1 • ••••••••«
1 • * •*•*•*•*•*•*•*•*•*« IvMvMv/.v
IXvH\
mmmm
mm
i|i*
' #••••••••• • • • .......
IM*;::
*
ÄII
•. ,^^^.v!vXv
s
Ji •	XI'
astnicanka v
*#„
H*pf|
sarajevskem peklu


Podjetje za izdelavo elektronskih naprav
KISOVEC


UVODNIK
Včasih je prav mučno pisati uvodne besede. Vsak od uvodnika pričakuje kup globoko zajetih misli, pa kakšno iskrivo domislico in pametne besede za zgodovino. Pa ponavadi uvodniki nastajajo v časovni stiski, ob utrujenih možganih, kjer ni ne globokih misli ne iskrivih domislic.
Nesrečni Ivan Kramberger je imel tudi v Zasavju privržence, njegova smrt je priklicala v spomin nastope v Trbovljah in drugod po Zasavju. Prav gotovo se marsikdo spominja prodajanja knjig pred trboveljsko banko in nenavadni nastop, ki je včasih vzbudil škodoželjno pritrjevanje, drugič spet sproščen smeh. Skoda, da ni več takšnih Krambergerjev, ki bi naredili marsikomu življenje znosnejše, politiko pa bolj sproščeno, odpeto in privlačno za ljudi.
Marko Planinc
Matjaž Švagan	—/

Funšterc:
Koledar dogajanj, Po prazniku v Trbovljah, Zasavje ima skupne načrte. Ponos ali sramota, Sramotni steber, Kako blizu je nova občina7, Kratke zasavske, Parlamentarce, Istra ni več Ist(r)a, Letovanje, Jetmice
Vaš zelnik:
Zakaj nezaupanje (odgovor Alojza Jeraja Marku Orožnu, Spoštovani Zasavc ...
Tema:
Bodo Srbi pokopali zasavsko gospodarstvo?
Pogovor:
Brane Milinovič: "14 let je bilo dovolj P
Kšajt glavce:
Milanova kost, Romanova rozina,
Naš delež, Kam s kulturno dediščino, Ni nam vseeno
Anketa:
Kam po osnovni šoli?
Reportaža:
Med skalami Sava šumi, Zasavski par 92: Slavi in Bogdan, Hrastničanka v sarajevskem peklu, Indija press, Priloga ob trboveljskem prazniku
Križ kraž:
Nagradna križanka z bogatimi nagradami
Miš maš:
Mladim Zasavcem, Če bi bila predsednik Trbovelj, Pri zdravniku, Dopisovalci,
V Veroni, Nagrade, Zid za tvoj grafit
Žuriramo:
Znanje za varčevanje, Po čem je slava, Stromrauber in Agent LTD, Horoskop, Odgovor vedeževalca
Kšefti:
Kaj je Kaj?, Center za begunce v Radečah, Mednarodno priznanje za kisovško Ultra, Zdrahe v trboveljskem bazenu, Kratke kšefiarske, Mali oglasi, Preženimo dolgčas.
Naša bodočnost
Zdrav duh...:
Pihalni orkester Svea prvi v Nemčiji,
Miha Herzog - Hrastniški zdomec v Trbovljah, Zabeleženo, Gallusova maša v Zagorju
... v zdravem telesu:
Vili o športnem plezanju, Martin o streljanju, Čop znova v Trbovljah, Kratke športne, Rezultati, Cik ca k
Kronično:
Promet, Kradejo kot srake, Požari, Aufbiks
KOLEDAR DOGAJANJ
23. maja - V kapeli ob ruševinah Medijskega gradu ali tudi Galleneck imenovanega se ob 16. uri najprej civilno, nato pa še "pred Bogom" poroči prvi par: to sta Branko Cirar in Marjana Bregar.
26.	maja - Na seji se znova dobijo člani trboveljskega izvršnega sveta in razpravljajo med drugim tudi o kulturi, ki zahteva v tej občini drugačno organiziranje od dosedanjega. Največ sprememb naj bi s tem doživela središčna kulturna ustanova - Delavski dom.
27.	maja - Kup pomembnih točk z dnevnega reda zasedanja vseh treh zborov trboveljske občinske Skupščine bo moral počakati na boljše čase - seja namreč ni sklepčna, zunaj pa je tak sončen dan...
Foto: B. K.
28.	tnaja - Število beguncev v Zasavju se še ne umirja - tega dne doseže 1252, največ, 494, pa jih je v trboveljski občini. Po neuradnih podatkih je vseh skupaj krepko čez 2000.
29.	maja - Petek v Trbovljah in na Izlakah mineva v tekmovalnem duhu: v Trbovljah se v Delavskem domu v poznavanju glasbe in filma pomerijo zasavski osnovnošolci, na Izlakah pa v
raznih športnih panogah delavci in delavke socialnih zavodov in domov iz vse Slovenije.
29.	maja - Trboveljski Rudis
podpiše z Rudniki rjavega premoga pogodbo, vredno 3,4 milijona mark za dobavo samohodnega hidravličnega odkopnega podporja.
29. maja - Ko bije 15. ura, v
Zasavju ustanovijo območni odbor Slovenske nacionalne stranke, bolj znane kot Jelinčičeve. Prva akcija: ukiniti "fešte" Neslovencev v hotelu Rudar v Trbovljah.
30.	maja - Pihalni orkester Svea iz Zagorja zmaga na mednarodnem tekmovanju pihalnih godb v nemškem Bambergu. Eden od spremljevalcev izjavlja, da zato, ker tam ni bilo tudi Trboveljčanov.
31.	maja - 90. obletnico svojega delovanja proslavi Prosvetno društvo iz Čemšenika to nedeljo na prav poseben način: z zbirko Ljudski pesniki pod planino Čemšcniško.
1.	junija - Predsednik predsedstva RS Milan Kučan se z zamudo udeleži pogovora z gospodarstveniki, podjetniki, predstavniki družbenih dejavnosti in občinske oblasti ob trboveljskem občinskem prazniku. Pogovor o razvojnih perspektivah trboveljskega gospodarstva se sprevrže v predavanje o političnem položaju Slovenije.
2. junija - Še vedno finančni minister Janez Kopač se tega dne oglasi v zagorski Svei. Tema pogovora: vprašanja uvoza sodobne opreme, tečajne razlike in podobno.
2.	junija - Paše ena osebnost z Republike se tega dne mudi v Zasavju -
to je dr. Ciril Ribičič, ki obišče hrastniške socialdemokratske prenovitelje.
3.	junija - Vodje zasavskih strank socialdemokratske prenove na novinarski konferenci sporočijo, da je za spust po Savi od Hrastnika do Krškega še vedno dovolj prostora za kakšnih pet "avanturistov" - lahko tudi neprenoviteljev.
4.	junija - Svet revirskih občin se tokrat sestane v smučarskem domu v Kisovcu. Med drugim naj bi "štafetno palico" tokrat prevzeli Hrastničani. Pa jo nazadnje Trboveljčani.
5.	junija - Ministrica za borce in vojaške invalide Anka Osterman obišče zagorske borce, da se pogovorijo o težavah s socialno- varstvenega področja, o problemih borcev in njihovih organizacij.
Pogovor je zanimiv, borci pa ministrico pohvalijo za hiter obisk po izvolitvi.
5. junija - Točno opoldne v Hrastniku Stanovanjsko komunalno podjetje Hrastnik podpisuje pogodbo z avstrijskim Saubermacherjem o pilotnem projektu ločenega zbiranja odpadkov.
Polona Malovrh
Foto: V. Vidmar
ZASAVC Izdaja Zasavc d. o.o., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Borut Markošek. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik, Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Katja Božič (Žuriramo), Borut Markošek, Jože Bertole (Kšefti), Nande Razboršek (Zdrav duh...), BarbaraKus (... vzdravemtelesu). Oblikovanje in računalniški prelom: čvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t. št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
Po prazniku v Trbovljah
Tokratno praznovanje je bilo v primerjavi s praznovanji pred leti skromno. Praznik so obeleževale izobešene državne zastave ob glavnih cestah, kakih večjih prireditev v počastitev tega dne ni bilo. Tokrat je po dolgih letih odpadla tudi skupna likovna razstava del članov domačega Relika in jeseniškega Dolika. Pomanjkanje sredstev se pozna tudi na tem področju ; ne le v Trbovljah, pač pa tudi drugod.
Na praznični dan je bil v predavalnici Delavskega doma razgovor domačih gospodarstvenikov in politikov s predsednikom
Predsedstva republike Slovenije Milanom Kučanom, članom Predsedstva Dušanom Plutom, podpredsednikom vlade Viktorjem Žakljem in ministrom za energetiko Francem Avberškom, potem pa se je pričela v gledališki dvorani osrednja proslava. Župan Franc Majnardi je v svojem slavnostnem govoru orisal stanje v trboveljski občini, v kulturnem programu pa sta nastopila Moški pevski zbor Zarja in Delavska godba Trbovlje. Podelili so Prvoju-nijska priznanja, ki so jih prejeli podjetnik Jože Goznikar, akademski slikar Janez Knez in Prostovoljno gasilsko društvo Čeče.
Tine Lenarčič
Zasavje ima skupne načrte
Prejšnji teden je bila seja sveta revirskih občin. Srednje šolstvo se ne reorganizira, kot so načrtovali. Mudi pa se. Zaradi počasnosti se lahko poslovili od strojne in elektro šole, gospodinjsko gostinski šoli primanjkuje prostora, v sklop hitrih rešitev pa sodi tudi hrastniški dijaški dom, ki naj bi ga že julija začeli prenavljati v dom za starejše občane. O enotnem ogrevanju zasavskih mest, ki naj bi jih hude onesnaženosti rešil plin, so načelno soglašali. Tako bodo pred republiko in Petrolom nastopali skupaj za pridobitev sredstev in zadostnih količin plina. Dotlej pa bodo v vsaki občini nadaljevali z že začetimi koncepti ogrevanja.
V svetu revirskih občin vsako leto prevzame neprofesionalno vlogo predsednika drug član. Janeza Režuna, zagorskega župana, je zamenjal Franc Majnardi, trboveljski župan. Po vrstnem redu bi bil sicer te funkcije deležen hrastniški župan Leopold Grošelj, vendar je z argumenti o reorganizaciji slovenskih občin, njegovih obveznostih v republiki in kadrovskih težavah v delovnem okolju podkrepil pobudo o predaji funkcije naslednjemu po
Po prazniku v Trbovljah
Dejstvo je, da letos (pa tudi že nekaj let poprej) pravih razlogov za praznovanje ni. Milan Kučan je sicer na pogovoru rekel, da je gospodarska podoba te občine podobna stanju drugje po Sloveniji, vendar da ima tudi nekaj specifičnosti. Seveda pa so te specifičnosti hudičevo velike: njegov kolega v Predsedstvu Dušan Plut jih je označil za zelo pereče stanje na področjih razvoja, sociale in ekologije.
Na teh področjih je sicer bilo nekaj truda, vendar učinki problemov ne odpravljajo. Predvsem v reševanje delovnih mest usmerjen denar iz občinskih obveznic je resda pripomogel k blažitvi problemov, je pa na drugi strani za nekaj prihodnjih let onemogočil reševanje težav, saj bodo dolgovi iz projekta obveznic oklestili prihodnje proračune za več kot tretjino, medtem ko prihodkov iz tega projekta v bližnji prihodnosti ni videti. Del tega denarja jim bo verjetno uspelo dobiti iz državnega proračuna, vendar Trbovlje rabijo znatno več.
Da bi prazniki bili spet prazniki, bo moralo občinsko vodstvo pripraviti strategijo razvoja, ne pa le programe gašenja požarov, od državnega vodstva pa ne izprositi tu in tam kakšen tolar, ampak na podlagi preračunane povojne gospodarske zgodovine izterjati revitalizacijo mesta in regije. Vzorov je v Evropi dovolj.
vrsti. Nalogo predsednika sveta bo prevzel prihodnje leto. Člani sveta so menili, da je obstoj sveta nujen, saj bo ne glede na prihodnjo organizacijo lokalne uprave Zasavje še vedno našlo skupne interese za medsebojno povezovanje in enotno nastopanje navzven.
Roman Rozina	Ivana Laharnar
Gostje na trboveljskem občinskem prazniku.
Foto: Tone Podbevšek

sy7y?y/
mm/m w
mm
Ko je bila leta 1979 zgrajena glavna avtobusna postaja v Zagorju, je bila s svojo drzno obliko in snežno belino v ponos mestu. Danes je predvsem v sramoto. Mimogrede, projektant je za njeno idejno zasnovo dobil celo nagrado.
S kovinskih delov, ki jih napada rja, dež pušča rjave sledi po stenah. Zanemarjeni peroni, popisane stene, s stropa visijo kapniki. Ponekod je lesen strop že odpadel, prav tako so odpadle tudi nekatere table, ki označujejo peron, in še bi lahko naštevali - to je današnja podoba glavne avtobusne postaje v Zagorju.
Gre za objekt, ki stoji sredi Zagorja, zato bi moral biti urejen. Že od lanskega septembra je Integral pribit na Sramotni steber v Zasavcu, pa še vedno nobenih sprememb.
Direktor Integrala Ivan Pavšek odgovarja, da so dela že v "teku", in da upa, da bodo uredili postajo do jeseni. Vendar pa morajo najprej poiskati najboljše ponudnike. O adaptaciji objekta so se zaenkrat pogovarjali le s komunalnim podjetjem Kodag iz Zagorja. Ivan Pavšek še dodaja, da je objekt predrag za vzdrževanje, da je nefunkcionalen, in da takšnega Integral za svojo dejavnost ne potrebuje. Napačne so že nekatere temeljne postavke, kot ravna streha, nepravilno izbrani materiali, ni skladiščnih prostorov. Prenova postaje naj bi stala približno milijon tolarjev.
K zanemarjeni podobi postaje prispevajo tudi nekateri potniki z risanjem po stenah, uničevanjem klopi in smetnjakov. Res pa je tudi, da bi lahko postajo vsaj z rednim čiščenjem ohranili v ponos mestu in prebivalcem. Upamo lahko, da bodo Integralovci do jeseni res postorili tisto, kar so si zadali. Dobra volja je že pol uspeha. Do takrat (torej do jeseni) pa jih bomo začasno sneli s sramotnega stebra.
Denisa Huber
Priznanje prizadevnim
Delavci, zadolženi za organiziranje bivanja beguncev pri nas, so imeli v preteklih tednih, pa tudi še sedaj, dela na pretek. Takšnega napora ni bilo lahko premagovati, skrb do sočloveka v hudi stiski pa je bila tista, ki ni dovolila priznati utrujenosti ali naveličanosti. Vprašanje nista bila niti ura niti dan. Izvršni svet iz Zagorja je Občinskemu odboru Rdečega križa, Občinskemu štabu Civilne zaščite, Centru za socialno delo in Oddelku za obrambo in zaščito izrekel priznanje za nesebično in organizirano delo pri sprejemu beguncev iz Bosne v občini Zagorje.
I.L.
Z-
Sramotni steber
Tokrat na sramotni steber pribijamo zagorslj gasilce. Pa ne zato, ker ne bi znali gasiti. Nasprotno. Z to so pravi strokovnjaki. Očitno pa se malo manj dobil. Ib razumejo na nekatere druge reči. Ne le meseci, žel koledarji so se zamenjali medtem ko gradijo in zidajo i svoje nove prostore. Ob tem gre gasilcem resnično vsa pohvala, saj bomo s tem Zagorjani in še kdo v večji meri L varni pred požari in podobnimi nezgodami. Žal pa so ob vsem tem očitno pozabili, da kdaj pa kdaj kdo rabi tudi 1 parkirno mesto na prostoru pred domom LO. Da ne izgubljamo besed o tem, kako je ob sobotah... Gasilci so si namreč okolico doma LO očitno že kar priposes-tvovali, kajti tam je že ves čas možno najti skoraj vse, kar je potrebno za gradnjo. Da ne bo kakšnih pomot, smo J na steber pribili tudi sliko s tega delovišča.
, - ,

