t se h vvurden starke An-priffe der Sowjels abgevviesen. ln einer Einbruchsstelle vvird noch er-bitlerl gekiinipft. Nordvvestlich Kirovvograd schei-ferten alle Durchbruchsversuche der Bolschevvisten iu harten Kiimpfen. 42 feindliche Panzer vvurden nbgcschos. sen. Im Raum siidwestlich Shaschkoff und siidvvestlich Pogre-hischtschc stiessen unsere Truppen, durch zahlreiche Kampf- und Schlachtflugzeuge untcrstiitzt, trotz ziilien fcindliclien Widerstandes tief in und durch die feindliehen Stellun-gen. In heftigen Panzergefecliten vvurden 201 feindliche Panzer und 102 Geschiitze vernichtet oder erbeutet, davon allein 61 Panzer durch ein schvveres Panzerregiment. Zvvischen Pripjet und Bercsi-na liess die Kampftiitigkeit gestern etvvas nach. Mehrere iirtliehe Vor-stiisse der Sovvjets scheiterten. Nordlicli des I I in e n s e e s und im Raum siidlich Leningrad dauert das erbitterte Ringen vveitcr nn. Zahlrciche sovvjetische Panzer wurden ub-geschossen. In den Kiimpfen siidlieh Leningrad zeichnete sich die ostpreussische 11. lnfanterie-Division unter Fiihrung des Gencrnlleutnants Burdnch durch vor-bildliche tlaltung besonders aus. Am 25. Januar vvurden an der ge-samten Ostfront 328 feindliche Panzer vernichtet. An der s ii d i t a 1 i e n i s c h e n Front griff der Feind nacli starker Artillerievorbereitung in mehreren Abschnitten bei Cassino und nord-iistlich davon unsere llohenstellungen an. Fr vvurde bis auf einen ortlichen Einbruch blutig abgevviesen. Im Landekopf von N e 11 u n o scheiterten Aufklarungsvorstiisse des Feindes. Zu griisseren Kiimpfen ist es dort nocli n ich t gekommen. Deutsche Schlachtflugzeuge er/.iel-ten vor Anzio Bombentreffer auf zvvei feindliehen Schiffen mittlerer Griisse, mit deren Vernichtung zu reehnen ist. Ausscrdcm vvurden feindliche Landungsboote und Kraftfnhrzcuge im Tiefflug mit Bomben und Bordvvnffen angegriffen. Finige britisehe Stiirflugzenge war-fen in der vergangenen Naclit planlos Bomben im w c s t d c u t s c h c n Grenzgebiet. 25. januarja uničenih 328 sovjetskih tankov Uspešni nemški napadi pri Žaškovu in Pogrebišču - Nadaljevanje srditih bojev severno od Ilmenskega jezera in južno od Leningrada - V južni Italiji je bil sovražnik pri Cassinu krvavo zavrnjen - Letalstvo je še nadalje napadalo sovražne izkrcevalne čolne Fuhrerjev glavni stan, 26. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Pri Kerču so bili zavrnjeni močni sovjetski napadi. V nekem vdornem me slu Se trajajo srditi boji. Severozahodno od Kirovgrada so se v hudih bojih izjalovili vsi poizkusi boljševikov, da bi prebili fronto. 42 sovražnih oklepnikov je bilo sestreljenih. Na področju jugozahodno od Ž a ž k o-v a in jugozahodno od Pogrebišča so vdrle naše čete, ki so jih podpirala številna bojna in vojna letala, vkljub žilavemu sovražnemu odporu globoko v sovražne postojanke in še preko njih. V silovitih oklopniških spopadih so bili uničeni ali zaplenjeni 203 sovražni oklepniki in 103 topovi, in to 61 oklepnikov enega samega težkega oklepniškega polka. Med Pripjetom in Berezino so boji včeraj nekoliko popustili. Več sovjetskih krajevnih sunkov se je izjalovilo. Severno od Ilmenskega jezera in na področju južno od Leningrada se nadaljujejo srdite borbe. Številni so vjetski oklepniki so bili sestreljeni. V bojih južno od Leningrada sc je vslcd svojega odličnega obnašanja odlikovala 11. vzhodno-pruska pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Burdacha. 25. januarja je bilo na vsem vzhodnem bojišču uničenih 328 sovražnih tankov. Na južnoitalijanskem bojišču jc sovražnik po močni topniški predpri pravi napadel naše višinske položaje na več odsekih pri Cassinu in severovzhodno od njega. Bil je razen na enem krajevnem vdoru krva-o zavrnjen. Na mostišču pri N e t t u n u so se izjalovili sovražni izvidniški sunki. Do večjih bojev tamkaj še ni prišlo. Nemška bojna letala so pred A n z i-j e m zadela z bombami dve sovražni ledji srednje velikosti, računati jc z niu-nim uničenjem. Poleg tega So bili v nizkih poletih z bombfmi in strojnicami na padeni izkrcevalni čolni in motorna vozila. Nekaj britanskih motilnih letal jc vrglo v pretekli noči brez načrta bombe v z a hodno-nemškem obmejnem področju. Siloviti boji pri Nevlju Berlin, 25. jan. DNB. V isti smeri, i kakor ponehava zaradi strašnih sovjet-; škili izgub ogorčen boj za Vitebsk, po-1 stajajo vedno silovitejši sovražni na- ; padi severno od Nevlju. Z močnimi silami so boljševiki v neprestanih napadih skušali zasesti proti severu vodečo železnico. Toda navzlic močni topniški in oklepni podpori tudi 25. januarja niso imeli nobenega uspehu. Pri teli bojih so ponovno izgubili 8 oklepnikov, ter se je tako zvišalo število sovjetskih oklepniških izgub na področju Nevlju od ]. januarja na 205 oklepnikov. V stalnih dnevnih in nočnih bojih, pri knterih so vedno znova jhi močni topniški pripravi in s podporo oklepnikov napadali v moči čete do bataljona, so Sovjeti na odseku neke rensko-vestfalske pehotne divizije severno od Nevlju skušali obkoliti nemške črte. Asi ti sunki so se izjalovili s hudimi izgubami. Zgol j na enem mestu je nekemu sovjetskemu oklepniku, katerega je ščitil ogenj i/, petih nadaljnjih sovjetskih oklepnikov, uspelo prodreti v naše jarke. Toda oklepnik se je hitro ustavil, ker je posadka bržkone izgubila smer. Ko so je odprtina na stolpu odprla in se jc pojavila glava nekega bolj.ševika, ga je četni poveljnik hitro z dobro namerjenimi streli ustrelil. V istem trenutku je skočil višji desetnik Paulus navzlic silovitemu sovražnemu ognju na oklepnik in vrgel skozi odprtino razstrelivo, ki ga je onesposobilo za borbo. Ostali oklepniki so jo hitro po|)ihali nazaj, vendar je uspelo še enega sestreliti nekaj metrov pred sovražno glavno bojno črto. Posebno uspešen je bil pri zadnjih bojih višji desetnik Ilolzmiiller z Dunaja, ki je sam v četrt ure sestrelil 6 oklepnikov. V zadnjih bojih za železnico, ki vo- di od Nevlja proti severu, se je nahajal pionirski bataljon nosilca viteškega križca majorja Rudolfa Geislera 1111 neki ožini med dvema jezeroma. Severovzhodno od mesta je ponoči nastal silovit topniški ogenj. Kmalu za tem je prišlo poročilo, da je sovražnik prodrl do bataljonskih položajev. S pod-jioro dveh težkih oklepnikov so padli pionirji prodrlim boljševikom v bok in odrezali s svojim sunkom sovražno napadalno čelo. Nato je bataljon zasedel železniški nasip jugovzhodno od Nevlja, katerega so Sovjeti z jugu neprestano naskakovali. Ko je sovražnik razširil svojo napadalno črto proti vzhodu in zahodu, so se pionirji |«> povelju umaknili, toda kmalu na to so že skupno z nekim med tem dovedenim pehotnim polkom prešli v protinapad. Pri tem so bili pionirji navezani zgolj na svoje strojnice, karabin-ke in ročne bombe. Kljub temu so naskočili znova železniški nasip. Zaradi njihovega silovitega napada je propadel sovražnikov od|w>r in so se boljševiki umaknili ter pustili na bojišču svoje orožje in strelivo, čeprav je bil najpreje brez zveze z na levi napredujočim grenadirskim polkom, se je poveljnik s svojimi pionirji odločil, da bo tudi on nadaljeval z napadom, da zasede staro bojno črto. -V nepreglednem gozdnatem in grmičastem ozemlju je bataljon počasi zlomil zagrizen sovražni odpor in zasedel stare položaje. Pri tem je zaplenil 6 protioklepnih topov, 58 strojnic, 17 protioklepnih pušk in dva metalca min. Sovjeti so samo pri teh bojih izgubili nad 500 mrtvili, še v isti noči so prodrli pionirji dalje proti vzhodu ter vzpostavili zvezo z grenadirji. Tako so bile prihodnji dan stare postojanke ponovno popolnoma v nemških rokah. Nemški uspehi pri Mimn Berlin, 26. jan. DNB. Vkljub trajnemu slabemu vremenu je nemško letalstvo 24. januarja nadaliev do s svojimi napadi na sovražno izkrcevanje pri Anziju-Net-tunu in na angleško vojno ter prevozno biodovje pred zahodno italijansko obalo. Da bi zaščitil svoje izkrcane sile pred nemškimi letalskimi napadi, je sovražnik uporabil močne jate lovcev ter številne protiletalske baterije, ki p« vendar niso mogle odriniti hitrih nemških lovskih krdel. Bombe, ki so eksplodirale med tovornimi vozili, municijskimi kolonami in v zbirališčih čet, sc povzročile sovražniku pomembne izgube. Več eksplozij je porušilo dele pomolov. Ves dan so divjali na mostišču veliki požari. Ob nastopu mraka so vkliub močnim zaporam nočnih lovcev napadli oddelki nemških težkih bojnih letal britansko vojno in prevozno mornarico ter so jo znova težko zadeli. Zopet 60 se potopili trije rušilci, ki jih je raztrgala silovita eksplozija, ter dve trgovski ladji s kakimi 6.000 tonami Okrog lO.OCO ton velik parnik jc bil istočasno zadet z več bombami ter je goreč obležal na morju. Poleg tega so prispela poročila o tako velikih poškodbah 7 000 tonske prevozne ladje in dveh nadaljnjih tovornih ladij, ki sta imeli vsaka po 8.000 ton, da lahko tudi ti ladji smatramo za uničeni. Z že objavljenimi poškodbami nadaljnjih enajstih trgovskih ladij z nekako 63.000 tonami so nemški letalci vkljub težkim napadalnim pogojem v obeli prvih dneh britanskega izkrcevalnega podjetja doslej izločili iz boja preko 100.000 ton oskrbovalnega brodovja in 6 vojnih ledij, od katerih so se 4 nedvomno potopile. Ker pa je bilo med nemškim letalskim napadom zvečer dne 24. januarja morje eelo nemirno ter je pihal veter z jakostjo 7—8, jc verjetno, da se je še nekaj zadetih ladij ponoči potopilo. Anglija bi rada oplašiEa Španijo Tokio, 25. jan. T. Zaradi španski vladi predane angleške note, v kateri se zahteva odpoklic španskih prostovoljcev, bo-rečih se na vzhodnem bojišču proti komunizmu, ugotavlja »Nippon Times« v uvodniku, da je odpor španskih prostovoljcev proti komunizmu organiziran na popolnoma prostovoljni podlagi in brez kakršnih koli prisilnih ukrepov. Čeprav je Španija svetovno-nazorsko protikomu-nistična, je, tako poudarja list, v doseda- • nji svetovni vojni ohranila od začetka najstrožjo nevtralnost. S strašenjem Španije zasleduje Anglija, tako piše list, popolnoma gotov smoter, kajti Anglija in Zcdi-njene ameriške države bi radi, ker ne zmoreta postaviti v Evropi drugega bojišča, potegnili Španijo v vojno. Vse to pa izdaja zgolj nemoč angloamcriških načrtov glede drugega bojišča v Evropi in tako njih zaskrbljenost zaradi bodočih odno-šajev do Sovjetske zveze. K četrti Rooseveltovi kandidaturi Tito obtožuje zahodne sile Stockholm, 25. januarja. »Volkischer Beobachter« objavlja naslednje zanimivo poročilo iz Stockholma: Boljševiški tolovajski poglavar Tito je podal novo izjavo, polno obtožb proli zahodnim silam. Dolži jih, da so ga pustile na cedilu, čeprav imajo v bližini vojaške postojanke in so imele veliko možnost, da bi mu lahko nudile gmotno in vojaško pomoč. Poročila iz angleškoameriških krogov govore zadnjo dni o znakih izčrpanosti in utrujenosti tistih krogov, iz katerih je Tito doslej dobival svoje pristaše in pomoč. Njegova »armada« da je bila v zadnjem času zaradi težkih izgub znatno zmanjšana, položaj je poslal v splošnem zelo kritičen. Število skupnih izgub v tolpah vseh vrst ceni neko angloameri-ško poročilo na 100.000 mož, kar pomeni za tolpe zelo kritičen položaj. Kriza tolj) bi bila nastopila že mnogo prej, čo bi jim Badoglieva kapitulacija ne prispevala novih ljudi in novega vojnega gradiva. Tito je končno po tem poročilu v svojih nesrečnih nastopih zadnje mesece izgubil mnogo ljudi in vojnega gradiva. Sovjetski tisk je jezno izjavil, da so Angloamerikanci sicer dali veliko pomoč »izdajalcu« Mihajloviču, Tita pa so razočarali. Sovjetski list na Švedskem »Ny Dag« očita zahodnim silam, da so sicer vedno pripravljene pomagati reakcionarnim elementom v primerili Jugoslavije, Poljske itd., ne pa »demokratom«. Neprijetna doživetja Mr. Bantera Pri bojih v Bosni je bil ujet tudi angleški stotnik Banter, eden zveznih ofi- cirjev priganjačev, ki so jih Angleži poslali Titovim tolpam. »To deželo sem si predstavljal tako prijetno kot Švico,« je dejal Banter pri zaslišanju. »V upanju, da bom našel podobne razmere na Hrvatskem, sem se prijavil za službo pri upornikih, ko so v Severni Afriki iskali prostovoljce.