*** u,
frifr txc«pt Sstardajs. 'bmLt« Holidsjs.
.YEAR XXVIII- CmHitij! *.oo
PROSVETA
__ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urtdniiki Id «prtTnilkl prsrtorft MAT 8. UwndaU Ki*
OfflM of PubReatloBt M67 South UwndiU An. Tdopkoao, RockitaU 490«
M OkUmm.
aattar Jmhit II. IMS. »t tt» poM^rtU. 4m A* ef Ooim ot ftUrok ». 1«7».
CHICAGO, IL1„, TOREK, 18. JUNIJA (JUNE 18). 1935.
Subscrtptlos K 00 Yoarty.
STEV.—NlIMHEli 118
AccopUaco for —lllng »t opoclal roto of postaj pmvided for te Mction 1108, A«t of Oct. 8. 1917, authortied on Jom 14. 191S.
blačilno delavstvo pripravljeno na spopad z delodajalci
i koraka nazaj!" je njih geslo, ko magnatje. r>ni zmage z razveljavljenem NRA, skujejo uničiti delavske pridobitve. Priprave na Lttvko. Na izredni seji odborov glavnih krojaških organizacij je bila tudi izražena želja lamostojni delavski stranki
York. — Voditelji krofe unij so pozvali oblačilne širom dežele, naj bodo .vljeni na odločen boj pro-liemu poskusu podjetnikov, .rušijo organizacijo in de-"zofjet potisnejo v znojnič-Uvnico radi razveljavljenja Po vseh oblačilnih centrih sklicani veliki shodi in 't-rence z namenom, da izde-projrram za agresivne nasto proti "openšaparjem", ki bo-prej ali slej skušali navaliti wije.
ikoj po razveljavljenju N1RA skoraj vse oblačilne uaije izredne seje glavnih od-Eksekutiva Amalgamated in* VVorkers unije je na r sklenila, da zbere obram-lad enega milijona dolar-lavni odbor International Garment VVorkers unije zaključil, da bo finančno al stavkarjem v katerem-. Ta unija ima v bla-milijon dolarjev. wy Hillman, predsednik imated, je na konferenci linijskih odbornikov v New u rekel, da se oblačilnim delti v tovarnah za moške ob-ni treba nič bati, ker je uni-irnes močnejša kakor je bila j prej. Kksistirala je dolgo ), ko je kdo o NRA sanjal. «o je tudi, da se ta unija zna Iti.
tuveljavljenje NRA je pri-'ja! znanemu odloku vrhovne-wdi»ra v zadevi Dred Scotta ii zadnjega stoletja. Sodile P tem slučaju reklo, da kontnima pravice omejevati suž-ti. Posledica je bila civilna na.	..... * '____
T " Li so bili v vladi, so se »odloka veselili,M je izvajal man. "Mislili so, da je vpra-y S tem rešeno. Toda manj *tiri leta pozneje je v deželi bruhnila civilna vojna. Tudi levimo uallstreetarjem, Spevom, izkoriščevalcem in ve-* kor|M,racijam: Prezgodaj I' in prezgodaj prireja-jwipanjske zabave!
P* da je sodttčt iz-
10 U odlok -oglasno. Delav-lahko v«-, da se ne mo-niti na humanitarne
fck1« kakor je sodnik Bran-'•»n,,,!.-, j,, to, da 1 l'rN ta človek, ki je pred-Pogajanjem za sestav-protokola, po ka-^ M' iiik- odpravljene znoj-rarmere v industriji, pod ;kim plaš. «.m zdaj pridru-
-"'slnikom in •uiojničn« vmejo**. "Ph Srhi«,

pripo-razmere
roma bomo delovnik skušali še skrajšati v svrho znižanja brezposelnosti."
Kritizira vrhovno sodišče, ker polaga lastninske pravice nad človeške pravice. Tudi on je slič-nega - mnenja kakor Joseph Schlossberg z ozirom na delavsko politično akcijo. V tej razsodbi vidi najmočnejši argument za ustanovitev delavske stranke. Ce bi delavstvo imelo v kongresu svoje zastopnike, bi lahko odločevalo tudi pri nastavljanju vrhovnih sodnikov.
Neorganizirane oblačilne delavce kliče v unijo. Pravi, da zdaj lahko vidijo svojo zmoto. Prej so smatrali, da ne potrebujejo unije, ker imajo protek-cijo v NRA. Zdaj lahko sprevi-dijo, da so živeli v iluziji. Po razveljavljenju NRA so bili zopet postavljeni pod kap. Na drugi strani imajo organizirani) delavci prav toliko protekcije ko prej — v svoji uniji. In tej uniji naj se pridružijo vsi za pro-tekcijo svojih interesov.
ILGW, ki se je v zadnjih dveh letih razvila v mogočno unijo in priborila najboljši pravilnik, stoji v New Yorku pred veliko stavko. Takoj po razveljavljenju NRA je ena podjetniška skupina zaključila, da ji preseda unij-ska "diktatura". S potekom pogodbe 1. junija v branži za ženske suknje, kjer dela 35,000 delavcev, so pričeli od unije zahtevati nekatere važne koncesije z ozirom na kontrolo delavnic. U-nija noče o tej zahtevi nič slišati, ker se zaveda, da bi to odprlo vrata znoj ničnim razmeram. Vse krojače v tej branži je pozvala, naj bodo pripravljeni na generalno stavko, ki lahko izbruhne vsak čas.
Razveljavljenje NRA lahko pomeni povratek znojničnih razmer v oblačilno industrijo radi dejstva, da je ta industrija izmed vseh najbolj podvržena "či-zlenju." Dasi so delavci sedaj dobro organizirani v vseh bran-žah, se unijski voditelji dobro zavedajo nevarnosti. Vsled tega tudi pozivajo delavce, naj se odločno postavijo v boj proti vsaki redukciji ali i>odaljšanju delov-nika.
J'
Ruska "čistka" izključila 26% komunistov
Taskent, USSR, 17. jun.—Pri čistki (čiščenju) komunistične stranke v sovjetski republiki Uz-l>ekntan je bilo izključenih 26 i,M*rg glavni taj- r>dstotkov članov. Vzroki izklju-l""l zastopniki 'čitve so bili moralna koru|>cija,
Domače vesti
Rojak ustreljen
North Chicago. — Anton Do-linar, star 51 let, je bil v nedeljo ustreljen po nesreči na strelišču Slovenskega strelskega kluba. Dolinar je bil s svojim petletnim sinom v šotoru, kjer so točili pijačo, ko je prišla krogla skozi platno in ga zadela v glavo. Šerif zdaj išče nerodnega strelca.
Dve nesreči v rovu Coverdale, Pa. — Dne 10. t. m. se je poškodoval na nogi pri delu v premogovniku Adolf Tomšič, predsednik federacije društev SSPZ v zapadni Penni. Zdravi se doma. — Dne 11. junija se je v istem premogovniku ponesrečil John Bele, ki je precej poznan po vvestmoreland-skem okraju. Zlomilo mu je nogo in morali so mu jo odrezati. Nahaja se v St. Joseph bolnišnici.
Članica v bolnišnici^ Escanaba, Mich. — V tukajšnji bolnišnici, 806 S. llth St., se nahaja Helena Ajdišek, ki je bila operirana. Članica je društva Tabor št. .187 SNPJ v, Trauniku, stanuje pa v Lime-stonu.
Nov grob mladeniča
Cleveland. — Zadnje dni je u-mrl 22-letni John Rozman. Zapušča starše, brata in sestro ter starega očeta po materi. Njegov oče je doma iz Mirne peči na I Dolenjskem.
Nesreča
I Hartvvick, N. Y. — Rojak Frank Mele je komaj ozdravel po težki operaciji in že je moral nazaj k zdravniku. Zlomil si je roko in vzelo bo več tednov predno bo dober za delo.
Vesti iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Anton Zerjal, doma s Krasa, je pred kratkim utonil pri ribolovO v Chacu. V starem kraju zapušča ženo in otroke. — V Paternalu so bili poročeni Tone Lazar in Marija Hrast, oba iz Sedla pri Breginju ter Ivan Sivec in Koza Bergins, oba iz Drežnice.
Nov ustroj NRA
pričel s poslovanjem
Roosevelt imenoval 0'Neila za načelnika
VVashington, D. C., 17. jun. — Predsednik Roosevelt je včeraj s posebno odredbo podaljšal življenje oskubeni NRA v smislu resolucije, sprejete v kongresu pretekli teden, do 1. aprila prihodnjega leta.
Nova NRA bo funkcionirala v mejah restrikcij, ki jih-je določilo federalno vrhovno sodišče v svojih odlokih, kar pomeni, da bo le nekakšna raziskovalna u-Uanova in kot taka zbirala podatke o učinkih izvajunju indu-
ITALIJA IŠČE KU-LUE ZA GRADNJO CEST VAFRIKI
Mussolini poveličuje mi litaristično slavo starega Rima
TAJNA POLICIJA TERORIZIRA PRE-BIVALSTVO
U>ndon, 17. jun. — Poročila, ki so dos|M'lu v London iz Hong-konga, se glase, da so italijan ski poslanik v Peipingu in ita-Urijskih pravilnikov, katere je ' UjMnHkt konzulati v južni Ki-vrhovni tribunal razveljavil.'tajski dobili instrukcije, naj se
Poleg tega bo skušala pridobiti industrije za prostovoljno izvajanje določb razveljavljenih pravilnikov.
Za načelnika novega odbora NRA je predsednik imenoval Jumesu L. 0'Neilla, za člane pa L. C. Marshalla, P. L. Coonley-ja in G. L. Berryja. Poleg tega odbora je Roosevelt ustanovil posvetovalni svet, ki bo sodeloval z odborom NRA. V tem svetu so VVilliam Gre«««, predsednik A1)F, Phillip Murray, Charles Edison, Hovvell Cheney, E. N. Bluir in W. 11. Humilton.
Rudarska stavka poravnana
VVilkes-Barre, Pa.—Več tedenska stavka proti Glen Alden Coal Co. je bila končana, ko je družba podpisala dogovor z unijo Anthracite Miners of Penn-sylvania.
Le vv i so v a unija UMWA ne bo smela v smislu dogovora «>dre-katl dela članom nove unije v premogovnikih te družbe, ki j«» naznanila, da bo takoj Uposlila 1500 članov h* unija. Rudarji« ki so odgovorni za nasilstva v pravkar končani stavki, n«1 morejo dobiti dela, se glasi neka določba v sklenjenem dogovoru.
Masni samomor preprečen na Ogrskem
Budimpešta, 17. jun. Trinajst moških in petnajst žensk je v soboto poskusilo s samomorom na ()grsk<'m v teku |x'tih ur, kar j«> rekord, tixla poskus v vseh primerih je bil preprečen.
pogajajo z guvernerji kitajskih provinc glede rekrutiranja <46,-000 kulijev, katere naj bi posla li v italijansko Somalijo, kjer bi gradili militaristične ceste. Izvedelo se je tudi, da je Mussolini iskal cenene delavce v E-giptu in v holandski vzhodni Indiji, kjer pa je naletel na odpor in s«Hlaj upa, da bo imel več uspeha na Kitajskem.
Kim, 17. jun. — Diktator Mussolini je včeraj govoril pred 7000 vojnimi veterani in jih navduševal za vojno. Rekel Je, "da smo mi narod vojakov, ki zametuje besede in hoče akcije. Bodočnost modernega Rima mora biti prav tako mogočna kakor je bilu starega Rima."
Govoril je veteranom pred sturim Kol i ze jem, impozantnlm spomenikom dola«, ko je Kim vladal skoro vsemu poznanemu svetu. "To kamenje", je rekel Mussolini, "je priča mogočnosti Harrlaburg, I'a. — Governer Rima, katero je ustvaril s svojo! George H. Karle Je te dni podpi
Kaisek se uprl japonskim militaristom
Pozvan je bil v Tokio, on pa noče iti
l.ondon. 17. jun. — Is Hong konga poročajo, da so kitajski pomorščaki na dveh kriftarkah rebelirali v pristanišču Kantona. Kriiarki sta hoteli dezertirati, toda topovi na obrežju so ju prisilili, da sta se podali.