Sl ^
A
Ih'.
Še vedno nismo pozabili cvetk z zadnjega sramotnega stebra. Še vedno boste zaman iskali POLICIJO, čeprav boste na ulicah kdaj pa kdaj le videli uniformirane može postave. Je pa še vedno vse polno napisov MILICA Še vedno vam ni potrebno kamenjati napisa RTV Ljubljana na trboveljskem Delavskem domu, kljub nenehnemu dviganju naročnine, saj so že lep čas RTV Slovenija.
V Zagorju boste še vedno zaman iskali Samoupravno komunalno interesno skupnost na Ulici talcev številka 1. Takšnih lepih napisov je po zasavskih ulicah še veliko. Mi smo jih izbrali le nekaj, pa se pristojni v tem času tudi za te niso pobrigali. Morda se bodo do prihodnjič.
B.M., Foto: Tomo BrezovtA\
Spust po Savi
Socialdemokratska prenova je 6. junija na zanimiv način opozorila na probleme vode, nazadovanje programa za njihovo očiščenje in na problem pitne vode. Osrednji ekološki spust seje začel v Hrastniku, kjer se je 20 mož in žena v spremstvu članov h častniškega brodarskega društva v dveh gumijastih čolnih podalo na pot do Krškega. Dobro vožnjo sta jim zaželela hrastniški župan Leopold Grošelj in predsednik SDP Ciril Ribičič. Kljub temu, da so potnike plašili tudi s tem, da čolna puščata, kakšnega posebnega strahu ni bilo, saj Sava vendarle ni tako zelo onesnažena, da se v njej ne bi dalo plavati.
Kako blizu je nova občina
Sedaj, ko so o lokalni samoupravni pripravljene teze za osnutek zakona, ko je po več kot 80 posvetih širom Slovenije, skupščinska komisija za lokalno samoupravo zbrala številne pripombe in na-s-vete, se začenja skupščinski postopek, ki bo po besedah predsednice odbora Darje Lavtižar - Bebler, gotovo eden najtežjih. Novih slovenskih občin naj bi bilo več kot 230, od tega bi jih okoli 40 odstotkov štelo od tri in pet tisoč prebivalcev. Poleg tega je občina z novim političnim sistemom izgubila svojo vlogo in funkcijo pa tudi mandat sedanjim oblastem poteče v naslednjih dveh letih. O vsem tem je tekla beseda na razgovoru v Radečah, ki sta se ga udeležila tudi predsednica odbora za lokalno samoupravo slovenske skupščine Darja Lavtižar - Bebler in magister Stane Vlaj, koordinator in svetovalec pri pripravi zakona.
V odboru so želeli, da bi v Sloveniji k razjasnitvi zadev pomagale eksperimentalne občine, pa je za njihovo uvedbo zmanjkalo časa in denarja. Kljub temu sta gosta menila, da bo potrebno nekaterim okoljem dovoliti, da bodo šla nekoliko naprej. Mednje bi lahko vključili tudi bodočo občino Radeče. Gosta sta povedala, da so redka okolja, kjer bi bilo dovolj samoiniciativnosti, ker pač vsi čakajo, kaj bo rekla republika.
Radeče so med tistimi redkimi kraji, ki so opravili vrsto aktivnosti in program, ki naj bi na koncu obrodil sadove. V razpravi je bilo opozorjeno, da bo ob razdružitvah gotovo prihajalo do konfliktov, še posebej zaradi premoženja in najbrž tudi dolgov. Ljudje so spraševali, kakšne bodo pristojnosti regij in kaj bodo krajani kot koristniki občinskih uslug pridobili z novo lokalno skupnostjo. Nekdo je bolj za šalo dejal, da slabše kot je, gotovo ne more biti, pa še sedež občine in tiste, ki jih bodo lahko kritizirali, bodo imeli bliže. Nekaj resnice je tudi v tem.
Franci Kadunc
Borci z ministrico
Temeljna zahteva članov borčevske organizacije Zagorje, ki je 5. junija gostila ministrico za borčevska vprašanja Anko Osterman, je bila, da je treba vse zadeve s področja varstva pravic borcev vrniti v izhodiščni položaj pred volitvami. Ministrica jim je povedala, da se pripravlja nov krovni zakon s področja varovanja borčevskih pravic, kjer bodo zajete vse kategorije vse tja do internirancev, ukradenih otrok in vojnih invalidov iz leta 1991. Pri varovanju njihovih pravic pa naj bi država vzpostavila prioriteto, saj ni povsem isto partizanjenje kot nasilna mobilizacija v nemško vojsko. Borci so zahtevali še poenotenje na področju participacij in borčevskih ambulant, kjer so zadeve po različnih občinah različno urejene. Pri obeležjih oz. preimenovanjih pa pričakujejo zmernosti.
R.R.
O vladi, SDP in volitvah
Na javni tribuni pod naslovom SDP, vlada, volitve je v tem tednu v Hrastniku govoril dr. Ciril Ribičič, predsednik stranke, za katero je dejal, da nova vlada brez nje ne bi dobila zadosti glasov za zmago. Staro, Peterletovo vlado je pokritiziral, češ da mnenja opozicije ni hotela nikoli upoštevali, o novi pa je dejal, da jim kakšnih pomembnih resorjev ni zaupala, da pa povsem nepomembna mististrstva za delo, za drobno gospodarstvo in za vprašanja borcev tudi niso. Glede volitev SDP podpira proporcionalni volilni sistem, sam Ribičič pa meni, da bodo morale na njih tudi levica in levosredinske stranke stopiti skupaj, saj bi s tem pridobili ne le glasove svojih članov, temveč tudi glasove neodločenih, simpatizerjev in vseh razočaranih nad dosedanjo desno konzervativno oblastjo.
P.M.
Nova stranka
Koncem maja smo v Zasavju dobili še en t.i. območni odbor stranke - tokrat Slovenske na-
R.R.
Foto: Branko Klančar
cionalne ali bolj znane kot Jelinčičeve, ki ima po besedah vodstva že zdaj 30 članov, še enkrat toliko pa je simpatizerjev. Menda so med temi tudi ljudje na vodstvenih položajih nekaterih firm, ki prav zaradi svoje funkcije javno k stranki ne bi želeli pristopiti, jo pa podpirajo in so ji pripravljeni nuditi tudi vso strokovno pomoč. Tako npr. že pripravljajo gospodarski program stranke, ki ga mislijo predstaviti oktobra na t.i. Tednu SNS. Sicer pa "Jclinčičevci" tukajšnjim vladam zamerijo marsikaj, ker da po njihovem niso storile prav dosti oz. nič za boljše stanje v Zasavju. Vzrok za to vidijo v njihovi "poskomu-nistični" politiki. Prve akcije se je stranka že lotila: radi bi ukinili zabave, ki jih koncem tedna v kegljišču hotela Rjidarv Trbovljah prirejajo Neslovenci na delu v Sloveniji.
A.H.
Kopač v Svei
Prejšnji teden sta zagorsko Sveo obiskala takrat še finančni minister Janez Kopač in njegova svetovalka Tatjana Mlekuš. Z vodstvom in strokovnimi delavci sta se pogovorila o možnostih uvoza sodobne opreme, seveda ob še sprejemljivih carinskih dajatvah. Beseda je tekla tudi o tečaju tolaija, v povezavi s tem pa še o višini obresti, prispevkov, davkov in drugih stroškov.
LL.
Ribnica in Zagorje
V soboto 6. junija sta Janez Heningman in Janez Lipec, predsednika vlad iz Ribnice in Zagorja svečano podpisala tako imenovano "pismo o nameri". V njem je zapisano, da sc predstavniki obeh občin že dlje časa uspešno dogovarjajo o reševanju skupnih problemov in da so velike možnosti sodelovanja med občinama. Do 15. julija bodo v obeh občinah pripravili dokument o medsebojnem sodelovanju, kasneje pa naj bi bila podpisana "Listina o pobratenju". O tem bodo zbori skupščin odločali že.do konca tega leta.
LL.
Neuspešno
dogovarjanje
Ko so vsi pričakovali, da bo prišlo do podpisa pogodbe med Ministrstvom za notranje zadeve republike Slovenije in Termami Laško o prevzemu zdravilišča Rimske Toplice, se je spet zataknilo in se je podpis odmaknil za nedoločen čas. Vzrokov za to je več, med glavnimi pa gotovo visoka mesečna najemnina (15000 DEM) in število delavcev, ki bi jih morali ponovno zaposliti v omenjenem objektu. Poleg tega je še vrsta ostalih pripomb. Te bo z ministrstvom poskušala razrešiti pogajalska skupina, ki so jo v Termah razširili še z nekaterimi strokovna j ki.
Zadeva se za Rimljane, ki so vrsto
Foto: B. K.
let sanjali o tem, kaj vse bi se dalo narediti iz omenjenega objekta, vleče kot jara kača. To pa pušča posledice na vseh področjih. Turizem, ena od možnih panog, ki bi tudi Rimske Toplice uvrstila med slovenske zdraviliške kraje, se vse bolj odmika, dejstvo pa je, da je letošnja turistična sezona zagotovo izgubljena. Zdravilišče je eden redkih objektov, ki ni bil poškodovan ob selitvi bivše armade iz Slovenije. Škoda pa bo nastala zdaj, saj prazni objekti samevajo in če bo tako še do
jeseni ali zime bodo posledice daljnosežne pa tudi ugled samih toplic bo težko povrniti.
Franci Kadunc
Obnovljen del Partizanske ceste
Do konca maja so v Trbovljah večinoma dokončali obnovitev Partizanske ceste od Radeja do Požuna. Na 240 metrov dolgi cesti so opravili precej obsežna dela. Najprej so pod cestno površino zgradili toplovod za ogrevanje Kovinarske in strojne šole ter bližnjih stanovanjskih blokov ter individualnih hiš. Zaradi dotrajanosti domala vseh komunalnih naprav na tem območju pa so zatem zgradili še glavno kanalizacijo, položili so nov cevovod za pitno vodo ter cevi za razne telefonske in druge napeljave. Uredili so tudi pločnika in cesto asfaltirali. Dela je v glavnem opravilo domače SGP Zasavje.
T.L.
Letovanje zagorskih otrok
Letos se vrata mladinskega počitniškega doma v Vrsarju ne bodo odprla pred 1. julijem. Starši in šolska vodstva so soglašali, da tokrat običajne junijske šole v naravi ne bo. V vseh šolah pa je že razpis za letovanje. Stroški za 14 - dnevno bivanje so preračunani na približno 11 tisoč tolarjev. Organizatorji počitnikovanja sodijo, da se bo nabralo dovolj prijav za vse štiri izmene, kolikor naj bi se jih to poletje zvrstilo v Vrsarju.
M.V.
Društvo
hrbteničarjev že deluje
Pred kratkim so v Hrastniku ustanovili Društvo "hrbteničarjev"; torej po tem, ko je prenehala z delom Skupnost zdravstvenega zavarovanja, ki je na področju Hrastnika in Trbovelj prispevala denar za izvajanje dejavnosti. Določena sredstva zdaj pričakujejo od obeh občin in tudi nekaterih podjetij. Svojo dejavnost so razširili, saj poleg razgibalnih vaj v vodi (te organizirajo
vsak ponedeljek ob 18. uri v hrastniškem bazenu) organizirajo tudi predavanja, kupujejo ustrezno literaturo in pripravljajo posvetovanja.
T.L.
Sodelovanje
upokojencev
Društvo slovenskih upokojencev v Gorici in Društvo upokojencev Trbovlje sta že 1984 leta podpisali listino o pobratenju. Ker društvi še vedno tesno sodelujeta, so se štirje predstavniki Društva slovenskih upokojencev Gorica 20. maja v Trbovljah udeležili pogovora o upokojenskih organizacijah na tej in oni strani meje in o problemih upokojencev. Podobno srečanje in nadaljevanje razgovorov bo konec junija v Gorici.
T.L.
Prodajni kioski se selijo
Pristojni organi občine Trbovlje so se odločili, da je treba kioske na Trgu revolucije preseliti na drugo lokacijo, na prostor, ki so ga že lani namensko uredili tam, kjer je včasih stala Forte-jeva dvorana. Ob Trboveljščici nameravajo nadaljevati gradnjo kolektorja in urediti kanalizacijo od Trga revolucije do Partizanske ceste.
T.L.
Mozaik načenja zob časa
Mozaik na trboveljskem delavskem domu je načel zob časa. Kamenčki so pričeli odpadati in treba bo urno pogledati, kaj lahko storijo, da bi ga zaščiti pred propadom.
R.Š.
Mozaik bo treba popraviti.
PARLAMENTARIJE
Hrastnik
Hrastniška vlada je že opravila, parlament pa še čaka razprava o njihovem kulturno rekreacijskem centru. Posebej za reorganizacijo in dopolnitev ponudbe izbrana delovna skupina, ki jo vodi Alojz Deželak, je stuhtala nekaj predlogov.
Trim kabinet se že spreminja v savno, solarij in prostor za ročno masažo. Kabinet je bil slabo izkoriščen, sprememba pa ni bila draga in tudi v prihodnje naj ne bi imela slabih denarnih učinkov. Tudi drugi predlog je tren-dovski. Dogradili naj bi igrišče za squash in fittnes kabinet, kar so vse (to govore tudi imena) jako fine stvari. Kakšnih šest milijonov tolarjev vredno investicijo naj bi tisti, ki radi nabijajo žogico ob zid ali pa se radi potijo ob, na ali pod raznoraznimi orodji povrnili v šestih letih. Povezali naj bi tudi kegljišče in športno dvorano. S tem bi podiralci kegljev dobili potrebne garderobe s kopalnicami in sanitarijami, obiskovalcem športnih prireditev pa se ne bi bilo treba več drenjati le pred štirimi stranišči.
Delovna skupina predlaga še, da bi se v KRC vključila tudi Počitniška skupnost, s čimer naj bi se znižali stroški, hkrati pa izboljšala rekreacijsko - letovalna ponudba. Odprli pa naj bi tudi dve delovni mesti -organizatorja in (pogodbeno) sekretarja Zveze kulturnih organizacij.
R.R.
Zagorje
Konec maja so člani IS pregledali realizacijo občinskega proračuna za prvo četrtletje. Začasno financiranje je bilo izjemno omejeno, to pa je povzročalo precejšnje likvidnostne težave. Odgovorne za delitev proračunskih sredstev vznemirja predvsem investicijska dejavnost v občini, obljubljenih sredstev iz republike pa še ni. V strokovnih službah so zato predlagali porabo uskladiti s sedanjimi zmožnostmi, sicer bodo redni porabniki proračuna še bolj tanko piskali. Agencija za razvoj pa je dobila nalogo, da pripravi poročilo o prodaji in plasiranju obveznic.
Še dan pred sejo sveta je bilo slutiti, da bodo programske zasnove za proizvodno -obrtno cono v Kisovcu dobile zeleno luč, pa je prispela pripomba Janeza Vidmarja, direktorja firme Elektroprom, naj v okviru obrtne cone nekateri rudarski objekti ostanejo tam, kjer so pač zgrajeni. Ker so programske zasnove predvidene popolnoma drugače, je IS sklenil dobiti dodatno mnenje strokovne institucije, potem pa bodo vsa mnenja ponovno pretehtali na seji vlade. O TVD Partizan, ki se le stežka preživlja in nima stalnega upravl-jalca, so člani vlade kot eno možnih oblik upravljanja nakazali KC Delavski dom. Od vodstva Partizana Slovenije, ki je lastnik, pa pričakujejo, da bo pravično reševal lastništvo. Ta dan se je izvršni svet seznanil tudi s poročilom o delovanju zbirnega centra v Kisovcu.
I.L.
Trbovlje
Kot kažejo izkušnje zadnjih nekaj let, lahko postanejo majske skupne seje vseh treh zborov trboveljske občinske Skupščine usodne. Kot po pravilu so namreč nesklepčne. In taka je bila tudi zadnja, 20. po vrsti, sklicana za 27. maj.
Na njej naj bi po načrtovanem dnevnem redu spregovorili kar o nekaj niti ne najbolj nepomembnih zadevah: npr. o gospodarjenju v občini v prvih letošnjih mesecih, pa o izvajanju občinskega proračuna v istem obdobju in tudi o problematiki osnovnega šolstva. Tu pa je bilo še nekaj poročil - med drugim organov za notranje zadeve, medobčinskega inšpektorata ..., nekaj delegatskih pobud in vprašanj, pa volitve in imenovanja. Glede slednje točke so ostale zadeve odprte še od zadnjega zasedanja zborov: medtem ko so vprašanje direktorja Splošne bolnišnice v Trbovljah rešili, pa se niso strinjali s predlogom Ministrstva za notranje zadeve glede novega komandirja Policijske postaje v občini. Čigav predlog bo torej "zmagal"?
In ker je bila majska seja zadnja pred 1. junijem, občinskim praznikom, treba pa seje bilo izjasniti tudi glede predlaganih kandidatov - dobitnikov prvojunijskih priznanj, je župan kljub nesklepčnosti glasovanje o tem vendarle "izsilil". Zaradi nekaj nevestnih poslancev pa takšna zadeva res ni treba, da pade v vodo!
Skoraj pa bi se zataknilo pri občinskih obveznicah oz. ob pripombah nekaterih poslancev glede poročil tistih firm, v katere je trboveljska občina, za to, da bi rešila 1000 delovnih mest, vložila nekaj nad sedem milijonov mark v obveznicah. Poslanec LDS je zahteval, da se finančna poročila delniških družb, ki so javna, prikažejo in se nato tudi berejo po naslednjem vrstnem redu: kot bilanca stanja, uspeha in finančnih tokov.
Nakar se je Skupščina do nadaljnjega razšla...
All.
v. ■ ßUfSSfcÄ*
Trboveljske poslanske klopi,
Foto: B. Klančar
(Tudi) Istra ni več Ist(r)a
Bila je drugi dom marsikateri slovenski družini - tudi zasavski. Tam smo imeli otroška in sindikalna počitniška naselja, vikend in "ta prave" hiške, hodili smo kampirat. Ob prvomajskih praznikih smo z množičnim obiskom otvorili turistično sezono. Vsako leto nas je Istra pričakala z dobrodošlico in prijaznimi, gostoljubnimi Istrani.
Že lansko leto je bila zgodba zaradi vojne v Sloveniji drugačna. V vmesnem obdobju med koncem vojne pri nas in njenim oboroženim začetkom na Hrvaškem je bil obisk še kar množičen in turistični delavci zatrjujejo, da smo prav Slovenci rešili lansko istrsko turistično sezono.
Le kdo jo bo rešil letos? Ko sem konec maja za nekaj dni obiskala Novigrad oz. hrastniško počitniško naselje v Pineti, sem doživela precej neprijetnih presenečenj. Čeprav sem upoštevala dejstvo, da vojna neusmiljeno vpliva na ljudi, ki postanejo zagrenjeni, bolj "temni" in zadržani, vseeno ne razumem, kam sta šli prijaznost in gostoljubje. Večina ljudi je nezainteresiranih za turizem, po lokalčkih posedajo večinoma domačini, v marini je precej manj jaht in čolnov. Celo avtobusnega voznega reda ni moč najti nikjer v mestu, nova avtobusna postaja deluje kot mrtvorojeno dete. Dokaj neprijazna delavka v turističnem biroju je najbrž računala na moj dober spomin, ko mi je v par minutah zdrdrala vozni red avtobusov do Ljubljane...
Trgovine so (še) slabo založene, boutiqui premorejo nekaj (pre)dragih italijanskih izdelkov, kioski se dičijo z že nekaj let starimi razglednicami, ostala ponudba je več kot klasična. Uradno dobite za 100 tolarjev 175 hrvaških dinarjev. Kakorkoli že menjate in obrnete, so cene dokaj visoke, predvsem v primerjavi s kakovostjo ponudbe.
Ob lanskih prvomajskih praznikih je bilo v Istri 20 tisoč Slovencev, letos komaj 500. Strah pred negotovimi razmerami, novice o (naenkrat) neprijaznih domačinih ter o nastanitvi beguncev v nekaterih slovenskih počitniških objektih, so nas zadržale doma. Tudi Pineta je zevala prazna, neobljudena... Dvomi o tem, kako bo rešeno vprašanje lastništva družbenih in zasebnih objektov in kakšni bodo davki na premoženje, glodajo Slovence in jim ne dajo mirno spati.
Tudi nekaj sončka je posijalo med temnimi oblaki. Srečala sem tudi nadvse prijazne ljudi. Albanski slaščičarji in filigranisti, dobrodušna prodajalca v bou-tiquu s konfekcijo in čevlji ter lastnik Art & Fashion shopa so osladili grenak okus. Upokojeni zagrebški arhitekt je svoj razstavno-prodajni prostor opremil z vso ljubeznijo in vrhunskim okusom. Menda smo (bili) prav Slovenci njegove najboljše stranke.
Istra - včeraj in nikoli več? Verjetno ne, zagotovo pa ne takšna, kakršna je sedaj.
Sonja Juvan
Poleti smo šli na morje
Zasavska podjetja in počitniške skupnosti imajo danes večino počitniških kapacitet v tujini. Navadno so bile zasedene že v juniju, sedaj pa so domovi, počitniška stanovanja in prikolice prazni. Za razliko od prejšnjih let letos ni skoraj nobenih želja za letovanje.
Rudniki imajo svoje domove na Rabu, v Crikvenici in Novemgradu. Doslej je bilo premalo prijav, zato so najeli bungalove v Čateških Toplicah. Cementarna ima dom v Crikvenici, počitniške prikolice pa po celi Istri in na Rabu. Če bo dovolj prijav, bodo letovalcem omogočili samoupo-rabo kuhinje v domu. Hrastniška počitniška skupnost vključuje enajst podjetij. Njihovo podjetje v Novemgradu je tik pred registracijo. Sezono bodo začeli 28. junija, prostore imajo že zasedene. Trboveljska počitniška skupnost ima svoje prostore na Lošinju. Kot je videti, bo letos tam prazno. V zagorsko počitniško skupnost je vključenih šest podjetij, kapacitete imajo v Savudriji. Članice se v teh dneh odločajo, ali bodo pripravile vse potrebno za sezono ali ne.
V Vrsarju ima prostore DPM. Šole v naravi tam ne bo, ne bo tudi učencev iz Avstrije, ki so tam vedno letovali. Na vrsti je registracija podjetja, letovanje bo odvisno od prijav. Prejšnja leta so tu letovali le otroci, letos naj bi tudi družine.
Ivana Laharnar
Pet zapovedi
Hrvaški in naš minister za turizem sta sprejela nekaj obojestranskih predlogov za lažje potovanje slovenskih turistov na Hrvaško. Ampak previdnost je mati modrosti, zato nekaj nasvetov v zvezi s tem. Da boste imeli na letovanju mir in da se boste resnično spočili, če ste se namenili v Istro.
Prva zapoved. Hrvaške dinarje kupite v Sloveniji. To lahko storite tudi v domačih bančnih hišah in menjalnicah.
Druga zapoved. Če potujete s svojim vozilom, peljite preko Šmarja, vračajte pa se preko Umaga in Sečovelj. Prihranili boste zamudno čakanje ob vznožju dragonjskega hriba. Tam namreč hrvaški cariniki pregledujejo osebna vozila s puljsko registracijo, kar povzroča občutne zastoje.
Tretja zapoved. Če nameravate v Istri karkoli kupovati, nikar tega ne storite v prvi prodajalni. Stopite vsaj v dve ali tri in prihranili si boste precej dinarjev. Ne pozabite: vsako ceno morate pomnožiti z dve, šele zatem se odločite za nakup.
Četrta zapoved. Ko kupujete naše časnike, če jih sploh bodo imeli, najprej poglejte na datum. Prejšnji mesec so prihajali z enodnevno zamudo.
Peta zapoved. Nikar preveč ne politizirajte, zlasti pa se izogibajte napovedovanjem letošnje turistične sezone. V recepcijah hotelov, kampov in še kje sila neradi govorijo o tem.
Milan Vidic
ggf*
wSjpmtm