« Udejstvoval se je kot pre-skrbovalni in propagandni olicir in njegova naloga je bila, podžigati tolpe za krvave boje. Kmalu pa je moral spoznati, da so se Angleži vdali utvari, če so mislili, da Tito in njegovi ljudje nimajo nobene večje željo kot biti pokorno orodje Angležev. Takoj od začetka je čutil, da ga z nezaupanjem opazujejo. Ni imel nobene zveze navzven in niti enkrat ni mogel zvedeti, če so tudi pri drugih tolpah angleški oficirji. Misler Manter je moral torej spoznati, da delajo tolovaji v Bosni po Stalinovih naročilih. Na boljševiški pritisk bo Badoglio razpustil Katoliško akcijo Rim, 26. jan. T. Katoliška akcija za italijansko mladino bo na ozemljili, zasedenih od Angležev in Amerikancev, razpuščena zaradi zahteve sovjetskega zastopnika Višinskega, na katero je maršal Badoglio žo pristni. Katoliška akcija je bila svoječasno osnovana na podlagi interanskih dogovorov 111 konkordata med Vatikanom in Mussolinijem ter se je razvila v močno organizacijo, Madrid. T. Službeni list španske falange priobčuje podelitev reda zlate palme generalu Francu. Berlin, 20. jan. T. (Dopis strokovnjaka mednarodnega poročevalskega urada za vprašanja Združenih držav.) Odbor demokratske stranke je odšel v Relo hišo ler je prosil Roosevolta, naj še četrtič kandidira. On da je mož, ki mora ustvariti svetovni mir. Jasno je, pravi vva-shingtonski dopisnik Nevvs Chronicla«, da so morali strankini voditelji to storiti, zakaj po dvanajstih lotih Roosovelta ni več nobenega drugega demokrata, ki bi lahko zmagal proti stalno rastoči opoziciji. Strankin odbor je bil šo pred sejo v Beli hiši ter je tamkaj dobil potrebna navodila. Prvo navodilo je bilo očivid-110, da je treba prositi Roosevella, da še ostane na svojem mestu. Drugo je določalo, da je treba dosedanjega strankinega jioslovodjo, poštnega ministra Wai-kerja odstaviti, ker je v širokih krogih zelo nepriljubljen. Tudi to navodilo je bilo izpolnjeno. Walker je odstopil ter je bil nadomeščen z nekim popolnoma nepomembnim in doslej neznanim ter zato politično neobremenjenim pobiralcem davkov Robertom llanneganoni iz. Mis-sourija. Dejstvo, da so izbrali moža iz. Missourija, kaže, da se je treba pobrigati z.a preje tradicionalno demokratski, sedaj pa nekoliko uporniški jug. Tretje navodilo je najbrž vsebovalo Roosevel-tovo željo, da se znebi podpredsednika Wallacea, ker je postal zaradi svojih govorov v vsej deželi nepriljubljen. Menijo, da bo namesto njega kandidiral Sam Rayborn, ki je predsednik poslanske zbornice ter je doma iz Teksasa, ene izmed najvažnejših demokratski h držav. Po starem običaju se zbereta obe veliki stranki na zborovanja, na katerih določita predsedniška kandidata, v juniju ali juliju pred volitvami in po istem običaju zborujejo najprej republikanci, nalo pa demokrati, kar daje slednjim to prednost, da vedo z.a uradni strankarski program svojih nasprotnikov ter zalo že nn tem zborovanju lahko agilirajo. Republikanci bodo zborovali junija v Chi-cagu. Tudi demokrati so si lo pol izbrali Chicago, kjer se bodo pojavili štirinajst dni za republikanci, ali pa morda kasneje. Žolr si čim krajše volilne kampanje, ker prinaša sedaj v vojni vsak teden volilne kampanje nove neprijetnosti. Republikanci so «i izbrali Chicago, ker je srednji zahod tradicionalno republikanski. Demokrati pa gredo tjakaj najbrž zato, ker čutijo, da morajo najnevarnejše razpoloženje, ki vlada prav tamkaj, pobijati z osebnim Roosevelto-viin vplivom. Na vsak način bo postal Chicago lelos poleti pozorišče vročih in srditih bojev. Japonska vlada o kominterni in prostozidarstvu Tokio, 26. jan. DNB. Na zadevno vprašanje poslanca generalnega poročnika Šiotena na seji spodnje zbornice je v sredo odgovoril notranji minister An-do, da po njegovem mnenju vkljub razpustu komiterne ni nastopila nikaka sprememba glede ciljev komunističnega pokreta. Tudi. ako na površini ne bi bilo opaziti nikakih znakov komunistične ideologije, jo je treba zadušiti in potlačiti, še preden pride do izraza. V tem smislu izvaja vlada primerne ukrepe. Na vprašanje istega poslanca o vladnem pogledu na problem prostozidarstva, ki igra pri ameriških željah po svetovni vladi vodilno vlogo, je odvrnil predsednik vladnega informacijskega urada Amau, da je japonska vlada pozorna tudi na židovski prostozidarski pokret Odločena je, da bo ta problem točno preučila. Zanimivi pojavi v Angliji Ženeva, 26. jan. T. »Daily Worker« se zelo razburja, kor se v Londonu in Mancheslru zadnje čase pojavljajo razni protibol jševiški in protižidovski napisi na zidovih iu hišnih pročeljih. V Mancheslru naletimo celo v mestnem središču na take napise, ki so napisani s tako velikimi črkami, da jih ne more pre-z.roli noben mimoidoči. Predvsem so to protikomunistična gesla. Poleg tega jo tudi zelo razširjen napis »Žid pogini! Amsterdam, 26. jan. T. Britanska poročevalska služba javlja, da je bolivij-ski poslanik v Londonu D011 Antenor Patino kmalu po osnovanju nove bolivij-ske vlade podal ostavko na svoje mesto, j Pred nekaj tedni je odpotoval v Združeno države. Portugalski list o boju Nemčije Lizbona, 26. jan. T Pod naslovom »Ukaz« prinaša portugalski časopis »Es-fera«i članek, ki pravi: »Angleži in Amerikanci dobro vedo, da bo vdor v zahodno Evropo zanje katastrofa. Toda Moskva je ukazala in vsled tega je treba narediti vs«| poskus vdora, čeprav se že v naprej zavedajo, da bo v najboljšem primeru uspela le začasna stvoritev mostišč, ki pa bo zahtevala največje žrtve. Bodočnost sveta je danes odvisna od izida borbe, ki jo pod nemškim vodstvom vodijo narodi, vojskujoči se proti Stalinovim hordam Dočini brani ena stran samo sebe in s tem Evropo ter evropsko civilizacijo, preveva drugo samo pohlep po izropanju in uničenju bogatih in plodnih dežel zahoda. Vslcd tega želimo, kot je razumljivo, zmago Nemčije nad evropskimi sovražniki.« Nemški uspeh v grških gorah Berlin, 26 jan T. V zadnjih dneh so odkrile nemške čete v grških gorah skrito skladišče, ki so ga uporabljala britanska letala, da so tamkaj odmetavala orožje in razstreliv« za komunistične tolpe. Potem, ko so ponoči sovražna letala znova krožila nad tem prostorom, se jc v jutranjih urah odpravila tja manjša bojna skupina, ki je premagala postavljene straže ter pri tem zaplenila 4 strojnice, 2 melalca min ter številne puške in strelivo. Na prostoru za odmet ie ležalo še popolnoma nedotaknjenih 80 padal z. velikimi količinami razstreliva, peklenskih strojev in vžigal. Pri preiskavi prostora so odkrili nemški vojaki v neki bližnji globeli dragoceno oskrbovalno skladišče tolovajev, ki je vsebovalo živila, obleko in opremo, ter 96 velikih posod, napolnjenih z eksplozivnimi snovmi ter nad 600 min, ki so bile določene za uničevanju žclcznic in mostov. Več tokijskih okrajev bo izpraznjenih Tokio, 26. jan. T. Pri izvajanju novega japonskrgu zakona o protiletalski obrambi je določil notranji minister ; v torek 15 tokijskih okrajev in 8 I okrajev v industrijskem mestu Nogo-| ju s površino okrog "(M).(H) k v. metrov, ki bodo izpraznjeni. Določba se raz-I teza izključno le na železniške postaje. kjer bi bile bližnje hiše jioclrtc ili na tovarne, ki jih obdajajo ceste. Uspavanka za neumneže \ Stockholm, 26 jan. T »Dagens Nyhe-ter« in »Svenska Dagbladel poročala iz Moskve, da je v torek izjavil tajnik bolj-šcviške krajevne organizacijo v Moskvi Sljerbakov, da jc ostala internacionala še nadalje himna stranke, ter sc bo še vedno pela na zborovanjih, konferencah in kongresih stranke. Pred kratkim uvedena nova himna je le »sovjetsko-ruska narodna himna«. Za domačo uporabo demokratov od Stalina priporočene slepilne »himne« nc I bi bilo mogoče hitreje in natančneje raz-j krinkati, kot s lo ugotovitvijo boljševi-škega strankarskega veljaka. Intcrnacio-nala ostane naravno himna« boljševiške svetovne revolucije, dočim jc nova popevka le uspavanka za neumneže, ki pri tem najbrže lahko prav lepo sanjajo o »razpuščeni koninlcrni«. Kratka poročila Krakov, 26. jan. T. Ukrajinski list »Krakivvski VVislit ugotavlja glede razpoloženja Poljakov v generalni guber-niji, da imajo le-ti zgolj eno želj6, da so ohranijo pred propadom v boljšoviškem kaosu. Del Poljakov so trese pred boljševizmom, ker ga je spoznal, dočim ga drugi del niti noče spoznati, ker silili, da bi spoznanje teli resničnosti utegnilo pomeniti konec njegovega obstoja. Tako delijo danes Poljaki z Evropo isto mišljenje, da razen nemške vojske ni nobene sile, ki bi sc mogla zo-perstavili boljševizmu. Ženeva, 26. jan. T. Londonsko vojno ministrstvo je imenovalo generala De-versa za vrhovnega poveljnika armade v južnovzhodni Aziji. Amsterdam, 20. jan. T. Zunanji mi nister Eden jc izjavil v spodnji zbornici, kakor poroča angleška poročevalska služba, da jo bil sprejet sklep angleško vlade, da ne prizna nove bolivijske vlade v najožjem sodelovanju z vlado Zedinjenih ameriških držav. Eden je pri leni poudarjal, da so bili dogodki v Boliviji v zvezi z delovanjem »|irevralni« škili skupin , zaradi česar angleška vlada ne more priznali bolivijske vlade za zakonito. Amsterdam. T. Churchill je povabit ministrske predsednike dominijev na konferenco, kateri bo predsedoval on sam. Vsi ministrski predsedniki so baje sprejeli Churchillovo vabilo. Zadnja konferenca ministrskih predsednikov je bila v Londonu 1937. Ženeva. T. Ameriški dopisnik londonskega »Nevvs Chronicla' piše, da v Wa-shingtonu predvidevajo, da bo Stalin odbil Hullovo ponudbo za posredovanje v sporu s Poljsko. Vichy, 26. jan. T. Obratno s trditvami angloameriške propagande, da so v Franciji bombardirani le vojaški cilji, poudarja francosko uradno poročilo, da nadaljuje angloomeriško letalstvo z napadi na objekte ki nimajo z vojaškimi napravami nikakc zveze. Tako sta bila nedavno v nekem kraju zopet porušena ccrkcv in prezbiterij dočim je bilo nc-1 kje drugod ubitih 1000 civilnih oseb. mm v vi » ■■ ■ Tržaški vtisi Vlak na ljubljanskem kolodvoru je za-puhal in nas potegnil čez Darje na Kras. Gledam skozi okno. Hrabri domobranci stražijo naše vasi pred komunističnimi zločinci, ki se kot divje zveri potikajo po gozdovih. Tihe, skoraj izumrle vasi spominjajo na vsa zločinstva rdečih krvolo-kov. — Rakek Nekoč jc stal vlak tu dolgo časa, danes brez vsakih ovir pelje dalje. Postojna Se se spominjam, kako sem pred leti na postaji zagledal polno karabinjerjev. Danes jih ni več, le železničarjev je veliko. Izstopimo. Postojna dobiva drugo lice. Stopim v mlekarno — čašo toplega mleka dobiš za 3 lire -- in tam so razvije pogovor o Postojni. »Postojna sc je zadnji čas kaj spremenila,« je trdil moj oče, ki je star Postojnčan. »Da«, je rekla prodajalka v mlekarni. Odpor proti komunistom Električni vlak nas pelje po Krasu. Same skale, kraški bori in tihe vasi. Prisluhnem. Na sosedni klopi se pogovarja neka gospa — kraševka z Ljubljančanom. »Da, hudo je bilo pod badoljevci,« se je pritoževal Ljubljančan. »Delali so rr.k» v roki s komunisti in nas stiskali « »Kaj se boste pritoževali vil Danes, ko bi se lahko od gorja malo oddahnili, nas pa komunisti tlačijo v novo trpljenje,« je odgovorila Kraševka. Deček, ki potuje v Furlanijo Poleg mene jc sedel deček kakih 13 let. Kam se pa pelješ?« ga je vprašal gospod, ki je sedel meni nasproti »V Furlanijo po moko,« je odgovoril deček. «Ali nimaš šole?« — »Sola jc itak vsak drugi dan, če sem en teden z doma, zamudim le tri dni.« — »Ali te razrednik pusti?« še o Osvobodilni fronti na Goriškem je nikakor ne želimo več nazaj, nam res ni bilo dobro. Dežela je nosila sil-ii i.ii» .o iv,,i t...«,.....