Sanghaj, 17. jun. — Japonski militaristi so odltaMio sklenili, da mora biti maršal Ciang KaiAek strmoglavljeu in Kitajska mora dobiti novo vlado, ki bi koope-rirala z Japonsko. Kaišek je bil pred enim tednom pozvan v Tokio na konferenco, ki se je imela vršiti o "temeljnih problemih kitajsko-japonske ekonomske, finančne in vojaške kooperacije", toda kitajski diktator je odklonil poziv. To se je izvedelo včeraj kljub temu, da je Kaišekova vlada potlačila vse vesti glede tega.
Najnovejša vest se glasi, da bo Kaišekova vlada zapustila Nanking in m> bo preselila v mesto Hian v provinci ftensi,
V severni Kitajski so Japonci zasedli železnico 1'elplng-Llao-tung in vzeli vse telegrafske linije pod svojo kontrolo.
Kozaška policija v Penni odpravljena
Konec brutalne "Coal & Iron" policije
MILICA ZASEDLA OMAHO V STAV-KARSKJJOJNI
Governer poalal ultimat atavkarjem in kom-paniji
DRUGI RANJENEC UMRL
oborožen<» silo. Nihče nam ne
more omajati vere v obnovitev mogočnosti rimskega imperija."
Medtem, ko je <liktat«>r pove-ličul slavo starega Rima, j« Italija pospešilu akcijo, da čimprej mobilizira vso svojo finančno ekonomsko in vojuško silo prot Abesiniji. Splošno mnenje Je du bo vojna med Italijo in Al>e slnijo izbruhnila v jeseni, ko mi ne deževna sezona.
Zadnjo solndo je Mussolinijev režim izdal odredbo, da se src brni denar potegne iz obtoka. Vsi, ki ga last u jejo, ga morajo izročiti državni blugajni, da bo 11 tu I In n« .1. Htrani.l
■ M«ni<i|M||M
uVVu ,1,,,av«tvo priča-• h rasaodb,
'' *mdi močne delav-
lr*flk« lyr...,;i ;	,
b	up*nJ«'
' ,k "dprl oči ameri-
;r^niziran«mu delav-l"ivH«'l do a poznanja, ustanoviti lastno
u kakor hi j0 je
hinavstvo in birokracija. Priza detih je .3296 krajevnih organizacij, 106 osnovnih in višjih šol in 1684 kolektivnih kmetij.
Madžari se tudi vračajo k staremu poganstvu
Budapešta, 17. jun. —- Ogrska rc<| m j vlada je razpustila organizacijo, vrhovnega1 ^	»htožena, da propagira
udarilo pojPr^^ivno madžarsko pagansko vero. Člani časte pradavnega predsednik "kitijanskega vojnega boga lia-Garment durja, kat«»remu darujejo gove-rm-nu »•kse-jj*' in prašičje meso, pšenico in "članico, t sadje, na »Kij
»v nj odi>or Ve le porota obto-f|ašj in-	Hla stavkarje
•m. da se Willoughby. O.—iVvet bivših. ,n voditeljev stavke proti Ohio ' po|ro' Ruliber C>>. je bilo \*> v«-le|K»ro-l jim na-ly obtoženih uničevanje lastnine' "■tali* jn kaljenja javnega miru. O-! • Mu te-1 bravnsva proti ol>t«ižencem se l^1 tal, oti- pridela t« dni.
M
\ rhotno nodkbče je p«m«»«no pokazaki, da p«»»la%lja lsnlnint4r pr«%ire nad /bai^kf. •al Jargar.)
(Nari-
sal sklep državne zbornice, s ka
terim Je bila famozna premogov no-železarska policija, takozvan pennsylvanskl kozaki, od pravi J«' na. Žalostna zgodovina te hru talne privatne policije, ki je železno pestjo vladala v vseh kompanijskih mestih velikih premogovnih in jeklarskih sre dlšč Pennsylvanije, zavzema dolgo dobo. V vseh v«tfjih stav kah rudarjev in drugih delavosv je bila aktivna in pustila Je zji seboj krvavo sled neštetih ubitih in pohabljenih stavkarjev V zbornici je z<laj drugi predlog ki določa, da delodajalci v Puun sylvaniji ne smejo najemati in plačevati šerifskih deputijev za svojo policijsko službo.
m.....—mmm	mm
McLevy zahteva izredno zasedanje
Rnlifni (k lepi niso ipre jeti
llsrford, ( onn. — Jas|srr Me
l.evy, delavski župan v Bridge portu, se je obrnil na governerja z ap«*lom, naj skliče izredno za edanje legislature, ki j«* mora la končati redno zasedanje v smislu ustave. Mrl/«'vy zahteva izredno zasedanje, ker ni b gisia-tura sprej«'la skoraj nobenega relifn«'ga načrta.
Namesto, da bi reševala ta problem, se je zadnje dneve za-»edanja vrgla na delitev služb, vsled česar so sisisilstični slariri iz Bridge|>orta zapustili zbornico v znak protesta. S«si alisti so s svojo o|M>y.teijo toliko usfsdi, da v sprejetem nakupnem davku niso obdsvč« iiN neka* tera živib« kruh, mleko, s«h |-vje ili sadje, ril«* in meso.
Mesto Bridg«'|s»rt Je od legislature dobilo dva zakona, ki mu lis j pripomoreta do svobodnejše« ga dihanja Fin zakon *e risnuAa na mestne slu?t»e, ki bodo v bo d«sV \tr\k\v |»nI "rivil servke" klanifikai ijo, kar pomeni »slpra vo |H>litl('iiega koritarstva. Drugi zakon pa vrn/a mestu finančno samostojnost	županu daje
pravico, <la na-tavi svojo «lavčno komisijo Po prejAnjerrt zakonu Jo Je imenovala državna minil riiitrarija.
Omaha. Neli., 17. jun. — Druga žrtev petkovih i zgrni o v v stavki cestnih železničarjev je danes podlegla poškodbam. Žrtev je Dewey R. McCoy, ki je bil težko ranjen, ko je policija otvorila ogenj na stavkarje.
Omaha, Neb., 17. jun. —- Gt>-verner Cochran, ki je poslal miličnike v Omaho in razglasil obsedno stanje, da tako prepreči nadaljnje nemire, Je naslovil ultimat stavkarjem in družbi, da moratk takoj poravnati konflikt. V krvavih izgredih, ki so izbruhnili v zadnjih dneh, sta bili dve osebi ubiti in 150 drugih ranjenih.
Cochran pravi v ultimatu, da morata sporni stranki imvnovati svoj« reprezentante v posebni odbor do 10. danes zjutraj. Ta odbor mora potem imenovati načelnika, in ako mc glede tega ne bi mogli zediniti, ga bo imenoval on.
Governer je dalje odredil, da mora kompauija odsloviti vse o-boroženo čuvaje, ki straži jo cestne vozove, vsi plačani organizatorji pa morajo prenehati s svojimi aktivnostmi. Dogovor, katerega bodo sklenili predstavniki stavkarjev lu družbe, mora hiti v veljavi najmanj eno leto, pravi governer v svoji izjavi, v ka.eri je tudi namignil, da ga bo on izvajal z vojaško silo v slučaju, da bi ga skušala ena ali druga stranka ignorirati.
Freep«»rt, III., 17. jun.-*Htav-ka proti Htover Manufacturing Co., ki je zadnji petek izzvala Izgrede, v katerih Je bilo šest o-seb ranjenih in je nad stavkarje governer poslal miličnike, je bila sinoči končana.
Posredovalci, med katerimi js bil tudi governer Homer, so naznanili, da *t<i sporni stranki sprejeli dogovor, ki določa zvišanje mezde za |iet odstotkov, katero mora ontati v veljavi do 1. maja prihodnjega leta. Stav-karji so zahtevali tudi priznanje unije, kar pa Js družbu odklonila. Dalje je bilo naznanjeno, da bo dvesto miličnikov, lu patriiljirajo mesto, danes odpoklicanih,
ARETACIJE RELIFNIH DE LAV-CtV V TEXASU
Fort VVorth. Te*. — (TP) Policija je te dni aretirala enajst relifnih d«dawev, ki so organizirali protestne demonstracije v šotoriš«u Adama, kjer grade vladne projekte. Uprava Aoto-rišča J«- zanikala olalolžltve, da lelsvei dobivajo sIiiIni in pičlo brano, kar Je iiuvslo demonstra-
Preiskava, ki Je bila o<lrejeiia p«• aretaciji delavcev, Je sl«*er u-gotovila, <la no bile pritožin* u-pravlčene, zaeno pn je obsislils demonstrante, <eS, da bi lahko na driiK način iz\«ijevaii svoje zahteve
Na obravnavi so bili aretirani lelsvei obsojeni na mes««* ta|M»ra vsak, "k* r ho |»«sl>.ignli na izgre-le"
Ogromen promet na moskovskem 4subwayju'
Moskva. IV Jun. Na novi |SHlz«*riiHk' električni Mezrticl v Mo-kvl ■< Je prvi mesec vozilo •e»t in pol milijona pimN/irjev. VsMk dan se je |M»vprW'iio vozilo ir»0,!M*» 0M<*b. V tem času tli bilo na tej ?el«'Xiiic) noben* nssrsčs.
mo« VETA
PROSVETA
Tli K fftU.MIHTKNMKtfT
UI.ASIM* Ih LAH*t*A »M#V«N*a« H«M»ONI <KUM»t«
<li|M ml mm4 pmUnM kr Mmimm
MMMMI m	4rtm»m (»■*•<•	| I«
M H. M •« •• »~<	»•«'• fcH« . M tkH*»"
•• Cl»r« t i A* •* »b k m, M» •• M*. »• M*
IvkMflHM« rtl«l firf IU IJi.ilaal ItaM (•aflrfl < •»4 Immmdm u« r >••' l bMJNf« •'•«< C«cMw $ ' «* fv^rtcM «wtkUM l»M 1»' »"'
r«M nif» - pb 4avw*«r«	to
'!»•*». •* M	a.*.«!*«* liter***« »UM HMK
.•u 4r*mm. nmo 1U1 m ».»«>•. |m*il»«lWji> ki » mUttmk*. t* it prlluAtl pu*t».nu
A4.Mil.IM »•»•	a«'-n»«-tO|>U U
rmU*~m mm4 uit*ulull*l »n^-U« »tU mh b«	imi«**
M.a« rlyU «((•> M au.n« |>Uira.	šU . »lil k*
IM	Mtlf	»amtmpmmtml t-* —OH4/——.I .Ml
•■t. lop«.	•	, j/-„
NMlut M »m kti IHM atUt • IMImsi
1'UOMVKTA
141) M •*. U>*4*l«	CM««««
MrmtiR or TH» rKi»««ATru mr.*»
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
Vabilo ua piknik Slove i N jogo v o n ti tek za starostip p j-f leve'aud.—V močijo dre sei.lMirfnj dolora $30 na mi6<tc za junija l»o imel rlovenski dela v-' >eveze. ki d< selejo bS let »turo-aki pevski zbor "Sloga" ivoj Zn*no j«' l"». do podjetniki prvi piknik iik znani Goriškovi najemajo delavcev, ki »o sta-farmi na 202. Cesti — levo od rl ir>	zakon torej
Od Nottingham te 'Judi nu 20 let životarenja, ' rez
lik t um » uk^itmlu. um l-r <»- r < SI. IMVl,
tm*a. mm umt—m |M.r.«».i da	M « UrtU •latumum
r»/,iu 1'immh M« iu ptm*»im*f> 4* mm *mm Imi mm *u«»l
Drobiž
V	Hearatovi cunji vidimo tole: "Ali naj odpravimo avtomobile zaradi tega, ker ho med avtomobilisti tudi pijani, noroglavi in nesposobni ljudje, ki povzročajo amrtne nesreče na cestah? Ali naj odpravimo kapitalizem zaradi tega, ker mi med kapitalisti tudi nesposobni ljudje, ki zlorabljajo svoje privilegije?"