jeTüniCEi^
■	Bogata izbira. Ker slišimo očitke, da zagorski župan Janez Režun - Obveznica prevečkrat gostuje v tej rubriki, in ker se nismo mogli odločiti, ali tokrat zapisati, da je v dresu smučarske nogometne ekipe zdržal le tri minute, ali pa daje sprl vlado in smučarje, ali daje pleharje v Nemčijo spremljal z iksemom, ali. da je... redakcija jetrnic sporoča, da Obveznica tokrat kot da ni sodeloval.
■	Dojel je. Po županu je tudi zagorski izvršnik Janez Lipec - Lipe dojel sintagmo odpirati našo dolino navzven. Za začetek bo, te dni, odpotoval v Belgijo, zatem pa na Norveško.
E Na napakah... Tokrat so se na napaki Zagorjanov, pravzaprav protokolarnega človeka Braneta Omahneta - Dolgega, nekaj naučili Trboveljčani. Janez Drnovšek - Gable ni imel v Zagorju, na tekmi vlade in smučarjev, kje parkirati, ko pa je malce kasneje v Trbovlje prišel Milan Kučan - Oče naroda so ogradili ves parkirni prostor, da vsi drugi niso imeli kje pustiti svojih avtomobilov.
E Utrujenost. V Kučanov govor v Trbovljah sta se najbolj zatopila šef gospodarske zbornice Vladimir Ščurk - Mar-ketingar in vsestranski Bojan Gorjup - Računovodja. Iz zatopljenosti sta se prebudila kar krepko potem, ko je Kučan že nehal govoriti.
E Izostanek. Od napovedanih mož in žena iz republiškega vodstva je Viktor Žakelj - Vreča na sestanek ob prazniku Trbovelj krepko zamudil, ministrica za delo Jožica Puhar - Macola je pa sploh manjkala. Zato naj jo zatožimo, da je nedolgo tega bila spet na Izlakah, kjer je med drugim tudi proslavila svoj rojstni dan.
E Volitve. V predvolilni boj za'župansko mesto v prihodnji komuni Izlake seje vmešal tudi šef banke Zdenko Fritz - Deset-din. Tam je odprl namreč menjalnico in v njej prvi dan po dumpinških cenah - najnižjih v Sloveniji - prodajal devize.
E Pretežko. Sekretar trboveljskega parlamenta in vlade Franc Amon - Arni je sicer z zanimanjem poslušal pogovor vodilnega gospodarstvenika in prav tako vodilnega politika, kako na eno anteno priključiti dva televizijska sprejemnika, vendar še
MEHURČEK	
Spodil bi mož od tod	Ne meči, prosim te,
po rodu vse drugačne,	na strpno družbo sence
čez mejo bi pognal	pod krinko, da svariš
celo otroke lačne.	pred lakoto Slovence.
	Luka
pred koncem resignirano ugotovil, daje to za pravnika le prevelik zalogaj.
e Spet dogovorna ekonomija, šeftrbovei
jske vlade Franc Beravs - Iskrica pripravlja dekret o ukinitvi tržne ekonomije na območju Trbovelj. Direktorji firm namreč nočejo niti za 400 tolarjev kupovati brošure Trbovlje - vaš gospodarski partner, ki je po njegovem mnenju vredna vsaj še enkrat več.
E Podpora. S prej omenjenim ukrepom se zaenkrat zelo strinja tudi šef muzeja Miran Kalšek - Čebine, ki ima na zalogi nekaj tisoč izvodov knjige o Čebinah.
E Ogled terena. Potem ko je kratkotrajni finančni minister Janez Kopač - Kramp ugotovil, da je Svea povsem spodobna firma, in da v njej dela kar nekaj včasih vidnih politikov -kot Miro Štrajhar - Kuhinja, Emil Štern - Čeka in Tomaž Klopčič - Žaga, sije že ogledal teren.
E Pa taki rdeči. Poddirektor banke in član trboveljske vlade Lado Lindič - Desettolarjev seje, zraven pa še nekaj moških članov, hudo razhudil zaradi 9. člena kopališkega reda, ki govori o obvezni uporabi kopalnega kostima. K... pa taka rdeča vlada s tako visoko zapeto moralo.
e Zamenjava literature, pred znamenitim
spustom po Savi so se vodilni zasavski prenovitelji Tomo Garan-tini - Lekarnar, Drago Kopušar - Vprašaj in Božo Marot - Tipps odločili, da knjižnicam ponudijo zamenjavo: za vsak izvod romana Trije možje v čolnu so pripravljeni dati en meter Kardelja.
E Poliglot. Dirigent zagorskih pleharjev Edvard Eberl -Oficir se je nemški publiki pred vsakim nagovorom opravičil zaradi jezika, ker da govori nemško kot Winetou. Ob koncu obiska so gostitelji Oficirju podarili tri knjige o Winetouju: da bi se sam prepričal, da njegova nemščina vendarle ni tako slaba.
E VCSClje. Hrastničani se pripravljajo na občinski praznik. Zato seje redakcija jetrnic odločila, da vodilne može tokrat pusti pri miru in jim ne kali dobre volje pred praznikom. Po njem se pa spet srečamo. Bo prav gotovo kaj za zašpiliti.
Dušan Plut: " Da bi šel s čolnom po Savi? Saj nisem prenovitelj ..."	Foto: Tomo Brezovar
Zakaj nezaupanje?
Pod rubriko Kšajt glavce ste dne 14.5.1992 objavili članek Marka Orožna kot repliko na članek v Slovencu Informativna blokada Trbovelj. Ker ste se že vmešali v objavo v drugem časniku, vas prosim, da objavite tudi mojo repliko.
Nezaupanje poslancev je bila v obravnavanem primeru več kot upravičena, dokaz je tudi vaš odgovor. Naša dva vodilna družbeno politična delavca v skupščini sta poslancem zagotavljala, da o tem nič ne vesta, čeprav sta bila poleg (18. 12. 1991), ko ste se o zamenjavi pogovarjali in temu ustrezno tudi ukrepali (stanovanje za novega komandirja...). Prosto bilo delovno mesto namestnika komandirja. Le zakaj niste spoštovanega gospoda Trkmiča predlagali na to mesto?! Ker je vaš prijatelj? Posiljujete pa skupščino (delegate) kot v starih (vaših) časih, ko j e bila beseda zakon. Niste edini iz te branže, ki še vedno tako misli in dela. Da je bila UJV v Trbovljah ukinjena, je prav, povejte pa prebivalcem Zasavja, kje so sedaj arhivi vašega neuspešnega dela, kako so se delile črne točke posameznikom v kartotekah...
Trbovlje si res zaslužijo komandirja bistre in trezne glave. Hvala za nasvet, ker doslej resnično nismo imeli nikogar, ki bi imel te sposobnosti. Vedno so bili pod vašim (ZKS, SDP) vplivom. Vi osebno pa sekretar partije v Hrastniku in nato UJV Trbovelj. Ali niste gospoda Trkmiča preveč ponižali s svojo trditvijo, ponižali pa tudi sedanjega komandirja, ki ga je skupščina izvolila ob vašem soglasju (ministrstva) ob odlični karakteristiki. Je bila to le igra? Le zakaj se je komandir strinjal, da bo namestnik? Prijateljsko prepričevanje?!
Vi ste se zakleli, da se bo policija depolitizirala. Res? V kateri stranki ste sedaj, gospod Orožen, da očitate nam strankarski vpliv in politizacijo?! Kdaj ste izstopili iz ZKS ali SDP ali pa ste morda sedaj v Demokratični stranki pod vodstvom vašega ministra, ki se je tudi zaklel?..., da ne bo kameleon. Ste morda deponirali knjižico, da ni bilo treba napisati izstopne izjave? Čudna so ta vaša pota in gledanja na nove družbene odnose.
In za zaključek. Vsi trije (oba komandirja in vi) ste za obravnavo preko (zakletega) UNZ, javnega tožilca z epilogom na sodišču, ker ste poskušali izkoristiti moč UNZ in njeno nedotakljivost, ker je gospod Trkmič prevzel dolžnosti načelnika ne da bi ga pristojna skupščina imenovala (in razrešila prejšnjega) in ker je gospod načelnik Bokalič odstopil mesto "novemu" ne da bi o tem obvestil občinsko skupščino Trbovlje iz razloga, da je tupoglav in nima trezne glave... Obema načelnikoma se v naprej opravičujem za zle predloge brez njune krivde. Hvala.
Sedaj bolje razumem vašo depolitizacijo, policijske metode dela in sredstva, gospod Orožen, za dosego cilja. Predvsem pa je nas poslance zrevoltiral vaš odnos do našega dela. Hvala in konec, ker čakam še na druge izzive preko "Informacijske blokade Trbovelj", ki so konstruktivnejši.
Alojz Jeraj, Trbovlje
Pojasnilo
Odgovor Alojza Jeraja smo redakcijsko skrajšali, ker je bil odločno predolg.
Spoštovani Zasavc!
Pridružujem se čestitkam ob obletnici izhajanja vašega časopisa. Prebral sem vse številke od začetka do danes. Veliko je zanimivega branja, tudi reklam in vsega, kar spada v časopis. Nikjer ni vse dobro, tako tudi v Zasavcu. Pride do stvari, ki mu niso ravno v čast.
V rubriki Jetrnice imajo ljudje nekam čudne priimke. Kolikor jih poznam, so vsi povojna generacija, tako da ne vem od kod razna ilegalna imena (Gable, Čižek, Obveznica, Jezušček...). Mene taka izkrivljanja imen in priimkov zelo motijo. Dotaknil bi se tudi
rubrike "Pisma bralcev". Rubriko ste namenili bralcem in postavili tri pogoje: resen članek, do 30 vrstic vsebine in poln podpis in naslov. Zakaj to v celoti ne upoštevate. Imam resno pripombo na odgovore v zadnjem Zasavcu. Najprej kratice A.H. Če nekdo članek napiše, naj se tudi polno podpiše. Človek za kratico A.H. pa napiše bombastični naslov, nima pa poguma, da se na koncu članka sam podpiše. Očitajo vam, da ste strankarsko trobilo, v kar pa se ne mislim spuščati. Opazil sem, da nas še vedno obravnavate v raznih člankih kot več vredne in manj vredne prebivalce naših krajev. Zato vam svetujem, da bodite resen časopis. Vsak objavljen članek naj nosi poln in resničen podpis. Tak članek, kot ga je napisal(a) neki Z. K., če je resničen in od srca napisan, naj bo tudi podpisan. Drugače so to zame same laži ali klevetanje, kar pa tudi Zasavcu ni v čast, če ne bo upošteval svojih pravil, ki si jih je zastavil.
Lep pozdrav in brez zamere!
Tone Juvančič, Podkum
Spoštovani!
Veseli smo vašega pisanja, saj časopis pazljivo berete. Z nekaterimi pripombami pa se ne morem strinjati. Nadimki v jetrnicah niso partizanska imena ampak humorno zašiljen pridevek znanim Zasavcem. Mnogi bralci so jih z nasmeškom veseli. Pri pismih bralcev včasih bralca zaščitimo z inicialkami (če to posebej prosi), naslov pa je uredništvu znan. Naši novinarji se pri daljših člankih praviloma podpisujejo. Krajši prispevki pa se že od nekdaj podpisujejo z inicialkami. Kadar uporabimo inicialko, imamo prav gotovo tehten razlog. Takrat za članek odgovarja uredništvo, oz. odgovorni urednik. Zame je precej bolj pomembno tisto, kar je napisano, kot pa, kdo kaj napiše. Ne vem, zakaj naj bi bil članek, ki je podpisan le z inicialkami, laž in klevetanje. Še to: vesel bi bil, da bi napisali, v katerem članku in kako smo obravnavali Zasavce kot več ali manj vredne.
Marko Planinc, odgovorni urednik
"•	Ijggig&ijgg

(9W141SS di*®*®*	1
DOL PR. HRASTNIKU, tel.: 42 533
Wp * TRGOVINA NA DOLU (Pod hriboml)
y7/^xä^/ fckW/ßJriJL
■ÄWiuEmm
%, .y (yJpShizmm k , . /
GRAFIČNE USLtJGF	Ol
(izdelava celostne podobe,	j
.................m....................De^ 7 00-1S,0,»™-1200



w:.v,,,,,,,,,.,
(jostitha Viärßar-Zißert
★ ★★ ★
Ob slikoviti cesti Domžale - Moravče - Zagorje ( Ljubljana -Trojane - Izlake - Vidrga ) leži med zelenimi pobočji raztresena vas KandrSe s privlačno gostilno VIDRGAR - ŽIBERT.
Premore 180 sedežev, 82 postelj, vrt, posebno sobo za zaključene družbe in seminarje, lastno smučišče z vlečnico, tenis igrišča, jedilnik z domačimi jedmi (postrvi, koline, divjačina), pristna vina, poročno sobo in organizira ohcet po starih običajih, svečan sprejem v poročni sobi, ob večeiji pa poslušanje glasbe iz CITR
V okolici je možen lov in ribolov.
ODPRTO VSAKDAN od 9. ure do 22. ure.
Nevsiljivo vam svetujemo: obiščite nas jutri, pojutrišnjem ... vedno boste dobrodošli.

Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni
trgovini z mešanim blagom
KB m M
61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: (0601) 24 350
ODPRTO:
NON-STOP od 7.00 do 19.00
ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00

mesnica-delikatesa
gerdi
MILAN DOLANC
dipl.ing.živilske tehnologije
61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovsko posredovanje
ČE ŽELITE V KORAK S ČASOM, BOSTE PRAVI ODGOVOR NAŠLI PRI NAS! 11
torek, četrtek: 7-30-14.30			petek: 7-30-17.00 J			nede(ja: 9.00-11.00 |
	sreda: 7.30-16.00			L-	I sobota: 7.00-13.00 j		
*	posredovanje in načrtovanje računalniške opreme
*	izdelava programov za različna področja dejavnosti
*	prodaja Software opreme MICROSOFT, BORLAND in drugih
*	organizacija tečajev iz področja računalništva
*	načrtovanje računalniških mrež in prenosa podatkov
ffAJDETTE	na C+sti 2.0. julija 2c xj 2LA.GORJZJ
p>ojKLjr&rrE o<soi/* *si <$11 / / /
Kratek odgovor na vprašanje iz naslova bi se glasil - še zdaleč ne. Čeprav je res, da bodo imeli v nekaterih firmah zaradi blokade Srbije in Črne gore, ki jo je sprejela OZN, nekaj težav. Na celotno gospodarstvo Zasavja zapora ne bo vplivala v tolikšni meri, da bi morali ob tem biti plat zvona. Večina firm se je že pred dvemi leti, ko je stara -Jugoslavija razpadala, odpovedala temu tržišču in ga skušala nadomestiti z drugimi. Seveda se izguba velikega tržišča, kamor so nekateri prodajali več kot polovico svojih izdelkov, pozna še danes. Marsikdo je zaradi vojne v Jugoslaviji zašel v velike težave. YU tržišče je bilo precej manj zahtevno, kot je npr. zahod. Na vzhod pa tudi zasavske firme le počasi prodirajo.
Zanimiv je primer zagorske Varnosti, ki je imela v Srbiji dodelavni posel. Tja je poslala žico v dodelavo. Sedaj seveda nima ne izdelkov ne žice. Na slovenskem nivoju se bodo prav gotovo morali dogovoriti, kako dobiti nazaj vsaj tisto, kar je več kot polovična slovenska last.
Edina zasavska firma, ki so ji v času evforičnega plenjenja po načelu "kar je slovensko, je naše" zaplenili beograjske prostore, je bil takrat Rudis, ki je imel tam predstavništvo.
Zasavske firme niso kar opuščale srbskega trga, v zadnjih mesecih je bilo na nekaterih področjih sodelovanje celo že kar obetavno. Vsi gospodarstveniki v Srbiji se tudi niso podredili politiki in so iskali različne načine za sodelovanje, ki je obema stranema prinašala korist. Še posebej so se za kupovanje in prodajanje na srbskem trgu specializirale nekatere manjše firme, predvsem trgovske. Tako je s Srbijo tekla v glavnem blagovna menjava (plačilni promet je že davno usahnil), ki jo tudi vojna na Hrvaškem ni mogla pretrgati. Zasavski obrtniki so z jugom v zadnjim mesecih sodelovali bolj malo. Šlo je za manjše posle, velikega deleža v poslovanju pa sodelovanje z ZR Jugoslavijo ni pomenilo nikomur.
Vprašanje je, kako reagirati sedaj. Prav gotovo je treba podpreti sankcije. Vendar bi bilo nespametno to tržišče povsem odpisati. Prav gotovo se bodo tudi v Srbiji in Črni Gori razmere spremenile in gospodarstvo je vedno tako prilagodljivo, da bo možnosti za gospodarsko sodelovanje na pretek. Le pretiravati ne bi bilo več pametno.
Bolj zasavsko gospodarstvo skrbi, da bi podobne sankcije lahko uvedli tudi za Hrvaško, čeprav je tudi sodelovanje s Hrvati včasih precej težko. Vendar vseeno marsikomu pomeni prodaja in nakup pri hrvaških firmah precejšen delež v poslovanju.
Pa se sprehodimo po nekaterih zasavskih firmah (kjer smo uspeli dobiti odgovorne) in poglejmo, kaj menijo o sankcijah in kako se bodo odražale na njihovem poslovanju.
IPOZ
Kolektiv je bil tradicionalno usmerjen na južna tržišča. Tja je prodal večino zaščitnih rokavic, doma jih proda le kakih 15 do 20.000 na mesec. Dovolj pove podatek, da so v dobrih časih poslali na jug celo po 200.000 parov rokavic na mesec, zato bo popolna zapora, kajti zaradi vojne v BIH, se je tudi tam ustavila prodaja, povzročila podjetju hude težave.
Gre namreč za proizvodnjo, ki je skorajda ni mogoče prodajati na Zahodu. Najrazličnejše delovne zaščitne rokavice namreč izdelujejo številna azijska in druga podjetja in konkurenca na trgu je izjemno ostra. V Nemčiji je danes mogoče kupiti take vrste rokavic že za 1,30 marke, v Ipozu so izračunali, da ob najvišji storilnosti in brez vsakršnega profita naredijo rokavice v najboljšem primeru za 1,09 marke. Razumljivo, da zaradi tega ne morejo nastopati na zahodnih tržiščih. Sicer pa ne skrivajo ugotovitve, da je bila tovarna ustanovljena predvsem za prodajo rokavic na južne trge, kjer je tudi bilo veliko povpraševanje po njih.
To ne pomeni, da so v Ipozu obstali križem rok. Iščejo vsa mogoča pota, po katerih bi se kljub vsemu usmerili na zahtevna evropska tržišča. Kakšni bodo rezultati, je ta trenutek težje napovedati. Čeprav danes vedno več izvažajo, gre za takoimenovane dodelavne posle, v vrednosti zdaj že okoli 180.000 mark na mesec, to ni celovita rešitev. Morali bodo najti trge tudi za rokavice, ki je vendarle osnovni izdelek kolektiva.
STEKLARNA
V hrastniški Steklarni so imeli največ težav z južnim tržiščem ob začetku razpadanja bivše Jugoslavije. Ob srbski blokadi so bili pred velikimi težavami. Še pred nekaj leti je Steklarna imela v Srbiji kar nekaj velikih kupcev (npr. Takovo in Galenika). V letošnjem letu je predstavljala prodaja in nabava s Srbijo po besedah Stojana Binderja minimalno poslovanje. Zato jih sedanja zapora trga ne bo prizadela. Se pa še danes pozna izguba srbskega trga, saj celotno prodajo na jug le niso mogli nadomestiti s prodajo na zahodna tržišča.