„ no davčno breme, ker je bila naša imajo uspehe, če ne vojaških ' zemlja skoraj enako obdavčena kot Trst, 24. januarja. Voditelji Osvobodilne fronte pu res znajo, to jim je trebu kar priznati Povsod pa tekaške. Samo da 'zadnjih ne orne- | rodovitna Lombardiju. Dohodko 1 1 1 .! .. r. ,, n.wl.. li ,, , U1 , lotili, „1 njajo. Iz porazov znajo kovati zmage, prav kakor njihovi zavezniki savojski generali, ki so n. pr. iz nezaslišanega poraza pri Kobaridu v oktobru 1917, katerega so jim zadale zmagovite nemške divizije, napravili zmago, o kateri morajo govoriti še pozni potomci. V resnici pa so savojski generali takrat tekli, da so sc nekateri ustavili šele v Kalabriji ob morju, ko nisp več mogli dal je. Podobno delajo naši komunistični prvaki. Vsakdo pri nas ve, da so jih Komunisti v Kočevju pošteno dobili po , J0 bilo malo, pridelki niso imeli nobene pruve cene, domačin je težko prišel do delu, a javne služI«! so mu bile zuprte. j A vse hujše je pod vludo OF. Do-' hod kov jc šc manj kot prej. Poleg dosedanjih davkov je OF naložilu še no-i ve. V Brdih so visoke dujutve v vinu, na Tolminskem morajo vsi kmetje oddati deset odstotkov slanine proti bonom; duvko pu pobirajo »osvobodilni« I biriči v gotovini. Zraven tega pa kmet ne sme voziti v mesta živeža iu drugih pridelkov, zu katere bi lahko skupil kako liro. Kot v posmeh delovnemu »Vse, kar nam ponujajo Nemci, morama odklanjati,« piše neki D. M. v že imenovani številki »Primorskega kmečkega glasu«. Otroci nuj torej še naprej ostanejo brez pouka. Tega si komunisti morda celo žele, saj je neuko ljudstvo najlaže voditi. Tudi dobrih časopisov ne puste ter jih pobirajo, kjer koli jih dobe, in grozijo s smrtjo, če jih kdo bere. Lepa svoboda in lep prosvetni napredek! Primorski Slovenci pa se bomo že otresli nazadnjaške in nasilne Osvobodilne fronte ter se bomo oklenili tistih, ki predstavljajo zdrave sile našega naroda ter nam s svojim delom jamčijo za boljšo kulturno in gosjKi-darbko bodočnost. Ponovni dokazi o badoglievskem izdajstvu grbi, n njihovi voditelji slikajo ta I ljudstvu se potem sliši razglas Jzvrš-iirezprimerni poraz kot zmago. '1 o do-j „ega odbora Osvobodilne fronte (ob-k ra j ih, kamor mislijo, da lajo zlasti v ne pride glus resnice. Domobranske uspehe, in teh ni malo, pa predstavljajo kot težke poru/.e, ker tako zahteva »osvobodilna« logika. V zadnji številk' »Primorskega kmečkega glasu« (od 10. jan. 1944) piše dr. Aleš Baebler o domobrancih in njihovem prodiranju na Dolenjsko in Notranjsko, kjer so zlomili hrbtenico komunističnim tolpam, sledeče: »Na Dolenjskem in Notranjskem jim trda prede. Ze večkrat so se tam strašno opekli, zadnjič v Kočevju; iz vseh pohodov v tiste kraje se jih vodno le I nega juvljen v »Primorskem kmečkemu glasu« |<). januarju 1944), da so boni OF slovenskega naroda enakovredno plačilno sredstvo kot lira. »Vrednost teli bonov je zajamčena s celokupno davčno močjo prebivalstva na bodočem osvobojenem ozeml ju, kakor tudi s celokupnim narodnim bogastvom tega ozemlja.« Da, davčna moč prebivalstva! To je poglavje zase. Kakšno davčno moč jo imela dežela, če bodo vse hiše in gospodarska poslopja porušena, če ne no živine in zlusti še, če ne bo delov- i malo vrača in še "ti se vračajo z ob- ] «»|» sil. ki bi zopet z delom ustvar-vezanimi glavami.« Radovedni smo, ali Ja'.e novo gospodarstvo in dvigale pri bi Baebler imel pogum govoriti tako tudi na Dolenjskem, kjer so vsi videli poraze komunističnih čet. Svoja grozodejstva pa komunisti podtikajo poštenim fantom in možem iz domobranstva. Baebler pravi dobesedno tako: »Primorci še ne poznajo »-Ti se pač ravnaš po pravilu da se člo- I vsch zlofjn0V belih razbojnikov nad vek na potovanju več nauči kot v šob,« I dolenjskim in notranjskim prebivul-je nadaljeval gospod. »Kam pa hodiš v ; stvomKot da so domobranci poklali toliko duhovnikov, med njimi dr. Ehr-licha, in ustrelili slovenskega bana dr. Natlačena. Baebler in njegova lepa tovarišija seveda mislijo, da resnica ne pride na Primorsko, ter računajo z lahkovernostjo našili ljudi, ki pa so poskusili že preveč hudega, da bi še verjeli sladkim besedam mednarodnih pustolovcev, ki so že marsikje po svetu prelivali kri nedolžnega ljudstva, Prav zato pa bo domobranska misel nn Primorskem zmagala, kajti Primorci vidijo Iciie uspehe teh požrtvovalnih čet v ljubljanski pokrajini, kjer vlada povsod, kamor so domobranci prišli, red in mir in kjer vsakdo lahko nemoten in brez skrbi opravlja svoje delo. Delati pa hočejo v miru tudi Primorci, ki nočejo nositi še hujšega kulturnega in gospodurskegn jarma, ki jim ga skušnjo naložiti tako imenova-ni »osvoboditelji«. šolo?« — »V četrto meščansko,« je bil dečkov odgovor. Pogled na Jadran V večernem mraku je privozil vlak mimo nabrežinskih kamnolomov do morja. Stemnilo se je že, ko je vlak hitel ob morski obali proti Trstu. Stal sem ob odprtem oknu in vame se je zaganjala kraška burja. Bili so to prelepi trenutki, ko sem iz drvečega vlaka gledal na morje, ki jc bučalo in se zaganjalo ob skale. Burja je udarjala v temne valove, vlak pa je vozil mimo Barkovelj proti Trstu. Grenki spomini Ze stopam iz vlaka na peron. Vzbudi se mi grenak spomin na tisti topli jesenski poldan, ko so me kraljevi karabinjerji prav tukaj vodili uklenjenega v verigah. Bilo je tedaj, ko sem zapuščal Gonars, kraj nesrečnega imena. Deset nas je bilo internirancev, ki so jih vodili domov, stra-žilo nas je pa pet kraljevih karabinjerjev. Vseh deset nas je bilo uklenjenih v močne verige po dva in dva skupaj. Tržačani so nas tedaj začudeno ogledovali. Gotovo so si mislili, da smo največji zločinci. Danes sem pač bolje razpoložen kot tedaj. Sedaj nimam verig, ki bi me tiščale v zapestju in tudi moj želodec ni v takem stanju kot jc bil takrat ... Sliki s Slovenci Trst je zavit v temo. Sorodniki me z veseljem pozdravljajo. Ves večer moram pripovedovati kako je v Ljubljani. Ko jim govorim o komunističnih zločinih nad Slovenci, se zgroze. Kar z naslado poslušajo, kako je strahopetna kraljeva vojska šla z rdečimi. Zeb-ljico zadeneš v glavico, če jim to pripo- ' veduješ. S slikami iz Slovenčevega kole- ' dirja in iz knjige V znamenju OF sem po-nazoroval svoje pripovedovanje. V Trstu Trst je po razsežnosti in po številu prebivalstva tri do štirikrat večji od Ljubljane. Prvi dan niti ne veš, če stopiš na tramvaj, kam se boš pripeljal. V dveh dneh se pa tudi na to privadiš. Posebno te zanima clbus, ali kakor pravijo Tržačani filovia. Komunisti obhajajo vse leto pust Komunisti obljubljajo raj. In če je kdaj lia svetu raj, polem je za pust (seveda v mirnih časih). Godba, pečenka, ples, cvrtje, šale in konfeti; pa povejte, če ni to raj-! Vsega tega nam komunisti zaenkrat šc ne morejo nuditi. Imajo pa že točno izdelane načrte in po tretji petletki po »pojiolni osvoboditvi« bo do tega raja prav gotovo prišlo, če ne pride vmes kak nesrečen slučaj. No, uvod v ta raj, v ta večni pust pa nam komunisti že nudijo. Od časa do časa nas razveseljujejo s konfeti! Kako se človeku smeje srce, ko stopa zjutraj po ulicah, potresenih s konfeti vseh mogočih barv! Le ubogi pometači se kislo drže. Sveže nastlani barvani lističi so sicer lepi, a kmalu se zamažejo in tedaj zelo kaze lepoto ljubljanskih ulic, česar pometači ne morejo trpeti. Tako je eden izmed njih zadnjič zagodrnjnl: Kaj se vraga trudijo in raztresajo po vsej Ljubljani, ko bi bilo njim in meni prihranjenega veliko truda, če bi kar naenkrat spustili skozi hlačnico vso zalogo listih nesrečnih konfetovl« rodne zaklade. Sodimo, da je maloka-teremu šo prišlo uu um, da šteje Primorska mnogo več mrtvili, kot si to kdo misli. Poleg neizogibnih žrtev v vojni in raznih cesarskih taboriščih so tudi neštevilni neznani grobovi naših mož doma in po Kranjskem, Hrvaškem in tja do Bosne, kamor so gnali vse prisilno mobilizirane fante, od katerih sc bo le redko kateri vrnil domov. Vse to so izgubljene delovne sile in zapravljena »davčna moč«. Zdi se nam, da gospodarskih »strokovnjakov« pri OF to ne briga, da jim je to morda celo všeč. Zanje je važno samo to, da se ustvarijo v deželi pogoji za komunistično prekueijo. Gospodarsko cvetoča dežela pa ni dostopnu za komunistično nauke. Enako neznosen je kulturni jarem OF Skoraj ves čas po vojni smo bili brez slovenske šole. Seda j je prišel čas, da šolo vrne mu njenemu pravemu namenu, to je ljudski izobrazbi. Toda ne! Bivši častnik Italijansko vojske piše našemu listu: »Gospod urednik, z velikim zanimanjem sem pred nekaj dnevi bral v »Slovencu«, ki je pisal o delovanju cesarske vojske v vaši pokrajini, Juz sem pripadnik te vojske in sem bil ponosen, da sem lahko njeno uniformo nosil na toli-I kih bojiščih, dokler mi je blato ni tako I umazalo, da sem jo moral odvreči. Popolnoma so strinjam z Vami pri obsojanju izdajalcev. Ti Izdajalci bo z viška grmeli proti sovražniku, katerega so sproll obveščali o gibanju vseh naših Čet proti izdajalcem. Ti ljudje so delali tnko, da so niinometalrem dajali na razpolago 75-niilimetrske granate, strojnicam so (lajali na razpolago strelivo z.a puške, kadar smo zahtevali zemljevide, pa so nam pošiljali daljnoglede, kadar pa so vojaki zahtevali boljšo hrano, so nam pošiljali konjak in citrone. Ti izdajalci so sedeli na naših poveljstvih in izpodjedali osnove naše vojske. Tako se je godilo v Franciji, v Grčiji, v Albaniji, v Rusiji in tudi v slovenskih krajih, .laz lahko osebno pričam in pozneje v drugi priliki bom io tudi obširneje povedal, da so bili komunistični tolovaji vedno v naprej obveščeni, kam so pomikajo oboroženi oddelki vojske. Vsak pohod se je zakl|učil z neuspehom in kadar smo prišli nn mesto, kjer je bi! sovražnik, je bilo vse že prazno in na varnem pred orožjem. To pa se ni dogajalo slučajno, ampnk zaradi lega, ker so imeli komunisti na cesarskem štabu svoje zaveznike in svole ljudi. V Grčiji so se na terenu ti izdajalci posluževali pastirjev, v vaših krajih pa je vsak višji cesarski častnik imel pri komunistih svojo obveščevalko, ki je )>o-skrbela za to, da se temu cesarskemu častniku in njegovemu odseku ni zgodilo nič hudega. Neko noč so alarmirali ob štirih zjutraj bataljon cesarskih planinskih lovcev. Na poveljstvo tega bataljona se je pripeljal motociklist, ki je nosil pismo z napisom »Strogo zaupno«, V tem pismu je bilo naročeno, da mora bataljon ob petih zjutraj z Vrhnike v Horjul. Poleg pa je bilo še pismo, v katerem je pisalo, da mora poveljnik pismo odpreti šele eno uro po odhodu. To pismo je bilo odprlo v Horjulu in je obsegalo operativni načrt, ki ga poveljnik ni smel razložili niti častnikom, ki bo poveljevali posameznim četam. Menili smo, da bo uspeh popoln. Ko pa smo prišli v Zaklanec, smo srečali na cesti žensko, ki nam je z dvoumnim nasmehom povedala, da so komunistični tolovaji že pred nekaj urami odšli, ker jih je o našem pohodu prišla hitro obvestit neka gospodična iz Ljubljane. Tako je vse propadlo In bili smo bogatejši za eno hlamažo. Vendar smo še prestregli komuniste in sam som v tistem boju ubil Franca Velkavrha, političnega komisarja in znanega rdečega rahlja. Zgodilo pa so je lo le zaradi tega, ker smo se odločili krenili v hrib mimo določil v povelju. Ta dogodek je značilen zaradi tega, ker je na eni strani bila volja za uničenje komunistov, na drugi strani pa je poveljstvo sodelovalo s komunisti.« -II- »Mrtve oči« v novi priredbi Ze lani je bila ta D'Albertova opera zaradi svojega veljavnega umetniškega značaja toplo sprejeta pri občinstvu in ocenjevalcih. Potem ko je smrt tako nesrečno ugrabila Roberta Primožiča, ki Sprememba določb o anagrafskih uradih § t. Posle z uvedlio in voditvijo registra prebivalstva, za katere so po členih 1. do 36. naredbe z dne 25. aprila 1942, št. 94, Službeni list št. 169-41, po-ravno s svojimi zadnjimi ustvaritva- | klicane občine, občinski anagrafski ura- Gospodarski jarem OF je res težak ter žuli bolj kot kateri koli drugi. Pod savojsko vludo, ki si Pripravite zaklonišča V zaklonišču mora biti sledeče orodje; 1. za gašenje (gasilna metla, požar-,ni, kavelj,, vedra za vodo. zelo se priporoča tudi ročna brizgalnirn); 2. za izkop i/, ruševin (lopate, sekire, lomilke, krampi, žage, motike itd.) Badoljevski kraljevi karabinjerji vohunili za komuniste in jim pomagali pri zločinih i pestje. Prav tako sta mu rekla, da mora Ga. Ivanka Sku- j iti na komando, da je obtožen komuniz-bie z Viča nam je ma. Namesto proti Ljubljani pa sta kara-pripovcdovala, ka- binjerja zavila s Francetom proti Kožar ko je karabinjer od- jam. Bratu se je to že čudno zdelo, začel vedel njenega moža, ' se je nekoliko upirati, pa sta ga s silo ki so ga komunisti vlekla naprej. Nekako na pol pota proti v Kozarjah ubili. Dne 30. marca zvečer ob pol devetih smo šli pri nas že spat. Ob devetih pa je nekdo potrkal na okno. Vprašali smo, kdo je. Oglasil se je nekdo: »Karabinerji!« Hotela sem odpreti, pa mi mož ni pustil, češ da bo sam pogledal, kdo je. Pogledal je skozi okno in spoznal nekega viškega karabinjerja, zato je odprl. Vstopil je znani viški karabinjer, poleg njega pa je bil še nekdo drug, tudi v karabinjerski uniformi, ki je pa ves čas molčal. Prvi karabinjer reče mojemu možu: »Aretirani ste, ker ste nevaren komunist. Nam ste sicer hlinili, da ste proti komunizmu, toda sosedje so vas zatožili. Šli boste z menoj na karabinjersko postajo, kjer že čakajo priče, ki vam bodo v obraz povedale in dokazale vaše komunistično delovanje.« Mož se je razhu-dil: »Prav, bom šel na komando, bom vsaj videl, kdo je tisti lažnivec.« Meni se pa že takoj od začetka stvar ni zdela čisto v redu. Potegnila sem moža nekoliko v stran in mu rekla: »Oče, poglej, če so res karabinjerji. Devet je ura, pa sta samo dva, saj veš, da jih sicer pride cela vojska. Karabinjer pa je to slišal, mi pokazal karabinjersko legitimacijo in rekel: »Saj nismo sami, tam doli nas čaka avto!« Mož mi je mirno odvrnil: »Poznam ga, saj je pravi karabinjer.