To je argument vsakega "dobrega" kapitalista. Kapitalizem sam na sebi je dober, le nekateri kapitalisti so slabi! — Primerjanje avtomobila s kapitalizmom je bunkum. Avtomobil je le kapital, ki je jmd dobro kontrolo zelo koristna stvar. To velja za ves ostali kapital, ki je produkt dela in »amo dela. Kapitalizem je pa sistem, ki dovoljuje, da kapital kontrolirajo — pijani, noroglavi in nesposobni — pardoti, "krepki"! — individiji ali organizacije takih indivldljev in rezultat je. da avto vsak čas obleži v jarku. Prej ali alej bodo ameriški delavci spoznali te rokovnjaške indi-vidije in jim vzeli kontrolo nad kapitalom. Avtomobil ostane, dobi pa nove in zanesljive voznike, ki ga bodo gonili po široki cesti, ne
IH> jarkih In močvirju.
• •
Burbouski republikanci, ki so zadnjič zborovali "med koreninami trave" (delegatje so se nazivali "grass roots") in prepevali slavo grobovom, pravijo, da depresija zato še traja, ker se kapital ne upa na dan. Privatni kapital ae 1 ki J i belega dne, ker ga Roosevelt plaši s svojimi "socialističnimi eksperimenti" ... Ko bodo oni sjat zavladali v NVashlngtonu, bo privatni kapital kar skočil veselja ua dan in pro-speriteta bo takoj v deželi.
Temu je privatni kapital zbežal v luknjo (Nitem, ko je burbonska svoj a t 12 let gospodarila v VVashingtonu In zakaj ni prilezel iz luknje v treh letih Hoovrove administracije, katera ga ni plašila niti z dihom — tega "grass-
rootarji" niso in ne bodo nikdar pojasnili. • • •
V	nekem hrvaškem listu čitamo, da je na konvenciji M W/. |»et strank. Te stranke ao naštete takole: se|Hirati*tl-domnhraiici, separatl-sti-kolaši, federallsti (seljačka stranka), komunisti in narodni zajedničarji. Izvzemši komunistov so vse te stranke v zajed niči organizirane na podlagi politike v starem kraju, a tudi velik del komunistični ga programa Z osi-rom na zajednico se tiče starega kraja.
There's no hope. Edino upanje — in to velja tudi za organizacije drugih imigrantnv v Ameriki — je nova, tu rojena generacija. Ta bo,postavila ameriško življenje za svoj glavni problem.
• • •
Najnovejša vest i/. Washingtona se glasi, da se je-Roosevelt ustrašil burbonskih demokratov na jugu i" vzhodu in je položil revizijo ustave na polico. To Je nova |iotrditev stare prltot. be, da Itooaevclt za vsak korak napredka stori d v a koraka nazaj. Za vsako pičlo koncesijo, k i jo iia delavcem, dovoli dve koncesiji naj-v»č j un izkoriščevalcem Amerike, Zatn pa ne
more priti nikamor.
• « «
"Politika" Mns olinlj. ve katolisk« duhovščine na Primorskem dolini us|ieva z našega stali*« a Vest ir Doberdoba datirana Iti. maja, se gla»i:
"V cerkev hodi |M»alušat italijanskega du hovnika ob nedeljah samo se par utarih ženic. K s|a»vedi p.i ljudje sploh \., ne hodijo."
Vest pripoveduje o neki Slovenki, katero je fašistični duhoven ovadil policiji, ko "se mu |e v »povednkl nekaj pritožila proti cerkvenemu terorju. To je pač najbolje metoda za uničenje »povedi. Anipak .|o\,fnkn klerikalna propaganda \ Ameriki j« trdilo prepričana, da fašistična Cerkev na Primot k. ?n ne zatira re llglje. I* mehiški rešim nt iioljAevfki z.»tiiaj»
vero. Mpavaj, sfiavaj, propaganda, le dobro
»|iavaj in »mvaj'
St. (	________________B	(HHj
'kare bo vozil naš truk zastonj. 1 rez M« in zaslužku. Ce bi Vabimo v- Slovence in iirva- ™m ' ' f"' 'v	;
U, prijatelje ple^a in i>ctja, da Vak r medved prespi zimo, bi; se i deleže tega našega prvega {e »mpak je vrag, ker je ! piknika v lepi renči. Za lačne	v^ak dan jeiti. Iz te^a ie
! in žejne bo skrbel odbor, za razvidno, kam pes taco moli.
' -i—i— • - '/ -............i lUcem naj se to: če hočejo
dcluvci in k me i.je, da bodo spre-ijotl taki zakoni, od katerih bodo v rcsnici imeli koristi, tedaj
V narijski Nemčiji Je itrasno grmelo zail nji tittien ^n velike ntumeiji«ke tovarne v Rein^dorfu so zletele v ziaV Po prvih poroči« lih je bilo tiW delavcev, ubiti j. bilo vo,	N
Ali je to bila mereča'' N« i ad iimiimIiI ta vtin, kei m iitf.i dati tilalio spričevalo glede n\
m ir.drda jih
^ Inki e bi i'
T<»da kdo naj verjame Hitlerju in r
i m bi mora •noati
rabljem vojn«?!
Kaj če bi to bil za-. ti-k
ijegov im ivilne
plesalce pa Zorcev trio.
Pevski zbor Sloga je bil u-stanovi j en prošlo jesen. Kljuk težkočam in oviram, katere ima pred seboj v tej ekonomski krizi, še dobro napreduje. Z nastopom se je odzval irr je pripravljen se odzvati vabilu vsaki delavski organizaciji, ki se bo-' ri za delavske pravice. Zatorej ! se obračamo na vse naše sloven-1 ske in hrvatske simpatičarje, da nas jjodpirajo moralno in gmot-' no. Na tem pikniku bo oddanih več lepih stvari, zato prinesite s seboj dosti cvenka. Pri-1 | dite v obilnem številu na ta pik-, nik in podprite naš delavski zbor Sloga. Na svidenje v nedeljo 2J1. junija na Ooriškovi farmi!
Matt laicich (126).
ne smejo nagrajevati "prijatelje" iz nasprotnih strank, ampak se morajo organizirati politično ter zbrati kandidate izmed sebe. Ce bodo to storili ter glasovali zanje, bodo imeli delavsko vlado, ki bo gotovo skrbela zu njih koristi.
Joaeph lile.
Vesti iz vzhodnega Ohia Hridgeport, O*—Danes, 14. junija, ao listi prinesli na prvi strani z velikimi naslovi vest, da je rudarska stavka jirelože-na na 30. junija na pritisk predsednika Roosevelta. On da jo tudi zagotovil uniiake vodi-
, .	telje, da bo do tega dne sprejet
Varan je delavatva	fak<) 8Vani (;uffyjev nu^rt za
Milttaukee.—Kdor ni slep, lah- regulacijo premogovne indu-ko vidi; kdor ni gluh. lahko sli- Htrjj<,f za kar Me največ vrAi
ši; kdor zna misliti s svojimi j borba. Ce res pride do tega, možgani ter čitati med vrstica- (!a bo sprejet ta zakon, bo primi. ta lahko ve kam |a«s taco, hranjenega dosti na obeh atra-moli. Posebno, če vzame upo-, „(.h> Uj)ati je> da ^ ^ prived.
štev kričeče v radio kakor so rudarsko unijo v Imljšo smer. Coughlin, Ixuig, Johnson in
y«<lir»UHi Flctur*«.
Angelo Herndon (leve), mlad samoree, ki Je bil obsojen na dvajaet let zapora, ker je organiziral demonstracije brezposelnih, je dobil novega podpornika v njegovem boju za osvoboditev v osebi Normana Ttiomasa, socialističnega voditelja, ki mu je obljubil
pomoč.
Hearst, bo spoznal, da niso nič drugega kakor zavajalci ljudstva in krmarji kapitalizma. Oni dobro vedo, da bije kapitalizmu zadnja ura. Ker ga žek* obvarovati in ohraniti, so ljudem pričeli govoriti o raznih
Ker že pišem o premogarjih, ne morem zamolčati članka v 1'roletarcu, kako da piše glasilo progresivne rudarske unije v lili uoisu proti Normanu Thonia-hu. Zdaj se vidi kje je progresivnost. Thomas je tej uniji
.*all. Zdaj ga lahko osebno spoznate. Porabite to priliko. Naj ne bo delavcaj ki bi ne bil navzoč na tem shodu. Povejte tudi svojim prijateljem". Pričakuje se velike udeležbe tudi iz West Virginije. Vstopnina je prosta. Torej povejte delavcem, du pridejo poslušat voditelja
bitega pri cerkvenem • vhodu proti nedostojni ženski noši v cerkvi, služi le kmeticam. Zgodilo se je, da so prišle tuje kmetice nevedoma gologlave v cer kev, pa jih je prišel "gospod" izpred oltarja izganjat iz cerkve. Zgodilo se je tudi, da je prišla "milostljiva" domačega
naprednega delavstva v tej de- podeštata in podobna gospoda v
želi.
Joaeph Snoy (13). —i_
ZZiiu,, „ T I V, . d'"11 r-omaKHl, ko hc jc porodi-' pravi uit. n«ml» J,n,h n.f,,n„«h. IT,Z«,I,- , pH t„m , j(|e	inkvizicije.
i: lB/"" ,JU - V'"" f?' .............. "i sen, pred le- d.-lajo proti
utrdijo ven. v kap Ulitem in da l(m, ,„, „. . „ JoiHk„Ka nemu |ju,|Bl
Naš kmet v fašistični Italiji
Okolicu Kanala, sredi maja. Drugo naše socialno delo so "prečastiti gospodje" — ne vsi — četvorica težkih. To so vam zastopniki srednjeveške
cerkev vsa našemljena in pol gola, pa se ni nihče vznemirjal. Ni torej Čudno, če »o cerkve vedno bolj prazne. Tudi to naj bo jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu vzgled in svarilo.
Vigilantje obtoženi ugrabljenja
nalove na svoje limanice čim več kalinov za prihodnje predsedniške volitve. V , glavnem gre za volilno zmago. Napadajo tudi predsednika Roosevcltu in njegovo obnovitveno zakonodajo ter radi točke 7a.
Pa poglejmo, komu so ti zakoni največ koristili. Delavcem in kmetom gotovo ne, kajti kmetje so danes na slabšem kakor so bili prej, delavcev j« pa tudi brez dela skoraj toliko kakor ob nastopu Rooseveltove administracije. Kdor še dela, mora delati za nizko plačo, cene življeiisl^im potrebščinam pa stalno naraščajo. Največ koristi od sedanjo administracije imajo kapitalisti, katerim je vlada zopet vzpostavila proflte ter jih okrepila z — zaupanjem.
Za delavstvo bi bila večjega pomena točke 7a, če hi bila izvajana. Ker pa vlada ni hotela nastopiti proti kršilcem —
nekega* illinoiskega premogarja. Zdaj se vidi, da je res tako kakor mi je on pisal — o odnbšajih in razmerah, ki so nastale radi medsebojnega boja. Zdaj gre le ie Sa stolčke, ker
Kako neustrašeno Napad na organizatorja
ubogemu zasužnje-
Jackson, Cal. — (FP) — Ve-
Ijudstvu ter imajo pod sedanjim režimom proste roke. j leporota okraja Amador je ob-Da ne žive samo "zatajevanju tožila enajst vigilantov ugrab-namega sebe" in "jiokori", Icate-(Uenja Arthura Warrena, orga-ro oznanjajo drugim, da jim je^zatorja Ameriške delavske
_____pred vse Št najljubši denar (ki I federacije. Warren je prišel v
progresivnost nove unije je že pride povsod prav — tudi, če bo okraJ kot osebni zastopnik E. izginila.	I treba spet podpisati vojno po- D- Vandeleura, predsednika dr-
Opazujem gibanje premogar- sojilo) in udobno življenje, po- *»vne delavske federacije. V jev vedno in vidim, da je bilo vemo to-le: Za navadno porokojiacksonu, kjer je v teku stavka razočaranih že dosti radikalftih | računajo imi sto lir (Din :M>0),:V z,atih rudnikih že devet me-delavcev, ki so prej delali za eno za pogreb od petdeset do •to.i8ecev» Je l)il ugrabljen in odve-
pod kapitalizmom je kaz«'n le
sa reveša, ne za buržnrn — je jThomas bn torej gm nrlt v ta t«Hska postala le krpa papir- |tins Ferryju v torek ju. Ko st) se delavci obrnili na junija, v Eagles dvorani na Pe-predsednika, jim je obrnil hrla-t ti cesti.
ali drugo unijo izven UMWA, Prišli so pa do zaključka, da je treba najprej počistiti pri krajevnih unijah in rudarje podučiti, da morajo sami postati isto, kar žele od svojih voditeljev. Ko se to zgodi, Imi tudi UM VVA postala napredna unija kakor je že bila nekoč.