SVEA
Svea iz Zagorja je v preteklosti v jugoslovanske republike posredovala okoli četrtine svojih proizvodov. Z vse večjo usmeritvijo v izvoz je že po lanski vojni v Sloveniji tja usmerjala med 12 in 14 odstotki proizvodnje. Generalni direktor Miroslav Štrajhar je povedal, da je trenutno tudi povpraševanje v Sloveniji umirjeno, kar terja dodatne napore za pridobivanje poslov na zahtevnih za-padnih tržiščih. Prav zapora s Srbijo pomeni v teh aktivnostih manjši časovni zamik, s tem v zvezi pa tudi nekoliko problemov pri prodaji Sveinih izdelkov.
MEHANIKA
Za Mehaniko iz Trbovelj pomeni zapora srbskega trga ustavitev pri dobavi nujnih elementov za njihovo proizvodnjo. V tovarni Rade Končar so nabavljali keramiko, specifično za njihove proizvode. Direktor Mehanike Jože Vodlan je poudaril, da je to problemom dodalo še novega. Te elemente potrebujejo za proizvodnjo, ki jo v večini izvažajo. Seveda že iščejo rešitve, pogovarjajo se z Elektroele-mentom z Izlak. Iščejo tudi možnosti uvoza izolatorjev. Vsaka sprememba pa terja določene spremembe proizvodnega procesa in seveda svoj čas.
VARNOST
Razmere na jugu nekdanje Jugoslavije že dalj časa povzročajo Varnosti izjemne preglavice. Že lani se je prodaja več kot prepolovila, letos pa še bolj. O tem, kako se je zaradi omejitve prodaje zmanjšal tudi dosežen dohodek, neradi govorijo. Sodijo pa, da ga kljub ukrepom in povečanjem izdelovanja drugih izdelkov niso mogli nadoknaditi.
Varnost ne more čez noč poiskati nove trge za zamenjavo zaradi sankcij Varnostnega sveta zaprtih tržišč. Po besedah glavnega direktorja Boruta Drnovška bo trajalo najmanj nekaj mesecev, preden bodo lahko svoje motorje prodajali drugam. Stikale in drugo pa niti ne morejo, ker so pogoji prodaje na zunanjih trgih še bolj negotovi. Če jim bo šlo od rok nekaj načrtov, pa vsaj za zdaj v podjetju še ne premišljajo o pošiljanju zaposlenih na čakanje na delo doma.
TKI
Brane Majes iz TKI Hrastnik je povedal: "Zaporo srbskega trga bomo dosledno spoštovali, kljub temu, da smo na srbsko tržišče izvažali predvsem pralne praške in smo s to republiko imeli za 10 milijonov tolarjev prometa.
To pomeni 5 % celotnega prometa. Ta izvoz ne bomo nadomestili, saj je to praktično nemogoče, ker je slovenski trg poln. Za uveljavitev na drugih trgih pa je potrebnih kar nekaj let. Vsekakor pa bomo nadomestili dobavo materiala iz srbskega področja."
SIJAJ
Direktor Sijaja Marjan Pergar je dejal, da njihovo firmo zapora ne prizadene, ker so že od Cankarjevega doma predvidevali, da zanje ne bo kruha na jugu. Z vojno v Sloveniji so popolnoma prenehali sodelovati s Srbijo in Črno goro. Tako je bil trenutni promet s Srbijo zanemarljivo majhen. Pred vojno so imeli s Srbijo 30 odstotni promet, vendar so se že preusmerili drugam. Surovin iz Srbije niso dobavljali. Veliko bolj, kot blokada Srbije, jih s-krbi, če bi podobni ukrepi veljali tudi za Hrvaško, saj na Hrvaško prodajo kar desetino proizvodnje."
STROJEGRADNJA
Direktor Gojko Pešec je dejal: "U-krepe proti Srbiji vsekakor spoštujemo, čeprav smo s tem zgubili 1,5 milijona DEM. Gre predvsem za pogodbe, ki so bile dogovorjene že prej. Izgubili smo trg, ki se je začel šele prebujati. Kljub temu, da bomo poskušali poiskati nadomestilo na drugih trgih, je izguba srbskega otežila že tako težaven položaj. Ne prizadene pa nas dobava materiala, ker ga ne uvažamo iz Srbije."
TIKA
V trboveljski Tiki so povedali, da so iz Srbije, točneje iz Belišča, dobavljali valoviti karton. Sedaj se bomo morali obrniti na slovenske dobavitelje, to je Valkarton Logatec. Prodaja na srbski trg ni bila tako velika, mnogo več prodajajo v Sloveniji. Prav gotovo pa bodo spoštovali zaporo srbskega trga.
Temo so pripravili: Marko Planinc, Suzana Sivka, Milan Vidic in Ivana Laharnar
Leta 1957je začel delati na rudniku. Od tam gaje pot vodila na takratni občinski ljudski odbor, kjer je bil vse od socialnega do premoženjsko-pravnega referenta. Leta 1968 je za tri leta postal direktor Jelke, nato je bil župan in 78.1eta šel v Steklarno, ki jo je vse do pred nekaj dnevi dokaj uspešno vodil.
Zasavci se radi pogovarjamo o ljudeh, zlasti o tistih, ki so na položajih: političnih, gospodarskih, odgovornih. Zato po treh dolinah kroži veliko govoric, ki jim človek lahko verjame ali pa tudi ne. Nekatere se izkažejo za resnične. Tako je bilo z novico, kije v dnevu obkrožila Hrastnik: Brane Milinovič, dolgoletni direktor Steklarne, največjega zasavskega izvoznika, je odstopil.
Zakaj ste odstopili?
Zaradi bolezni, to je osnovni vzrok. V12 letih sem prebolel hud infarkt, lani pljučno embolijo, potem se mi je začela nabirati voda, tako da sem bil v zadnjih 18 mesecih osem mesecev v bolniški. To seveda negativno vliva na poslovanje, delo, možnosti podjetja. Čeprav je v Steklarni delo razdeljeno na pet sektorjev in so vodje precej samostojni, je prihajalo do problemov, ki jih je treba skupno reševati. Glede na moje zdravstveno stanje sem se odločil, da grem. Delavski svet me je razrešil l.junija. Ne odhajam zaradi težavnega položaja podjetja. Posebno hudih problemov po mojem ni. Podjetje ni prezadolženo, ima le dve večji posojili. Enega v višini 4,7 milijona dolarjev smo letos začeli odplačevati in res negativno vpliva na finančne tokove v pod-
jetju. Enkratno odplačilo znaša 35 milijonov tolarjev...
Koliko je to v primerjavi s plačami?
To so približno enomesečne bruto plače. Zaradi tega ni potreben poseben preplah. Večji problem je neplačevanje, finančna nedisciplina povzroča likvidnostne težave. Na to je vplivala gradnja skladišča, čeprav zanjo ne izdvajamo ne vem kakših sredstev. Eden od vzrokov za težave je tudi izguba jugoslovanskega trga, na katerega smo še pred tremi leti prodajali 70 odstotkov izdelkov. Danes izvažamo na zahod 70 odstotkov proizvodnje, doma prodamo zelo malo. Slovenija je premajhna za našo tovarno. . Vse kar se bo dogajalo v tovarni, bo odvisno od zahoda.
Je izvoz donosen?
Cene na zahodu so izredno nizke, ker je konkurenca velika. Potrebno bo še marsikaj narediti, da bo proizvodnja rentabilna, da se bo tudi tistim, ki delajo, izplačalo. Izdelati bo treba analizo možnosti, smotrnosti določenih vrst proizvodenj v Steklarni. Predvsem proizvodnje embalaže. Bržkone bo treba zmanjšati število zaposlenih. Steklarna s takšno proizvodnjo in 1200 zaposlenimi ne more biti uspešna.
Iz politike ste šli leta 1978 v gospodarstvo. Je to prava pot?
Težko je reči. Vsaka dejavnost ima svoje probleme, svoje lepe in težke čase. Meni je bilo bolj všeč v gospodarstvu. Pred 25 leti je bila politika nekaj drugega, združevala je politiko in gospodarstvo in predsedniki občin smo se takrat ukvarjali z investicijami in po-
dobnim, kar me je veselilo. Takrat se je v Hrastniku marsikaj zgradilo...
Npr. nov zdravstveni dom...
Najprej smo dobili novo šolo, bazen, poslovno stanovanjsko hišo, malo za tem, ko sem šel s tega mesta, je bil zgrajen zdravstveni dom, zgrajen je bil most, po Hrastniku so bile asfaltirane ceste. 76-tega, 77-tega leta je bila Steklarna v kritičnem položaju in tisti, ki so krojili kadrovsko politiko občine, so mislili, da je prav, da grem v Steklarno.
Katero odločitev ste sprejeli najtežje?
Najtežje sem se odločil za delo v Steklarni. Z občine sem hotel drugam, imel sem že vse urejeno. Ker pa je imela partija svojo moč, seje bilo temu treba podrediti in to je bilo zelo težko. Bil sem še sorazmerno mlad, 42 let star, ko sem prevzel kolektiv, ki je takrat štel 1800 ljudi in zadeve niso bile rožnate. Ko sem bil že enkrat tam, je bilo lažje. Zdi se mi, da se je nekaj naredilo. Nenazadnje je povprečno 1500 ljudi v 14 letih, kar se jaz vedril in oblačil, imelo kruh. Enkrat boljšega, drugič slabšega, vendar nikoli ni prišlo do posebno težkih problemov. Tudi obdobje, ko se je neprestano štrajkalo, smo v Steklarni srečno prebrodili.
Kaj bi priporočali mladim, politiko ali gospodarstvo?
Na vsak način gospodarstvo. Tudi izkušnje iz sveta kažejo, da dobri gospodarstveniki postanejo tudi dobri politiki. Zagotovo bi moral imeti vsak, ki pride na politično funkcijo, izkušnje iz gospodarstva. Drugače je težko.
Steklarna je pred lastninjenjem, so se že oglasili dediči?
Vsi smo pred lastninjenjem. Ablov sin, to je nekdanji lastnik, je bil nekajkrat tu. Moram pa povedati, da sc za zadeve ni nič kaj podrobno zanimal. Kolikor je meni znano, je zadeva rešena in ne pride v poštev, da bi kdorkoli kaj dobil.
Kdo bo torej lastnik Steklarne?
Treba sc je dogovoriti, sprejeti programe, videti, kaj bo prinesel zakon o lastninjenju in sc odločiti za eno izmed oblik. V tujini je nekaj zanimanja, da bi se vključili z delom kapitala, čeprav posebnega navdušenja ni. Tudi zaradi tega, ker za razvite dežele težka, nečista proizvodnja ni zanimiva. Steklarstvo mora biti avtomatizirano tako kot npr. v Franciji, deloma Italiji. Mislim, da bi sc s tujimi partnerji lahko dogovorili, da bi dali del kapitala za modernizacijo. Težko pa bo doseči, da bi delavci postali večinski lastniki, ker mislim, da delavci nimajo toliko denarja, da bi lahko kupovali take tovarne. Težko je reči, kaj bo. Veliko možnosti je tudi, da sc Steklarna razbije.
Na manjše obrate?
Na dve, tri dejavnosti. Tako kot smo imeli dosedaj organizirane tri osnovne programe. Zanimiva je ročna proizvodnja, ki pa je problematična kadrovsko. Treba bo določiti koncept tovarne. Sedanje peči so problematične, gre za različno steklo za avtomatsko in ročno proizvodnjo. Zelo važno in težko vprašanje je proizvodnja embalažnega stekla, o katerem sc zadnja tri leta nismo mogli odločili. Ima nizko ceno in ga je na svetovnem trgu dovolj. To lahko proizvajaš, če imaš ustrezno velike peči. Naša največja pa je 40 tonska in se z 200 tonskimi ne da primerjati. Tam je bistveno drugačen izkoristek. Poraba energije je bistveno nižja in če je vse skupaj še avtomatizirano, so izdelki lahko poceni.
Koliko ur traja delovni dan gospodarstvenikov?
Zase lahko rečem, da se začne zjutraj ob 7. uri in se neha ob eni uri ponoči, ko grem spat. Nobenega miru ni, vedno razmišljaš o poslu. Pa potovanja k partnerjem, obiski partnerjev doma, delo traja cel dan.
Torej za konjičke ni veliko časa?
Tudi za to se najde vedno čas. Saj so sobote, nedelje.
In s čim se ukvarjate?
Z nobeno stvarjo sc ne ukvarjam posebej. Najraje se umaknem iz doline v hribe in tam preživim dva dni po svoje.
Ali takrat izklopite radio?
Niti ne, takrat poslušam, kaj je novega. Sicer pa celodnevna zaposlitev ne velja samo za gospodarstvenike. Mislim, da so politiki sedaj še bolj vpreženi. Vendar mora človek, ki sc loti takšnega dela, sprejeti tudi celodnevno obremenitev. Počasi se navadiš in potem ni tako grozno. Seveda vse trpi, družina, zdravje in tako naprej.
Je težje hiti direktor zdaj ali pred 15 leti?
Mislim, da je danes težje. Daje vsak dan težje. Ne le za direktorja, tudi za ostale delavec. Vedno bolj je treba zasledovati stvari, sc strokovno izpopolnjevati, imeti vse niti v rokah. S predpisi, kakršne imamo, sc vse nalaga direktorju, eni osebi. To zahteva veliko naporov, izobraževanja. V prejšnjih
časih je bil direktor zelo izpostavljen, bil je odgovoren partiji in tistim inštitucijam, ki smo jih imeli, nenazadnje smo imeli nekakšno delavsko kontrolo, ki je šarila po dolgem in počez. Tudi takrat ni bilo enostavno.
Kakšen človek mora biti torej direktor? Strokovnjak na enem področju ...?
Ne, ne. Po moje je napačno, da v tovarni izbirajo direktorja izključno iz vrst tam zaposlenih. To so na vsak način vrhunski delavci in ti so potem odtegnjeni proizvodnji. Vedno sem bil tudi proti temu, da je npr. direktor zdravstvenega doma zdravnik. Saj po drugi strani zdravnikov nimamo in potem ne gre ne eno ne drugo. Zdi se mi pravilna usmeritev, da sc določeni ljudje izobrazijo za vodenje, za manegerje.
In kako naprej?
Glede na moje zdravstveno stanje bi sc najraje invalidsko upokojil. Ker pa mi manjka še sedem let do normalne penzije, si bom poiskal drugo delo.
l‘ri gradbenem podjetju?
Verjetno, čeprav je več možnosti. No, ne bi sc pa rad vozil vsak dan v Ljubljano. Ne nazadnje bi lahko ostal tudi v Steklarni, vendar to ne bi bilo dobro. Mislim, da je 14 let dela v Steklarni dovolj in je treba spremeniti o-kolje.
Stane Šterbucl Foto: Branko Klančar
Milanova kost
-	Nisem; rekli so nam, da še niso zbrali dovolj denarja zanj.
-	Kaj čakajo; si slišal, da sta sosedova prinesla skoraj sto tisoč tolarjev, midva pa ne bova prejela niti polovice te vsote.
-	Ja, ja, slišal, slišal; ampak za božjo voljo, daj že enkrat mir s tem regresom. Hudič naj vzame tistega, ki se ga je spomnil, ker je povzročil med ljudmi več zdrahe, kot si misliš.
-	Kdo bi pričakoval od tebe tako topoumnih mnenj. Pa še sindikalni aktivist si bil. Ne veš, da so v marsikateri kolektivni pogodbi regres preimenovali kar v trinajsto plačo. Če tega niste storili pri vas in pri nas, še ne pomeni, da so seji odrekli povsod.
-	Že, že, kaj pa naj rečejo v tistih podjetjih, kjer ne bodo izplačali niti polovice majske povprečne plače na zaposlenega ali pa tam, kjer so ljudem dali zgolj denarne bone?
Po približno takem scenariju so prejšnji in ta mesec besedovali zakonci v marsikaterem gospodinjstvu. Regres ali nadomestilo za dopust, je bil v središču zakonskih prepirov. Tu in tam pa tudi zadovoljstva, ker so prišli do tolarjev za letovanje ali za uresničitev drugih potreb in želja. Vmes je bilo slišati še dosti več vročih in ostrejših besed. Vzemimo v podjetjih, kjer pri najboljši volji niso zbrali toliko denarja, da bi svojim zaposlenim podelili vsaj polovico tistega, kar so zapisali v kolektivnih pogodbah. Ponovno so se vnemale iskre, ki z današnjo stvarnostjo nimajo ničesar skupnega. Že pred leti niti sindikati niso več poskušali povsem poenotiti politiko podeljevanja regresov. Če pa so že kaj dosegli, so vsaj to, da so zaposleni z nižjimi dohodki, dobili nekaj več od onih, ki so sicer bolje zaslužili.
Uravnilovke pri tem ne bo več. Podoba je, da prav to marsikje najtežje razumejo in doumejo. V zdravstvu so, vzemimo, letos zdravniki prejeli nekaj malega več kot drugi zaposleni, pa je bil že ogenj v strehi; do podobnih jeznih pogledov in mnenj je in še prihaja v nekaterih podjetjih, čeprav so morali tudi sindikalni delavci pojasnjevati novo politiko na tem področju. Drži pa, da se marsikje niso niti približno držali dogovorjenih meril ali pa so jih skušali obiti. Drži, da kakšnega posebnega nadzora pri teh izplačilih ni. Pa saj ga ni niti pri rednih izplačilih ne v gospodarstvu, ne v negospodarstvu. Potem, ko smo odmrznili najvišje plače, so te postale še bolj varovana državna skrivnost.
Milan Vidic
- Si prinesel regres?
Romanova rozina
V	časih in krajih, ki jih razumemo pod divji zahod, so živeli ljudje zdravilnih rok in idej, ki so uspešno prodajali stekleničke z univerzalno zdravilno tekočino, ki je odstranjevala kurja očesa, topila ledvične kamne, krpala luknje v želodcu in odpravljala plešavost. Dober prodajalec je iz takšne stekleničke izvabil zdravje vsakomur. Zdravilni učinikisose pokazali dovolj pozno, da je umetnik medtem daleč stran z istim pripravkom zdravil ošpice, seneni nahod in peša nje vida.
V	novejših časih in krajih, ki jih poznamo pod samostojna Slovenija, so iz zahoda (nič več ni divji) prišli novodobni čudodelniki. Prihajajo v oblekah, s kravatami in kovčki z varnostnimi ključavnicami, saj s seboj prinašajo bogastvo. So pomembni predstavniki zvenečih tujih geembehajev ali prav tako dobro zvenečih domačih deoojev, ki imajo v kovčkih rešitve vseh vaših problemov. Imate zametek turistične ponudbe, vendar premalo posteljnih zmogljivosti in neizgrajeno infrastrukturo? No problem. Potrebujete le nekaj mark s poljubnim številom ničel na koncu in vaš idealni projekt bo zaživel večno življenje? Malenkost. V njihovih usnjenih Samsonite kovčkih je mapa z zdravili, kako graditi ceste in hitro železnico, postaviti elektrarno in obnoviti grajski kompleks, kaj še proizvajati, kje in kako prodajati,... In ker menda raznoraznim čudodelnikom zelo škoduje, če se s svojimi nadnaravnimi sposobnostmi preveč okoriščajo, vas vse skupaj praktično ne stane nič. Le nekaj malenkosti in drobnih pozornosti, ki pa se v času, ko iz svoje edinstvene mape lušči za vas najboljšo rešitev, vsaj spodobi. Po štirinajstdnevnem brskanju, ki se le pokvarjenim zde počitnice na vaš račun, modri mož ve vse - vi morate zgolj počakati, da se spremeni malenkost v nekem malo pomembnem zakončku ali pa da povpraša (zgolj formalnost) le še dva nepomembna bankirja, in odprla se bo brana, kije cedeč se med in hrustljavo pečene piške varovala pred vašimi usti.
Tako smo v Sloveniji v zadnjih časih že nekajkrat zgradili avtocestni križ, postavili toliko elektrarn, da bi lahko zaprli deset, ne ene nuklearke ... V osrednji Sloveniji, kakor tem zasavskim placem lahko rečemo, je bilo zgrajenih kar nekaj golf igrišč, obnovljeni so gradovi, zgradile so se tovarne, ki prinašajo debelo namazan kos kruha. Če slučajo vsega tega še ni, je treba biti vsaj malce potrpežljiv - morda sta bili v tistem nepomembnem zakončku dve in ne le ena malenkost, morda je drugi nepomembni bankirčck založil vaš pomemben ček med številne nepomembne papirčke.
Kdor čaka, dočaka. Ne pravi naš narod zaman, da kdor ima črne bukve zna več kot hruške peč. Pravi tudi, da kjer imajo črne bukve, tam imajo vedno tudi dosti denarja. Splošna vera pa je, da dobro rabijo predvsem takrat, kadar hodijo ljudje zaklade kopat.
Roman Rozina
Naš delež
Republika Slovenija prehaja iz zvezi podrejenega položaja v samostojni državni položaj. Tako imenovanje na višji položaj posameznika ali države imenujemo lepo po domače promocija. Promoviranje države je v glavnem končano, saj smo od 22. maja enakopravni člani OZN. Da pa nas bo svet tudi čisto po človeški plati priznal za enake med enakimi, so bile in bodo potrebne še različne promocije.
Nekatere stanejo menda velike denarce in so državno načrtovane, druge so nekoliko cenejše in imajo bolj človeške dimenzije, so pa tudi skupine in posamezniki, ki prepričajo tuje okolje o našem višjem državnem položaju zelo poceni, skoraj mimogrede in s pičlo ali nikakršno državno podporo. Med te sodijo gotovo različne kulturniške, športne in druge skupine in posamezniki, ki svetu predstavljajo naše poklicne in ljubiteljske dosežke. Zasavčani smo pri tem početju kar marljivi, pojavljamo se na vseh koncih sveta. Zagorska Vesna je pred letom pohitela na Japonsko in japončkom pokazala, da smo Slovenci, čeprav živimo na Balkanu, kolikortoliko civiliziran narod, pihalni orkester iz Zagorja je lani isto počel v Španiji, pred kratkim v Avstriji, Nemčiji in bo na Norveškem, v letošnji izlaški slikarski koloniji pričakujejo dva Nizozemca in Japonca, Zagorjan Hribar nam je vlival ponos na svetovnem kegljaškem prvenstvu, Hrastničan Medved se na državnem nivoju spopada z divjimi rekami, na evropskem prvenstvu nam ni delal sramote karateist Markošek, pevci iz Trbovelj so o našem višjem državnem položaju prepričevali Madžare in Avstrijce.
Člani Laibacha so najbrž že dolgo del promocijskega dogajanja, da pa imajo nekaj korenin v Trbovljah, je vsem znano, pa plesalec Iztok Kovač, različni glasbeni ansambli z Vetrom na čelu. In Slovenska ohcct, na kateri se bo poročil tudi švedski par... Oblik in vsebin je veliko, najbrž je veliko tudi nivojev, a vsako pošteno prizadevanje ima svojo težo in ceno.
Toliko v vednost tistim, ki imajo denar za promocijo Slovenije.
NandeRazboršek
Kam s kulturno dediščino/
Vseobsegajoča beseda demokracija je tudi med zaprašene muzeje in zbirke prinesla svežega vetra. Iščejo se novi projekti, dediščina naj bo tržna dobrina, živi naj sama od sebe..., je skratka na razprodaji.
Tudi prvi slovenski muzejski sejem je po imenu predstavljal sejmišče, vendar sejmišče raznolikosti muzejskih zbirk, predstavitev krajev ali dela muzejev. Obenem pa je odseval podobo, odnos do dediščine in željo po predstavitvi tako muzeja kot kraja, ki ga predstavlja. Naša razstava je bila materialno seveda tako odraz sedanjega in preteklega stanja, kot tudi odsev naše kulture. Vendar je osnovni motiv, prikazati dediščino, ki jo imamo, pritegnil dosti obiskovalcev, ki so odtegnili pogled od blestečih postavitev, bogate dediščine in sodobne tehnike prikazovanja le-te.
Na ogled smo postavili gibalo zadnjih dvestotih let - rudarstvo, ki je bilo dokumentirano s fotografijami, tipičnimi predmeti in obogateno z deli revirskih likovnikov. Dela le-teh so dokaz, da tudi kulturno skromna regija ne more zabrisati svoje dediščine. Osnovno vodilo razstave, ohranjati, kar imamo in to brez sramu pokazati, naj velja še naprej, kajti to je edino, kar je res naše. Če se malo pomudimo še pri sami dediščini, lahko ugotovimo, da počasi propada ali izginja in to lahko preprečimo le s skupno akcijo. Dosedanja miselnost je namreč za dediščino štela le gradove, sakralne objekte, več sto let stare predmete, dela vrhunskih avtorjev...
Pozabljamo pa na našo bogato tehnično dediščino (rudniški objekti in oprema), objekte in predmete naše tipične kulture (delavske), kakovostne javne spomenike, dela zasavskih likovnikov... Če ohranimo to, bomo tudi brez gradov, rimskih ostankov in še česa preživeli. O konkretni dediščini pa drugič.
Miran Kalšek
Ni nam vseeno
Prejšnja leta v tem času so v Trbovljah imeli v glavnem vse pripravljeno za odhod otrok, obolelih na dihalih, v zdravstveno kolonijo na Veli Lošinj. Kaj pa letos? Nekateri starši so prepričani, da je koloniji odzvonilo, ker zdravstvene skupnosti, ki je zbrala del denarja zanjo, ni več, bržčas pa je vprašljiv tudi status počitniškega doma v tem obmorskem kraju.
Dr. Tomaža Vahtarja, ki vseskozi sodeluje pri koloniji, meni, da je to poletje ne bo. Iščejo primeren kraj v Slovenskem Primorju, kjer bi ji nudili gostoljubje. Otroke bi poslali v njo pred začetkom jeseni. Mi predlagamo, da bi kazalo v to obliko izboljševanja zdravja zdravstveno ogroženih otrok vključiti tudi mlade iz Hrastnika in Zagorja. Sodimo, da sodi zdravstvena ogroženost in prizadetost odraslih ter otrok, med še posebej občutljiva vprašanja, povezana z ekologijo, zato smo prepričani, da bi zasavske občine morale najti skupen jezik pri tem.
Čemu ne bi, če bi odpadel Lošinj, poiskali za kolonijo kak kraj v Istri, npr. Vrsar. Tam ima zagorska mladina svoj počitniški dom. Kraj je znan po blagem in zdravem morskem zraku. Dom bi morali nekoliko preurediti. Morda bi lahko zbrali nekaj več denarja in bi ga usposobili za zimsko bivanje, s tem pa omogočili zdravstvene kolonije med zimskimi počitnicami.
Spričo sedanjih gospodarskih težav in sprememb v zdravstvu ne bo lahko zbrati denarja za te oblike zdravljenja otrok, obolelih na dihalih. Imamo pa moralno pravico potegovati se zanj. V vseh treh občinah imamo otroke, ki že imajo naduho ali bronhitis. Njihovo zdravje je resno ogroženo,, zato bi tudi pri novoustanovljeni zdravstveni zavarovalnici morali imeti posluh za pomoč pri organiziranju podobnih kolonij. Trboveljska je bila ustanovljena pred petimi leti, sosedje niso zbrali korajže in ji sledili. Morda je zdaj priložnost za skupen nastop, ne glede na materialne zadrege. Včasih je veljalo prepričanje, da poskusiti ni greh.
Milan Vidic
Šolsko leto se bliža koncu in osmošolci bodo zapustili osnovno šolo. Nekateri veseli, drugi malo manj, vsak pa bo imel v sebi tudi kakšen lep dogodek, ki ga je doživel v osnovnošolskih klopeh. Zasavske osmošolce smo povprašali,
kaj si mislijo o odhodu iz osnovne šole. V Hrastniku in Trbovljah smo izbrali naključne sogovornike, v Zagorju pa so nam jih "določili".
Anketo pripravila: Saša Grobljar Foto: Branko Klančar
Bogdan Peruci, Hrastnik: Odšel bom na kadetsko šolo, osnovne šole pa ne bom prav nič pogrešal. Na kadetski šoli je fino, saj so tam sami pametni ljudje. Tja grem po očetovih stopinjah, saj je tudi moj oče obiskoval kadetsko šolo.
Mersurim Kasnmovič, Hrastnik: Jaz
bom odšel v Zagorje na Elektro šolo, ker si močno želim postati elektrotehnik. Šole in pouka ne bom pogrešal, pogrešal pa bom svoje sošolke in sošolce. Jaz ne grem v Zagorje po očetovih stopinjah.
Darja Lesjak, Trbovlje: Odšla bom na Gimnazijo v Trbovljah. Svoje sošolce in sošolke bom zelo pogrešala, vendar se bo treba navaditi na nove. Strah meje tudi sprejemnih kriterijev, saj se jih je na gimnazijo vpisalo preveč. O poklicu zaenkrat še ne razmišljam.
Alen Jurečič, Trbovlje: Pot me bo peljala v Zagorje na Elektro šolo. Sošolke in sošolce bom pogrešal, od učiteljev pa bom najbolj pogrešal tovariša Marjana Knavsa. O svojem bodočem poklicu zaenkrat še ne razmišljam. Bomo videli, kako mi bo šlo na srednji šoli.
Polona Režun, Zagorje: Po končani osnovni šoli se bom vpisala na Gimnazijo v Trbovljah. Iz osnovne šole bom pogrešala sošolce in sošolke, pa tudi nekatere tovarišice, predvsem svojo razredničarko. Poklicnih želja nimam, saj bo moja poklicna usmeritev odvisna tudi od uspeha v Gimnaziji.
Maruša Cencelj, Zagorje: Jaz bom ostala kar v Zasavju, saj bom odšla na trboveljsko Gimnazijo. Hudo mi boža sošolci,od tovarišic pa bom najbolj pogrešala razredničarko, tovarišico Hočevarjevo. Sprejema v Gimnazijo meje malo strah, vendar moram biti sprejeta.
Ankica Bagara, Hrastnik: Po osnovni šoli bom odšla v Sevnico na tekstilno šolo. Na to šolo bom odšla zato, ker me zelo veseli delo šivilje. Pogrešala bom sošolce in sošolke, a se bomo pač morali ločiti. Majskih testov, kijih bodo mogoče upoštevali pri vpisu vsrednjo šolo, meje bilo malo strah.
Tea Illastan, Trbovlje: Ostala bom v Trbovljah, saj sem se vpisala na srednjo ekonomsko šolo. Še posebno mi božal ob koncu leta za svojimi sošolci, pa tudi sošolkami. Učitelje bom pogrešala samo nekatere. Po poklicu bi rada postala tajnica, če pa bom maturirala, bom odšla študirati za odvetnico.
Izidor Klopčič, Zagorje: Tudi jaz bom odšel na Gimnazijo v Trbovljah. Hudo mi bo za sošolkami in tudi sošolce bom pogrešal. Na Gimnaziji bo vse drugače, vendar upam, da se bomo sčasoma na vse privadili. O svojem poklicu zaenkrat še ne razmišljam.
Ker življenj-: POTREBUfi: varnost
N
B>	(O
*/nic*
NAJVEČJA IN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA
V NESREČI
NE BOSTE OSTAU SAM.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA
OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE TRBOVLJE, Cesta oktoberske revolucije SL 14,
Tdefon: 0601-21 844, 21 298
lPEEE!)gßTÄ.WfflE$£TtyTIs
HRASTNIK, Cesta F. Kozarja 7, tel 41 755 ZAGORJE, Cesta zmage b.S., tel 61 450
1111