« Začel se je oblačiti. Tedaj pa je karabinjer zapazil v kotu lepe nove škornje in brž rekel mojemu možu: »Zunaj je veliko blato, nikar si ne obujte nizke čevlje!« In res je mož odložil nizke čevlje, oblekel pumparice in obul škornje. Potem sta ga oba karabinjerja močno uklonila. Meni sc jc to zopet čudno zdelo, hotela sem preprositi karabinjerja, pa mi jc nastavil revolver in me odrinil proč. Ko je bil mož že uklenjen, mu je karabinjer nekako zasmehljivo dejal: »No, kaj bi vi naredili, če bi prišli k vam namesto karabinjerjev komunisti?« In mož je odvrnil: »Ne bi se takole lepo pogovarjal, kot se z vami, že zdavnaj bi oba letela na cesto.« Karabinjerja sta mi moža odpeljala in se že čez pet minut vrnila. Na dvorišču sta srečala moževega brata Antona Skubica in ga vprašala, kie je brat France. Anton jima je pokazal sosedno hišo, kjer je stanoval bral France z ženo Berite »SMET« Kozarjam pa jim je prišel nasproti Velka-vrh France, znan komunist. Tedaj pa je brat že vedel, kai to pomeni. Karabinjerja sta ga vlekla v Kožarje do nekega mo-stička. Tam pa je France zapazil večjo skupino komunistov, ki so s hriba pripeljali zvezanega moškega, France niti slutil ni, da ie to njegov brat, moj mož, Ivan Skubic. Oba so postavili k mostu z obrazi proti vodi. France je postrani pogledal k svojemu sojetniku in videl, da je komunist Rihar pravkar dvignil puško, da bi mu s kopitom razbil glavo. Istočasno pa je komunist Velkavrli prav tako dvignil puškino kopito nad niegovo (davo. France se je brž iztrgal in zbežal. Mimogrede je zapazil. kako se je tudi neznanec ob niegovi strani zdanil in hotel zbežati. Tedaj pa ga je Rihar brž ustrelil v tilnik. Brata pa je puškin strel zadel v komolec, krogla je razbi'a vse kosti od komolca do zapestja. Bežal je proti bloku, toda komunisti so tekli za niim in ga zasledovali prav do bloka. V bolnišnici ie šele zvedel, da ie bil umorjen niegov brat. Ko sem zjutrai šla po vasi, so me vsi ljud!e nekako čudno pogledovali. Šla sem na karabinjersko postajo in vprašala, kaj je z moiim možem. Tam pa o niem niso nič vedeli. Ljudje so mi pa povedali, da ob Gradaščici leži moško truplo. Šla sem pogledat in v mlaki krvi je ležal moj mož skorai dn golega slečen, na glavi pa je ime' kakih lfi ran. Tisti karabinjer ie bil zelo priiazen in zelo priliznien. Vedno ie govoril čez komuniste, vedno ie spraševal Hudi, kai mislijo o komunistih. Tako so bIH komunisti vedno o vsakem informirani. Možu pa se je že prej večkrat čudno zdelo, zakaj ni mogel pri karnbinlerjih nikdar dobiti do-volienia za prehod čez blok. Delo je imel v Ljubljani, zato ie kakih desetkrat vložil nrošnlo za dovolilnico, pa je nikdar ni dobil. In vedno jc v veži zagledal terta karabinjerja. Nekoč pa je od vojaških oblasti dobil potrdilo, da je zaposlen pri gradnji vojaških barak. S tem potrdilom so ga pač morali puščati čez blok. Toda nekega večera so mu potrdilo na bloku enostavno raztrgali. Tedaj je vložil prošnjo naravnost na oCrpo d'Armata, ne da bi jo prej nesel na karabinjersko postajo. Ko je bil mož že ubit, sem dobila odgovor od Corpo d'Armata, da mož. ni nikdar vložil prošnjo za dovoljenje, da je in tremi otroci. France ni še nič vedel, bila to prva prošnja, ki so jo dobili, in da so mi moža odpeljali Dvignila sta bra- da so mu dovolilnico sedaj žc Izstavili. ta s postelje, počakala, da ".e je oblekel, j Seveda, ker so karabinjerji vsako prošnjo in ga odvedla držeč ga vsak za eno za- ' vrgli v koš,« mi kot Atanael v operi »Thals« ter 'kot Arcezij v »Mrtvih očeh« dokazal, da kljub ietom še z mora j sodi med najros-nejše oporno stvarjalce, je bilo treba pri letošnji obnovitvi misliti na nove zastopnike dveh važnejših vlog. Pokojnega Primožiča, ki se ga hočemo tudi tu spominjati z dolžno hvaležnostjo ter spoštovanjem do resnega in globokega dela na naših opernih deskah, je zamenjal V, Janko, vlogo Avre-lija Galbe pa je prevzel M. Dolničar. Nedavno pa je , morala vsp ljubitelje našega opernega življenja pretresti žalostna novica, da se je Primožiču pridružil tudi Niko Štriiof, marljivi in operi ves predani dirigent, ki je poleg drugih neštetih del prevedel tudi besedilo »Mrtvih oči«. Tako sta so v kratkem razdobju podrla dva stebra, kar bo opernemu vodstvu v sedanjih razmerah gotovo zadalo še večjih skrbi. Že ob priliki lanske premiere so listi prinesli nadrobno ocenitev tega zanimivega gldsbenega dela ter očrtali njegov značaj in izvedbo. Vsi so se strinjali, da gre za globoko umetniško stvaritev, ki bo na sporedu vedno zavzemala važno mesto, in sicer ne samo po notranji vsebini, marveč dosti bolj po prizadevanju in doživeiju glavnih igralcev ter režiserja, kar je že tedaj dovedlo do popolnega uspeha. Zalo no kaže, da bi zdaj ponavljali misli, ki smo jih že takrat zapisali. Zanimala bo kvečjemu zamenjava vlog. V. Janko je torej po pokojnem Primožiču podedoval težko vlogo Arce-zijevo. Ob primerjavi namreč stopa jasno na dan, da je ta vloga resnično težka. Sicer ne zahteva pevsko take sile, da bi ji dober baritonist ne^ bil takoj kos. pač pa je vse njeno težišče v dramatiki. Kor je ta opera po svoji vsebini usmerjena bolj v duševne konflikte in je na zunaj statičnega značaja, je toliko večja nevarnost, da bi ob manj strastni doslednosti notranjega doživetja utegnila vsa napetost splahneti. Tega so je dobro zavedal pokojni Primožič, ki je vlogi vdihnil toliko bruhajočega elementarnega temperamenta, da je bil s prikazovanjem težkih »kompleksov« po-kvečenega grbavca pravilno odmerjen »antipod« nežni, lepi in strastno ljubljeni ženi. V. Janko pa je ostal še nekoliko rezerviran v igri. Človek ima jasen občutek, da bi moral odpreti še prodor-nejše dramske registre, da bi odtehtal velikemu, do skrajnih potankosti izdelanemu liku V. Heybalove v vlogi Myr-tocle. IIeybalova je od lanske priredbe napredovala v toliko, da se je še bolj vživela v fine duševne oscilacije slepe žene, ki so ji po tolikih nastopih že prešle v maso in kri: izdelala je izbrušeno Myrtoclino podobo, ki se kot neko eterično bitje ziblje ob prepadu halucinacije in histerija. Njena vloga zahteva velik živčni napor. Zato pa je tudi docela prepričevalna in glodalca nujno potegne v svoj subjektivni krog. M. Dolničar je poleg vloge kosca dobil zdaj še vlogo Avrelije Galbe. Prednika dobro zastopa Glas je topel, izgovarjava lepa, le višine mu še nagajajo. Ko bo to marljivo predelal, bomo v njem imeli zanesljivega barilonista. Y celoti je torej tudi nova priredba dobro uspela. Ostane edlnole še to, da se bo za novi vlogi posebej zanimal režiser ter jima nudil šo več dramatske-ga zamaha. Prepričani pa smo, dn bodo »Mrtve oči* doživelo tudi letos najmanj toliko predstav in privabile toliko glodalcev kakor lani, saj to po vsej pravici zaslužijo. L. K, d i,* župani in občinski uslužbenci, se za območje uprave policije v Ljubljani poverjajo upravniku policije, anagraf-skemu uradu uprave policije in organom te uprave v Ljubljani. 5 2. Odstavek 2. člena 37. določb za uvedlio in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine, odobrenih z naredilo, navedeno v I 1., se razveljavlja. § \ I a naredba stopi v veljavo 15 dni po objavi v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. (Kjer je bila objavljena 26. jan. 1944). Zaplemba imovine komunista Kunca Antona Zaplenjena je vsa premična in nepremična imovina komunista Kunca Antona, posestnika v Kalcali št. 1, okraj lx)-gatec in njegovih rodbinskih članov. NOVOST! NOVOST! Zbirka Bogoslovna knjižnica (Cerkveni očetje) Svetega Avrelija Avguština Izbrani spisi 10. zvezek: Govori o Janezovem evangeliju, II, del Prevedel, uvod in opombo napisal Fran Ks. Luk man. 403 sir. lir. L 70, vez. L 95. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI PRED ŠKOFIJO S MIKLOŠIČEVA CES1A S Komunistična dovtipnost Pred nekaj dnevi je kolporter komunistično OF-arske »tehnike« (tako pravijo komunisti svojim letakom), pustil pod pragom neke postarne ženice »Poziv zavednim domobrancem«. Ko bi bil poziv namenjen domobrankam, bi se človek ne čudil, tako bi ga moral pa goreči kolporter izročiti pač naslovljen-cem v kaki domobranski vojašnici. No pa to še ni najbolj humoristično, še bolj je šaljiva vsebina! Letak pravi, da bele in plave garde ni izučil primer Grčaric in Turjaka, da jih ni spametovala amnestija, ki jo je IOOF (tista dva (X) v sredi nista brez pomena!), proglasil za vse tiste belo-in plavogardiste, ki hi se vrnili nn svoje domove. Dragi France Rozman, komandant. generalmajor, in Horis Kraigher. politkomisar, ki sta 1. r. podpisala poziv, vidva sla prav golovo nekadilca, kajti sicer bi se vama že davno vnelo »na podstrešju«. Domobranstvo vendar ni drugega, kot sad vašo »amnestije«. Najbolj humorietična pa je trditev, da »so šele ob podpori organizatorjev domobranstva mogli Nemci vdreti na »osvobojeno ozemlje«. Ubogi rdečkarji! Če so že takrat igrali domobranci tako. vlogo pri vaših porazih, ko lih šo sko-rodn bilo ni, kaj bo šele sedaj! Draga Francelj in Boris! Hvala vama za dobro zabavo! Letak jc humorl-stičen, da vama je gotovo poslal kak navdih sam »modri vodiltelj južnosloven-sklli narodov, vrhovni komandant NOV in PO Jugoslavije, tovariš Tito«, veliki in neodvisni monarh, paša bosanski, hercegovski in macedonski, beglerbeg Skutarski, veliki vezir samega ^dobrot-notra očela malih narodov« Pepela Sta-liina. vladarja vzhoda in zahoda, džin-g Is kan a mongolskega, sultana belogor-skih Talarov itd., itd.. Glasbeno -1 iterarni večer v Drami Tod pokroviteljstvom gospe prezidentove Olge Rupnikove Je glasbeni in literarni večer mladih umetnikov ob udeležbi najvidnejšega občinstva zelo uspel Ljubljana, 27. januarja. Povabljenemu, izbranemu občinstvu so nudili v ponedeljek zvečer mladi umetniki izredno lep, bogat užitek. Prireditev je bila vokviru Zimske pomoči in pokroviteljstvo nad večerom je prevzela ga. pre-zidentova Olga Rupnikovn. V njenem imenu so ljubeznivo sprejemala dekleta v narodnih nošah goste in jih prijazno pozdravljale. Občinstvo je napolnilo Dramo do zadnjega kotička, prišli so najvišji predstavniki oblasti, med njimi gospod prizident gen. Rupnik 7. gospo, zastopniki slovenskih domobrancev, predstavniki javnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Oder je bil izredno okusno prirejen z modrimi zavesami, od stropa sta visela dva grba naše dežele, ki ju je vezala slovenska troboj-nica. Na oder jo stopil literarni kritik in urednik dr. Tine Debeljnk in je razvil literarni program najmlajšega pisateljskega rodu in poudaril, da se la rod v polnosti zaveda svoje naloge in svojega poslanstva, ki ga ima v tej najtežji uri narodovega življenja. Dr. Debeljnk je govoril v imenu vseh, saj je ta pisateljski krog tako rekoč njegov krog, plod njegovega prizadevanja in njegove vo-diteljsko sile. Mislim, da je prav, da to enkrat poudarimo. Vsi najrazličnejši visoki literati so se umaknili, bodisi iz strahu, ker je oznanjala OF, da Slovenci danes ne potrebujemo literaturo in druge umetnosti, bodisi iz ponosa in bopve kakšne užaljenosti. Nikogar ni bilo, ki bi družil mlade talente in jim ka?al smer. Literarni zgodovinar ne bo mo;el mimo dejstva, da je dr. Debeljak dvignil našo književnost takrat, ko je bila popolnoma na tleh in da je v najtežji dobi s svojo edinstveno močjo in sugeslivno silo vodil in družil mladi rod. Tako rekoč iz neznanega sveta je pripeljal in odkril pred nami mlade talente, ki s čudovito ustvarjalno silo oblikujejo duha slovenske zemlje in slovenskih ljudi. Ta rod se od naroda ni oddaljil, ampak ves v njem korenini, njegova umetnost raste iz najglobljih temo-•ljev naroda. Ta rod jo sinoči govoril, skoro vsakdo teh mladih umetnikov pa je že govoril in govori tudi iz knjig, dveh, treh, ki so se uvrstile med najbolj čitane slovenske pisatelje. V katero smer sodobni slovenski književnik ustvarja, je nakazal govornik Debeljak v svojem programatičnem govoru. »Družina mlajših slovenskih književnikov, skladateljev in recitatorjcv hoče pred tem izbranim občinstvom, ki ga jc v svoji ljubezni do vseh, zimske pomoči potrebnih, blagovolila povabiti v ta hrani gospa Prezidentova, vaša Pokroviteljica, za kar sc ji v imenu nastopajočih iz srca zahvaljujem, pokazati, da sc zaveda svoje dolžnosti do današnjih socialnih težav naroda ter se radevolje uvršča med one ki žele po svojih močeh pomagati lopi zamisli vsenarodne dobrodelne akcijc. Čuti pa tudi šc drugo dolžnost, da v današnji revoluciji, ki so jo pri nas zanetili in razvneli v veliki meri ravno tisti književniki, ki so načrtno v lepi knjigi in ne v najmanjši