Nedavno smo dobili obvestilo od tajnika državne organizacije socialistične stranke, da lahko dobimo Normana Tlioma-sa za 25. junija, lu res so prišli skupaj sodrugi iz treh okrajev in sprejeli ponudbo. Norman
Mar-večer, 2T».
iu pustil, da so pialjetniki kršili, to točko kolikor so hoteli, Slič-no je storil tudi z breziaiselni-ml, katerim*je obljubil $111 plače za ves mesec rclihicga dela.
Torej delavci, zdaj imate priliko prvič videti in slišati Normana Thomasa v tem kraju. On je najboljši delavski govornik.
Kar se tiče uradnega dela za!('eH "boglonaj", še peresa ne pomočijo. Pobirajo letno konkoro o-sem do dvajset lir od hiše. Nadalje pobirajo kmečke pridelke, koliko pa dobijo za maše in drugo, nam ni znano. Za nje ni fašizem predpisal nobenega tarifa. Vseeno Je eden izmed njih izjavil, da mu je žal, da ni študiral namesto za duhovnika, za advokata, ker ta zasluži Ae več. Imajo tudi domačo posojilnico. Menda ne "vozijo" po Krekovem sistemu, ker tisti, ki imajo z njo opravka, Jo kolnejo. Tudi napredni so H go*podje: Za vožnjo po opravkih ali kadar gredo bolnike spovedovat. so že u-vedli motociklje. Ker imajo tudi radionparate, imajo ves svet |aid svojo streho. Na prižnici se jeze čez materijalizem, čeprav so sami njegovi največji pobor-
za u. u zunaj mesta, kjer mu je drhal zapretila smrtjo, če se vrne v stavkovno okrožje.
Med obtoženci sta tudi A. L. Ross, načelnik Argonaut Co., in Ix)uis A. Spinetti, trgovec in tajnik Ameriške protekcijske lige. Vsi obtoženci so bili izpuščeni iz zaporov, ko so položili kavcije.
Vandeleur je naznanil, da bo vse organizirano delavstvo v tej državi podpiralo prosekucijo vigilantov, da bodo dobili zasluženo kazen. Pritožbe proti njim je podpisalo 22 prič.
Poleg teh je veleporota obtožila dva rudarja, pri katerima je policija našla orožje, ko sta bila aretirana v zvezi z nedavnimi izgredi v Jacksonu.
O njem ste že dosti čitali in »li- niki. Pravilnik, ki ga imajo
MASNE ARETA-C I J E SOCIALISTOV V AVSTRIJI
\«»dilni "ne«dealrrir bili »lino irnraadeni. ko )» tr km n« aud Me pr»tfla«il» >ak«m ohnme «a neuaUtneaa. Od leve proti de**ni: Slanlev Kred, «rnator llarri^m. iiMični talnik ( ummine in Donald K. Kirhberg.
' luna j.— (TIS) — Avstrijska klerofašlstična vlada se kar ne more prehvaliti v javno t: radi amnestiranjp l!'"i političnih jet-| nikov. Posebno njena propaganda naglasa to "vetfkodušnost" vlade.
Do teh amnestij je prišle prve dni maja. Najnovejši podat-' ki pa |Mikazuj<*jo, da je hilo pmv iste <lni aretiranih nnd so-ciaUstov in un Ion I «tov. Samr v koncentracijski tnbnrHIčt v t H'o« lli rsdorfu jr pHš'o novih kaznjenci v. r»0 starih je bilo pa amnestiranih. Avstrija se lahko ponata tudi t novim konci Mtracijskim talioriščtm za žen-' ske.
Na porinilo (Milicije. ki pravi, da je razbila |a>dzem«k" organizacijo za razpečavanje prtpnve-jdane "Arlieiter Zefturtg", ki s« tiska na Češkem, odgovarjajo •oeiali«ti. da je to gola ffkcija. ker je list bolj razširjen v A v-I »t rii i, kakor pa kateri drugi.
..... tt*** i.j. J
Kdc je podpisa! izjavo
neodvisnosti
4. julija 1770 jc bila pro« neodvisnosti (Dcclaration of »csrrrl.nl dokument, ki je proH; kc.ll m ie odtuji vih pra.i, ^V ' ] privoljenju ljudstva in praw „Vv - d ti dcspolizmu. Kdo so bili j i; to iajnvo?	' 'SJ m
Thomas Jcfferson, ki jc ,pisi, izjaVn kesnej? postni predsednik, jo bil r • delegatov iz Virginije, ki h	1
nik lar trdil, da jc Jcffcr in iv . torijc vladanja, ki jih jelk^'i evetu Upor proti "b:,žji oblu tr S privilegiranih razredov jc vrel že - i lozofi mnogih dežel sc že poudarjali pravice" ljudi in tekom vekov s« j Z raz idejam upora proti zakonom, ki „ vjjotakim naravnim pravicam. Ali J bilo Jcffcrsonu, da je on izrazil te ideje v mogočni izjavi, kateri je bilo J spremeniti tok človeške zgodovine.
Poleg Jeffersona so bili še štirje dru* legatje, ki so. bili pooblaščeni sestaviti 3 in njihov podpis je zato zlasti pomeml,rt so bili Benjamin Franklin iz PonnavlTi svetovno znani kolonialni državnik ni« znanstvenik In iznajditelj, tedaj 70 lit John Adams iz Massachusetts, kasneje < predsednik Združenih držav; Robert R vingaton iz Nevv Yorka, velik govornik, je fr ranklin nazival "ameriškega Cicer in Roger Sherman iz Connecticuta, ki je svoji mladosti čevljarski vajene« iii w u. neje povzjiel do odličnega pravnika-samai
John Hancock, ki je predsedoval kont talnemu kongresu, je bil prvi, ki je ,mk izjavo in drugi za njim je bil Samuel A< odličen revolucionar iz Massachusettsa cock in (Samuel Adams sta slovela kot na ja radikalea med ameriškimi uporniki i gleška vlada, ko je obljubila amnestijo onim, ki se pokorijo in priznajo lojalno« kralja, je izrecno izključila to dvojieo. je bila izjava proglašena, je angleška obdolžila vse one, ki so jo podpisali, kakor njegove družine, veleizdajstva in na&ra< 500 funtov je bila obljubljena za njihovo tacijo.
Število podpisnikov je bilo 56 in osem i njih je bilo tujega rojstva. Robert M< finančni ženij revolucije, in Button (Jwii sta prišla v kolonije iz Angleške; iz Irnl bili James Smith, George Taylor in Mat Thornton; James VVilson, kasneje srnini hovnega sodišča in John VVitherspoon, učiliščnj profesor, sta bila iz Škotske in cis Lewis, trgovec, iz VValesa.
George Taylor je bil morda najbolj rt tlčni tujerodec med podpisniki izjave. 1 bil preveč reven, da bi plačal za vožnjo v riko, je prišel iz Irske kot "indenturirani žabnik", t. j. moral je delati nekoliko let a kega železarja v Pennsylvanlji, da. ud| svoj dolg. Gospodar pa Je spoznal nj sposobnost in ga jiostavil v zaupno mesU, je gospodar umrl, se je poročil z njegovo vo in prevzel upravo podjetja. Od >ai začetka se je pridružil revoluciji, po«t*l kovnik milice in zastopal PennsyJvanijo v tinentalnem kongresu. Kasneje mi' je poverjena naloga sklepati pogodbe z ra indijanskimi jdemeni v imenu Združenih <
Bržkone je nekoliko podpisnikov bilo iz ge generacije" Amerikancev. Trdi se, da Uam Paca, p(Hlpisnik iz Marvlanda, je I škega ali j>a italijanskega pokoljenja— I
Zemlja z Marta
Ki
Prof. Slipper, vodja l.ovellovr /\</jhi Arizoni, je predvajal te dni skupini u^nj in intelektualcev "svetlobno lestev^ ajuira ki omogoča inigUnl, kakršnega bi imvli Mar ci na zemljo.
Pred Vsem so navzoči videli, da jr zi-mljj dra, in ne samo zemlja, temveč v* i * vidno vesoljstvo.
Pri pozornem gledanju so lahko rarl" naš severni in južni tečaj, oceane. zdnvja. Prof. Slipper pa je razlagi'
"Zemlja je videti z Marsa dosti v« ia i" ntgo Mars imI nas in tudi bolj nuslra »<•' nera. Bolje sta vidna tudiobn ti -»I-* '' va letnih cas«»\ te da la K opa gozdovi učinkujejo skoraj črno / maj ^ mesjo modrega—v kolikor so ^'/J oMakih sploh vidni. V zelo dobrih opazijo Marsovci Nilsko dolin- •> ir membe * h-tnimi časi jim naprav"'* ' fstl vtis k.iknr mi m ^prememlie Mar Itojiov. Sahara in druge puščave sa* m -WI*no tretjino vse jievišine, o osemlja.
ftlrne. porasle površine zemlM po letnih časih, kakor *i»na. I m !War?a z raAe »trani. Karakter Šega pfanetv so oblaki.
Ljudi in njihm-Ih del bi 2 pač pa bi se zemlja Marsove« ' n«jša in mikarnej*a od \en«'< mem hi {Niletja. njegovo o*ra j režeiio 1 t.-ilak: A '	'	V*H
km. torej trikrat višje 1 ' ozračje Je pod<ibno nagemu, a t	,
v njem (ffhati. Imeli bi tam -r , na zelo visoki gori. Zjutraj 11» ' vedno megla in ponoči je «
podaifL"
Vi
logo. du strogo pazijo na slehernega tujca in da ustavijo vsakogar, ki je količkaj sum'jiv. 2r-
identiteto; gre za 61 'y t nega I-| vana PavAiča iz Lokvca pri Go-j rici. t)d leta 11)19 je bil usluž-

(livirn* poročil« is JugoMlavij«.)
•>v i OHtr/VfKA. nekje oft Krškega. Dal ji je res arc vstr.®rl* od GornJ<*r« grada.
Y,mi7NIK<>V neka* denarja v drobižu. rIa de- 80 orožnikl našteli na suntljive-11 M,1Niv^li I ' nar so orožniki pri Gaberškovi **	Biio ^ v mraku. ()-
rtlHl. \ IN"'^1- •	'««11	rt;»nikl SO l)OZV;ili nntnnnrii nu i
tcv te poostrene službe je postal ben za hlapcu pri mesarju Sto-mrtoMen človek v flSrnjegraj- mlču. Zakaj je šel v smrt ni skem okraju. Nn Otoka, kakšno! znano.
IMKI *	naJli.
• niso v?' ičiti, če-j Vlomilec na Vrhniki **** |a žita žandarjev nu Na zavitkih tega drobiža so o
f J*	vi.. ......l/il/v.
,i,vaniu. -	orožniki napis vrhniškega trmrl. Ugot )vi'i
»» ned »ižneirs u trtl^n župnij	- ■
Smrt treh tihotuprcv v snegu Ze od junuarja so na Jeseni-1 ■■	lah pogrešali letu«. Frančišku
rciniki so pozvali neznane«, naj)Hudovenikovo in 29 letnega obstane. Toda nesrečnež so je .Franceta Kotniku, pogrešali pa v beg in orožniki so Rtre-Uo tudi 19 letnega trgovskega ■jali za njun. Zgrudil fc je tn pcmi«nika Josipa Balona 2 Ja
f
■
v«tl v Cvrnjem gradu. S tem je bila ugotovljena pot.
n,ajbri«	napadalcev«. I>jnar, ki ga je dal <iprt IJSTRKI ITN TMIO
i rhanc	.Gaberskovi izviru namreč orl rftr-J	taihi'
irmrM Ugot ,vi!i so, da so ubili j vornika< Vsi trije so bili znani & letnega domačina Cerrev.<ka. j tilu>tupci in domneVttli S0) da su
izgubili življenje pri izvrševanju

Bi
ma v *upi»isče m Vrhniki. Ta!