................................................................................................. .
r.
EUROTRADE
1 EH M C INTA^l RG o VIX X
VAM NUDI
veliko Izbiro W sprejemnikov videoplajerje
*	videorekorderje
*	glasbene stolpe :
*	HI-FI komponente PIONNER, TECHNICS, DENON
*	avtoradije, satelitske antene
*	vse vrste telefonov video, audio kasete
*	male gospodinjske aparate PRODAJAMO NA OBROKE
obdela„,ikifor™80do19.80, ob sobotah od 9.00 do 13.00
m:::::;::::
Vabljeni!
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z
MEŠANIM BLAGOM
61431 DOL PRI HRASTNIKU Planinska cesta 7, (pri osnovni äoli) I tel./fax. 0601/42 346
^	'NA NAKUP V NAŠI POSLOVNI ENOTI.
-	praSe^bra fosfatov 3/1 cena 469.00 SLT -belo vino 64.60SLT
-	pivo 38.90 SLT (pri nakupu zaboja popust 8%)
-	sirup maracuja 159.70
-	buteljke te od 89.00 SLT -vino Laiki rizling Polič 109.90 SLT
-	moka Bony 1/1 89.90 SLT -rit 1/1 79.80 SLT
-	drobtine 0.5 kg59.90 SLT -WC papir 10/1 259.00 SLT
-	čokolino 98.70 SLT
-	arašidi luičeni 100g 59.90 SLT
-	koruzni/pšenični zdrob 1/1 49.90 SLT
5% KOLIČINSKI POPUST NAD 3.000 SLT BLAGO DOSTAVIMO TUDI NA DOM
DELOVNI ČAS:
pon. - pet.: 7.00 -19.00, sobota: 7.00 -17.30 ned., prazniki: 8.00 -12.00


Jkg-OVLflÜ
V .«üik
Vcev
poi PH Hrasti
v***.:
-	VELIKO IZBIRO SANDAL IN ČEVLJEV DOMAČIH IN ITALIJANSKIH PROIZVAJALCEV
-	USNJENE TORBICE. JAKNE IN OSTALO USNJENO GALANTERIJO
^°ÄobSsTI
VSAKDAN:
8.30 - 12.00 ure, 15.30 - 10.00 ure SOBOTA:
8.00 - 12.00 ure
Med športno opremo brodarjev spada Sava. Voda je pa tudi edino, kar nič ne stane. In seveda izjemna vztrajnost, skromnost, požrtvovalnost simpatičnih fantov. Težko bi našli Hrastničana ali Dolana, ki med uspešnimi brodarji ne bi poznali imen starejšega in mlajšega Bariča, Halzerja, Kauzerja, Vovka... V zadnjem času Medveda in Poljana.
In kje imajo svoje zatočišče?
Ob izlivu Bobna v Savo. To mesto seje zdelo primerno za pristajanje že tistim brodarjem v prejšnjih stoletjih, ki jim je bila pot po Savi edino okno v svet. Če so srečno prestali brzice med Zagorjem in Trbovljami (Prusnik) so si tu privoščili počitek.
Od leta 1948, ko so zanesenjaki ustanovili najem, da bi lahko dokončali vsaj spodnje -
brodarsko društvo, so se preselili dvanajstkrat. Svojvrsten križev pot. Zdajšnje prostore so dobili takrat, ko je bil zgrajen nov most čez Savo. Kupili so barake, kjer so stanovali Gradisovi delavci. Preuredili so jih v trim kabinet, pisarno, delavnico za popravilo in izdelavo čolnov, v garaže zanje. Pred štirimi leti so se lotili zidave novega doma. Spravili so ga pod streho - in omagali. Denarno seveda. Vzidali bodo še okna, potem pa -tema. Zgornje prostore so pripravljeni dati v
Trboveljska, hrastniška in dolska pokrajina je bila v resnici močno samotna. Nikdar v zgodovini ni preko nje vodila kaka važnejša prometna pot...
V širni svet je vodila samo savska prat, čeprav je bilo mnogo slapov in brzic. Toda v stiski je človek vedno premagoval velike ovire, če si je obetal uspeh. Tako je bilo brodarjenje na Savi zelo živahno že v prazgodovinski in rimski dobi.
V srednjem veku brodarjenje propade, obnovi se 1526. Razen civilnih potreb so bile tudi vojaške. Bile so pogoste vojne s Turki in vojski je bilo treba pošiljati hrano in municijo. Leta 1726 so na desnem bregu Save zgradili poldrugi meter široko vlačilno pot, včasih tudi vsekano v živo skalo. Ob slapovih so zazidali kanale (Beli slapovi, Prusnik).
Navzdol so ladje plule same, navzgor jih je vlekla živina. Kjer je bila struga, je zadoščala vprega osmih glav, v bližini brzic pa tudi 20,30 parov volov. Najtežje je bilo pri Prusniku.
Ko so zgradili železnico do Ljubljane 1849. leta, je vloga brodarjev prestala. Prav tako posebna oblika človeških muk. Zamrla pa je tudi svojevrstna poezija življenja.
Izpiski iz knjige Janka Orožna Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola.
za garaže. Vendar ni zanimanja.
Tudi sponzorjev ne morejo dobiti. Steklarna še vedno pomaga, kolikor more, pravega sponzorstva pa noče sprejeti. Zdaj imajo pokvarjen kombi in popravilo bi stalo 200.000 tolarjev. Jih ni. V drugih sorodnih klubih jih imajo kar nekaj. Dolgo časa v občini ni bilo razumevanja za nabavo motornega čolna. Zdaj ga imajo. Kupili so ga za vojaške potrebe, izšolala jih je poplava pred dvema letoma, ko bi ga krvavo potrebovali.
Katere sekcije pa so dejavne? Robi Hal-zer vodi člane in mladince, ki so čedalje bolj uspešni. Peter Kauzer trenira pionirčke, ki so lani pometli s slovensko konkurenco. Niko Skočir se ukvarja z modelarji, ki so na raznih regijskih in državnih prvenstvih dosegli najvišje uvrstitve. Surf sekcijo sestavljajo bivši tekmovalci in drugi navdušenci. Za rekreacijo imajo dva stara vojaška čolna - balona, vendar bi radi prišli do novega. Takšnega, ki že nekaj let navdušuje tudi slovenske vodne avanturiste. Cena: 4.000 DEM. Drugod z raftingom že lepo služijo. Se bo kdaj ta posel razcvetel tudi v Hrastniku?
Franc Barič - Nani, starejši, je gospodar društva. Ko je bil še fantič, so se v Savi kopali. Rad pa se je tudi vozil s splavarji. Kasneje je postal prvi in večkratni državni prvak v kajaku, od vsega začetka pa popravlja in izdeluje čolne. Mnogi se spominjajo enega njegovih prvih izdelkov: lesenega čolna, ki so ga poimenovali Savski biser. "Hranim tudi dva zložljiva čolna - nikjer v Sloveniji ga nimajo - sestavljena iz letev, ki smo jih oblekli z gumo. Ko sem šel z vlakom na tekmovanje, sem ga zložil v nahrbtnik. Otroci kar ne morejo verjeti. Za pionirje še vedno izdelujem kajake s steklenimi vlakni, ki so najcenejši. Mladi kažejo izredno navdušenje za treninge. Sava jih sploh ne moti. Moti pa
nas, starejše. Upamo, da bodo v naslednjih letih zaradi gradenj elektrarn prenehali z onesnaževanjem. Do Zagorja je reka že čista, potem je pol lepe, pol umazane. Brzice v Prusniku napravijo koktajl in od tam je umazana po vsej širini. Kljub vsemu so naše brzice kajakaški raj. Če na Soči ali Savi Bohinjki zmanjka vode, pridejo na Prusnik, kjer je še vedno vodostaj, primeren za treninge. Tudi Zagrebčani imajo tu najbližjo divjo vodo. Če bo na rajonu Tohe (pred Zidanim Mostom) zgrajena elektrarna, se obetajo na našem področju še drugi vodni športi - sur-fanje, smučanje, jadranje... Že zdaj bi morali misliti na to. Ukrepati bi morali tudi proti tistim, ki še niso dojeli, kaj je nasilje nad naravo. Z avtom pridejo do starega mostu in v Savo odvržejo vse od štedilnikov naprej...," kar vre iz prekaljenega brodarja.
Nani Barič	Foto: B. K.
Nani je pripovedoval tudi o varnosti, kije potrebna za brodarje. Sin Nani npr. izdeluje čelade. Začetnike pa kar lepo privežejo z vrvjo ob obalo, da jih ne odnese predaleč. Priznam, da bi lahko moč in lepoto reke, ki mnoge neustavljivo privlači, občutila bolj pristno, če bi sprejela njihovo vabilo na vožnjo. Morda pa bo kdaj priložnost.
Fanči Moljk
praznik
Trboveljčani smo letos praznovali občinski praznik prvič vsamostojni svobodni Sloveniji. 68 let je minilo od dogodkov, ki so se odigrali v Trbovljah. Takrat je organizacija jugoslovanskih nacionalistov - Orjuna - kot opora režimu srbske hegemonije v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev poskušala z metodami šovinizma, nacionalizma, fašizma, socialne demagogije in nasilja razviti svoj prapor. Množičen in uspešen upor delavcev je zadel tej organizaciji, ki je propagirala zamisel o eni jugoslovanski naciji, eni državi, enem kralju, unitarizmu, hud udarec.
Skozi celotno povojno obdobje je občina Trbovlje spreminjala svojo podobo. Lahko bi dejali, da živimo v sodobnem mestu, ki je svoj razvoj temeljilo predvsem na industrializaciji kraja, na razvoju primarne proizvodnje. Hiter razvoj dejavnosti, ki prevladuje v tem prostoru (rudarstvo, energetika, cementna industrija, strojna industrija), je puščal za seboj tudi nezaželjene posledice, ki se kažejo predvsem v ekoloških težavah, predvsem v prekomerni onesnaženosti ozračja z žveplovim dioksidom.
V zadnjih dveh letih nas pestijo tudi problemi z brezposelnostjo (približno 1400 delavcev), saj smo že v letu 1991 dosegli klavrn rekord v slovenskem prostoru: 17 odstotno stopnjo brezposelnosti.
Kljub recesiji in nadaljevanih težavah nismo izgubili optimizma in ambicij. Zavedamo se, da moramo oživiti proizvodnjo, če hočemo, da bodo ekonomski kazalci rastli, da bo ekonomija naše občine zdrava in trdna. V iskanju rešitev za obvladovanje tekočih in razvojnih problemov smo se v občini odločili za obveznice. S tem mehanizmom smo si naložili breme sanacije nekaterih delov gospodarstva na občinska ramena. Razumljivo je, da ta korak ne zadošča. Za kompleksno sanacijo se bo treba vključiti v državni program sanacije gospodarstva, oziroma dokapitalizacijo. V teh negotovih razmerah je težav dovolj. Vendar je največja vrednota človek, zato imajo naša prizadevanja jasne cilje: ustvariti pogoje za normalno, človeka vredno življenje, za krepitev ekonomske moči, kar bo torej osnova za poglabljanje človeških odnosov in vzpostavljanje realnih vrednot ljudi.
Občanom sporočam, da moramo vsi skupaj verjeti in si vsak po svojih močeh prizadevati, da vse to tudi uresničimo.
Pridne roke dobrih gospodarjev ustvarjajo boljše pogoje, tako delovne kot bivalne. Takšne roke so tudi naše, zato sem prepričan, da bomo zastavljene cilje dosegli.
Franc Majnardi
Pogled nazaj
Na občnem zboru Zveze borcev mesta Trbovlje, ki je bil v nedeljo, 19. aprila 1953, so sklenili, da se proglasi 1. junij za občinski praznik, kar je potrdil tudi ljudski odbor mestne občine Trbovlje.
1. junija 1954 so
slavnostno okrašene Trbovlje pričakale veliko gostov, ki so skupaj z domačini slavili
30-letnico zloma Orjune, 100-letnico občine in 150-letnico obratovanja rudnika.
Leta 1959 je bilo skupaj z občinskim praznikom tudi praznovanje 40 - letnice KPJ in 40-letnice Skoja. Na novo urejenem Trgu revolucije je govoril predsednik Republiškega odbora sindikatov Slovenije, Stane Kavčič.
1. junija 1961 so odprli šolo Tončke Čeč na Plevčkovem hribu.
1. junija 1962 je začel poskusno obratovati nov rekonstruiran obrat Cementarne, v domu družbenih organizacij (graščina - RUDIS) je bila otvoritev novih prostorov Centralne ljudske knjižnice, v šoli Alojza Hohkrauta pa so odkrili doprsni spomenik Alojzu Hohkrautu. Tapetništvo je dobilo nove obratne prostore.
Leta 1964 je bilo odprto gradbišče Termoelektrarne Trbovlje II in otvoritev novih obratnih prostorov Tike.
Leta 1969 so prvič začeli podeljevati prvojunijske nagrade za dosežke na različnih področjih.
Leta 1974 smo praznovali 50-letnico spopada z Orjuno; odkrit je bil spomenik pred muzejem, delo Stojana Batiča in odprt je bil prenovljen muzej.
Leta 1976 je bila slovesna otvoritev novozgrajenega, 360 metrov visokega dimnika pri TET II.
Leta 1977 so bile odprte tri nove poslovalnice podjetja 1. junij v novozgrajenem bloku Škratovina.
Leta 1978 so pred občinskim praznikom pričeli krpati asfalt na glavni cesti.
Leta 1980 (8. junija) je bila slavnostno odprta novozgrajena osnovna šola na Dobovcu.
Leta 1981 je Stojan Batič z darilno listino podaril Trbovljam ciklus skulptur, ki so razstavljene v Revirskem muzeju; 31. maja je bil množičen p<5hod na Vrhe.
Leta 1986 je bil odprt dializni oddelek v bolnici.
Revirski muzej Trbovlje
Na proračunskem področju, torej v javni porabi, nas pestijo številne težave. Pred dvema letoma smo imeli v občini urejen sistem prispevnih stopenj, ki je na eni strani upošteval finančne možnosti gospodarstva, na drugi pa specifične potrebe in probleme na posameznih področjih javne porabe. V juliju 1990 smo vestno sledili usmeritvi republike in vse prispevne stopnje znižal^ v povprečju za 15 odstotkov, kar je imelo vrsto neugodnih posledic že lani in jih ima letos. Tako znižane prispevne stopnje so namreč republiki služile za oblikovanje izhodišč obsega javne porabe. Tako smo imeli lani kar 42 milijonov tolarjev velik razkorak med potrebami in oceno prilivov. Težave, ki so zaradi tega nastale, smo reševali s pridobivanjem namenskega denarja, odložili smo načrtovane nujne naložbe, izvajali omejitve na vseh področjih javne porabe.
Letošnje proračunsko leto smo pričeli pod še bolj neugodnimi pogoji, saj je proračun realno kar za slabo tretjino nižji. Zato smo morali bistveno skrčiti (fizično in finančno) potrebe proračunskih porabnikov. Kljub temu je situacija kritična in je sami v občini, brez republiške pomoči, ne bomo mogli rešiti.
Naša programska izhodišča so podpiranje samoiniciativnosti, pospeševanje kadrovske prenove, zagotavljanje možnosti in ustvarjanje razmer, ki bodo omogočale nadpovprečen razvoj zasebnega gospodarstva. Med ukrepi na področju gospodarstva naj omenim obveznice, s katerimi smo ohranjali produktivna delovna mesta ter pospeševali
il MüpiiMfi
do proračuna
razvoj podjetništva in obrti ter prestruk-tuiranje dejavnosti v premogovništvu.
Na področju javne porabe bo potrebno diferencirano financiranje, čeprav bo zmanjševanje katerekoli dejavnosti imelo zelo negativne posledice. Nadaljevali bomo z racionalizacijo zaposlenosti v upravnih organih' in v družbenih dejavnosti. V teku sta še projekta reorganizacije osnovnega šolstva in kulture.
Pri reševanju brezposelnosti in socialnih problemov je spet velik razkorak med potrebami in možnostmi, saj je izdelan socialni program vreden 79 milijonov tolarjev, zagotovljenih pa je le 25. Naloge na področju varovanja okolja so širitev toplarne, zamenjava kuriva in širitev vročevodnega omrežja, na področju gospodarske infrastrukture pa modernizacija regionalnih cest proti Žalcu in Hrastniku, ureditev občinske komunalne deponije in sodelovanje pri gradnji regijske, gradnja vodovoda Dobovec, razvoj in posodobitev PTT omrežja,...
Pri uresničevanju začrtanega računamo na sredstva republiškega proračuna, predvsem pri financiranju programov ekologije, komunale, socialnega skrbstva in osnovnega šolstva. Pričakujemo, da bo nova opredelitev javne porabe po občinah narejena bolj objektivno. Nekatere občine, npr. ljubljanske, imajo skoraj za polovico višji obseg javne porabe na prebivalca, kot je republiško povprečje. Takšne korekcije bi morali opraviti že v juniju.
(Iz uvodne besede predsednika IS SO Trbovlje Franca Beravsa na posvetu ob občinskem prazniku)
Obveznice iti pfefnisif inkubator
Trbovlje niso edina slovenska občina, ki jo pestijo gospodarski in ekološki problemi.
Je pa ena tistih, ki skuša na razvojne izzive in w
probleme odgovoriti prej kot druge in zato ne čaka na zadnjo ladjo v konvoju in na čas, ko bodo potapljajoče se gospodarstvo začeli reševati republiški organi. Zato sta nastala dva projekta: občinske obveznice in podjetniški inkubator. S prvim naj bi zaustavili v brezno drveči gospodarski voz, z drugim pa naj bi ga potegnili naprej.
Konec leta 1990 je skupščina občine sprejela odlok o izdaji obveznic in s tem zagotovila 10 milijonov DEM za prestrukturiranje gospodarstva. S lem so rešili 1000 delovnih mest in v Strojegradnji ter Iskri-Semicon, dveh za občino in tudi Slovenijo pomembnih podjetjih, ohranili zdrava jedra in tiste proizvodne programe, ki so obetali, da bodo prinašali dobiček. S 4,5 milijonov DEM vloženih sredstev sije občina zagotovila v Iskri 19- odstotni delež, v Strojegradnji pa z 2,5 milijoni DEM 13-odstotnega. S 700 tisoč DEM je občina kreditirala Ipoz, približno toliko so namenili razvoju podjetništva, za 400 tisoč DEM je bilo z obveznicami stroškov. Od nerazporejenega denarja, je približno polovica namenjenega komunalni infrastrukturi mesta.
Letošnje obveznosti znašajo nekaj več kot 37 milijonov tolarjev ali sedmino občinskega proračuna. To breme ne bo padlo le na ramena davkoplačevalcev. Pričakovati je, da bodo zainteresirana ministrstva poravnala del obveznosti, saj občina, ki se je pred državo lotila reševanja gospodarskih problemov ni dolžna tudi sama nositi vsega bremena. Pri izplačilu prvega obroka je že sodelovalo ministstvo za delo.
Nekakšno logično nadaljevanje v spopadu z gospodarsko krizo in naraščajočo nezaposlenostjo, ki se ga je lotila občina, je podjetniški inkubator. IS je že obravnaval in določil osnutek Odloka o ustanovitvi in je skupščini tudi predlagal naj ga sprejme po skrajšanem postopku. Po zgledu razvitih dežel, ki ničesar ne prepuščajo naključju, naj bi PIT razvijal gospodarstvo in oblikoval nova oz. nadomestna delovna meta. Obetaven načrt, v katerega je občina pripravljena vložiti 100 tisoč tolarjev začetnega kapitala, naj bi ljudem ideje pomagal preoblikovati v izdelke, raziskati trg zanje in usposobiti podjetnika za samostojno nastopanje. Neprofitna organizacija z omejeno odgovornostjo v družbeni lasti naj bi skupaj z vsemi, ki imajo ideje, poskrbela, da bi znova oživele opuščene delavnice in industrijski prostori. Razen prostorov bo bodočim podjetnikom inkubator nudil tudi administrativne in sekretarske storitve in vse, kar npr. strokovnjaka ali inovatorja odvrne od samostojnega poslovnega nastopa.
Statistika
Če bi hoteli za vse Trboveljčane, ki se v kurilni sezoni dušijo v prašnem in po žveplu smrdečem zraku, kupiti plinske maske, bi jih potrebovali 19.289. Vendar bi Trboveljčani potrebqvali tudi dežnik pred kislim dežjem in ta bi moral meriti 57,6 kvadratnega kilometra, če naj bi pokril celotno občino, ki je v Sloveniji po površini med manjšimi, po številu prebivalcev pa med srednjimi. Lahko pa vstatistiki najdemo tudi številke, ki Trbovlje uvrščajo v slovenski vrh. Najbolj nevtralna med njimi je gostota naseljenosti (335 prebivalcev na kvadratni kilometer), najbolj zaskrbljujoča pa stopnja brezposelnosti (17 odstotna).
V gospodarstvu je zaposlenih le še 6956 delavcev, v negospodarstvu 1238, od kmetijstva živi 42 kmetov, z obrtjo pa se preživlja 438 obrtnikov in pri njih zaposlenih. Zaposlenih je 68,5 odstotka za delo sposobnega prebivalstva. Ti preživljajo 787 otrok v vrtcih, 2048 osnovnošolcev, del od skupaj 664 srednješolcev in 300 študentov.
Joze Goznikar je prejel prvojunijsko priznanje za nadpovprečno delo in uveljavljanje na področju drobnega gospodarstva.
Jože Goznikar seje po nekaj zaposlitvah v družbenih podjetjih odločil začeti na svoje in kot direktor Tektuma je takoj zaposlil 6 delavcev, kar je bilo za tiste čase izjemno veliko. Izolacijske elemente je najprej sestavljal na lastnem dvorišču. Ko je postalo pretesno, je dobil prostor na tunelski peči na Ciglani, leta 1986 pa je na Neži postavil novo delavnico. S svojo proizvodnjo izolacijskih naprav je prisoten doma in v svetu. Izdelal je opremo za Kitajsko, sodeloval pri postavitvi treh kokošjih farm v Tunisu, izdelal je več hladilnih kontejnerjev za Rusijo in Libijo. V bivši Jugoslaviji je sodeloval pri opremi več kot sto objektov. S svojo proizvodnjo prodira v Nemčijo in ponovno v Rusijo. Jože Goznikar širi svojo proizvodnjo na področje kartonske embalaže, zato je v lanskem letu ustanovil podjetje Knapi. Tik pred uresničitvijo je 2,7 milijona DEM vreden projekt ekološke embalaže, zaradi česar bo ob trinajsih zaposlenih delavcih zaposlil še osem. Iskriv duh, znanje in trmasta vztrajnost so vrline Jožeta Goznikarja, ki jih uspešno udejanja na področju podjetništva.
Janez Knez je prejel prvojunijsko priznanje za življenjsko delo.
Janez Knez, akademski slikar, doma z Dobovca, sodi med tiste redke Trboveljčane, ki jim je s svojim delom uspelo prodreti v širni svet. Vseeno pa ostaja naš, kar dokazuje njegovo delo. Uveljavil se je kot cenjen, dober in spoštovan likovni pedagog. Potem je šel med samostojne (svobodne) umetnike. V svojem skoraj štiridesetletnem ustvarjanju je sodeloval na več kot sto skupinskih razstavah doma in v tujini in pripravil več kot trideset samostojnih razstav. Udeležil se je številnih likovnih kolonij. Za dela je prejel več nagrad na Ex temporu v Rogaški Slatini, odkupni nagradi na 15. in 17. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, Župančičevo nagrado za likovne dosežke leta 1988, Beneškega orla v Udrieh -INTART 1989. Umetnik je še vedno aktiven. Ob slikanju razdaja svoje znanje in izkušnje mladim v mladinski poletni šoli na Dobovcu. V brošuri, izdani ob slikarjevi zadnji razstavi, je zapisano, da si je Janez Knnez ustvaril pri svojem delu svoj lastni svet kot odprt prostor, kjer umetnik doživlja vse tisto, kar doživlja okolje in kar doživljajo umetniki.
Prostovoljno gasilsko društvo Čeče je prejelo prvojunijsko priznanje za bogato društveno dejavnost.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1927. Njegova največja kvaliteta je velika podpora Čečanov, ki so skoraj vsi njegovi člani. Društvo je 1928. leta s pomočjo vaščanov zgradilo majhen gasilski dom. Deset let kasneje so žene iz Čeč gasilcem podarile prvi prapor. Med drugo svetovno vojno je društvo izgubilo vso opremo, veliko članov pa je sodelovalo v boju proti okupatorju. Obramba pred požari in drugimi nesrečami je bila vedno v ospredju dejavnosti, vendar društvo ni zanemarilo tudi svoje vloge pri združevanju ljudi. Gasilci delujejo v vseh starostnih kategorijah, največjo skrb namenjajo mladim. Zaradi razvejane dejavnosti so leta 1984 začeli graditi nov, večji dom. Zdaj je skoraj končan, pri tem pa je treba poudariti, da so 90 odstotkov del opravili prostovoljno. Krajani Čeč pa so darovali tudi veliko gradbenega materiala.
Začeli so Čuki. Povezovalec Boris Kopitar je pripravil zabaven program, s katerim so se pari za slovensko ohcet predstavili češ, koliko in kako dobro se poznajo. Če gre verjeti rezultatom igric, potem nekatere bodoče žene že vedo, kakšen avto si bo kupil njihov izbranec, ko bo imel denarja na pretek. Pa tudi njegova naj ljubša jed (nekaterim!) ni neznana. Nasmejali smo se izjavam, kaj koga najbolj razjezi - če avto ni opran ali posoda pomita, ob živce jih spravi, če ona tako tuli, da ni moč priti do besede... Za nekatere malenkost, za druge "ogenj" v hiši! Sicer pa so bili ženini svojevrstne baže. Časi so očitno taki, da se še starše povabi na obisk le takrat, kadar kdo kaj "nuca”, končno bi se že lahko toliko spoznali, da bi v nekaj letih, odkar poznajo gospodično, zvedeli za dekliški priimek njene mame.
Smeh je pol zdravja, saj se pari niso dali zmesti, čeravno so jim z igricami vedno znova zagodli. In za h ec so neveste povedale še, kaj bi jim ženin odgovoril na vprašanje, koliko punc je (že) imel.
Ob nastopajočih, ki so krasili zagorski oder, so bili še pevci Elektroelementa Izlake in Tone Fornezzi-Tof z Martinom Žvelcem. Slednja nista hotela biti v senci nastopajočih zvezd. Takoj sta povedala, da mora znati vsak pošten slovenski fant zašiti hlače in zapeti kakšno slovensko narodno pesem. Kako je s šivanjem, si lahko mislite, kar se pa pesmic tiče, so pa z veseljem zapeli tudi tisto Lep zares je samski stan. Dame je najbolj zmedel Tof, ko jih je posamično klical na oder, češ da jih ima v evidenci zavedene kot moške in ne ženske. Izkazalo se je, da so ob Tofu še neveste zvite...
Kljub temu, da je bil boj hud in je bilo veliko odvisno od sreče, je žreb določil svoje: na prvo mesto sta se uvrstila Zdenka Pečjak in Jani Kmet iz Ljubljane, ki se bosta skupaj s tretjeuvrščenim parom Suzano Slana in Bojanom Jero-melom iz Maribora poročila na slovenski ohceti v Kandršah. Za preddvorsko ohcet je žreb določil Jelko Petek iz Kresnic in Igorja Žgajnarja iz Domžal s spremljevalcema Ksenijo Šetina in Matjažem Smlatičem iz Ljubljane.
Zasavski par 92 sta po zanimivem večeru postala Slavi Drnovšek in Bogdan Hribar. Tudi Marjana Pograjc in Sandi Debevec sta se dobro odrezala.
so
Kot se je večina bolj za dobro voljo prijavila na tekmovanje, tako so za hec vzeli to tudi tisti, ki se na koncu niso uvrstili. Tombola je pač nepredvidljiva, bolj važno je, da se imajo radi. 27. junija bodo slavili na Kandršah pri Vidrgarju. Do takrat je še nekaj časa, mladi morajo vse še prespati in obveščali vas bomo, kaj vse se bo še dogajalo.
Petra Radovič Foto: Marjan Ciglič
ST£T/ 2>AJ£V/ ..."
v v
....
-4^ x t r .4f t\U\\t r
NUDIMO VSF VRSTE ALKOHOLNIH IN