meri tudi s lega odra, razkrajali našo kulturo in se javljajo v svet kot edini pravi predstavniki slovenskih kulturnikov, da tem navkljub potrdi pred vami, izbranci, resnico, da živi tu, v središču naroda, šc drugačen, mlad pisateljski rod, ki danes stopa že na njihovo mesto in hoče predvsem graditi, gradili in ne podirali. Ne vidimo namreč dela za narod v uničevanju vsega, kar si je slovenski narod zgradil s svojim trudom in bojem v dolgih stoletjih, in nc v čevanju moralnih vrednot po »tuji nor.li«, ki ji jc danes komunizem temveč v nadaljevanju organske slovenske kulture v skladnosti med preteklostjo naših očetov in bodočnostjo sinov. Te 11111- uče-ime, ki vodi tudi v smrt za narod. Zavrniti pa hoče odločno očitek, da jc zaverovana samo vase in v svoje majhne srčno težave, ter da no vidi ob sebi velikosti časa in njega trdote, ki tare naše ljudstvo. Tudi ta rod hoče in zna govoriti o naših dneh, o tegobah domovine, kamor jo je pahnila tuja miselnost. In proti tej tuji miselnosti ta skupina ni ravnodušna, saj je dala na žrlvenik odpora iz sebe svojega najboljšega pesniku Franceln Balantiča. Prav na današnji dan pred dvema mesecema je zgorel la bogonadarjeni pesnik kol »nema baklo« na barikadah protirevolucije v Grahovem in mi se mu prvi poklanjamo in ga postavljamo na čelo svojega skupnega nastopa. Želeli bi, da bi znalo naše poko-lenje in bodoče pravilno ceniti njegovo sugestivno moč pesnika in veliko žrlev junaka, katerega pepelu ni ostalo niti toliko, da bi »sestrica nesla v ruti jih na 2nlc«, kakor jc zapel sam v svojem preroškem videnju. Njegov duh naj bo hrana še bodočim rodovom in simbol ljubezni do slovensko besede, do doma in vere ter pripravljenosti tudi za najvišjo žrtev! Druge nastopajoče umetnike mislim predstavljati sproti. So pa samo nekateri iz sedanjega mladega pisateljskega rodu, ki sc zaveda, da nc sme stati izven naroda, temveč sredi njega v dobrih in slabili časih ter mu »držati ogledalo« v razumevanje, v tolažbo in oporo. Ves današnji večer je tako uglašen na sodobni glas s piščali tega našega mladega pisateljskega orkestra. Ko stopamo pred vas z namenom, da pokažemo nekaj pesniških, pripovednih in glasbeno pevskih podob — ob tej priliki se prav lepo zahvaljujem za ljubeznivo sodelovanje članoma našega Narodnega gledaliča gospe Valeriji Ileybalovi iu g. J. Lipuščku, želimo samo lo, dn bi v teli delili nc gledalo samo individualne umetnosti posameznika, temveč vse bolj sliko časa in silo, s katero se želimo dvigniti nad njega, da ga premagamo in usmerimo iz nonarodnega tujstva spet v pristno slovensko domačnost, iz duhovne surovosti in omrtvelosti moralnega čuta spet k pravi Lepoti, Dobroti in Mesnici. Iz sovraštva do ljudstva pa k ljubezni do bližnjega, v imenu katere nastopamo danes v imenu Zimske pomoči V imenu nastopajočih se nnjiskrcnejc zahvaljujem vsem, ki sle s to ljubeznijo v srcu prišli v ta hrani umetnosti, kjer bi mi želeli s svojim nastopom vzbuditi vsaj rahlo upanje na bodoči razvoj naše književnosti, ki naj sc razvija po geslu današnjega večera: »Kakor jc po književnikih in književnosti prišlo toliko gorja na naš slovenski narod, naj po književnosti in književnikih pride tudi lek za ozdravljenje zastrupljene slovenske kulture v smislu pravega notranjega slovenstva!« NajmlajSi med nastopajočimi pisatelji jo Nikolaj Jeločnik, ki je vzbudil pozornost že na zadnjem »Literarnem večeru najmlajših« v frančiškanski dvorani kot najboljši in najmočnejši pisatelj med njimi. Sinoči je bral »Ognjeno smrt«, črtico, ki jo je posvetil t pesniku Balantiču. Jeločnik je ostal najbliže življenjskim dogodkom sodobnosti, ki pa jih zgrabi z močno silo in zdi se, da bo segel še više, ko bo našel do dogodkov pravo razdaljo. Polonca Mazovčeva je doživeto, žal le nekoliko pretiho, brala Balantičevi pesmi Doma in Jesensko pesem. Iz te poezije vidimo, da je bil Balantič res nadarjen naš poet, čeprav še zelo mlad in da so nam z njim ubili komunisti pesnika, kakor jih nimamo veliko. Mrtvemu prijatelju Balantiču je posvetil svojo pesem Mrtvemu pesniku tudi Mitja šarabon. Pesem, ki je bila tudi že natisnjena, zapusti globok vtis. menjave jo bral znani pisatelj romana Krka umira, Jože Dular, dve pesmi: Vsakdanje pesmi in Nebo gori. Dular jo predvsem pisatelj, vendar nam ga te pesmi kažejo tudi kot močnega poeta. Izredno lepo, v svojem domačem naglasu jo bral pisatelj knjigo Dom med goricami, dr. Jože Krivic, svojo zanimivo črtico Pij, fant, grenko pijačo! Tako živo in neposredno je pisana ta zgodba, tako domače in sodobno, da bi jo rad dal človek še marsikomu v roke. Zato jo tudi pisatelj našel takoj stik z dvorano in je doživel topel odmev. Nato je bral Vinko Belifič. ki jo pred kratkim izdal knjigo »Molitev na gori«, dve svoji pesmi: Pregnanci in Staroletna 1943. Beličič je prišel i.*, drugega konca pokrajine, iz Bele Krajine, n prinesel je isto bolečino in obenem hrepenenje iu toploto po domu kakor pisatelj iz severnih pokrajin. Za njim je nastopil pisatelj romana Oorifanec, domobranski poročnik Stanko Kociper, in bral odlomek iz novele Starcu. Novela diha toplo domačnost pisateljevega rojstnega kraja, pisana je z veliko ustvtirjalno silo, žal, da ni mogla priti do izraza vsa njena lepota, ker je bila brana hitro zaradi pomanjkanja časa. Končno je bral še Trdan Brnfkovo pesem Domobrančev novoletni sonet. To je bil del večera. Drugi del pa je obsegal glasbeni sjnired, ki je bil razporejen tako, da jo recitaciji sledila glasbena točka. Najprej je pianist Joio Osami odigral Škrjaučevi skladbi: Pa-storalo iu Inlermozzo, nato Lisztovo skladbo: Trije Petrarkovi soneti. Član Opere g. Janez Lipušček je toplo zapel dva samospeva na Balantičeve besede. Pesmi je vglasbil Jožo Osana, ki jo tudi tenorista Lipuščka spremljal na klavirju. Lajovčevi skladbi: Bujni vetri v polju in pesem o tkalcu jo zapela primn-ilona ljubljanske Opere gospa Valerija Heybalova s tisto umetniško silo, kakor jo vedno čutimo iz njenih nastopov. Pri klavirju jo jo spremljal Jože Osana. llo- gati glasbeni del večera, ki jo obsegal tudi nove skladbe Jožeta Osune, Ih> gotovo |H>klicni glasbeni kritik posebej ocenil. Tako smo glasbeno-literarnega večera res veseli. Pokazal uum jo rod mladih, a zelo darovitih umetnikov, ki nam od* pira svetle perspektive xa bodočnost. Program je bil sicer nekoliko obsežen, toda pred najvišjimi predstavniki naroda in gostov je šla cela vrsta mladih umetnikov. Iu občinstvo je dalo priznanje ustvarjalcem, ti pa so dobili novih sil in novega poleta za nadaljnjo delo. J-1'. Žalostne zgodbe dolenjskih beguncev mlade družine ni sram, postaviti sc ob I bral pesnik Večna beseda našemu času Si že kdaj bral Pavlov slavospev o ljubezni, ki še ni našel primera v svetovni literaturi? Ce še nisi, preberi ga: dobiš ga v prvem pismu do Korinčanov. Znati bi ga moral na pamet vsak kristjan, v vseh dobah in v vseh okoliščinah. Prav za prav ne »znati«. Ljubezen in znanje sta si često daleč vsak sebi. Mi se neredko zadovoljujemo z znanjem, ko gre v resnici bolj za dejanje in življenje. Tolikokrat slišiš v družabnih razgo vorih besedo »vem«, »znam«, malo pa slišiš besedo »delam«, »živim«. Nazadnje gre vendarle za dejanje. Ljubezen je namreč gonilna sila sve-tovja, »ki poganja sonce in druge zvezde«, da se izrazim po Danteju. Ljubezen je cvet človeškega življenja, njegova usovršitev in njegov razlog. Je tolažba, ki ostane tudi takrat, kadar so nam vse druge vrednote uničene. Ljubezen nima meja, ni priklenjena na to ali ono dobo, je človeku vedno zvesta prijateljica, dobrotnica in tolažnica. Se v smrti ga ne zapusti, temveč ga spremlja pred skupnega Očeta luči, kjer zašije v svoji popolnosti. Toda oj, kako malo jo ljudje poznajo in kako mnogo jo zlorabljajo! Naš čas potrebuje genialnega pisatelja, ki bi s svojim mogočnim umom in z mojstrskim peresom živo prikazal vse obsegajo-čo vlogo najvišje kreposti in z grmečim glasom ločil resnično in nepristno ljubezen. Tedaj bi mnoga vprašanja vsaj teoretično bila razrešena, morda bi tudi gorkota ljubezni raztajala ledenik sodobnih dni. Več ljubezni! - je klic sodobnosti. „ . . , o • » Upravičen je ta klic. Toda pravil- Priznanoga našega poeta, Severina Sa- ... , ,. J. , _ .„ . lija, avtorja že dveh pesniških zbirk, so ncJsl khc> kl 2 vedno močnejšo nuj- bile na sporedu pesmi: Zarji, ki jo jo nostjo doni in sili k posluhu sodob- Ljubljana, 26. januarja. Dolenjski begunci so priredili v nedeljo, 23. t. ni., romanje v stolnico. Kdor je videl le pregnane kmetske ljudi, opazoval njihovo vero in zaupunje, si nili mulo ni mogel misliti, koliko trpljenja so li ubogi ljudje prestali v zadnjem letu. \suk izmed njih bi nam lahko povedal svojo zgodbo, pretresljivo in žalostno. Samo zu primer naj navedemo nekaj teh zgodb i/, množice: Kmet Jože je bil v procesiji s svojo družino. Sedem otrok se je stiskalo k očetu in materi iu z žalostjo premišljevalo, kako lepo je bilo nekoč na njegovi domačiji. Oče sc je ob tem zamislil. Imel je le|>o posestvo, ki 11111 je lepo rodilo in preživljalo njega in družino. Iles jc bila zemlja vsa trda, todu s silnim delom in znojem je zemljo premagal in iztisnil i/, nje živež. Imel je v hlevu tri rogate živali in dva prašiča. Kušče so bile zvrhane, 60 mernikov je bilo koruze, 25 mernikov pšenice. Tudi krompirju je bilo in prosu. Dovolj je bilo, da bi preživljal sebe in svojo družino. Na tihem je premišljeval in upal, da bo dal drugo leto sinu v šole. 1'a so prišli »osvoboditelji«.,. Sum sc je pred njimi skril, ker se jc bal zu življenje, posestvo so 11111 i/ropali, odgnali živino, izpraznili kušče, družino pa izgnali izpod strehe. Vsi so bežali v zavetje domobranske posadke v Kočevje in od tu v Ljubljano. Tu sedaj čakajo na resnično osvoboditev, dom pa jc ostal daleč, zapuščen in iz-plenjen. Podobno se je zgodilo Antonu. Sinovi so se rešili k domobrunski posadki, očeta so pa komunisti pregnali z domu. V desetih minutah jc moral zapustiti dom, vzeti ni smel s seboj niti najpotrebnejšega, lako jo prišel v Ljubljano in Ljubljana ga jc sprejela z odprtimi rokami. Zimska |Minoč mu je skušala obrisali solze in mu je dala nov dom. Res je, da to še od daleč ni pravi dom, todu vsaj življenja je varen. Anton je bil gospodar, da mu jc bil malokdo enak. Ponosna domačija je bila okras vse vasi. Zdaj je od te domačije samo še kup razvalin, s katerih odnašajo zimski vetrovi poslednji pepel. Janez jc bil vesten delavec Delal jc pri apnenici K. Vodlana v Predstriigah. Gospodar Egon Vodlan je bil znan komunist in je delavce silil, da so mu morali delati celo ob nedeljah. Vedno sam, Balado in Prošnjo pa' stran krvavečega naroda, temveč sc s po- \ je rccitiral Lojze Trdan. Posebno Proš- nosom uvršča vanj s preprosto vero v Hoga, s spoštovanjem in občudovanjem stare, a tako nam potrebne slovenske poštenosti, vernosti, tenkega moralnega rahločutja in nravnega zdravja. Proti surovosti, zločinstvu in razrednemu sovraštvu obnavlja zvezo z narodno religioznostjo, poudarja optimizem in herojstvo, nja je tako globoko zajeta molitev vsega naroda, da bi nam Bog prizanesel. zapeta tako lepo in toplo, da je v Trda-novi recitaciji dosegla gotovo višek večera. Pisatelj romana Prebujenje, Zorko Simčič, je bral črtico Človek, ki je ubijal. Zajeta je iz sodobnega sveta, pisana nega človeka, je ta: »Hočemo prave ljubezni!« Ljubezen je samo ena, božja, in te božje ljubezni si svet želi, včasih samo podzavestno, a vendar si je želi, po njej koprni in se zaradi nje morda celo uničuje, ker prevaran živi v prepričanju, da gre jc govoril o narodnem osvobodilnem gibanju, zu člane vaške straže pa jc I imel samo psovke. Velikokrat sc um jo delavec Jane/ |>ostuvi| po robu in ni | hotel potegniti / gospodarjem, lakrat pa, ko jc Vodlan del na. glavo titovko, nu ramo krasno ohranjeno jugoslovnilsko puško, ki jo jc sam hranil, iu ko ' je 11«1 glas vpil, da je treba samo v Do« bre|H)ljah pobili HOO, ljudi tedaj jo moral delavec Jane/, na |xit. Najprej v go/.d, da sc jc skril pred zločinci, in od tu v Ljubljano. I 11 pu si jc (miskal novega gospodarja, ki je mnogo bolj socialen, kakor pu je bil komunist \ otllun. Slavko se jc udeležil bojev na Turjaku in preživel strahote v kočevskih /uporih. Ko je bil dodeljen delavskemu batal jonu, je ušel. I oda ua begu so strel j uli /u njim. dobil jc strel v roko in ker ni bilo zdravniške |>omoči, ima sedaj hromo roko. Belokranjca so /e dolgo zasledovali. Prav zadnji hip sc je umaknil, du je rešil sebe in svojo družino prod najhujšim. Kako rad govori o svojih vinogradih, o svojem trtju, ki ga je tako silno ljubil in tako skrbel zanj. Sedaj je vse to tam daleč |nul komunistično strahovlado, on pa sc prekinila |k> Ljubljani iu čaka nu svobodo. V procesiji je bila tudi neka mati, nc vemo i/ katerega kraja, ne vemo, kako ji jc ime. Pri|>ovedovala je svojo zgodbo ju si brisala sol/e. Mo/a so ji lani ubili komunisti, starejši sin sc jc umaknil na lurjuk in so ga ustrelili nekje pri Ribnici, rešila je samo svoje najmlajše. Zbežala je v l.jubljuno in čaka, da sc bo mogla vrniti nu svoj dom. Kura j/110 pripoveduje svoje spomine dekle i/ ribniške doline. Minku ji je ime. Vedno jc bila odločna iu vsakomur je povedala, kur mu gre. Tudi ko in 1111 is lom, ko sn jo vabili v gozd. »Poglej, študirana si, pojili /. nami v brigado!