TAPEC
Ljubljana. vlom j« kil izvršen v aoči cd pon- PrK«tarcm trgu ustreljen 22
kratko *m<; poročali, da *** delj*a n* torek 28. maja. Vlomi-imoravška orožnika v.lec je splezal po <fysb letvah. Moravčah obstre-ki jih je bil zvezal, v prvo nad-
<i\a
°ii\ neznanega napadalca. J strop je, razbil šipo in se splazil
drožniški komandir Vrič- v. župnišče. V predalih pisalne Kfa p,dnar dnik Fran Št-fan-Jmize je našel 397 Din denarja v I^Jnjj je 31. maja podlegel drobtžu, nato pa je vlomil v b)a-
lettfi Jane:'. Špch iz ^'marate
m J	. . j • *
pijanski bolnišnici, dasi je
'njegovo stanje m novo bolj-
komandirjevega	1
4jena pljuča, a je operama. Četrti dan pa se je vo »tanje nenadoma poslab-proti večeru je umrl. Za-"vdovo in štiri mesece sta-1 otroka.
dtem se zasledovanje na-natialjuje, ovira pa ga
gajno in pdnesel iz nje 10,200 Din denarja in hranilne knjižice. Imel je j Potem se je vlomilec napil slivov-ke, kolovratil pijan po farovžu, zbudil kuharico, ki pa ae ni upala ničesar, nato pa vzel bicikel dekana Ketteja ter se odpeljal neznano kam. Ugotovili so, da je nosil Batove čevlje.
Napadalec na Vrhpolju je noail tudi Batove čevlje. S tem je u-
deževje, ki nikakor ne gotovljeno, da je napadalec na
1. Vse pa kaže, da so netit- govorice, da bi bil na-Omerza. ki se skriva ne-Kozjanskem in ki ni talen. da bi storil tako deja-Domnevajo, da je najbrže lUrbuncVdoma iz Mrtvic pri «11. Urbatiča že dolgo časa 1 orožniki, ker je drzen vlo-in ropar, a ga nikakor ne »joizslediti. Zelo verjetno je. i napadala z Vrh polja prav
se je napad izvršil? O-Vričko in Stefančič sta ^Baslužbenem obhodu po svo-irejonu. pa ju je pot zanesla Vrhpolje, kjer sta zvedele je pred kratkim vrnila incijc delavčeva žena Bri-iGabrškova in da se je na-iv Vogrinčevi koči. Orožni-stopila v hiišo in zagle-Gabr.škovo, ki je sedela z tujim moškim za mizo pri in pijači. Komandir je Ga-ro zaprosil za podatke, na-je obrnil k moškemu, i »te tudi vi prišli iz Franca. tudi," j<> rekel nezna-"Potem znate pa najbrže ^ko!'" Ka je vprašal ko-Y "Jaz znam vse, kar ho-' je dejal neznanec in tisti [P^nil iz žepa namestu do-■tov revolver. Naslednji k "ddal prvi strel in za * <*«t strelov, ki so men-PVodili. Oba orožnika sta B»varno ranjena: Vričko je rn'1 drugimi strel v tre-
Vrhpolju in vrhniški vlomilec e-na in iata oseba. Tudi so se našle priče, ki so videle tega napadalca v Dolu pri Ljubljani pa tudi v moravški okolici. Po vlomu je torej šel vlomilec skozi Ljubljano proti Zalogu in čez Savo proti Moravčam na Vrhpolje. Tu je sledil napad na orožnika. Tudi to potrjuje domnevo, da gre za Urbanča, ker ima ta mnogo znancev in pajdašev v Ljubljani in okolici, medtem ko Omerza menda nikoli ni "deloval" v Ljubljani in ljubljanski okolici.
^»nnr v prsa. Vendar sta *ril|a na napadalca ter mu
^"iver iz rok 7U(Ula pa
u * '»ajonetom tudi rane
<» roko. Nato se jima
^ strgal iz rok ter Pr,,ti vozdu.
^li streljaj ter 1'k hiši. Orožnikoma hkrati pa obvestili ^ l-taj« v Ljubljani in
iTili!: Avto j<'
/aniena orožnika '"'Inišnico, kjer m
tik«,i |
"iMTirali. Kazen hu-'s
Zasledovanje napadalca
Seveda so bile o napadu obveščene takoj vse oroiniške postaje v bližini in daljnji okolici"; iz Ljubljane pa so poslali tudi večje število orožnikov v Litijo na zasledovanje napadalca. Ugotovljeno je namreč po pričah, da je napadalec odhitel skozi gozdove do Save, se dal tu prepeljati s čolnom čez Savo, mahnil v litijsko okolico in odtod v trebe-Ijevske gozdove. Dež ovira zašle dovanje. Ugotovili pa so, kje je prenočeval in kje zaprosil za mleko. Zadnjič se je pojavil na Velikem vrhu pri kmetu Ribnikar ju, ki mi^je postregel z mlekom Njemu* je neznanec pripovedoval, da je tihotapec, da je prinesel čez planine precej saharina, a so ga zasačili orožniki. Pustil je saharin in pobegnil. Na begu se je prevrnil in potolkel. Tako opravičuje okrvavljeno srajco in rane na glavi in roki. Bil pa je brez dvoma vrhpoljski napadalec.
Toda ljudstvo je zbegano in v vsakem tujcu vidi že tega napadalca. Tako prihajajo na policijo neštete prijave, češ, tu in tu smo zagledali nekoga, ki je gotovo napadalec. Tako so preiskali že mnogo krajev a za napadalcem ni sledu. Sicer pa se godi pri nas tako vselej, kadar se ztfodi kak večji kriminalni dogodek: takrat je vae zbegano, ljud-
stvo pa tudi oblasti.
-'rek,v v trebuh in '' f * ranjene roke in nwM*nem ustreljen pri Gor-
Kun"11; NVvar"0 je bilo [ Vidina Vrička, «

njem gradu
....... . z"radi vrh polj skega napada
'"hI je prestreljen '^"J0 orožnjške postaje na-
, dnik Stefančič " rno o- eracijo, ' 1' "«•!. Nastale f ik J.'ni je .11.
► "'Male,
Tihotapstvo konj v Italijo ob mejf še zmerom cvete. Za gra-ničarje so postavljeni semkaj sami srbski vojaki, ki so brezob zimi in streljajo za vsakim tiho tapcom. Tihotapski posel je nevaren posel in lotijo se ga le oni, ki težko žive. Takrat, ko je bil izvoz lesa v Italijo odprt, je bilo za slovenske kmete ob meji blagostanje. Sekali so gozdove in izvažali les v Italijo. Ker leže gozdovi ob meji in je prevoz bil cenejši, so Italijani kupovali predvsem ta notranjski les. Ko pa je bil uvoz v Italijo zaprt, so začeli kmetje slabo živeti. In v tem so se lotili tihotapstva konj in goveje živine. Posebno konje Italijani zelo kupujejo in dobro plačujejo. Toda naši graničarji so že mnogo teh tihotapcev po-strelili.
Zdaj je zahteval ta poklic novo žrtev. V noči n« 28. maja so graničarji v gozdu pri Starem trgu opazili skupino tihotapcev na-konjih. Pripravljali so se, da prejezdijo čez mejo. Graničarji so zaklicali "Stoj!" toda tihotapci so se skušali razbežati na vse strani. Graničarji so začeli streljati in mrtev je obležal 22 letni posestnikov sin Janez Speh iz Šmarate. Tudi konj, ki ga je jahal, je bil ustreljen in je poginil. Drugih sedem konj so graničarji zaplenili.
Ko je bilo Spehovo truplo ob-ducirano, so ga izročili staršem in pogreba se je udeležila velika množica ljudi, ki sočuvstvuje z žrtvami tihotapstva. Ti kmetje pač najbolj vedo, da ne vodijo konj čez mejo iz tihotapske strasti ali športa, ampak iz potrebe in stiske. Zato so vsi divji na brezobzirne graničarje, ki imajo že toliko žrtev na vesti.
Kaj vse slana naredi. — V prvih dneh maja je zapadla slana po Sloveniji pa tudi drugod po srednji Evropi ter je v mnogih pokrajinah napravila mnogo škode v sadovnjakih, ki so bili ■)rav tedaj v najlepšem cvetju. Toda to slano občutijo zdaj tu ii steklarji v Hrastniku. Pričakovala je tovarna velikih naro-Sil za konzervne Rteklenicc, a so ta naročila zdaj izostala. Tudi 10 nekatera prejšnja enaka naročila bila preklicana. Steklarna ie upala, da bo s temi deli lahko bolj zaposlila steklarje. Ker pa <o zdaj zaradi slane ta naročila izostala, je steklarna svoje obratovanje spet skrčila in steklarji bodo spet ob precejšen zaslužek.
Samomor primorskega rojaka. —Na Rožniku, ljubljanskem griču, so našli ljudje na nekem drevesu obešenca. Obvestili so policijo, ki je truplo snela. Zdravniški ogled je dognal, da se je moški obesil najbrže že dan poprej, dne 30. maja. Ugotovili so tudi
svojo tihotapske "obrti". Domneva je zdaj potrjena.
Na Blekovi planini v Karavankah ao namreč našli obmejni stražniki 21. maja dve moAki trupli v snegu. Ugotovili so, da
»ro za trupli KoSnika in Balo- __________
1«. Dne 23. maja pa so skoraj f\ 1 1	•
istotam našli tudi truplo Hudo- UCldVSKC V6S( 1
venikove.
Vsi trije so bili znani tihotapci, ki so pogosto odhajali v Avstrijo po saharin. Ime KoAnika ie v zapiskih obmejne policije dobro znano, saj je zaradi tihotapstva presedel tudi že večje

»VUk.MMM rivkul*
Skupin« Japonoklh in nmtrilklh voJaAklh f« lnlk<>\. kl a, jr inloleilla bankrin v Tnklju.
iz tretjega rajha
zaporne kazni, J^iuarja sta najbrže odšla moška v Avstrijo, Hudovenikova pa jima je šla naproti na Blekovo planino, kjer so se sestali. Ali jih je zasul snežni plaz ali pa so v snegu obnemogli in zmrznili, tega pač ne bo mogoče ugotoviti. V žepih ln nuhrbtnikih so našli mnogo sa-narina.
Košnik je doma iz Tržiča, a njegovi starši žive na Jesenicah, kjer je bila doma tudi Hudovenikova, njegova isvoljenka. Balon pa je bil doma Iz Kapel pri Brežicah ter se je učil v trgovini na Javorniku. Pozimi pa je pustil to mesto ter se udal tiho* tapstvu.
Roparski napad v Mariboru
Ob belem dnevu ae je sredi Maribora izvršil roparski napad na zasebnico Eleonoro Hombeko-vo v njenem stanovanju. Okrog poldneva so pasantl v Vetrinj-ski ulici zaslišali kričanje v njeni hiši, kjer stanuje v prvem nadstropju Hombekova. Kmalu nato je planil nekdo iz hiše in hotel z bežati, a so ga ljudje pri jeli in izročili policistu.
Hombekova je namreč malo poprej stopila iz kuhinje v spalnico ter opazila v nji neznanega moškega, ki je stikal po predalih in tlačil v žep zlatnino in srebr-nino. Zaklicala je in hotela skočiti po pomoč. Toda vlimilec jo je nenadoma zgrabil za vrat ter jo skušal podreti na tla. Začel jo je biti po glavi in obrazu, da bi se onesvestila, kar pa' mu ni u-spelo. Nato jo Je zavlekel v drugo sobo in tamkaj res pobil na tla in teptal po njej. Tedaj je na njeno kričanje prihite! njen brat, v katerega je napadalec prav tako planil in ga začel tolči jhi obrazu. Toda brata ni zmogel in ker ae je bal, da bi kričanje ne priklicalo ljudi v bližino, je pobegnil iz stanovanja in po stopnicah na ulico, kjer so ga prijeli ljudje. Na policiji je i*|K»vedal, da se piše Hajrodin Serdanovič in da je doma iz Banjaluke, brez dela. V njegovih Ž4-plh ao našli mnogo arebrnine in zlatnine. — Hombekova in njen brat sta dobila živčni napad in s«« ona zdravi v bolnišnici.