trgovina d.d.
I jub I j a n a, tito v a 3
knjigarna in papirnica
mladinska knjiga
61410 zagorje ob sevi cesta zmage 27
te/. 0601061, 62318 fax 0601/61 832
NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE
H O O 61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, ^ w w '	tel.: (0601) 71 827 (trgovina)
podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev
DEJAVNOSTI:
1.STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov, polaganje tekstilnih ter PVC podov (itison, tapisom, topli pod, vinflcx, vinas ...)
2.	TRGOVINA:
-	prodaja talnih oblog: parket, ladijski pod, pluta, itison, tapison, topli pod, vinflcx, vinas ...
-	barve (jupol, oljne barve, barve za zaščito lesa in kovni, hiohit barve ...)
-	tapete raznovrstnih vzorcev
-	vse vrste lepil in lakov
3.	DOSTAVA NA DOM
	
• AVTOKLEPARSTVO •	|
AVGUST RAZPOTNIK - avtokleparstvo - spodnja in notranja zaščita vozil - avto vleka Loke 12, 61411 IZLAKE, tel.: 10601)73 630	| !
knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ...
Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV!
rantD
CEMENTNI IZDELKI VINKO PUČKO
Vir, Šaranovičeva 10, tal: 061/ 713 327 DELAVNICA - VRBA - LUKOVICA
Žalostna zgodba Hrastničanke Ines Babič, poročene Janič, ki je v Sarajevu z možem Žarkom, devetletno Majo ter petletnim Danilom preživela 10 let, seje po njenem mnenju začela z zmago treh nacionalnih strank v Bosni in Hercegovini. Vsi so čutili, da se bo nekaj zgodilo in da tisto ne bo dobro. Oblast je iz dneva v dan slabše nadzorovala razmere, iz prijaznega središča Sarajeva so preprodajalci mark in švercerji pregnali sprehajalce, ljudje so kopičili zaloge in se vse bolj družili le s pripadniki svojega naroda. Nesporazumov je bilo vse več, vsak je imel svoj prav.
"Ko se je začela vojna v Sloveniji, sva s sosedo, Srbkinjo, jokali, za pomiritev sva jemali apuarine," pripoveduje Ines Janič. Z vojno na Hrvaškem so se v BIH vsega navadili, ljudi pa nihče ni mogel prepričati, da se tudi pri njih kuha.in zapleta, niti potlej ne, ko je začelo vse skupaj že prekipevati. Pred pol leta je bilo v Sarajevu še mogoče biti Jugoslovan, tudi njena otroka sta, zdaj Jugoslovanov ni več, sredinski ljudje, zmerneži in neopredeljeni so izginili. "Vsak se mora opredeliti za eno stran,"pravi Ines, "in nikoli več v Sarajevu človek ne bo mogel biti neopredeljen..."
Koje v mestu spomladi počilo zares, sta zakonca Janič k babici in dedku v Slovenijo odpeljala še petletnega Danila. Devetletna Maja je že bila na varnem, obiskuje hrastniško osnovno šolo. "Potem pa je bilo vse huje in huje. Žarko, zaposlen v uredništvu revije Una, pred dvema mesecema ni mogel več na delovno mesto. Predzadnje plače ni bilo mogoče dvigniti, ker je v banki zmanjkalo denarja, po zadnjo, ki naj bi jo dobili v uredništvu, zaradi streljanja ni mogel. Ostrostrelci so neprestano prežali in nas zaprli v stanovanja."
Z možem sta nekega jutra ugotovila, da je njihovo naselje med srbskimi in muslimanskimi položaji, ki so ga nenehno obstreljevali eni in drugi, napol prazno. Edina pot iz Sarajeva vodi preko srbskih položajev, najbolj nevaren kos poti pa je bilo prvih nekaj sto metrov
do prve srbske barikade. Uspelo je, vendar so moža zadržali in ga skušali vtakniti v uniformi že na prvi barikadi. V veljavi je namreč splošna mobilizacija. Izkoristila sta zveze in poznanstva, da sta lahko še nekaj časa bežala skupaj, potem pa je ostal, kot večina novinarjev v tiskovni agenciji.
"Kje je zdaj, ne vem, stikov ni mogoče navezati," pravi Ines, ki se je z vozili Rdečega križa, potem pa v Srbiji z javnimi prevoznimi sredstvi, prepeljala do madarske meje, kjer jo je čakal oče in jo pripeljal domov.
"Kako naprej? Ne vem, ne vem in zaenkrat o tem tudi še ne razmišljam, prav gotovo pa v Sarajevo, kjer je ostalo deset let življenja in številni lepi spomini, pa tudi opremljeno stanovanje, še nekaj časa ne bo mogoče. Bo že nekako," je prepričana Ines. In bržkone ima prav.
Stane Šterbucl
Zasavc je začasno odprl svoje dopisništvo v Indiji. Peter Brečko, Izlačan, je vzel kartico Zasavc press in se podal na dolgo pot. Poslal nam je nekaj zanimivih zgodbic, kijih bomo objavljali v podlistku Indija press. Upamo, da vam bodo všeč.
Delhi
Danes sc mi je mudilo, kajti zgodaj zjutraj bo pristal Boing 747, poln strank za mojo rikšo. Še pravi čas parkiram tik ob izhodu letališke zgradbe in med množico potnikov zagledam dva, ki bosta plen za mojo malenkost. Fant in dekle, po izgledu Evropejca, se s težavo prebijata proti meni, otovorjena z velikima nahrbtnikoma. Okoli njiju se prerivajo moji stanovski kolegi, ki jima ponujajo vožnjo. Tedaj nastopim s svojo skoraj novo motorno rikšo
in primerno ceno. Neprespana in zbegana od gneče se posvetujeta v nekem čudnem jeziku (menda sta Eskima) in končno pristopi fant ter mi začne v čudni angleščini dopovedovati, da ne plačata zahtevanih 50 rupij, ampak samo 30. Biznis je biznis, sam mu znižam na 40, on dvigne na 35, končno se pogodimo za 38. Z muko se zbašeta v rikšo. Vžgem motor in hopla, gremo v hotel. Da jima pokažem, kaj je prava vožnja, divjam po ulicah, vseskozi trobim in z nasmehom opazujem stranki, ki se krčevito oklepata stranic rikše. Kaže, da nista Angleža, ker ne razumeta levega pravila vožnje in po križiščih prepadeno strmita in kričita (sigurno Eskima) eden na drugega.
Ko ustavim pred našim hotelom (od šefa dobim procente za vsakega gosta), gre dekle rezervirat sobo, fant pa začne iztovarjat nahrbtnika. Malo tudi zaradi gostoljubnosti ga vprašam, kako mu je ime. Odgovoril mi je, da je Peter, Slovenija, Jugoslavija. "Kje pa je ta luknja", se vprašam. Ko mu nastavim dlan, se fant spomni, da je treba vožnjo tudi plačati, našteje mi zahtevane rupije in se celo lepo zahvali. Pomagam mu znositi nahrbtnika v recepcijo, pomežiknem šefu ter se dobre volje spravim nazaj v rikšo. Hitro po novo žrtev.
Splačalo se je malo prej zbuditi, kajti ponavadi računam za vožnjo letališče - hotel 15 rupij. Kako lepo danes sije sonce.
Peter Brečko
Nagradna križanka
Rešitev nagradne križanke pošljite do 18.6.1992 na nas-lov:UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta znmage 33,61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka". Upoštevali bomo le rešitve, ki bodo napisane na križanki Zasavca (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade za križanko 11/92
1.	nagrada: Praktični paket v vrednosti 2.000,00 SLT: FORUM <Lo.o.
2.	nagrada: Praktični paket v vrednosti 1.000,00 SLT: FORUM d.o.o.
3.	nagrada: Praktični paket v vrednosti 500,00 SLT: FORUM <Lo.o.
4.	nagrada: 5 kinovstopnic: D.D. Zagorje ob Savi
5.	nagrada: Majica časopisa Zasavc
Izžrebanci nagradne križanke 10/92
1.	nagrada: 5 vreč premoga Rudnika Zagorje: Zofija Kotar, Podkum 8, 61414 Podkum
2.	nagrada: paket FORUM d.o.o.: Anica Premec, Trg borcev NOB 19, Dol pri Hrastniku
3.	nagrada: risalni pribor FORUM d.o.o.: Janko Cankar, Opekama 7, Trbovlje
4.	nagrada: majica časopisa Zasavc: Urban Sušnik, Bevško 1, Trbovlje
5.	nagrada: 5 vstopnic D.D. Zagorje ob Savi: Marjana Pirnat, C. 9. avg. 8/b, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo.
Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 22. 6.1992.
Uredništvo
Rešitev nagradne križanke 10/92
Vodoravno
ALIA, SAMUM, HRASTNIK, PA, STEKLARNA, T, KS, ARRAS, ALTA, ZMOTA, TENO, TOM, VOZEL, CENT, KRAČA, OMAKA, ISO, GRANAT, ZAR-LINO, SURABAJA, CONAN, TRAMA, ŠTIP, NIT, AVATARA, AE, IKOZAEDER, RUS, RL, HUSEIN, MIT, METAL, MNAČKO, AZI, MULAT, EK-RAZIT, MANEKEN, OTT, MUHA ERIC, TIRS, APARAT, IKS, FALOT, ROMANA.
Mladim Zasavcem
Izvirček je glasilo PE Ivan Cankar iz Trbovelj, ki mu je pomagala na svet mentorica Karmen Kočar. Prepisali smo nekaj vrstic pa še za drugič bo kaj ostalo. Hrastniški šestošolci se že veselijo, da bo kdo pisal na njihov naslov. Zastavite jim čimveč vprašanj. Nam pa pošljite kakšen grafit. Boljše kot da ga pišete po klopeh.
Če bi bila predsednica Trbovelj
Za en teden bom postala predsednica Trbovelj. Udobno se zleknem v naslanjač in se ozrem proti množici ljudi in začnem govoriti: "Od danes bom vaša predsednica. Ker je naša okolica onesnažena, bomo najprej začeli pospravljati smeti." Vsi odrasli, babice, dedki, otroci so hiteli pospravljati. Tudi jaz sem pomagala. Nato je posijalo sonce. Bili smo veseli. Otroci so se porazgubili po igriščih, z odraslimi pa sem odšla v trgovine, kjer smo znižali cene, v podjetjih pa zvišali plače. Otroci so veselo prestopali šolske prage, odrasli pa so z veseljem hodili v službe. Čez teden se je iz Madžarske vrnil pravi predsednik. Povedala sem mu, da je vse v najlepšem redu in ga prosila, naj tako ostane. Zahvalil se mi je, se usedel v udoben naslanjač, jaz pa na navaden trd stol.
Melita Benko, 4.h
Pri zdravniku
Pred tremi leti sem šel na zdravniški pregled. Najprej sem šel k zdravnici, kjer so me stehtali, zmerili višino in pritisk. Potem me je zdravnica cepila in nazadnje sem dobil še tabletko. Moral sem še k zobozdravniku. Tudi tega se nisem bal. Nazadnje je prišlo najhujše. Šel sem v laboratorij. Ko sem zagledal, kako sestra jemlje injekcijo, me je prešinila groza. Noge so me kar same nosile iz ordinacije. Sestre so me lovile po bolnici. Končno so me ujele in mi vzele kri. Spoznal sem, da sploh ni tako hudo.
Tomo Kramberger, 3.g
Hrastniške šestošolke:
Adisa Pjanič, Log 11; Barbara Bobek, Cesta padlih borcev 3; Danica Predovnik, Log 28/c; Dolores Doberšek, Krnice 3; Edita Ramič, Novi Log 19/a; Jasmina Grah, Novi Log 7/a, tel.: 41-260; Ljubiša Maksimovič, Podkraj 79; Maja Žabkar, Trg Franca Kozarja 16; Mateja Brečko, Šavna peč 16; Marjetka Kolšek, Za Savo 3; Meida Pašagič, Cesta L maja 4; Nina Šuljagič, Novi Log 19/e; Rosana Vnuk, Čeče 72/a; Sabina Šumič, Naselje Aleša Kaple 7/b; Sanja Jokanovič, Novi Log 4; Suzana Juršak, Trg Franca Kozarja 14/a; Suzana Košič, Ulica prvoborcev 24; Suzana Matič, Novi Log 19/e; Simona Hribcnšek, Trg Franca Kozarja 14/a; Tamara Vidmar, Pot Franca Pušnika 8; Tanja Koritnik, Novi Log 7.
Hrastniški šestošolci:
Jani Kovač, Naselje Aleša Kaple 8/c; Sebastijan Tušek, Novi Log 19/c; Boštjan Ojstršek, Novi Log 19; Matjaž Lipovšek, Novi Log 7/b; Denis Oblak, Log 3; Matej Felicijan, Novi dom 64, tel.: 41- 021; Elvir Adžikič, Novi Log 19/e; Marko Dobršek, Krnice 33; Bojan Hlastan, Za Savo 9; Boštjan Centrih, Podkraj 82; Simon Zečiri, Krnice 36; Dejan Savič, Novi Log 19/e; Dušan Klanjšek, Trg Franca Kozarja 14/a; Ambrož Bajda, Podkraj 72;
DOPISOVALCI
V Veroni
Na letošnjem super končnem izletu smo med drugim obiskali tudi Verono. Obisk tega kraja je bil zelo primeren za maj - mesec zaljubljencev. Ogledali smo si namreč balkon Romea in Julije, slavnega zaljubljenega para, ki je postal simbol vseh, ki se imajo radi. Balkon stoji na zelo ugodnem mestu za dvorjenje, kajti dodobra jeskrit očem radovednih sosedov. Mislim, da bi takega balkona bilo veselo marsikatero dekle, sploh pa, če bi pod njim brenkal lep fant. Ogledali smo si še staro areno, spomenik Danteja, osrednjo cerkev, gledališče ter mnogo drugih zgodovinskih znamenitosti. Vsekakor priporočam ogled Verone. Toda pazite. Halija je znana kot dežela žeparjev, zato naj vas lepote ne premamijo, kajti kaj kmalu lahko ostanete brez denarnice.
Maja Gerčer, 8.b, Dol
NAGRADO
za prejšnjo križanko dobi Igor Brodar, Kidričeva 2 c, Zagorje ob Savi. Geslo se glasi: Miš - Maš.
NALOGA
bo kar naporna. Idejo smo dobili v novi knjižici Grafiti. Najboljše poznate: Dost mam, Sonček je in ti si skuštrana,... Vsi pridejo v poštev za žrebanje, najboljše pa bomo objavili. Pošljite jih do 16. 6.1992.
TO JF ZID ZA
Znanje za varčevanje
"Mladost še zdaleč ni modrost, je pa prednost. In svobodnejša je od ptice. Le kdo bi jo torej mogel zadržati?..." S temi besedami se je v petek, 29. maja Trbovljah začelo zanimivo tekmovanje z naslovom "Znanje za varčevanje", na katerem so se v znanju iz glasbenega in filmskega sveta pomerili učenci naših šol. Sodelovale so skupine iz Trbovelj, Hrastnika in Izlak.
Poleg tekmovalnega dela prireditve smo lahko slišali zabavne glasbene točke, od otroških popevk, do izvajanja popularnih melodij z glasbili, nekaj učencev se nam je predstavilo tudi kot avtorji svojih popevk.
Ne smemo pozabiti omeniti uspešnega igranja dua YOCKEY, ki ga sestavljata Matjaž Kmet in Goran Jamšek. Prireditev
je popestril nastop Irene Vrčkovnik in skupine Pop Design, ki so se potrudili, da smo se vsi imeli še bolj "lajn".
Vsako tekmovanje išče svojega zmagovalca, iskali smo ga tudi mi. In ga našli. To je bila tekmovalna skupina z Izlak. Naš namen je bilo tkanje prijateljstva med zasavskimi osnovnošolci... Da nam je to uspelo, smo lahko začutili že pred prireditvijo, ko so vsi polni treme kramljali o tem in onem, najbolj pa, ko smo slišali njihov smeh, nesebične čestitke drug drugemu, izmenjavanje naslovov in ko so se razšli s klicem: "Pišite brž, kdaj gremo na pizzo!"
Milena Holc, Foto: Rudi Špan
"Po čem je slava" v Trbovljah
V četrtek, 28. maja, so v Trbovljah pripravili javno radijsko oddajo z zgovornim naslovom Po čem je slava in zakaj? avtorja Toneta Fornezzija-Tofa. Na vprašanja Rada Časla so odgovarjali znani Slovenci. Okrnjena ekipa Moped Showa je popestrila klepete z gosti. Marjana Deržaj, stara znanka trboveljske publike je povedala par besed o svoji karieri in odnosu do Delavskega doma (povedala je, kako so se v tej zgradbi odvijale TV oddaje v živo pod Ježkovo režijo in kako so potekali izbori za Evrovizijsko popevko). Na koncu je zapela pesem, s katero je zaslovela - Poletna noč.
Nato je kot gost nastopil tudi Bogdan Barovič in svojim starim radijskim kolegom zaupal nekaj zanimivih dogodkov iz svoje kariere. Mateja Svet je po svoje duhovito in
hudomušno povedala, kako je ona doživljala slavo. "Naši začetki so tu, v Trbovljah in na tem odru", je iskreno priznal sloviti vodja svetovno znanih Avsenikov Slavko Avsenik. Zagorski rojak in prvak slovenske opere, Ladko Korošec, je izluščil precej zanimivosti iz svoje pestre kariere in zapel dve narodni pesmi ter požel bučen aplavz. Končno seje na odru pojavil tudi obrambni minister Janez Janša, ki je dejal, da je on že prešel iz arestanta v ministra, ne ve pa, kako bo z ostalimi ministri. Na koncu je o slavi spregovoril še naš znani "jezdec" na konju z ročaji Miro Cerar. Dvorana Delavskega doma je bila po dolgem času polna do zadnjega kotička.
Tekst in foto: Rudi Špan
Stromrauber in Agent LTD
Večina mladih treh zasavskih dolin je že slišala za skupini Stromrauber in Agent
Ltd. Oboje lahko uvrstimo med t.i. garažne bende, ki po zahodnem zgledu tudi pri nas rastejo kot gobe po dežju. Njihova glasba zveni grobo, agresivno in je polna energije. Agenti imajo malce več izkušenj od Strom-rauberjev. Oboji igrajo seveda v živo, kar obogati njihove nastope s pristnim koncertnim zvokom.
Skupina Agent Ltd. vas lahko preseneti z izvajanjem komadov skupin: Faith no more, Anthrax, Pink Floyd, Metallica in Led Zeppelin, Stromraubcrji pa sc na svojih feštah trudijo, da bi ujeli melodijo in ritem bendov kot so: Nirvana, Motorhcad, Guns n Roses, Deep Purple in Sokoli. Sami se opisujejo kot pripadniki Underground scene in imajo kot vsi novonastali bendi precej težav z denarjem. Pravijo, da bi jim bili sponzorji več kot dobrodošli. Obe skupini trenutno že en kaj tednov počivata, saj Agenti potrbujejo basista na nivoju, Stromraubcrji pa so za dva pridružena člana številnejši. Še zasedbi: Agent Ltd (Matej Grahek - kitara, back vokal, Tomislav Lušič - klaviature, vokal in Simon Jurečič - bobni, vokal, bas kitara pa kakor kdaj in kakor nanese), Stromrauber (Dejan