« »Prav zuto ne grem!« Morala jc zbežali, da je ne bi s silo odvedli, lake so zgodbe beguncev v Ljub-« I j a n i in takšno je tudi njih življenje« Nekateri so pri sorodnikih, drugi v skupnih stanovanjih iu se tudi skupno hranijo. \ so pomoč, ki jim jo Ljubljana nudi, sprejemajo z veliko hvaležnostjo. Zimska pomoč jim je skrbna mati, ki deli otrokom vsega, kar |K)tre-bujejo. Begunci imajo samo eno željo: du bi se skoraj vrnili na svoje domove, dn bi mogli povrniti tej dobri ustanovi, zakaj zavedajo sc, da jc veliko lažje dajati, kakor pa sprejemati. Kakšno vreme nam obeta februar živo in lepo. Iz pesniške zbirke Zveste pravi ljubezni nasproti. V Slovenčevem koledarju je omenjeno, da se odloča zimsko vreme v času med 6. in 10. januarjem. Letos jo pritisnil dne 9. januarja jug, ki se jo zdržal in celo stopnjeval do 10. januarja, kar bi pomenilo, da bo v januarju iu februarju milo vreme. Tudi padavin v tem razdobju ni bilo, kar napoveduje trajno sušo. Iz tega sledi, da se bo januarsko vreme raztegnilo tudi na februar: toplo in suho vreme. Za to napoved govori tudi dejstvo, da so meseca januarja skoraj popolnoma odpovedale vremenske spremembe ob tako imenovanih vreme-notvornih datumih (to so stalni datumi, ob katerih se vreme navadno menja), kar se dogaja le v slučaju ustaljenega vremena. Januarsko milo in suho vreme se je torej ustalilo in zalo ne bo kmalu odnehalo, če pa vendarle bo kakšna sprememba, no bo nenadna, ampak postopna. Pač pa ima razdobje med 11. in 15. februarjem to lastnost, da se tedaj splošni vremenski značaj prekine navadno z nenadnim vdorom ostro zime. Tudi lelos so to lahko zgodi. Drugače se pa odloča splošni vremenski značaj februarja med 30. januarjem in 1. februarjem: kakor se tedaj obrača vreme, takšen bo v splošnem februar. Večkratna vremenska sprememba v razdobju teh dni pomeni spremenljivi značaj februarja. Sicer nas pa letos omenjeno vremenotvorno razdobje ne more presenetili, ker se je letos splošni značaj zime že dokončno odločil v glavnem vre-menotvornem razdobju med 6. in 10. januarjem (jug 9. januarja!). V februarju samem pa imamo naslednje vromenolvorne datume: 4., 8., II., 18., 20., 24. In 28. V slučaju, list (Muzej), ker ga niso pošiljali na deželo. td. Nove skladbe A. Mav: Missa »Rex invincibilis«. Partitura 40 lir, glasovi 6 lir. Ta maša, ki jo je skladatelj sam založil, spada med naše najobsežnejše latinske maše: partitura (zbor 7. orglami) obsega 32 strani. Zložena jo za mešan zbor, aeni in tja je skladatelj uporabil tudi moški zbor in sopranski solo. Na prvi pogled zbudi jiozornost, da se je Mav, ki sicer pretežno harmonično komponira, spustil v tej maši na polje izrazitega polifonega ustvarjanja; to je vidno takoj v Kyrio iu posebej na koncu Glorije; pa tudi v drugih mašnih delili jn očitna težnja za linearnim izrazom bodisi v zboru ali v orglah. Zbor sam bo v splošnem dobro zvenel; zborovski de! je prilično težak, tako da ga bodo zmogli le glasovno dobro zasedeni in tehnično primerno iz-vežhani zbori. Tudi orgelski del jo zelo razgiban in zahteva dobrega igralca (maša je prirejena tudi za orkestralno spremljavo). Vsekakor je Mav s to mašo segel precej više nad povprečni nivo podobnih skladb; boljši cerkveni zbori mu bodo zanjo hvaležni. — Nekatere stvari so, ki pri pazljivem pregledovanju nekoliko molijo: omenim zlasti neenotnost izraza ozir. sloga; s tem mislim hitro in premalo utemeljene preskoke iz diato-nike v kromatiko, pa tudi iz polifonijo v harmonično snovanje; tako na pr. tudi Sanctus občutno izstopa iz ostalih mašnih delov. Pri dobrem izvajanju ti ne-dostatki verjetno ne bodo toliko opazni, zlasti ne, ker jo pri posameznih delih očitna neka motivifna sorodnost in mod-selHiina jMivoznnost, ki je zlasli pri začetkih poudarjena. Tiskarsko delo je izvršila biografija M. Kunaver. • bo. ki ie verjetno največje f_ k veno glasbeno delo do s' poročamo v nakisp iu v > Romanje beguncev k Mariji Pomagaj Romanje beguncev z Dolenjske, No- I skega naroda, Id drsi žo drugo leto s trar.jske in Belokrajne k Brezjanski Mu-1 težkim križem po slovenski zemlji in riji v stolnico se je v nedeljo '-'H. t. m. koliko časa bo še?! čudovito lepo opi-zvršilo kar najlepše! Veličasten jo bil ! suje zahvalni dan Mariji, ki bo izprosila prizor, ko se je vila mogočna procesija iz Uršullnske cerkve po mestnih trgih in ulicah v stolnico. Spredaj križ, nato pa velika vrsta samih resnih, zamišljenih pobožno molečih mož in fantov s celo pokrajine. Korakali so po štirje, bilo jih je do 1400. Nato duhovščina s Črnomaljskim dekanom g. Bitnerjem in dohrepoljskim nadžupnikom g. Moku-noni. Za njim pa ženski svet in otroci. Posebnost te procesije je bila, da so se v lepem številu moških, ženske skoro kar utopile. Ko se je začela procesija med zvonenjem frančiškanskih zvonov usi-pati v stolnico, so zabučale orgle, romarji so pozdravili Marijo s prelepo: Lepa si roža Marija. Nato je bil cerkveni govor. Dolenjevaški župnik g. Škulj je v temperamentnem Vk ure trajajočem govoru slikal ob spremstvu Četrte postaje Kristusovega križevega pota, srečanje slovenskega naroda, — zastopanega po trpinih, beguncih brezdomcih, — s križem na rami z M: 'ijiuo podobo največje versko svetinje slovenskega naroda: Čudodelno Brezjaiisk« Marije, V čudovito lepo posrečenem razkazovanju križev našega naroda Mariji, je govornik našteval sodobne trpkosti in grenkobe, ki so viden dokaz nepopisnih žrtev slovenske zemlje, ki jih doprinaša naš rod, trpinčen po pošasti — Bogu in Mariji sovražnemu komunizmu — katera se plazi po naši domovini in ubija, kolje, požiga, razdira vse moralne in fizične vrednote našega naroda, Govornik prosi Marijo naj bo Ona naš Simon, da |>o-lajša težki križ in Veronika, ki naj obri-šo solze z objokanega obraza sloveu- Vsemogočnega, tla se vrne mir v naše vasi in nekdanje idilično življenje kmet-ekega ljudstva. »Nalile bergljam na Brezjah bodi naš sedanji križ, ki ga bo Marija snela z ramen slovenskega naroda, ob Njeni sliki, ki je v slehernem vernem slovenskem srcu, kot neprestan kli-car zanamcem, da nns je ob najbridkejši uri naroda rešila Marija. — Nič čuda, če je bilo sleherno oko pobožnih romarjev rosno ob globokih mislih in prisrčnih besedah govornika — begunca brezdomen, čigar govor se ie čudovito lepo zlagal z razholelo dušo dvatisoč poslušalcev, ki so napolnili stolnico, da so še mnogi stali zunaj pred vratmi. Po govoru so liile pete lilanije duhovnikov-beguncev. Vsak romar je ob vstopu v stolnico dobil podobico Itrezjansko Marije s prikladnim besedilom in s tisto vedno lepo: Marija k Tebi uboge reve, mi zapuščeni vpijemo! Upajmo, da lepa romarska pobožnost ne bo zgrešila cilja — uslišanja pri Mariji gorečih prošnja, a pri tem pa je en cilj dosežen: Prikazali vsej javnosti in merodajnim faktorjem, da je naš narod navzlic vsem groznim udarcem po komunizmu — vedno globoko veren in se vedno tesnejše pri-viju ob Marijinem oltarju iu s tem dejstvom mora računati vsakdo, jioselino pa oni, ki mislijo s komunistično propagan- I do odtrgati naš narod od kat. duhovščine in od Kristusove Cerkve. Lepa ver- Četrtek, 27. januarja, ob 16: »Normanskt Ju-ska prireditev je bila zamisel vsestran- nakl«. izven. Cono od 22 lir navzdol, sko agilnega odbora za dolenjske, no- Petek, iS . Januarja: Zaprto, tranjske in belokranjske begunce, ki so Sobota, 2J. Januarja, ob 16: »Cvrček za poč- Za današnji dan Koledar Četrtek, 27. prosinca: Janez Zla-toust, škof in cerkveni učenik; Vi-talijan, papež; Dativ, inučenec. Petek, 28. prosinca: Franc Sul-ski, škof in cerkveni učenik; Valerij, škof; Barbea, mučenica. Dramsko gledališče »Normanski junaki«, — Izven. — Ob 16. Operno gledališče »Prodana nevesta«. — Red Četrtek. — Ob 16. Kino »Matica« »Takrat...« — Predstave ob 15 in 17.30. Kino »Union« »Kohlhieselovi hčerki«. — Predstave ob 15.30 in 17.30. Kino »Sloga« »Bolha v ušesu«. — Predstave ob 15 in 17. Lekarniška slufbs Nočno službo imajo lekarne: mr. Slišni k, Marijin trg 5; mr. Deu-Klanjšček, Gosposvetska cesta 4, in mr. Buliovec ded., Cesta 29. okt. 31. Dramsko gledališče jo tudi prav srečno izvršili! OBVESTILA PREVODA Nakazovanje bolniških dodatkov za februar Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivali posebno dodatke racioniranih živil, bo liolniški odsek mestnega preskrbovalne-ga urada delil bolniška nakazila za motreč februar vsako dopoldne od 8 do 11.45 samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu: ' Od I. do 9. februarja samo bolnikom, kl imajo pravim tudi za meso, tako da pridejo na vrsto v torek 1. februarja bolniki z začetnicami priimka A do D, v četrtek 3. februarja bolniki z začetnicami E do .1, v petek 4. februarja bolniki z začetnicami K, v soboto 5. februarja bolniki z začetnicami L do N, v ponedeljek 7. februarja bolniki z začetnicami O in P, v torek 8. februarja bolniki z začetnicami H do T in v sredo !). februarja bolniki z začetnicami U do Z. I Od 10. do 18. februarja drugim bolnikom. tako da pridejo na vrsto v četrtek 10. februarja bolniki z začetnicami A do Č, v petek 11. februarja bolniki z začetnicami D do II, v soboto 12. februarja bolniki z začetnicnmi I do K, v ponedeljek 14. februarja bolniki z začetnicami L do N, v torek 15. februarja bolniki z začetnicama O in P, v sredo 16. februarja bolniki 7. začetnicama R in S, v četrtek 17. februarja bolniki z začetni- cami Š do U in v petek 18. februarja bolniki z začetnicami V do Z. Od 1!). do 28. februarja ho bolniški odsek didil nakazilu za sladkor zn dojenčke in bolnike, toda le na podlagi Jo«, Red Sobota Ibsen »Normanski Junaki«, drama iz živ. ljenjn Vikingov v X. stolotju v 4 dejanjih. Osebe: Ornulf s fjorda, doželni glavar "a Islandskem — VI. SkrbinSek, Sigurd Silni, ' pomorski kralj — Drenoveo, Gunnar, bogat I kinot na Helgelamlu na Norveškem — Gre-Korin, Thorolf, Ornulfov najmlajši sin — Ilitone, Dagny, Ornulfova hči — Ukmar-Boltarjeva, Hjiirdls, njena rejenka — Marija Vora, Kore, kmet — Bratina. Rožtsor M. SkrbinSek, priz.oriščo inž. nrh. E. Frani. predloženih zdravniških spričeval tako, lKr" HU «oJi v x- stoletju nu soveruem Nor. da pridejo na vrsto v soboto 19. febru- i voškam. arja bolniki z začetnicami A do Č. v \ Fodorjeva komedija .Matura« jo Ijubez-ponedeljek 21. februarja bolniki z začet- nlv0 (lo,c'>' >o tem razporedu. Novi grobovi + Franc Vagaja. V Ljubljani je za vodno zatisnil oči poštni uradnik v pokoju, gospod Franc Vagaja. Blagega rajnega bodo (»kopali v petek, 28. t. m., ob pol štirih popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. + Matija Roth. Umrl je železniški strojevodja v pokoju g. Matija Roth. Bla- umetnostnih struj, posebno so vplivali nanj Haydn, Bach irr Gluck, deloma pa tudi italijanski glasbeniki 17. in prvo polovice 18. stoletja. Umrl je 5. grudna 1701 na Dunaju. Leta 1901. je umrl v Milanu italijanski skladatelj Giuseppe Verdi. Itodil se je v oktobru 1813. leta v kraju Koscole pri Bussetu, študiral je v Milanu pri La-vigni in stopil 1839. leta v javnost s prvo gega očeta bodo pospremili na zadnji 0p"ero"»AberVof conte"di 'San" Bonifazioi ]K)ti v petek, 28. januarja, ob štirih po- ]>oldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. + Ana Pire. V Ljubljani je v visoki starosti izdihnila vdova |>o višjem geo-metru gospa Ana Pire. Blago mater bodo pokopali v petek, 28. t. m., ob 1reh popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. + Kajetan Kante. V Ljubljani je za vedno zatisnil oči vpokojenec tobačne tovarno, gospod Kajetan Kante. Rajnega bodo pokopali v četrtek ob pol treh pop. iz kapele sv. Petra na Žalah. + Alojzij Pir. V torek je umrl najsta-reiši Trnovčan, 93-letni uslužbenec drž. žel. v pokoju g. Alojzij Pir. Rajni zapušča ne samo vnuke, ampak tudi že pravnuke ter hčerko Leopoldino, poročeno Povše. BI agega rajnega bodo pokopali v četrtek ob treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Naj rajnim svoti večna luč, njihovim dragim naše iskreno sožalje. Osebne novice Poroka. V cerkvi sv. Petra sta so rine 20. januarja poročila gdč. Milena Vončina, nečakinja poročnika naše policije, in Feliks Mario de Michele Var-gas, markiz Ovieda in Aguillarez. — Bilo srečno! Zgodovinski paberki 27. prosinca: Leta 1750. se je rodil v Salzburgu Wolfang Amadeus Mozart, veliki glasbeni genij, srednji izmed treh dunajskih klasikov (lleydn - M. - Beethoven). Zgodaj dozorel je premagal italijansko izročilo v Operi buffl, odstranil njen stari ustroj in jo napolnil s svojo miselnostjo ter jo tako dvignil do resnične umetnosti. Preprostost in prisrčnost otroško bogaboječega dela in čezmerno razgibana notranjost velikega tvorca se izražata v prirodni živahnosti, često pa ludi v pretresljivo tragični otožnosti. 