Ntročite Mladinski list, najboljši nesečnik sa alo> rer.nko mladino f
Huaemanov pogreb; koncentracijska taborišča; likvidiran je unijskega premoženja
Berlin. — (TIS) — Kljub prizadevanju oblasti, da bi prikrilo pogreb Fritza Husemana, predsednika bivše rudarske unije, katerega so naciji ubili radi "poskusnega pobega", se je pogreba udeležilo tisoče zatiranega delavstva. Javnost sploh ni vode-la kdaj bo pogreb, ampak trume delavstva so se pojavile kakor bi vstale iz zemlje. Zato je skrbela —- "podzemska pošta".
Vsled tega iznenadenja Je nn-cijska policija aretirala na po* kopališču osem bivših uradnikov rudarske unije, ker jih je osumila, du so oni obvestili deluv-ske kroge v raznih krajih Nemčije o času Huaemanovega pogreba. Aretiranih je bilo tudi več prijateljev umorjenega delavskega voditelja.
Zakaj so naciji umorili Husemana, je tajnost. Dozdovu se pa, da so ga aretirali in "na begu" ustrelili, ker je bil v stikih z nekaterimi bivšimi delavskimi voditelji. V tretjem rajhu Je to — "zarota", ki je kaznovana po na-cijski justici — z mučenjem in s kroglo v glavo.
Zanesljivo se poroča, da Je bila na pogrelnl v liochumu navzoča tudi tajha policija iz raznih porenjskih mest in da si je zabeležila imenu vseh, ki so se iz njih krajev udeležili pogreba.	c j
Od lanskega maja je bilo samo v Berlinu aretiranih 107 bolj znanih socialistov in unljskih voditeljev. Obsojeni so bili na nad 114 let prisilnega dela iu nad IM) let zapora. Te informacije Je zbralo tajno socialistično gibanje. Iz drugih mest poročajo o sllčnem terorizmu.
Zdaj tudi izgleda, da se bo velik de! premoženja, ki so yu naciji zaplenili unijam in drugim delavskim organizacijam ob času njih razpusta iu je znašalo stotim« milijonov mark, prijel nemških kapitalistov. 2e več podjetij Je vložilo tožlie za "odškodnino", oziroma izgube, ka tere so utr|»elu pod prejfnjim Iktature" avo-
Mladinski kongres v Dctroitu
Detroit. — Nn praznik ameriške neodvisnosti, 4. julij*«, se bo tukaj vršil drugi vsemladin-skl kongres, na katerem bo zastopane več mladine ko kdaj prej v zgodovini dežele. Pod o-kriljem tega kongresa sodelujejo številne mladinske organizacije cerkvene in prosvetne, radikalne in konservativne. Glavni cilj tega gibanja Je zaenkrat boj proti vojni.
Rudarska
stavka 0 Arizoni
Lovvell, Arlz. — Phelps-Dodge Corp. si je nakopala stavko, ko je odpustila osem rudarjev zaradi unijskih aktivnosti. Stavko Je odredila International Union of Mine. Mili & Smelter Work-ers. Voditelji unije pravijo, da je bila stavka <m! začetka efektivna in je morala družba ustaviti obrat.

KI flll.l«
pn
1'rlaor, ko je nrmfcki diktator Hitler otroril prometu nm* rente, kl hodn alužlle tudi mHftarhKi!-n«m namenom tretjega rajha.
režimom radi bodnih unij.
Na drugi strani so sodišča tudi ukazala dr. i<«'yju, vodji nacijske "delavske" fronte, ila mo ra plačeyati obligacije na zaplenjene domove in druga 1 odjel ja svobodnih unij. Za Leyja Je to težji udarec, ker bo moral kn pH a II s t oni odstopiti del ifelavst vil ukradenega premoženja.
Iz tajnega memoranduma Hit-, lerjevl vladi Je razvidno, da tudi liirlinu preti finančni polom iu ne samo "tretjemu rajhu" kot takemu. V t"m m moraudurnu 'mastne oblasti prosijo »entralno |»an< • vlado za finančne pomo.*, ker \ ko a | nasprotnem slueaju ne bo denar j ja za k plačevanje mer.d uslu? I lirnci-m. V nJem *o tudi prlpo i rodila za aičinanje". Central I n« vlada naj asftkelortlri na pri [ mer odpravo nekaterih tram vajffkih prog. ki a« na izplačuj* j jo, in »krči obrat« v nekateri! druyih vladnih podjetjih.
To se sicer nekam čudno sliii ker je berlinska vlada v *vo|i n zadnjem hudžetnem proračunu kazala vse drugačno sliko. Iz t« ga tajn«mi m« morandumn je p.< razvidno, da je bil proračun b — fcunk.
Italija iiče kulije za gradijo cest v Afriki
(Nadaljevanja ■ 1. strani.) vlada lahko rabila to kovino v svojih afriških kolonijah, kjer je srebro medij izmenjave.
Mednarodna komisija, kateri je bila poverjena poravnava spora med Italijo in Abealnljo, je naletela na velike potežkoči in ustavila pogajanja, ker jo prepričana, da ne bi prinesla nobenega rezultata. Italija ua dalj u je s pošiljanjem vojnega materiala, vojaštva in delavcev v Afriko. Samo včeraj so iz Napol ja odrinile štiri ladjo, natrpane z vojaštvom in vojnim materialom, proti Afriki, itali-ja hoče na vsak način imeti 226,000 vojakov v Afriki do 26, avgusta, do dneva, ki ga je določila Liga narodov za rešitev italijansko-abesinskega konflikta.
Pariz, 17. jun. — Pod Musso-linijevo diktaturo nima 42,000,-000 Italijanov nobene besede. Maširierlja, s katero diktator ustrahuje prebivalce, je tako izpopolnjena, da je vsak večji organiziran odpor nemogoč, Ar-turo Bocchini, načelnik fašistične policije, Je za Mussolinljem najniogociiejla osebnost v Italiji.
Splošno priznavajo, da jo Mussolinijev policijski sistem iiajperfektijejši v Kvropi. Ta sistem in fašistična milica tvorila glavno oporo fašističnemu režimu.
Koccbinov i policaji in špiom so povsod. Vsi' aktivnosti so Jim znane in prebivalci se boji 1 govoriti v javnosti, Člani taJ-L policije so uposleui v llolelih
Oblačilna unija ustanovila stavkovni sklad
Nevv York. — feurišni odbor Amalgamated Clothlng VVorkers <d' America je naznanil ustanovitev milijonskega skluda, iz katerega bo organizacija črpala sredstva za boj proti delodajalcem, ki so pričeli reducirati mezde po raz vel javi jen ju zakona obnovo in Industrijskih pravilnikov. Krajevne unije v newyor-škem, čikaškem in roehoster-skem distrlktu so obljubile pri-aiievatl $000,000 v tu sklad. Odbor je posvaril delodajalce, da bodo Izzvali stavku ,če bodo skušali znižati mezde in uveljaviti dolge delovne ure. Na isti seji je odbor sklenil (Midvojiti število organizatorjev, da se čimprej doseže organiziran |e vseh delavcev v tej industriji.
Delna zmaga
lesnih delavcev
Seattle, Wash. — Okrog 10,-000 od 40,000 delavcev, k I so za-stavkali v gozdovih In na parnih žagah na zapadli, se Je te dni vrnilo na delo, ko so štiri večje družbe podpisal« pogodbo ln priznalo unijo.
Seiitlmeut za nudaljevanje stavke je še vedno močan v okolici Seattla. kjer delavci zahtevajo skrajšanje delovnega tedna na :t0 ur, minimalno plačo 05 centov ua uro ln priznanje unije.
Oovtipi iz tretjega rajha
V tretjem rajhu sestavljajo nov finančni leksikon, to jo tolmač vseh pojmov in Is^sed, ki pridejo v poŠt«*v pri flnančni-štvu. Pri leksikonu soddlujejo najboljši strokovnjuki. Leksikon bo kmalu gotov. Tu navajamo nekaj primerov, kl jih sicer nismo utegnili urediti po slovenski abecedi, česar naj nam nihče ne zameri, ampak naj to delo rajši sam opravi, če ga veseli, Evo:
Posojilo — denar, kl se ga ne vrne.
Posojilo, nar, ki se vrne. Goljufija Bilanca Deficit -Devize Upnik, TTgtira
Kapital zadolževanja
l/ombard način izposojanja lastnih dolgov.
Obligacijsko pravo — sestavni del rimskega prava, torej ne-germansko.
Kvarlal glej termin! Maimcija spreminjanje dolgov v posojila.
Stat if t ika moderno zaslep-
ga ran t i ra no — de-ga garantirano ne
«— glej bilanca! -- glej goljufija! — kar Je nevidno.
kislo grozdje, inozemski — smešna
plod doslednega
in restavracijah kot strežniki in' Ovalno sredstvo.
prisluškujejo razgovorom gostov. Ako uli-ijo količkaj sum IJIveg«, sporoči« upravi organizacije, nakar slede aretacije.
Nedavno |c bilo izvedenih več ureta ij ftiitinacijcv v l<omhar> d'ji in v Siciliji, ,/eče so nstr-političnimi jetniki in la bile fašistu n - oblasti iz ekonomskih ozirov . prisiljeno izpustiti več Jetnikov iz zaporo v, ko so obljubili, d.1 bodo šli v Afriko kot delavci.
r«>k, ko se ne plača, hitro s«* množeč
Kij jajo I davni a) iti
( am| zat rb ko se Aiston Tlroli prišli
ib terorizmu, ki ga izva nšlitičfii miličniki, je ne prMo do izgredov v Juž-liji, v mestih Apnliii in inia, katere so n\toritete z oboroženo silo. Prav ta-
Tefmin M<-nieal mrčes.
Nelojalnost upnik, ki za-! hteva svoj denar,
Hranilnica, njena politika —~ I |/lej pod rop!.
•
Pri postajališču Is-rliiiskeiia tramvaja tuji bn/po«e|ii dela-I ver iu čuka bogve na kaj, Poii-ciatu se zdi minljivo in fiksira moža, ki nato izirin«.
f'i*n nekaj or stoji isti breapo-telnl slučajno /ojiet na istem po-
stajališči isti pole čaka tu'
Je dvignil <
med -nem
t, kl -o po pod Italijo 1 na Prim< irejena mo
por proti o misdin eto\ ai v« m med Nkcm, ki lizadja,
•jni
O. iu naliie fielavi Včen Tako pa? No. I
io<Mjiio pride mimo Povej t«, mi, na kaj
i-ial/< m |xsl vlado na-ftoriaiifma f" odgoyo-
o raprli Bernarda." »trriega človeka I Zaradi poštenosti."
Maksim Gor ki:
MATI
fOCZALKN EOMAN

n
Mati in Nikolaj »ta stopila k oknu in gle-
dala, kako je dekle šlo preko dvorišča in izginilo za vratmi. Nikolaj je tiho žvižgal, aedel za mizo in začel pisati.
—	Naj se le peča s tem načrtom, odleže ji! — je dejala mati tiho in zamišljeno.
—	Seveda ... — je odgovoril Nikolaj in obrnivši se k materi vprašal z nasmehom na dobrem obličju — A mimo vaa, Nilovna, je šel ta kelih . . . okusili niste hrepenenja po ljubljenem človeku?
—	No! — je vzkliknila mati zamahnivii z roko, — Kakšno hrepenenja? Strah, da me omože s tem ali onim.
—	AH vam nihče ni bil všeč?
Pomislila je in odgovorila:
—	Ne spominjam se, moj dragi . . . Kako da bi mi nihče ne bil všeč. Gotovo sem koga rada videla ... ali ne spominjam se več!
Pogledala ga je in končala s tiho bridkostjo:
—	Mnogo me je pretepal mož, in vse, kar je bilo poprej — kakor da bi se bilo izgubilo v duši . . .
Nikolaj se je obrnil k mizi, a ona je za hip odšla iz izbe; in ko ne je vrnila, jo je Nikolaj ljubeznivo pogledal i o ogovoril tiho in prijazno gladeč z besedami svoje spomine.