Pelko - ritem kitara, Mitja Jontcz-bobni in Borut Božič - bas). Levo Agenti, desno Stromraubcrji.
TOMMY, Foto: Branko Klančar
Horoskop
od 11. 6. do 26. 6.1992
OVEN Ko boste v intelektualni nemoči, se nikar ne zatekajte k agresiji, kajti kmalu boste dobili nepričakovano pomoč.
BIK Približuje se obdobje ljubezenske suše ali pa zaostritve. Partnerju izpovejte ljubezen, sicer ne bo vedel pri čem je in lahko se Vam obeta prevara.
DVOJČKA Spremembe. Pričakujete lahko zajetne plodove. Prišli bodo tudi trenutki zmedenosti, vendar vztrajajte.
RAK Prvi teden bo dokaj umirjen in srečen, v drugem lahko pričakujete izlive strast in popolnega nadzora nad dogajanjem v okolici. Čas, da dokončate začetne posle in se lotite novih.
LEV Tistim, ki se bodo vmešavali v Vaše posle kar korajžno stopite na prste in marljivo nadaljujte z delom. Dobro bi bilo, če bi poglobili vaše znanje.
DEVICA Pravi čas za tiste, ki si želijo ljubezenskih avantur in za zagon novih poslov. Bodite previdni, saj se govorice naglo širijo, predvsem iz zavisti in neumnosti.
TEHTNICA Po obdobju žolčnih razprav in prepričevanj kdo ima prav in kdo ne, se Vam bo čisto spontano dogodila ljubezen, ki Vam bo vlila nove moči. Izbirajte besede in pazite na okolico.
ŠKORPIJON Določene stvari Vam polzijo iz rok. Vsedite se in o zadevi premislite. Moder človek daje prednost premisleku...
STRELEC Odločiti se boste morali na hitro, zaupajte svoji intuiciji, ki Vam bo pokazala srečen izhod.
KOZOROG Intelektualne bitke boste privedli h koncu z ugodnim izidom, kar bo izjemnega pomena za Vaš nadalnji razvoj. Ugoden čas za sprostitev in za realizacijo materialnih projektov.
VODNAR Kreativna pasivnost. To ni nič slabega. Čas, da se napolnijo notranje baterije. Prilagodite se svojim potrebam in željam in nikakor ne okolici.
RIBI Obdobje lagodja in sreče se bo počasi obrnilo. Tega mogoče sploh ne boste opazili, ker so novi uspehi že na vidiku.
Zoran Jurij Tomšič
Odgovor vedeževalca
Šifra: Zakon
Sprašujete, kaj bo z vašim zakonom in srečo. Izgleda, da sta se s partnerjem, po sicer sorazmerno harmoničnem skupnem življenju, nekoliko odtujila. Verjetno bosta morala določene stvari predebatirati. Predvsem poskusita biti tolerantnejša drug do drugega in harmonija se bo počasi povrnila. Naučite se kontrolirati Vaše nagle izbruhe besa.
Ime in prilmelcj Vprtxiaixje:. . .
M. M at/r,
Maturantski žur
Četrtošolci zasavskih in seveda tudi drugih srednjih šol so s svojim poukom zaključili, čaka pa jih še najvažnejše dejanje: zaključni izpiti. Pred vročico izpitnih dni se bo vsak rad malo sprostil. V diskoteki Mesečina bo jutri žur za vse maturante.
K.B.
Laibach ist tot
Pred kratkim je pri angleški založbi Mute Records izšla enajsta velika plošča skupine Laibach z naslovom Kapital. Žal je Kapital bleda, nezanimiva in prazna plošča. Vse kaže, daje Laibach v ustvarjalni krizi, pomanjkanje idej pa je skušal nadomestiti s pomočjo elektronskih glasbenih instrumentov. Rezultat tega je dolgočasen te-hno "cigu - migu"! Izjema je pesem Wirtschaft ist tot, ki je že izšla na mali plošči, posnet je bil tudi odličen video spot. Če vam je (bila) skupina Laibach všeč, si zavrtite plošče Opus dei, Krst pod Triglavom in Sympathy for the Devil.
Mc Trifail
Dolska noč
Preteklo soboto je bilo živo v centru Dola pri Hrastniku, kjer je tamkajšnji Jack bar pripravil prvo Dolsko noč.
Mlade obiskovalce, ki so bili v večini, je najprej lepo ogrel Vlado Kreslin, potem pa še Božidar Wolfand Wolf. Akvamarini so poskrbeli za plesa željne obiskovalce. Če Dolani s hrupom (mimogrede: ozvočenje bi lahko bilo boljše) niso bili preveč nezadovoljni, bi se znala Dolska noč razviti v zanimivo prireditev. Vsekakor pa je bil žur dobrodošla popestritev v sicer precej zaspanem Dolu.
M.P.
Dež pregnal Mesečino
V petek 29. maja nekje po 22. uri je bila v klubu Mesečina četrta predstavitev glasbene prireditve pod imenom Pop delavnica, ki sta jo organizirala slovenski tednik Antena in Radio Slovenija, vodil pa Bogdan Barovič. Na prizorišču se je nabralo kar čedno število obiskovalcev. Skupina Veter je predstavila tri skladbe iz svoje zadnje kasete pod naslovom "Dobro jutro", Avia Band so s svojim nastopom napovedali izzid svoje druge kasete (med skladbami je bila tudi njihova priredba hita skupine Ten Sharp - You), Irena Vrčkovnik pa je predstavila tudi svoj najnovejši komad z naslovom Breze. Cela prireditev je visela na nitki, saj so se cel večer nabirali čudni oblaki, ki niso napovedovali nič drugega kot dež. Tako so se "izvlekli" z nastopom vsi razen Pop Designov, ki bi morali nastopiti kot zadnji. Malo pred njihovim nastopom je začelo močno deževati. Tako so se morali prestaviti v klub. Sicer pa je bilo vseeno fino. Še posebej med nastopom Chateau, ko so obiskovalci dobesedno okupirali oder.
Rudi Špan
' £
WsmmKmsim
Del Pop designa pri pogovoru.
Kaj je ime podjetja, nastalo s krajšavo: Kozole Anita in Jure. Oba sta mlada podjetnika in obrtnika z Dola pri Hrastniku. S popoldansko obrtjo in tremi izdelki svetil je začela Anita pred petimi leti. Po treh letih je začela na svoje. Po dobrem letu se ji je pridružil še Jure v sklopu obrtne zadruge Bohor iz Sevnice. Zdaj imata že enajst zaposlenih in triinštirideset izdelkov.
Kateri so ti izdelki in kje jih prodajate?
Proizvajamo razne vrste lestencev, papirnate lampione, reflektorje, namizne svetilke... Pošiljamo jih v razne trgovine po Sloveniji, prodajamo pa jih tudi v svoji železnini. Zaščitni kotniki pa pridejo v poštev za razne objekte - v glavnem jih izdelčujemo po naročilu.
Kako uspeva železnina?
Proizvodnja in trgovina se dopolnjujeta. V teh časih ena brez druge ne bi preživeli. V trgovino priteče gotovina. Svetila, kijih prodamo v trgovine, kompenziramo z izdelki za trgovino, oz. železnino. Ko to robo prodamo, dobimo denar. Nabavimo material za proizvodnjo in tako naprej. Seveda imamo registrirano tudi podjetje, ker je plačilni promet preko banke prepočasen. Preko podjetja lahko tudi uvažamo in izvažamo.
Že kaj izvažate?
Ko je južni trg lani propadel, sva zaposlila trgovskega potnika, da je raziskal slovensko tržišče, ki je že kar precej zasičeno. Zato si prizadevava prodreti preko meje. V vzhodnih državah kar dobro kaže, saj imava konkurenčne cene.
Njima je bilo lahko, pravijo, ko imajo starši kapital...
Zgodba se je začela drugače. Slučajno sem izvedela, da je Iskra v Trbovljah iskala kooperante za polizdelke. Prodala sva počitniško prikolico, kar je zadoščalo za polog kredita, s katerim sva kupila prvi stroj. Potem sva z leti razvijala različne proizvode in opremljala strojni park. Sedaj vse bolj spoznavava, kako veliko je vredno, da imava proizvodnjo in trgovino v domači hiši. Čeprav že občutiva prostorsko stisko in načrtujemo razširitev.
Kako gledata na davčno politiko?
Cesarju naj gre, kar je cesarjevega. Vendar naju moti, da to ne velja za vse enako. Poglejte le razne igre na srečo, npr. razne catc the cashe itn. Tam denar ni obdavčen. Pri tistih, ki izpolnjujejo svoje obveznosti, pa so obremenitve velike, precejšnje so dajatve npr. za redno delo. Ni čudno, da si marsikdo pomaga s črno delovno silo.
Sodelujete s "konkurenco". Npr. z vašim starejšim in večji bratom Sijajem?
Ne sodelujemo. Poskušala sva, pa se ni obneslo. Kolikor veva, tudi druge sorodne duše zavračajo. Po svetu se dogovarjajo in povezujejo. Ne razumeva, zakaj je v Sijaju takšna poslovna politika.
Foto: 13. K.
Anita je dobra "biznismenka", priznavajo celo moški. Od kod?
Rada delam. Rada vidim rezultate svojega dela. Ne bi mogla posedati in uživati v brezdelju. Celo dopust preživimo v aktivni obliki. Spoznavamo kraje, ljudi, pešačimo.
Sporočilo trenutno najbolj gledanega filma v Sloveniji -kapitan Hook - pravi, da se poslovni možje ogibajo družine. Vidva pa sta poslovneža oba...
V začetku je bilo res hudo. Delala sva ob sobotah in nedeljah. Zdaj je boljše. Poleg vikendov si tudi med tednom lahko vzameva kakšno popoldne. Ker imava poslovne prostore in stanovanje v isti hiši, sva lahko z enim očesom ves čas pri dvanajstletnem sinu. Njega sicer ne obremenjujeva z delom, razen v počitnicah, ko si lahko poleg žepnine še kaj zasluži. In pridobiva delovne navade.
Kaj tekmuje s svojo ekipo v občinski nogometni ligi.
Nekaj rekreacije res ne škodi. Prejšnja leta je bila liga z le tremi ekipami in še te so bile neresne. Zdaj jih je osem, z dobrimi igralci. Mi smo pristali na petem mestu, vendar smo že zdaj dobili okrepitev. V jesenskem delu bomo posegli po boljšem mestu.
Fanči Moljk

Iv':™

i%VV|iJ	‘t* m
Center za
begunce v Radečah
Poleg Prevzgojnega doma, Kazenskega doma za starejše, pa kopice problemov s hidroelektrarno Vrhovo bodo v Radeče pripeljali še begunce. Ko je KS Radeče, ki je za begunce zvedela čisto slučajno, vljudno vprašala vlado v Laškem, zakaj ravno v njihov kraj, je dobila odgovor: "Kam naj jih pa damo?" Saj res, kam pa bi drugam, če ne v Radeče. Če bi bili sedanji občinski veljaki tako radodarni z denarjem, ki se tudi zbira na tem koncu laške občine, potem bi begunce najbrž sprejeli z lažjim srcem, ker bi imeli več urejenih površin in bi jih lahko primerno namestili. Tako pa... Tako pa so postavili center v sam Prevzgojni dom, ki ima v neposredni soseščini še oddelek kazenskega doma iz Doba. Marsikdo je zmajal z glavo ob tej novici, saj begunci niso potrebni prevzgoje ampak toplih besed in pomoči. In če se kaj zgodi? Verjamemo, da bo madež nosila tudi krajevna skupnost, ki ne kriva ne dolžna požira juho, ki jo je skuhala občinska vlada. Da ne bo pomote: Radečani so zelo odprti ljudje in kdor jih pozna ve, da so vsakomur pripravljeni pomagati. Tudi begunci bodo to lahko spoznali. Ampak bolj kot za to, gre za preprosta življenjska načela. V neposredni bližini Radeč so Rimske Toplice, kjer sameva prazno zdravilišče. Bojda ga ministrstvo za obrambo ni pripravljeno odstopiti za begunce. Če pa omeniš zakaj ne bi centra zgradili v Laškem, odgovorijo, da ni prostora.
Na seji IS so nekateri člani predlagali, da bi begunce porazdelili v tri bodoče nove lokalne skupnosti. Ideja pa je padla na neplodna tla. Kakorkoli že, begunci bodo nameščeni v Radečah in verjamemo, da bodo lepo sprejeti, V kraju se bodo pač morali navaditi, da pogovori z občinsko vlado niso najbolj uspešni tudi ko gre za druga, razvojna vprašanja kraja. Če pa bodo begunci pripomogli, da bodo v Radeče zaradi njih večkrat prišli občinski možje, potem je tak center gotovo dobrodošel za kraj, saj si bodo imenovani morda našli čas tudi za Radeče.
Franci Kadunc
Mednarodno priznanje kisovški ULTRI
Ultra iz Kisovca se že tri leta pojavlja na različnih sejmih. Zelo uspešno pa se je Ultra predstavila na nedavnem Mednarodnem sejmu v Kranju Zaščita 92 - Protection 92. Prejela je zlato medaljo za kakovost električne naprave, ki sojo razvili in jo tudi proizvajajo v Ultri. Gre za komunikacijski sistem za plinske zaščitne maske. To je še ena potrditev zelo uspešnega dela podjetja, ki sicer zaposluje le devet delavcev in se mora po besedah direktorja Miloša Urbanije ravno zato nenehno potrjevati na trgu. Z medaljo za kakovost je vse skupaj lažje.
Na sejmu je sodelovalo 250 razstavljalcev, od katerih je 55 kandidiralo za nagrade. Kranjski sejem je tudi eden največjih o zaščiti, ki je glavno področje razvoja in dela kisovške Ultre. Le - ta s svojimi proizvodi uspešno prodira tudi na zahodne trge.
B.M.
Odvečni delavci v Mehaniki
Položaj v slovenskih podjetjih, s katerimi je poslovala trboveljska Mehanika, pa v slovenski elektrodi-stribuciji in izpad južnih trgov so tudi temu 257-članskemu kolektivu prinesli približno 60 začasno odvečnih delovnih mest.
Še nekaj let nazaj je v Mehaniki delalo 340 ljudi, v glavnem žensk. Tedaj so svoje izdelke v precejšnji meri tudi izvažali: v dežele v razvoju preko hrvaških in srbskih koncernov, v samo Srbijo pa npr. kar tretjino svojih izdelkov - to je izdelkov za prenos električne energije. V tej republiki so precej tudi kupovali: predvsem baker in keramiko. Z osamosvojitvijo so se vezi pretrgale, položaj v podjetju so reševali s kompenzacijami, tako da so lansko leto zaključili pozitivno.
In kakšna bo usoda zaposlenih? Verjetno bo odvisna od razpleta v nekdanjih jugoslovanskih republikah oziroma od drugačnega položaja tudi na slovenskem trgu. Za sedaj predstavlja
izvoz na Zahod le 20 odstotkov realizacije ali približno dva milijona dolarjev letno.
P.M.
Nova Rudisova pogodba
Trboveljski Rudis je v dobrih dveh tednih podpisal kar tri pogodbe, zadnjo z Rudniki rjavega premoga o dobavi samohodnega hidravličnega odk-opnega podporja. Pogodba je vredna 3,4 milijona nemških mark, uresničili pa naj bi jo v šestih mesecih. Oprema naj bi upoštevajoč najnovejše tehnične rešitve omogočala predvsem večjo varnost rudarjev, izdelali bi jo v trboveljski Strojegradnji in velenjskem Esu po tehnični dokumentaciji firma Westfa-lia Becorit.
A.H.
Socialna stanovanja
Lani je bil sprejet nov stanovanjski zakon. Na tej osnovi sta v letošnjem aprilu začela veljati pravilnika, s katerima so uvedene nove kategorije in vrednote za dodeljevanje socialnih stanovnj v najem. To sta Pravilnik o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem in Pravilnik o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem. Oba sta objavljena v Uradnem listu RS 18/92. Do delitve socialnega stanovanja v najem je po določih pravilnika upravičen državljan Slovenije, katerega skupni prihodek na člana družine ne presega višine, določene s predpisi s področja socialnega varstva. Upravni organ, ki bo morebitna prosta stanovanja razpisal (po pravilniku najmanj enkrat letno), bo moral pred razvrstitvijo vlog sodelovati s centrom za socialno delo, invalidskimi organizacijami in društvi, zdravstvenimi zavodi, zavodom za zaposlovanje, opraviti bo moral tudi različne poizvedbe pri pristojnih organih in organizacijah. Pravica do uporabe socialnega stanovanja v najem bo časovno vezana na izpolnjevanje meril za upravičenost. Upravičenost se bo ugotavljala enkrat letno. Rok za izselitev pa ne bo krajši od 90 dni.
I.L.
Podjetje za stanovanjsko, gostinsko dejavnost in trgovino ®
c. 3. julija 7, 61430 HRASTNIK
ugodne cene, prijazno osebje, kakovostna ponudba
obiščite nas:	I
* V trgOVUll; c.3 julija 7 (pri rudniški upravi), tel. (Ö601V41 704 int.338
*	mešano blago
*	bogato založena delikatesa
odprto: od 7.00 do 12.00, od 14.00 do 17.00, sobota od 7.00 do 12.00
ŠOLE, VRTCI, PODJETJA, BOLNICE, STANOVANJA, VIKENDI BIROJI, HOTELI, MUZEJI, CERKVE
§i«NAt„,060,Ä™
ali
~-skbäas-
NOV,
Nudimo vam tudi kompletno opremo pisarniškega pohištva v 16 barvah in po zelo ugodnih cenah
BOUTIQUE
TV ■ VLASTA-
!	I	\ m	„=T„	!
Nudimo vam:
-	otroško konfekcijo
-	žensko konfekcijo -
-	ponudba meseca: moške srajce
-	vse po ugodnih cenah
-	možnost plačila na čeke
DELOVNI ČAS:
vsak dan od 8.00 - 19.00, sobota od 8.00 - 12.00
PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE
■ V,
-napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice
-vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -ide kontrolerji -ARC-IMET KARTICE