19. stoletje je označilo Mozarta kot glasnika našo ljubezni in svetlobe. Šele sodobnost jo spoznala vso vsebino in vrednost velikegn skladatelja. Mozartovo delo ni samo naivno nezavedno ustvarjanje velikega pri-jTodn«"" talenta (čudežno dete!), ampak plod skrbne izobrazbe in 'iija posameznih evropskih Mulijeva — Oolijevn, Kolarjova — Siardova Anion, sluga — Plut, Režiser C. Dobevec. Promlera bo v kralkoin. Onerno gledališče Četrtek, 27. Januarja, ob 16: »Prodana nevesta«. Red Četrtek. Petek, 28 . Januarja: Zaprto. Sobota, 2J. Januarja, ob 16: »Mrtve oil«. Izven. Cene od 82 lir navzdol. B. Smetana »Prodana nevesta«, komična opera v treh dejanjih. Osebe: Krušina — .lanko, Ljudmila — Poličeva, Marenka, njuna hči — Polajnarjeva, MIha — Bolničar, Kuta — Golohova, Vašek — Banovee, Janko — Slanovec k. g., Koeal — Lupšn, cirkuški ravnatelj — Jelnikar, Esmeraiila — Barbi. čevn, Indijanec — Marek. Režiser C. De-bevoc, dirigent D. Zebre, koreograf P. Go-lovin, zborovodja S. Iluhad, Opera bo ponovila letos mladinsko opereto J. Grcgorca »Princeska In zmaj«. Delo bo nekoliko predelano, da bo njegova vse-binn živahnejša in otrokom bolje razumljiva. Priljubljenost tega dela pri mladini je upravičena, v njem nastopajo živali, ki jih mladina tako ljubi: znjčki, veverice, lisička. ln žel precejšen uspeh. Od naslednjih del so našla nekatera pri poslušalcih ugoden odmev, druga pa so bila sprejeta precej hladno. Ugled velikega glasbenika v tujini si je pridobil z operami: Rigoletto (1851), Traviata (1863) in Aida. | mačka, petelinček, volk, medved in troglavi Posebno občudovanje je žel »Requiem«, j zmaj, nesrečna krnljlčna, krnlj, hudoben ci-posvečen spominu Manzonija, kjer je z g,m. pogumen .loško in njegova sestrica mojstrsko združitvijo zbora in orkestra , Anica, šegavi dvorni norček, vile in sedem dosege! nepričakovane učinke. I palčkov, katerih koračnica .ia otrokom do- Leta 1924. je stopil v veljavo zakon O bro znana. Prva letošnja predstava bo v rimskem sporazumu ter pogodba o kratkem, prijateljstvu in prisrčnem sodelovanju med bivšo Jugoslavijo in Italijo. Svobodna roška država je bila razen Hušaškega pristanišča priključena Italiji, ki je tako dobila celo več, kot ji je pa antanta v londonskem paktu obljubila. Poizvedovanja Na glavni pošti so bilo nnjdene tri posamezne plotene rokavice, ena črna in dve sivi. Dobo so v upravi »Slovenca«, Vsakdanja Ljubljana no kronistovib zapiskih Regrat že na trgu Ponoči je močno snežilo in deževalo, kar je očitno iz dejstva, da je bilo v mestu namerjeno 12.9 padavin. Zaradi južnega snega je nastala v mestu, tako tudi na živilskem trgu brozga. Živilski trg v sredo ni kazal posebne slike tržnega vrvenja. Posebnost, tržna novost je bila, da je neka žena iz okolice prinesla na trg lep in očiščen regrat, ki ga je prodajala še po razmeroma nizki ceni. Da je letos res mila zima, kaže pač tudi regrat, ki je začel za dober mesec poprej zeleneti kot druga leta, ko so ga ženske prinesle na trg takole konec februarja. V mestni lopi so v sredo spet prodajali uvoženi ohrovt, ki ga je prišlo dober vagon. Uvoženo je bilo te dni tudi mnogo cvetače in solate-endivije iz Trsta. Domačinke so na trgu v sredo prodajale nekaj motovilca, kislo zelje, bil je v mali izbiri naprodaj tudi rdeči radič. Do 128 milijonov terjatev Upravi Ljubljanske pokrajine, finančnemu oddelku so v smislu odredbe predsednika pokrajinske uprave prijavile razne korporacije in zasebne družbe terjatve, ki so jih imele do italijanskih oblasti za razna javna in druga dela, za razne dobave in daiatve nekdanji savojski vojski in drugim. Knkor doznavamo, jc bilo doslej upravi prijaveijcnin nad 12S miiijonov teh terjatev. Kako ogromno škodo je napravila vojska izdajalskega in ubežnega kralja italijanskega po naših gozdovih, kaže pač dejstvo, da je 35 leskih trgovcev prijavilo nad 27,800.000 lir svojih terjatev za dobavljeni les. Savojska vojska je silno pustošila po dolenjskih in notranjskih gozdovih. Škoda je še mnogo večja, kakor pa kažejo navedene vsote. Saj so tudi komunistični tolovaji na žalost marsikje poskrbeli, da bo gozdna škoda še bolj občutljiva. Razne nesreče in poškodbe Na Celovški cesti št. 72 stanujoča žena tajnika Goslilničarske zadruge, ga. Marija Sončeva si je pri padcu hudo poškodovala levo nogo. — Na Vodovodni cesti št. 80 stanujoča frizerka, 24-letna Slavka Kra-marjeva pa si je pri padcu doma zlomila desno nogo. — Po nesreči se je s plinom zastrupil 15-Ietni mehaniški vajenec Lad-ko Grobelnik. — V Stepanji vasi je nek voznik na glavni cesti povozil 13-letno šoferjevo hčerko Olgo Vončinovo, biva-jočo v Dobrunjah. Dobila je poškodbe po vsem životu. Vedeževalke — znak »prosvetljenosti« časa V Hafnerjevem procesu so poslušalci začudeno doznali, da se je obtoženec zatekel tudi k neki vedeževalki v Rožni dolini, da bi mu prorokovaia in razodeia Pisemski promet z inozemstvom Pošte smejo zopet sprejemati navadne in priporočene dopisnice in pismu s pismenimi obvestili za sledeče države in pokrajine: Albanija, Bela Rusija, Belgija, Bolgarija, Črna gora, Danska, Estonska, Finska, Francija, Grška, Hrvatska, Lelonska, Litvanska, Luksenburška, Mo-naco. Madžarska, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Slovaška in Srbija. Pošta Polhov gradeč prične dne 27. januarja t. 1. zopet poslovati za pisemsko službo. Pregled žrebcev za leto 1944 V smislu zakona o pospeševanju živinorejo se odreja progled žrebcev zn plemo, ki ho v naslednjih krajih, In sicer: 3. februarja na Vrhniki oh 10 na sejmišču; 4. februarja v Škofljici oh » pri Bo. hežnlku ter na hloku na Ižanski cesti pri Mokarju oh 15.3», ln 5. februarja v LJubljani ob 10 na sejmišču. Na preglod je pripoljati vso nad 2 leti staro žrebcc, katere numeravujo posestniki uporabljati zn pleme. Zaradi odhiro mladih žrebcev za nadaljnjo rojo naj posestniki pripeljejo tudi enoletne dobro razvito žrebčke. Najboljšim žrebčkom, ki jih bo komisija odbrala z.a nadaljnjo rejo, so bo priznala posebna vzrej. nn nagrada, nko jih bodo lastniki šo nnprej dobro vzrejali. Oddajniška skupina Jadransko prtmorje RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 27. januar 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmos 7.30 Poročila v slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.4.1 Koncort zn razvedrilo — 14 Poročila v nomščini — 14.10 Za vsakega nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Nnrodopisno predavanje — 19 Slovensko narodno glasbo Izvaja pod vodstvom dirigenta prof. A. Dermelja radijski orkester — 10.30 Poročila v slovenščini, pregled sporeda — 19.45 Mala glasbena medlgra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Dober večer vsem skupaj — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč. RADIO TRST Opozarjamo radijske posluSalco na slovensko radijsko oddajo, kl jo oddaja radio Jadransko prtmorje postaja Trst vsak dan od 18—18.31 na srednjem valu 2(3 m. Vse spremembe radijskih oddaj hodo vedno jav. ljene v radiu In v dnevnem časopisju. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■BHBHM V Ljubljani umrli od 14.-2». januarja: .TavorSek Frančiška, 68 let, vdova učitelja. Sv. Jornoja cesta 45; Kobal Ivana, 79 let., postrežnlea. Sv. Polra 71; Lucin Apotonija, 83 let, bivSa trgovka ln posestniea; Potkov-Sok Marija roj. Ogrinc, 81 let, užitakrina, Iložna dolina. Cesta 11-51; Mlklič Jožefa roj. Saje, 70 let, žena delavca, Rožna do. lina, Costa VII-2; Južina Luka, 7B (it, mestni delavce, Litijska 49; Cerne Ivana roj. Doli-nar, zasebnica, Verovškova 38; Sirnik Tore-zija roj. Cezar vd. Mislej, 87 let, posestniea, Vodnikova 82; Mevlja Josip, 74 let, železni. Ski uradnik v p., Borštnikov trg 1; Grisiach Antonija Karolina, 76 let, kuharica. Sv. Flo-rijana ulica 24; Erker Frančiška roj, Mencinger, 71 lot, soproga orožn. podpor, v p., Rimska cesta 18; Erbožnik Marija, 77 let, zasebnica, Vorovškova 22: Orojzdek Marija roj. Golob, 87 let, vdova drž. cestarja, Ilirska 29; Ke5e Franc, 71 let, posestnik, Golo. binjek 3; Tililo Fortunat, 09 let, poštni uradnik V p.. Sv. Florijana 22; Slejko Frunc, S5 let, bivši delavec, Vidovdanska 9; Vidmar Katarina roj. Zemljak, 63 let, žena tovarniškega delavca, Poljska pot 38 a; Derglin Anton, 61 let, delavec, Predovičova 15; Ko-hau Amalija Ana, 66 let, učiteljica v p., Vegova 12; Strokelj Angola roj. Pečenko, 69 let, zasebnica, Zvonarska ul. 11; Pirman Franc, 46 let, železniški zvaničnik, Tržaška cesta 58; Kraljtč Franc, 68 let, sin kajžari-ce, Vidovdanska 9; Ferlan Jožefa, 80 let, služkinja, Erjavčeva 4. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Bizjak Rudolf, 66 let, dcla-vec, Poljanski nasip 40; Kropivnik Anica roj. Jezeršek, 43 let, soproga profesorja, Prečna 2; Kveder Pavel, 63 let, mestni uslužbenec, Poljanski nasip 22; Puhar Leopold, 60 let, uradnik Hlgijenskega zavoda v p., Celovška 246; Varšek Anton, 56 let, vpo-kojenl ročni stavec, Poljanska 52; Klun Karolina roj. Goederer, 52 let, zasebnica, Ulica 3. maja 1; Kuhar Marija, 81 let, vdova zasebnega vpokojcnca, Ciglarjeva 10; Stupica Jože, 29 let, Zužomberg 24; Bernhard Ludo-vika roj. Papež, 71 let, znsehnlca Rimska 2; Bernik Antonija, 70 lot, kuharica, Jogličo-va 10; Goreno Frano, 36 let, zidar, Vidovdanska 1; Blatnik Jožo, 64 let, zvon. drž. žel. v p., Goriška 29; Veblo Jelisava, 40 let, Dnevne novice Sv. maša zadušnlea. V petek, 28. januarja, bo trideseti dan, kar je zločinska krogla končala življenje kovaškemu mojstru v Dolu pri Ljubljani Francu Kuharju, očetu do-veterih otrok. Zu večni pokoj mučeniško duše bo ta dan ob 7 v 6tolniei peta zadušnica. Slovensko domobranstvo oddaja ▼ zakup pomij« iu kuhinjske odpadko. Interesenti naj so zglase h svojimi pismenimi ponud-bami v uradu Beethovnova 10, priti., levo, X. redni letni občni zbor Prlrodoslovne-ga društva se vrši daues, 27. junuarja, oh 17 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Prosimo članstvo za udoležbo. Opozorilo davčne uprave. V smislu člena 10 zakona , o davku na poslovni promet odn. <> 6 znkona o skupnom davku na poslovni promet so dolžni vsi knjigaši obvezniki splošnega in skupnega davka na poslovni promet najkasneje do 31. januarja vsakega lota predložiti na predpisanem obrazcu prijavo o celokupnem prometu, opravljenem v preteklem lotu. Ker 31. januarja poteče skrajni rok, opozarjamo na ta kazenska določila vse prizadete, ki Se niao predložili letne prijave za leto 1943. Ilreščanjc In motnje v radijskem aparatu povzroča zaprašenost. Hitro in temeljito vam očisti radio aparat ter izvrši potrebna popravila Po zelo ugodni eenl tvrdka EVEREST, 1> reSornova 44. Ugodne plačilne pogoje ca knjige nudi svojim naročnikom založba »PLUG«, Ljubljana, Miklošičeva 30. Mosečna naročnina 40 lir. V 6 mesecih 4 krasne knjlgel V Ameriki žive ptiči, ki letajo tih nad blatom, zdi so, da so njih peruti potapljajo v umazaniji, vendar obranijo svojo bleščečo ncdotnknjenost. S tako ptičko primerja pesnik glavno osebo svoje drame — 17 letnega Postržka, kl je ohranila svoje dekliStvo kot biser sredi kupa smeti v spoznanje in opomin drugim. Komedijo Postržek bo uprizoril Rokodelski oder v nedeljo ob 16. Pred. prodaja na dan predstave od 10—13 in od 14 do pričetka v društveni pisarni, Potrarko-va 12, 1. nadstropje. Za darila nagradnega žrebanja gledališkega koledarčka, ki so te dni razstavljena v Izložbenem oknu palače Bate, vlada veliko zanimanje. Posebno pozornost vzbujajo kipi in slike upodabljajočih domačih umetnikov: kiparjev Kalina in Putrihn ter slikarjev Godca in Sajovica, Pa tudi brezplačen polletni abonma za Dramo in