—	A jaz, glejte, sem imel kakor Saša svojo storijo! ljubil sem dekleta — čudovitega, imenitnega dekleta . . . kot dvajsetleten fant sem jo spoznal in odtedaj jo ljubim ... še sedaj jo ljubim, da govorim po pravici! Ljubim jo . . . iz vse duše in večno ...	j
Mati, ki je stalu poleg njega, je opazila, kako je razsvetlil njegove oči topel in jasen sijaj. Položivši roke na naslonjalo, a nanje glavo, je gledal nekam v daljavo in vse njegovo telo, suho in tenko, pa vendar krepko je stremelo nekam naprej, kakor rastlinsko steblo k solnčnl luči.	-------
—	Pa bl se oženili! — je svetovala mati,
—	O! Ona je že peto leto poročena . . .
—	A zakaj se niste poprej? Ali vas ni ljubila?
Pomislil je in odgovoril:
—	Pač, najbrž me je ljubila . . . prepričan aem o tem! A glejte, zmerom je bilo tako: ona je tičala v ječi, jaz sem bil prost, pa je bila ona prosta in jaz v ječi ali v pregnanstvu. (Prav podobno Sašinemu položaju! Končno so jo poslali zu deset let v Sibirijo, strašno daleč! Jaz sem hotel za njo ... Ali pomišljala sva se oba ... Pa sem ostal. A ona je tam spoznala drugega človeka . . . mojega tovariša, imenitnega fanta! Skupuj sta ubežala ... sedaj živita za mejo, da . . .
Nikolaj je končal, snel očala, jih obrisal, pogleda! stekla na luči in jih še enkrat obrisal.
—	Eh, moj dragi! — je vzkliknila ženica prijazno in zmajala z glavo. Smilil se ji je in hkrati se mu je smehljala s toplim, materinskim nasmehom. Nikolaj se je obrnil, vzel pero v roke in se zopet oglasil označujoč ritem svojega govora z rokami.
—	Rodbinsko življenje manjša energijo re-volucionurca! Otroci, negotovost, delo za vsakdanji kruh ... A revo!ucionurec mora razvijati svojo silo neprestano, vse globlje In širše. To zahteva čas — pred vsemi moramo zmerom korakati, ker smo mi, delavci, zgodovinsko poklicani, da razrušimo stari svet, da zgradimo novo življenje. A če popustimo, če ne vdamo utrujenosti, če nus premoti možnost majnih pridobitev — je to klaverno izdajstvo nad našo stvarjo. Nikogar nI. da bi mogli z njim korakati, ne da bi (»okazili svojo vero, In nikoli
ne smemo pozabiti, da Je naša naloga _ ne
male pridobitve, temveč popolna zmaga.
Glas se mu je ojačil, lice mu je pobledelo in v očeh mu je zažarela navadna, zadrževana in enakomerna sila. Glasno je pozvonilo in zmotilo Nikolaja sredi besede — Ljudmila je prišla v lehkem, času neprimernem plašču, z lici, raj mraza zardelimi. Snemajoč raztrgane ga-loše je dejala s srditim glasom:
—	Razprava je razpisana ... za danes teden !
—	Kes? — je zaklical Nikolaj iz izbe.
Mati je urno stopila k njemu, ne vede, ali
Jo vznemirja radost ali strah; Ljudmila je šla poleg nje in je dejala ironično s svojim nizkim glasom:
—	Kes je! Namestnik pravdnika Sostak je ravnokar vročil obtožnico. Na sodniji govore čisto javno, da je sodba že narejena. Kaj je to? Ali se vlada boji, da bodo njeni uradniki premehki z njenimi sovražniki? Tako dolgo in tako temeljito kvari svoje služabnike, a še zmerom si ni v »vesti, da so podleži? . ..
Ljudmila je sedla na divan, si otrla suha lica z dlanmi, v njenih motnih očeh je gorelo zaničevanje, njen glas je prekipeval od gnjeva.
—	Zaman tratite avoj amodnik, Ljudmila!
—	jo je miril Nikolaj. — Ne slišijo vas . . .
Črni kolobarji pod njenimi očmi so zatrepetali, pokrivši obraz z zloveščo senco; grizla si je ustni in nadaljevala: .
—	Proti tebi grem; pa me ubij! To je tvoja pravica, jaz sem tvoj sovražnik. A braneč svo-jq oblast ne kvari ljudi, ne daj, da jih moram prezirati, ne drzni se zastrupljati moje duše s svojim cinizmom!
Nikolaj jo je pogledal skozi očala, pomežik-nil z očmi, zmajal z glavo. A ona je nadaljevala, kakor da bi stali oni, ki jih je sovražila, pred njo. Mati je napeto poslušala njene besede. a ni razumela ničesar in je nehote ponavljala zase ene in iste besede:
—	Sodna razprava . . . danes teden . . .
Ni si mogla predstavljati, kako bodo sodniki s Pavlom, a nenadoma je začutila bližanje nečesa neizprosnega, nečloveško strogega, krutega. Misli so kalile njeno glavo, zastirale ji oči s sivo meglo, pogrezale jo v nekako testeno maso, kar je zbujalo v telesu mrzlico in slabost. Ta občutek je rastel, vsesaval se v kri, grabil srce in ga stiskal in zastrupljeval v njem vse živo fn dobro.
XXIII.
V tem oblaku dvomov in potrtosti, pod težo bridkega pričakovanja, je molče preživela en dan, dva, a tretji dan je prišla Saša ln dejala Nikolaju:
—	Vse je pripravljeno! Danes ob . . .
—	Pripravljeno je že? — se je začudil.
—	Zakaj pa ne? Poiskati sem morala prostor in obleko za Ribi na, vse ostalo je vzel nase Godun . . . Ribinu je treba prehoditi le en del mesta. Na ulici ga sreča Vjesovščikov preoblečen seveda, ogrne ga s plaščem, posadi mu čepico na glavo in mu pokaže pot . . . Jaz ga |n>čakam, preoblečeni In odpravim naprej.
—	Čedno! A kdo je Godun? — je vprašal Nikolaj.
—	Videli ste ga. Na njegovem stanovanju ste se sestajali s ključavničarji,
—	A! Spominjam ae . . . čudak . . .
—	Odpuščen vojak, krovec . . . Malo razvit človek, z neizčrpnim sovraštvom do nasilja . . . in do nasilnikov. Nekoliko filozofa je v njem!
—	je dejala Saša In glodala proti oknu. Mati jo je molče imslušula in nejasno čuvstvo je gorelo v njej.
(Dalj* prihodnjič.)
Izkušnje slovenskega priseljenca
Piše Frank Kroti
(NadaljevanJak	.tako se je tudi zgodilo. To Je
Ravnatelj ne je (Htzneje tudi Mlo v novembru leta 1929, v zamene lotil in me hotel ociganiti, četku ameriške krize in svetov-da In mu dal $:iou za unijsko breipoaelnostl. karto in nadaljnjih $:!00 za delo. V Milvvaukeeju se nisem prav katerega mi je nameraval pre- nič obotavljal, temveč jo takoj skrbeti. Jnr ne mu nisem udal, jodkuril nazaj v Chicago s tovor-ker aem bil )«• dobro poučen o nim vlakom. Ko je vlak drvel po njegovih nakanah. Zatem me jej progi, se mi je približal »hI dru-
začel strašiti, da ne bom dobil dela v Chicagu, toda vse njegovo prigovarjanje ni nič zaleglo. Rekel aem, da mu denarja ne dam pod nol>enim |M»gojern
, V avgustu aem puatil delo v klavnici in tudi nadaljnje učenje v zidarski šoli, katero aem l*»hajal Atiri mraece. ZO|>et me Je prijela želja, da odpotujem v druge kraje.
XXIV
Zapuatil aetn Chicago m «»d|»eljnl |m i cent ni železnici
gega vagona zavirač in me vprašal, kam tem namenjen. Povedal sem mu, da sem pred |»ar dnevi prišel iz Chicaga in da se vračam nazaj. Zavirač ml Je nato pojasnil, da vlak. s katerim se peljem, ne gre v Chicago, temveč v Kansas City.
Jaz aem ae zelo čudil, kako aem ae mogel tako zmotiti. Ml-alil aem. da me hoče zavirač potegniti, toda kmalu aem ae prepričal, da ae peljem
ho vagona in vožnja proti Chicagu se je nndaljevala. Po |>eturni vožnji nem dospel nn cilj. Oglasil sem ae pri znanemu rojaku in pri njem ostal na stanovanju. Po par dneh bivanja v Chicagu sem zopet delal načrte, v katero stran jo bom mahnil. Namen sem Imel zopet odpotovati iz mesta ter se |N>alužitl proste vožnje na tovornem vlaku, del aem v bližino postaje in čakal prilike, da privozi vlak. Okrog desete ure zvečer se je prikazal in jaz sem s« mu previdno približal, zagrabil za drog na vagonu in zlezel na streho. Vlak je odbrzel dalje In v eni uri je že privozil na odprto ladje izven meata.
Ko je vlak drvel enakomerno naprej, aem opazil paznika, ki se mi Je bližal. Kmalu je bil pri meni in začel me je zmerjati in paovati. Odgovarjal mu nisem, ker bi ga še Mj razjezil ln skočiti z vlaka ai niaem upal, ker
m . . , . , v n"|,| n bl Wl lahko ubil, kajti vlak m. -mer. Zavirač mi je priporoči, jr drvel z vso silo naprej Paz-
v naj ae peljem do prve |>o*ta)c v nik Jr tudi prenehal kričati in
Milvftaukee, Naslednji dan sem ' l«wi, tnm naj isatopim in potem L ver jen nem bil da meLaretl šel iprašat za delo v neko livar naj ae odprljem z vlakom, ki bo|ral, kadar <e l„» vlak ustavil V no na :tK. cesti. iMo aem dobil ,vozil naravnoat v Chicago	krwJlJ < M
in lahko bi Ml začel takoj delati, Ko ae Je končno vlak uatavil Uj |n takrat aem sk^d n« thi n aem ae premislil. Potem aem na poatajl. aem izatopil in čakal jin še dam •e ogla-il v uradu Internat n»na I j I*'' ur drugega vlaka, ki je votli llarvester Co., kjer so mi pove- proti Chicagu. Po svoji ne predali, da ne jemljejo novih delav- vidnosti aem ae od|»eljal v na-cev. Celo one. ki še delajo, laalo |*ačno amer 1 Arfl milj. najbrže potiaitili na cesto. Ta- Ko Je priao|iihal tovorni vlak, ko ao ml povadali v piaarni in i»«nn se previdno splazil na atre-
*e mi čudno zdi, da si nisem nog polomil. Paznik Je zijal za menoj, jas aem {»a dal petam vetrn in Jo odkuril preko tračnic. k aem
etn ae nekoliko opomogel, čtl tuhtati, kako bom na-
HOBTlt A ^
daljeval pot. Drugega načrta ni bilo in moral sem zopet gledati da se primem tovornega vlaka
Ni mi bilo treba dolgo čakati Kmalu je privozil drugi vlak in jaz sem zopet zlezel nanj in se odpeljal dalje. Mislil sem potovati proti Toledu, O. a sem vze napačni vlak ter se peljal proti državi Michigan. Seveda aem avojo zmoto šele opazil, ko sem ae že precej časa vozil v napačno smer.
Na tem vlaku sem se vozil vso noč .Naslednji dan se je ustavi na postaji v mestu Grand Ra-pids, Mich. Tam sem izstopil in skušal dobiti vlak, s katerim b se odpeljal nazaj, toda vsled pazljivosti čuvajev se mi ni posrečilo. V mestu sem ostal par dni končno pa sem dobil vlak in se odpeljal dalje proti Detroitu.