Opero ali dvajset brezplačnih vstopnic si marsikateri želi dohiti. Bogate in lepo so tudi ostalo knjižne nagrade. — Vsak Gledališki koledarček je numoriran in predstavlja srečko za to žrebanje, ki bo nepreklicno na Svečnico, 2. februarja t. 1. Pisalne stroje In radio aparate kupuje in plača po najvišji dnevni eenl tvrdka Everest, Prešernova 44. Lov na kite Je glavna zgodba zanimive knjige »Bell kit«, IzSla v založbi »PLUG«, Miklošičeva 30. Ugodni plačilni pogojil —' Zahtevajte prospekti Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena, kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka EVE. REST, Prešernova 44. Uršullnko praznujejo t četrtek, 27. t m., god svoje Dstanoviteljice av. Angele. Zato bo ta (lan v uršulinski cerkvi celodnevno čeSčenje sv. Rešnjega Telesa, ki se izpo-slavl ob 6.30. Sv. maše bodo vsako uro do dosetih. Slovesen sklep češčenja bo ob 18. Pecilni prašek v odlični predvojni kakovosti izdeluje Žikin laboratorij. Žclcznlčarska gospodinjska šola. — Novi kuharski in Šivalni tečaji Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnio se prič-tio 1. februarja. — Vso informacije daje vodstvo Sole v pisarni 2elcznlčarske menzo, Pražakova 19 (spodaj). Za večerni tečaj, ki so bo pričel 1. februarja ln se zanj vrSijo tehnične priprave, moram vedeti število udeležencev, zato opozarjam vse one, ki ae Se mislijo priglasiti, naj to store čimprej. France Gor-še, akad. kipar, Gosposvetska cesta 13. Prihodnji »Slovenčev« podlistek Najhujša doba slovenske zgodovine, čas turških vpadov, je obenem tudi junaška doba našega naroda, V tiste volike čase nas bo popeljal podlistek, ki ga bo začel v kratkem prinašati naš list. Naj nam zgled naših dedov dajo poguma v današnjih stiskah. Kot so dedje odvrnili vdor islama v naše kraje, tako moramo mi streti komunizem, ki je hotel s krvjo in ognjem zavladati nad nami! žena uradnika, Novo mesto — Resljeva Si Grum Vora, 18 let, Rakitna 109; Knafelj Marija, 74 let, Tržna 5; Jancžlč Franc, 49 let, delavec. Studenec. Izšla je nova knjiga Slovenčeve knjižnice bele; zvezde lostreglo s premiera opero Ot-rnarja Gerslnerja: »Enoch Arden«. Nesreča. 01 letna goetjlničarka Marija Lešnik je padla po stopnicah in se potolkla po glavi in desnici. Iz Hrvaške Vpostavitev redne letalske zveze med Zagrebom in Budimpešto. Dne 19. januarja so vpostavili med Zagrebom in Budimpešto redno letalsko zvezo. Nn tej progi vzdržuje dnevno letalski promet veliko potniško letalo, ki prispe ob I0."V( v Zagreb ter odleti še istega dne ob 15 zopet v Budimpešto. Novo ureditev uporabe električnega toka v Zagrebu. Zaradi zboljšanja razmer s preskrbo zagrebškega mestu z električnim tokom, je zagrebška občina zopet dovolila večjo uporabo električne energije. Tako sedaj zopet lahko obratuje po mestnih ulicah cestna električna železnica v polnem obsegu. Prav tako je dovoljena uporaba električnega toka za dvigala v javnih in privatnih poslopjih. FILMI TEGA TEDMA Zvočni tednik. Boksarja Hauer in Ile-rald nastopala v dvoboju. Govor na pro-tikomunistlčnem zborovanju v Parizu. Francoski prostovoljci. Očiščevalna dela v Bosni. Oskrba vojakov na bojišču. Generalni polkovnik Dieti deli cigarete vojakom na bojišču. Nemški vojaki pijejo ribje olje, ki ne tekne, a je zdravo. Oskrba bojišča pri Nevelu. Roji pri Ki-rovem gradil. Nemška podmornica križati v Indijskem oceanu in torpedira sovražno ladjo ob afriški obali. »Itnlha v ušesu« — film, ki ga predvaja kino Sloga, je vzet iz kmečkega žiivljenja. Kakor se nam zdi naslov smešen, je vsebina vendar globoka. Kmet živi samo za svojo zemljo in hoče imeti na svojem posestvu sebi vrednega naslednika, kajti, kdor se ni rodil z zemljo, je ne moro ljubili in ne obdelovali. Film poživljajo pestri prizori s polja in s pašnikov. Kol predfilm predvaja kino Sloga mednarodne tekme v plavanju in skokih, ki more zanimali posebno š|>ortni-ke, predvsem pa plavuče. MALI OGLASI [ Službe I dob* | STENOTIPISTKA mlajša moč — vešču nemškega P° možnosti italijanskega jeziku, sc išče zu u rti tinti mesto v Trstu. — PrecUlus iti se v ponedeljek dne 31. januarju 1'»44 od U do 13 popoldne v litflclu Mi-klič, »oba K. J30. SLUŽKINJO zn vsa hišna dela -sprejmem. - Javornik, NSoilova ulieu 12. | Kupimo I SREBRN I NO kovance, Ilire, verižice prstane, inpestni-ce, namizno orodje, vaze le» druge dru-K ocen o* 11 kupimo po uajtišjih ccnuli. la-koišnja gotovina. Rudolf Zoro, I juhljana tJudulišku ulic« 12. KUPIM dve lepi novi srebrni lisici. Naslov v upr, »Slov.« pod št. 653. KUPIM dobro ohranjen pisalni si roj. - Naslov v upravi »Slovencu« pod štev. t>48. ,EL liflIVO »UNION« "" Kako sc je premeteno kmetsko dekle od-križalo neljubega ženina, ki ju hrepenel le po njeni bogati doti . . . »Kohlhieselovi hčerki« Sijajna kinetska burka duliavilih potegov-ičin. — llcli Finkcnzoller, Oskar Sima, Krika Thellmnun, J osel Kielilicim, 1'uul lticlilor itd. PREDSTAVE ob delavnikih: 15.50 In 17.501 KINO »MATICA« "" Toliko zaželjenl in do sedaj še nc videni iilm najvišje umetniške vrednosti »Takrat...« Najqovcj$i film Žarah Leandrove! Soverno-ncm.ško mesto, klinika v Švici, kabaret v l.jsboni in pristaniško mesto v Južni Ameriki so postaje pustolovskega življenja neke žene. — Ostali soigralci; Ilans Stiiue, Ros- snno Hrnzzi, Juta v. Alpen itd. PREDSIAVE ob delavnikih: 11 In 1M0I 27-50 ,tL KI IVO »SLOGA« Odlično kmetskn burka, polnn preprostih in duhovitih domislic, sijajnih komičnih prizorov in zapletljajcv »Bolha v ušesu« Kniil llosu, Lotle Rnuarh, Sabine Peter. Ud. PREDSTAVE ob delavnikih ob 15 In 17i Preselila se je v boljše življenje naša ljubljena mama, ba-kica, sestra, teta in tašča, gospa ANA PflRC vdova po viš. geometru Pogreb nepozabne pokojnine bo v petek, dne 28, januarja 1044 ob 8 popoldne z Žal, kapelica bv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, 20. januarja 1944. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. f F.LEZNO RI.ACiAJNO stoječo, ogujavarno -kupim. Naslov v upr. »Slov.t pod it. 630. \\li\w PRHI S \ boljša, dobro ohra-njena, kupuie po najvišji dnevni ceni — tvrdka »KVIIU-SI« -Prešernova 44. OTItOftKI VOZIfEK Športni, dobro ohra. njen, po možnosti Se predvojni, kupim. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Voziček kupim« stev. ti "M. KUPIMO: I.evstik, /bruna dela, I. izdaja; Jurčič. Zbrana dela, I. izdaja in Stritar. Zbrana dela, I. izdaja. Knjigarna k I ciiima > r & Baniberg Miklošičeva cesla 16. OTROŠKO POSTI I JO z /iinnico. dobro ohranjeno, kupim takoj. . Naslov v upr. »Slov.« pod štev. <>14, MOŠKO KOI.O dobro ohranjeno, kulti m. Zubjek hrane -Rudnik 13. KUPIM mali poltovorni avtomobil. ki mulo porubi ali rabljen osebni Ki-fll I ord. Skoda «11 slično. - Močnik, Ko-blurjeva ul. 7. ffftKfini« i« razne tr»ic kupuirmo Plačamo dobro Na «• žetio |ib orevra oiemo na domu . H (•uiiiB. Vodnikov (rg It L PISALNE STROJE in radio apurule kupuje in plaču po najvišji dnevni ceni — tvrdka K Y KRESI -Prešernova 44. _ | Prodamo | PISALNI STROJ znamke »Adlrr«, sko-r.ij popolnoma nov, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod si. <»47. PRI M A JUTA VRKčl-naprodni »Petronaftn« Ciril • Metodova 33 h (prej Tyrševa). il POPOLNOMA NOVO aineriknnsko glavo z zunanjim i iu notranjimi i'-el j ust mi, prodam. EVEREST. Prc-šernovu 44. RAHI.JENK gramofonski; plošče • prodaja od 10 lir dalje i\ rdka K\ KIU.S L, Prešernova 44. ZAJKO belg. orjakinjo. 1 mesece slaro, zelo lepo, prodam ali zamenjam za kurivo. Naslov v upr, »SI.« pod It. DAMSKI IN MOŠKI bicikelj — najfinejšo znamke, 2 motorni kolesi, še v no\eni siu-iiju, zaradi selii\e zelo poceni naprodaj. \;is|d\ v upr. »S|o\.« pod štev. DVA TRICIKLJA manjši in večji - ter motorni Irieikelj za nosiluost N(K) kg. zaradi likvidacije tvr>l-ke zelo ugodno naprodaj. Naslov \ upravi »Slov.« pod šl. hlt». RRIZGALNE za protiletalsko /niči lo dobite pri llersič, Rimska cesta 13. n:pno uro budilko, prodam zn hSO lir. Naslov \ upr, »Slov.« pod št. 62 ti. KOLO OGRODJI brez pnevmatike — prodam za 3J0 lir. istotum je naprodaj \cč rabljenega pohištva v i/vrstnem stanju. \us'o» pove upr »Slov.« pod št. 6.7. Prodam korenje. niMn in sla mo. Anion Pečar — Krekova 17, Moste. Soba I lig« O I PRAZNO SOBO sna/no, v I nadstr . pri krščanski družini, oluu trauivaibkc postaje, za shranjenje boljšega pohišt\u — iščem. Ponudbe upra\i »Slov « pod »Čimprej* št. t>30. | Poizvedbe | USNJENI ETUI s ključi, moško uro, dumsko zlato verižico s črkama I.. II. ter prstan z belim kamnom sem izgubila v torek zjutraj od re-niize do t romosiov iu. « Svarim pred nakii-poni. Poštenega najdi-iel ja prosim, da \ rne proti naprudi v upr »Slo\eiicu«. o |_Denar_| iti ono LIR POSOJILA iščem zn dobo treh mesecev, obresti po dogovoru, cv. nlafam v živežu. Naslov v upr. »Slov« it. 614. |_Knjige_g KNJIGE v raznih jezikih •* znanstvene uo\ej>ega časa — in tudi tele knjižnice, kupuje stal- na IIO kllligU nuor Ar Itamberg Miklošičevi cesti 10. | "RadkT [ RADIO APARAT novejšega modelu, dobro ohranjen, kupim. Naslov v upr. »Slov.« pod it. t»lj. RADIO popolnoma nov, prodam. Hcidjc\a e. 16, II, tiadktr., Seme. |~Poiik~I II MIMOMK MtSKI TKC A1 / \ Ml ADINO >t«r(e vabimo, da vpi-lejo svoje otroke od ila pri Metliki. Po položneta vzhodnem pobočju Gorjancev so lahko dospeli Turki miuio Meliovcgu brez posebnega napora do Novega mesta v dolino Krke. Včasih pa so krenili iz Metlike proti Žuniberku in potem od iod bodisi v Kostanjevico ali pa proti Novemu mestu. V Novem mesiu so imeli na izbiro tri poti: ali proti Kostanjevici ali ob Krki navzgor proti Žužemberku ali pa mimo Mirne peči in Trebnjega ob Tcmcnici do Stične in nato mimo Višnje gore in Šmarja do Ljubljane. Tudi pot Eintnllsvvege der Tiirkenliorden narli Krnin und Kiistenlnnd im H. und 16. Jnhrhundert. .Vladna pota turških toljj na Kranisko iu Primorsko v 15. in 10. stoletju, mimo Žužemberka jih jc luliko privedla mimo Zagradca do Šmarja in na Ljubljansko polje. Večkrat pa so se spustiti iz Žužemberka čez Suho Krajino v Ribniško dolino. Običajnejša pot v Ribniško dolino je vodita preko Kočevja, do koder so navadno prišli skozi Poljane ali mimo Kostcla na Metliško. Leta 1469 pa so jo primahali Turki v Kočevje. Iz Kočevja so nato krenili mimo Ribnice, Ortncka in Turjaka na Ig ali na Šmarje in noto dalje proti Ljubljani. Zelo pogosto pa so iz Ribnice zavili proti zopodu in dospeli čez Bloško planoto na Bloke, Cerknico, Logatec in Vrhniko, od koder tudi ni bilo več daleč do Ljubljane, lz Cerknice in Blok jim jc bila odprta pot na Lož ali na Postojno in od tod v dolino Reko ali proti Vipavi in Gorici. Semkaj na Kras in Goriško pa so prišli bolj pogosto po poti, ki vodi ob morju skozi Vilio-dol na Grobniško polje. Po dveh poteh so hodili do Trsta in dalje ob morju no Tržič, na Foljon ob Soči in preko nje v Furlanijo, Ob Soči navzgor pa so dospeli do Gorice. L. 1478 so ob Soči prodirali navzgor mimo Ročinja, Tolmina in Bovca ler dospeli čez Prcdil na Trbiž, od koder so nato ob Ziljici vdrli na Koroško. Vsa ta pota vodijo od jugovzhoda proti severozahodu v smeri kakor se širi Dinarsko gorstvo. Pogosto pa so sc Turki posluževali tudi smeri od Krškega do Novega mesta in nato dalje na Žužemberk, Ribnico, Bloke, Cerknico in Postojno. V deželo so prišli pri Mokricah, zapustili po jo v smeri proti Klani ali narobe. Predvsem je treba ločiti 15. stoletje z njegovimi velikimi napudi od 16. stoletja, ko so bili prizadeti samo bolj obrobni kroji dežele. Zemljevid nuni to nazorno kaže. Veliki turški napadi 15. stoletja so zaznamovani s polnimi črtami, vpadi v 16. stoletju pa s črtkastimi črtami, črt je na zemljevidu toliko, kolikor jo bilo turških vdorov v posamezne kroje. Pri vdorih v 15. stoletju so sodelovale velike množice okindižijev. Bili so to lahko oboroženi konjeniki. V 16. stoletju sc jc položaj bistveno spremenil. Težišče napadov se jc pomaknilo na Kočevje in k morju. Turški napadi niso bili več izvajani s tolikšno silo. Konjenike so zamenjali Martolozi, nekakšni turški graničarji. Ti pešci so uporabljali zu svoje roparske pohode gozdnato pot do Kočevske. Skoraj nič ne zaostaja za to potjo dohod k morju v dolino Reke in Pivke, ker ga tudi vurujc nepreglednost ozemlja in gozd. Zanimivo! Tudi mnogi oddelki komunistične OF so se v naših dncli posluževali sturih turških poti. Zlasti pogosto so sc posluževali poli: Kočevje, Ribnica, Bloke, Cerknica, lil kaj jo bil cili njihovih poti? To, da hi pnnkn knl njihovi predhodniki sejali smrt in uničenje zlasti noM/in« dalcnjskcur iu primorskemu ljudstvu. / t