Zopet sem se vozil ves dan Zvečer se je vlak približal nek postaji in se tudi uatavil. Jaz sem izstopil, misleč, da ae ga bom zopet oprijel, toda imel sem smolo in nisem mogel dalje, ker so čuvaji strogo pazili, da se ne bi kdo poalužil proste vožnje Bal sem ae, da me bodo prijel ter potisnili za par mesecev v ječo, kjer bi moral bivati ob slab hrani in povrhu še zastonj delati V mestu sem naletel na nekega drugega "trempa", ki sem ga vprašal, kaj in kako. Povedal m je, da tudi on ne more naprej ker so pazniki tako strogi. Potem sva skupaj delala načrte za nadaljnjo vožnjo in ugibala, kako bi bilo najbolje. Odšla ava v neko restavracijo in vsak popila skodelico kave in se malo ogrela. Za nama je stopi) neki policaj in naju povabil, naj stopiva ven, da bi rad nekaj z nama govoril. Po^ srebala sva naročeno kavo in na to brez obotavljanja odšla ven kjer naju je čakal policaj.
Policaj je naju izpraševal, kdo sva, odkod ava prišla in kam potujeva. Povedala sva mu, da sva se pripeljala v mesto na nekem truku ter da zopet čakava na priliko, da Odpotujeva dalje proti Detroitu. Policaj je odgovoril, da ima naročilo, da naju mora aretirati in zapreti preko noči, da je naju nekdo naznanil kot sumljiva človeka, ko je videl, da sva se klatila v okolici.
Nobenega ugovora ni smelo biti in udati sva se morala polica ju, ki je naju posadil na avtomobil in odpeljal v zapor. Ko Je naju potisnil za omrežena okna, nama je še povedal, da bo prišel zjutraj ob šestih in naju izpustil na svobodo. Tako se je tudi zgodilo, toda pripeljal je s seboj nekega človeka, ki je naju zasliševal ln hotel Izvedeti več stvari. Midva sva precej dobro odgovarjala in se izmazala, da nisva bila še dalje za omrežjem. Sodnik je rekel policaju, da naju lahko izpusti, ker se mu ne zdiva sumljiva tička, za kakršna naju je prvotno imel.
Ko sva bila zopet prosta, sva začela s svojim nadaljnjim poto vanjem. Iz mesta sva jo mahnila kar peš in policaj je nekaj časa gledal za nama, kam jo bova u-brala. Pri neki gasolinski postaji kjer sva se ustavila ln napila vode, sva naletela na av-tomobilista, kateremu sva se za smilila. Bil je dober človek in povabil naju je, naj prisedeva. Mene je kar pri srcu poščegeta-lo <sI radosti. Ponudbo sva takoj sprejela in brez obotavljanja zlezla v avto in prijetna vožnja po lepi tlakovani cesti se je nadaljevala proti Detroitu.
Po dveh urah vožnje smo se pripeljali v predmestje IVtroita. Najin voznik ni bil namenjen da Ije in zato sva izstopila ter se mu lepo zahvalila za prosto In udobno vožnjo. On je rekel, da je vse "ali right" in meni je dal pol dolarja, ki naj si ga s tovarišem razdeliva in kupiva potrebno o-krepčilo. Jaz sem se branil, češ. da imam še par dolarjev v žepu, toda voznik Je vztrajal pri svojem.
S tovarišem sva se nato od peljala |k> ceatni železnici v osrčje meata in tam sva se razšla. On je oatal v mestu, jaz sem se pa odločil, da od|K>tujem v Mon roe, kjer je bilo moje prvotno m večkratno bivališče.
Po razhodu s tovarišem sem takoj odšel na avtobusno poata-Jo in ai kupil vozni liatek do Monr«*»ja. Poenourni vožnji aem le doft|>el na cilj in iz«t<»pil. Brez obotavljanja aem ae podal na Winche«ter ulico, kjer aem dobil stanovanje In hrano pri znanih ljudeh.
(hal* »HMdnftf t
| Naročite Mladim*! Hat. naj-boljši menečalk aa *loven«ko mladino!

—Federaceo 1 Muro.
—->»- a e luraa. ]
lo piamo. katerega je spisal agent poljedelskega departmenta, potrjuje, da je administl AAA organizirala pohod bogatih farmarjev v Wa<hington.
Frank Barbič, Cleveland:
nikola
(Nadaljevanje in konec.)
Sedeli smo pri mizi in naročili kavo. Kmalu je naša skupina začela prepevati slovenske pesmi, gostje našminkanih deklet pa so se spogledavali, ker so mislili, da smo vsi tujci. Ši-mrla je nagovorila ena izmed deklet, a je v istem hipu postala jezna radi njegovega odgovora. Ker ni bil sam, je dobil korajžo, nakar se je vnel prepir. V sobi je bil tudi redar, kl Je takoj pričel miriti, nakar je poklical še dva redarja. Naši fantje pa se niso zmenili za policaje. Ženska je zavpila, da je hoče Šimrl Z nožem zabosti, on pa se je opravičeval, da noža niti nima, temveč le privesek na verižici, nekak koščen znak. Nazadnje je vendarle nastal mir in mi smo odkorakali proti domu.
Naslednji dan je bila nedelja. Še nismo ustali, ko ae je prikazal policaj in poklical Simrla, ker je njega edinega poznal, da mora z njim. Cez pol ure sta prišla še dva policaja, ki ata odpeljala Bera, Zevnika, Novačka, Lustiga in Križana. Kot sem zvedel pozneje, so jih zaprli skupaj v gornjegradsko policijsko ječo, potem pa so uklenjene vsakega k enemu ciganu, gnali skoz mesto v trdnjavo. Tam je župan brž vsakemu prisolil 24 ur zapora. Koprive, Jevnik in jaz smo se seveda smejali. V torek smo morali marširati tudi mi v trdnjavo pred župana. Josef, ki se je smatral najbolj prebrisanega, nas je hotel zagovarjati. Zupan pa je trdo dejal: "24 ur vsak, ko oni drugi!" Vse, kar je Josef izprosil od župana, je bilo to, da smo šli lahko nazaj na delo, v soboto večer po delu pa nazaj v ječo.
Zvečer ob osmih smo se zgla-sili na stražnici in pričela se je preiskava, če imamo na sebi cigarete, tobak ali kaj drugega, kar je prepovedano. Mene je pretipaval mlad policaj. Smejal sem se mu, ker me žgačkalo, viš-jepostavljeni, ki je preiskavi nadzoroval, se je pa raztogotil: "Zašto se smejete?1 Supni ga!" Mlad«*c tega ni storil, pokazal je le uradno jezo. da zadosti predpostavljenemu. S tem je bila preiskava končana in hajd v celico.
Zaprti smo! Tema. Slišijo se glasovi. Ne bomo sami. Nekdo je pripovedoval svoje doživljaje. Ne vidimo ga, gotovi pa smo, da leži z ostalimi. Ukazal nam je, naj ležemo kar zraven njih na deske, ki so bile |K>ložene meter od tal in pri vzglavju nekoliko višje. Ker niso bile pribite, se ml zmakne ena. da sem padel ko snop na tla z desko vred. Ropot je prestrašil moje sostanovalce in mene. Za nas je bila to strašno dolga noč. Toda za noč-jo vaclej pride dan.—-
Naslednje jutro, čim smo ae zbudili, je bila prva moja želja, da bi a|M>znal onega pripovedovalca prejšnje noči. Bil je to pravi hrust, ki bi mu prisodil Jedva 36 let. Govoril je večinoma hrvatako-arbski. (Prebivalci oaješke okolice ao ae nazivali za Srl»e in "divanlli" so srbski.) I.e kadar je Josef nagnvoril pripovedovalca v "švabščini." mu je on odgovoril v nemščini. I>e-jal je, da ta ženaka ne mara in
se še nikoli ni brigal zanje. Večino časa prebije v ječah. Prvič je bil v ječi zato, ker je ubil žandarja. Obsojen je bil na šestletni zapor. Drugič je presedel štiri leta, ker je zaklal mesarja. Potem je spet rabil nož na nekem Bošnjaku, zakar so mu prisolili tri leta ječe. Sedaj se klati, za kaznive prestopke pa ga vselej zapro, on pa dobi zastonjsko stanovanje in hrano, da se mu ni treba brigati za delo.
"Nikola," ga vpraša eden sostanovalcev, "zašto si sada tu?"
"Bilo je na 1. novembra, na vseh svetih dan," je odgovoril Nikola. "Bio sam gladan i bez strehe, zašto sem bio prisiljen nešto učiniti, da dobim hrane i kučfe."
Pazno smo poslušali Nikolo in se primaknili bliže. On pa je nadaljeval:
"Sel sem na pokopališče, ker je bilo baš kinčanje grobov. Tam je bilo mnogo ljudstva, kakor običajno. Kaj sem storil? Zlezel sem na obzidno ograjo, za-vpil, hlače dol in jim pomolil sedalo. Razume se, da je bilo to nekaj groznega za dame, meni je pa pomagalo. Aretirali so me in gospodin župan mi je naložil tri tedne kazni. Sedaj jem in spim mirno pa malo delam, da imam za tobak."
"Nikola, ali ti puste kaditi?" je hotel vedeti Josef.
"Ne, in da. Kadim pa le!" se je zarežal Nikola.
Josef mu je obljubil, da mu bo dal ves tobak, ki mu ga je prejšnji večer vzel paznik, čim bo šel na delo. Nikola je bil zelo vesel ponudlie in z veseljem dal navodila, kam naj ga skrije.
Ob osmih, ko smo odhajali iz zapora Koprivec, Josef in jaz, je Josef izpolnil dano obljubo.
Po tem dogodku, ki sem ga bil deležen po nedolžnem, sem se vselej ogibal velike tovariši-je. Štiri in dvajset ur v "špeh-kamri" je bilo zame 24 mesecev. Dolgočasno in mučno, zraven pa glad, ker nam niso dali nikakr hrane. Največ povoda in opozorila za pažnjo nad samim seboj mi je pa dal razbojniški tovariš Nikola. Bil je krvoločen; njemu je bilo človeka ubiti toliko, kot mirni uš.
Kljub temu sem šel še enkrat v dotično gostilno, od koder smo prvič korakali k "Rdeči luči." Z nami je bil Luka. Sli smo radi harmonike. Pili amo, pa prav malo. Bilo nas je pet. Pri bližnji mizi so sedeli Joscfovi
nasprotniki, ki so se naziv "glosare" ali steklarje, so ga. Naenkrat se odpri ta gostilne in notri stopi i Nikola. Pozdravil naa je i sedel k Jenikovim sovražil ki so hitro izrabili prilil hujskanje Nikole proti na naj udari. Nikola pa se koj spomnil dneva, ko sm skupaj, da mu je Josef d baka.
"Ne!" je dejal Nikola. fantje so mi dali tobaka, mi se ne bom pretepal." Odšli smo brez vsake nei Nekako mesec dni po tej čanju z Nikolo v gostilni, se nekega dne sprehajal p panski ulici. Naenkrat blisk prodrl ozračje oster policijske piščalke. Polici drvela skupaj, radovedno stvo pa zanjo. Vsakdo je videti, kaj se godi na oni ulice. Urnih nog jo ubei smer proti gruči, kjer se nudil nenavaden prizor, je stal moški v raztrgani i mazani spodnji obleki, ki, dila slabo protekcijo njego poraščenemu telesu. Bil j kola! Dva redarja sta ga (i vsak za eno roko, tretji j je stiskal s črevesno žilav mu jo je ovil okrog pesti. "Idi!" se je nanj drl re< "Pusti, boga ti—," je vj gotni Nikola. Stiskanje j silno bolelo, kar je bilo či njegovega obraza, ali h« hotel.
"Idi, lopov!" ' "Neču!" Policija je morala pol kočijaža in Nikola se je lepi del na voz ter se s svojim cijskim spremstvom od| Zopet je bil preskrbljen kaj časa.
; To je bilo poslednjih k« videl Nikolo, pa tudi M sem o njem nikdar več.
Ali ste it naročiti II*« Mladinski list svojemu lju ali sorodniku v doi* To Je edini dar trajne * ki ga za mal denar lahko te Mvoicem » Hnmo'
TISKARNA S.N.P.
SPREJKMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoč« dela
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnire. koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem.
češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugi
VODSTVO TISKARN K APKLIRA NA ^l-ANSTV« ■-• TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISK A K1'
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.- Cene zmerne, um.-' PiMte po infonaacije »»• naal«»:
S. N. P. J. PRINTER'
2657-59 SO. LAWNDAIJE A V KM * Telefon Rorknell 4901
CHICAGO. ILL. ^^
Tatu s« doba na talja tudi vm a«taMaa P