Pogovor z ministrom Tajnikarjem
Zasavc pripravlja jutri, v petek ob 17. uri v hotelu Medijske Toplice na Izlakah pogovor z ministrom za drobno gospodarstvo in obrt republike Slovenije dr. Maksom Tajnikarjem. Pogovor bo vodil televizijski novinar Roman Rozina, na .okrogli mizi pa bodo sodelovali tudi zasavski podjetniki in obrtniki.
Prav gotovo bo obisk ministra v Zasavju priložnost za izmenjavo mnenj o razvoju podjetništva in obrti v Sloveniji, še posebej pa v Zasavju. Po okrogli mizi pa se bodo lahko udeleženci še malo poveselili na plesu z ansamblom Veter.
Sponzorja:
IN TACT Zagorje ob Savi Agencija za razvoj Zagorje ob Savi
Bitke v trboveljskem bazenu
V Trbovljah imajo celega hudiča na mestnem bazenu. Kregajo je okrog tega, kdo bo stregel kopalcem pijačo. Na občini so za letos podelili 200 kvadratnih metrov prostora za gostinsko dejavnost. Že lani pa so oddali del poslovnih prostorov na bazenu podjetju Aquarius, ki je poskrbel za gostinsko ponudbo na bazenu. Vse kaže, da se je komisija za oddajo poslovnih prostorov prenaglila, saj je Aquarius kot najemnik gostinskih prostorov vanj vložil samo pred letošnjo sezono okrog 3000 nemških mark in 300 delovnih ur. Zaposlil pa je tudi štiri delavce z Zavoda za zaposlovanje. Vse kako bo okrog tega problemčka, kije problem postal, še veselo.
M.P.
Komunala in Saubermacher
Ilrastniško Komunalno stanovanjsko podjetje in hrastniška občina sta pretekli konec tedna podpisala z avstrijsko firmo Saubermacher. Avstrijsko podjetje je specializirano za zbiranje odpadkov. Zaenkrat so se partnerji dogovorili za pilotni projekt ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v hrastniški občini. Vrednost pogodbe je sto tisoč avstrijkih šilingov, vključuje pa know how. V pogodbi so opredelili tudi posebne odpadke. Hrastničani naj bi jih zbirali in dajali v Saubermacherjevo mrežo.
AH.
Nova tržnica v Zagorju
V Zagorju že precej časa načrtujejo spremembe na območju sedanjega trga. Razvojni center Planiranje iz Celja je pripravil osnutek zazidalnega načrta in prav ta bo te
dni posredovan v enomesečno javno obravnavo. Prebivalci si ga bodo lahko ogledali v avli upravne zgradbe občinske skupščine in na sedežu KS Jože Marn. Zazidalni načrt ureja ureditev mestne tržnice, ureditev zelenic in otroških igrišč okoli stanovanjskih blokov, prometno ureditev ter komunalno in energetsko urejanje tega območja.
I.L.
Kaj s Partizanom?
V Zagorju se v stavbi TVD Partizana še vedno odvija osnovna dejavnost, lastnik stavbe, Partizan Slovenije s sedežem v Ljubljani, pa je le lastnik, ne pa tudi skrbnik te zgradbe, ki pa starajoča se terja veliko drage pozornosti. Domača komisija za upravljanje z zgradbo je nekako uspela redno pokrivati stroške, ki so nastajali z dejavnostjo. Svoje delo bo nadaljevala do dokončne rešitve statusnega in lastninskega vprašanja.
Izvršni svet je ponovno zaprosil vodstvo Partizana, naj bo pri rešitvi lastninskega vprašanja bolj pripravljeno na pravično rešitev. Kar pa zadeva upravljanje zgradbe, pa je bila nakazana možnost, da bi to nalogo prevzel Kulturni center Delavski dom Zagorje.
Po Sloveniji so že precej Partizanovih domov preuredili v drugačne namene, predvsem za poslovno dejavnost. Čeprav živimo drugače, pa vendar ne bi smeli zavreči že narejenega. Ali pa prav zato, ker živimo drugače, ne pozabimo na zdravo življenje.
I.L.
Zasavski turni v biljardu
Zasavc in Biljard bar Marka Drašlarja pripravljata prvi zasavski turnir v biljardu - osmica po mednarodnih pravilih. Turnir bo 5. julija v biljard baru v Orehovici pri Izlakah.
Pismene prijave prejemamo na uredništvu časopisa Zasavc (lahko tudi po pošti) ali v prostorih biljard bara Marka Drašlarja v Orehovici. Udeleženci se bodo borili za tri bogate glavne nagrade in sedem tolažilnih. Prijavnina: 400 tolarjev.
Biljard bar v Orehovici je odprt vsak dan od 17. do 22.30 ure (telefon 73-840).
KUPON
za brezplačno igranje biljarca v Biljard baru Drašlar Orehovica.
S tem kuponom lahko do začetka turnirja (5. julij) eno uro igrate biljard v Orehovici brezplačno (kupon velja le od 17. do 20. ure).
Kaj poleti na "sebe deti"
Bliža se poletje in zamenjati bo treba spomladansko garderobo v poletno. Zato ženske preberite nekaj o letošnji poletni modi. V teku poletja bodo prevladovala oblačila pastelnih barv, kot so naprimer rumena, oranžna, vijolična, ciklamna itd. Še vedno pa bo v modi, tako kot že dve leti, mornarski stil oblačenja. Pa tudi pajkice si bodo lahko ob večerih oblekla dekleta z vitkejšo postavo.
Drugače se bodo poleti največ nosile bermuda hlače in mikice vseh pastelnih, pa tudi modernih barv. Sedaj pa še nekaj za ženske z močnejšo postavo. Za vse te modni svetovalci in prodajalci priporočajo ohlapne bluze in pa malo širše hlače. Če pa bi želele obleči krila, naj bodo le-ta malo daljša in pa tudi malo širša. Vendar letos ne bodo ali bolje rečeno niso v modi krila, temveč hlače, še najbolj moderne so bermudke. Tudi v Zasavju se bodo dala dobiti oblačila, kakršne predstavlja letošnja moda.
Sedaj pa še nekaj o cenah, ki vas gotovo zelo zanimajo. V butiku Kristina v Trbovljah in Zagorju stanejo bermuda hlače od 1.500,00 do 2.000,00 SLT. V trgovini Tija v Trbovljah pa stanejo bermuda hlače od 1.600,00 do 1.950,00 SLT, mornarski puloverji pa 2.500,00 SLT. Tudi zasavske ženske bodo letos lahko oblečene po modi.
Saša Grobljar
L
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo j naročilnico in jo poslati do 18 6. 1992 na naslov Uredništva Zasavca, | Cesta zmage 33,61410 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da bomo objavili j le male oglase, kjer bo dopisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer | pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne I pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so | obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 I ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej le takrat, ko je ponudnik j iz druge omrežne skupine.
ZAPOSLITEV
■	DELAVKO za delo v recepciji in strežbi honorarno ali redno zaposlim. Tel.: 061/733-115.
■	Z ŽELJO po dodatnem zaslužku se javite na telefon: 71-823 po 20. uri. Pogoji: prevoz, resnost.
■	POSTANITE zastopnik Slovenske knjige; možna redna zaposlitev. Tel.: 61-899.
■	ZASAVCI dober zaslužek za dobro delo. Možnost redne zaposlitve. Pogoji: prevoz, osebna urejenost. Tel.: 064/73-349 po 20. uri.
■	HONORARNO zaposlim prijazno in pošteno dekle za delo v šanku. Plačilo po pogodbi. Tel.: 24-570.
STANOVANJE
■	UGODNO prodam trosobno stanovanje v Trbovljah. Tel.: 25-764.
B PRODAM garsonjero v Zagorju - konfortno (33 m2, CK, toplovod, sat. ant., telefon, zastekljen balkon). Tel.:61-439.
■	POSLOVNI prostor prodam po ugodni ceni. Velikost 47 m2, s parkirnim prostorom v obrtniški coni v Trbovljah. Tel.: 61-038.
■	PRODAM hišo v Rimskih Toplicah, Gračnica 23 s centralnim ogrevanjem in 3000 m2 zemlje. Tel.: 063/736-358.
GRADBENA
PARCELA
■	PARCELO za vikend v Šemniku ugodno prodam. Tel.: 71-528.
■	AVTOMOBILIZEM
■	VW 1300 (Hrošč) zelo ohranjen ugodno prodam. Tel.: 061/133-114/21-68.
■	PRODAM meglenke za osebni avto komplet z žar-nicamiza 2.500,00 SLT, vse novo. Tel.: 42-582.
■	PRODAM CLIO 1,4 R.T., letnik 1991, metalik zelena - temna. Tel.: 71-823.
■	PRODAM celo Z 101, letnik 1978 za rezervne dele. Cena 300 DEM. Tel.: 22-922 int. 367.
GARAŽA
■	GARAŽO v centru Zagorja prodam. Tel.: 61-922.
B KUPIM montažno garažo (leseno ali železno) ali leseno barako. Tel.: 76-191.
B ZAVARUJTE svoj avto pred vročino in tatovi, zato si kupite garažo v Zagorju.
Robi Kuševič, Izlake 19, Izlake.
B Čistokrvnega pritlikavega pudla bele barve, 500 DEM. Tel.: 21-740.
RAZNO
B PRODAM amigo 500 plus novo v garanciji z napajalnikom, kabli, literaturo in programi. Tel.: 22-466.
B PRODAM glasbeni stolp 2 x 70 W ali zamenjam za el. kitaro. Tel.: 63-207.
B PRODAM sintisajzer Yamaha 5050 dual voice za 500 DEM. Benko Valentin, Loke 48, Kisovec.
B PRODAM zračno puško za 4.500,00 SLT. Tel.: 42-582.
B PRODAM otroško opremo - voziček, zibelko, grelec za stekleničke, termo stekleničko z dudo in tenis lopar Fisher št. 2. Tel.: 71-139 int. 14.
B PRODAM jadralno padalo "Manta", cena 900 DEM. Tel.: 63-492.
B PRODAM jadralnega zmaja "Atlas", cena 500 DEM. Tel.: 63-492.
B SKIF šotorsko prikolico prodam za 19.000,00 SLT. Tel.: 25-443.
B PRODAM novo otroško posteljico z jogijem (120 x 60 cm). Cena 8.000,00 SLT. Tel.: 21-047.
B PRODAM plinski štedilnik (2 plin), električno bas kitaro (ČSFR) oboje zelo dobro ohranjeno. Tel.: 22-922 int. 247.
B UČBENIKE za 7. razred prodam po polovični ceni. Tel.: 42-106.
B SATELITSKO anteno, novo, zapakirano, premera 70 cm, 54 kanalov, stereo, z daljinskim upravljalcem. Cena 650 DEM. Tel.: 41-933.
B UGODNO prodam otroško sobo (brez postelje), podvozje za Z 850, dva gobelina. Joži Knez, Novi Log 18, Hrastnik.
B PRODAM voziček Roky in otroško posteljo. Tel.: 62-008.
B ZELO UGODNO prodam 3,81 premoga in malo rabljen kombinirani voziček. Tel.: 25-527 (popoldan).
za brezplačni mali oglas
S Tekst:...................................
o ....................... .................
Ži
> Moj naslov:.............................
< .........................................
si
Naročilnico oddajte najkasneje do18.06.1992.
KINO PROGRAM
Trbovlje - Delavski dom
11.6.	ob 17.00 Laž ima kratke noge (am. komedija)
12.-15.6. Smrtna obsodba (am. akcija) pet in pon ob 17.00, sob in ned ob
17.00	in 19.00
16.-18.6. Vikend z Bernijem (am. komedija) sre in čet ob 17.00, tor ob
17.00	in 19.00
19.6.-22.6. Moja punca (am. komedija) pet, ned in pon ob 17.00 in
19.00,	sob ob 10.00,17.00 in 19.00
23.6.	-25.6. Moje plavo nebo (am. komedija) tor ob 17.00 in 19.00, sre in čet ob 17.00
Zagorje - Delavski dom
11.6.	-14.6. Hook - kapitan K(juka (am pustolovski) čet ob 18.00, ned ob
18.00	in 20.00
11.6.	-16.6. Skodrana Suzi (am. komedija) čet ob 20.00, pon ob 18.00 in
20.00,	tor ob 19.00
17.6.	-21.6. Seksualne dileme (am. trda erotika) sresre in čet ob 19.00, sob in ned ob 20.00
19.6.	-22.6. Moje plavo nebo (am. komedija) pet in pon ob 19.00, sob in ned ob 18.00
23.6.-28.6. Laž ima kratke noge (am. komedija) tor ob 19.00
Priporočamo
Tokrat spet, žal, nismo prejeli filmskega programa hrastniškega delavskega doma, zato vam lahko priporočamo le filme, ki jih bodo vrteli v Trbovljah in Zagorju.
Vsekakor ne smete zamuditi ameriške komedije Moja punca (My Girl) režiserja Hovvarda Zieffa. Reklama za film je bila dobra, pravijo, daje tudi film. V Zagorju še imate priložnost za ogled enega najbolj opevanih filmov Stevena Spielberga Hook - kapitan Kljuka. Robin Williams in Julia Roberts igrata naslovni vlogi.
Tudi v programu kinematografov se kaže, da prihajajo vroči meseci, saj je program precej lahkoten. Poleg komedij kar težko najdete še kakšno drugo filmsko zvrst.
OKROGLA MIZA
Izlake: 12. junija ob 17. uri pogovor in okrogla miza z ministrom za drobno gospodarstvo in obrt dr. Maksom Tajnikarjem
KONCERTI
Zagorje ob Savi: 12.6. ob 20. uri koncert flavtista Mateja Zupana v Delavskem domu
Hrastnik: koncert Moškega pevskega zbora Svoboda I Hrastnik 12. junija ob 19. uri v Delavskem domu Hrastnik
Zagorje ob Savi: 13. junija ob 19.30 uri koncert Pihalnega orkestra Svea Zagorje v Delavskem domu. Gost Vlado Kreslin. Izkupiček bo namenjen beguncem.
Trbovlje: 18. junija ob 19. uri v Delavskem domu nastop mladih kulturnikov iz Gimnazije in Ekonomske šole pod geslom Vesela pomlad 92.
Hrastnik: zaključni javni nastop učencev in pedagogov Glasbene šole Hrastnik v torek, 23. aprila v Delavskem domu.
Zagorje: 26. j unija v delavskem domu letni koncert MPZ Vesna - istočasno proslava slovenske državnosti.
RAZSTAVE
Zagorje: do nedelje je odprta otroška razstava Gremo na počitnice, gremo na kmetijo
Trbovlje: 16. junija ob 18. uri v galeriji Delavskega doma otvoritev skupinske razstave del desetih članov likovne skupine Februar iz Celja. Predstavili se bodo s 35 deli.
Izlake: v Medijskih toplicah načrtujejo razstavo slikarja Jakoba Bazlja
ŽUR
Medijske Toplice: 12. junija zvečer ples na terasi Medijskih Toplic z ansamblom Veter
ŠPORT
NOGOMET
Trbovlje: 14.6. ob 16.30 Oria Rudar
-	Steklar (SNL), predtekma ob 14.30 Oria Rudar - Izola (mladinci)
Kisovec: 14.6. ob 16.30 Svoboda GIP
-	Finali (2. SNL)
Zagorje: 21.6. ob 16.30 Elektroele-ment - Oria Rudar (SNL)
RIBOLOV
Senovo: 20 junij - tekmovanje upokojencev Zasavja in Posavja na jezeru v Senovem v ribolovu
IZLETI
13. in 14. junij - PD Trbovlje pripravlja skupinski izlet Vršič - Sleme - Velika Mojstrovka
25.	junjj - PD Trbovlje pripravlja ob dnevu neodvisnosti Pohod na Mrzlico -povezano z izletom 100 družin na Mrzlico
Naša bodočnost
V trboveljski porodnišnici so v preteklih 14 dneh rodile:
23.	maj: Rosanka Cvijetič, sin Dejan (Trbovlje);
24.	maj: Marica Petrovič, hči Marina (Gornja Obodnica);
26. maj: Miroslava Aleksič,-sin Samo (Zagorje);
27.	maj: Marija Žonta, sin Dušan (Litija), Suada Kurtalič, sin Devad (Brčko);
28.	maj: Marta Fidler, sin Grega (Šentjur), Vlasta Govejšek, sin Nik (Zagorje), Mersija Hadalič, sin Damir (Trbovlje);
29. maj: Milena Šoster, hči Veronika (Celje);
30. maj: Mateja Majdič, sin Gregor (Zagorje), Marinka Strnad, hči Saša (Radeče);
1.	junij: Mihaela Bauman, sin Blaž (Ljubljana;
2.	junij: Andreja Arh-Klančar, sin Žiga (Trbovlje);
3.	junij: Mihaela Sternad, sin David (Trbovlje), Sibel Sotler- Dolenc, sin Andrej (Trbovlje), Anita Šter, hči Ana (Litija), Janja Ameršek, hči Lara (Litija), Danuška Bobek, hči Nika (Koper);
4.	junij: Karmen Šinkovec, sin Jernej (Dol pri Hrastniku);
5.	junij: Marija Smrkolj, sin Aljaž (Zagorje).
Iskreno čestitamo!
Pihalni orkester SVEA Zagorje v Nemčiji
Od 28. do 31. maja je v nemškem mestu Bamberg, ki leži na severu Bavarske, potekalo jubilejno, 40. srečanje orkestrov iz Bavarske. Hkrati pa je bilo to srečanje ob letošnjem jubilejnem prazniku tudi prvič mednarodnega značaja. Tako je v pičlih štirih dnevih v Bambergu nastopilo kar 180 orkestrov iz mnogih evropskih držav, od tega jih je preko 100 nastopilo tudi v tekmovalnem delu.
Na povabilo predsednika združenja bavarskih orkestrov so se tega gostovanja in tekmovanja udeležili tudi člani Pihalnega orkestra SVEA iz Zagorja. Priprave za gostovanje so potekale v dobrem tempu, sama atmosfera v orkestru pa je bila na visokem nivoju. Seveda se niso pozabili opremiti s celo vrsto reklamnega materiala tako Svee, pihalnega orkestra, Zagorja, kot tudi naše preljube deželice, Slovenije.
Gostoljubnost domačinov v mestu Kups, ki se nahaja blizu Bamberga in kjer so bivali vse dni gostovanja, je bila izredna. Temu primerno so se jim tudi oddolžili z dvema promenadnima koncertoma. Vsi nastopi v prvih dveh dneh pa so bili le dober uvod in priprava za tekmovalni nastop, ki je bil na sporedu v nedeljo dopoldne. Na nastopu v umetniški skupini so odigrali dve skladbi in za interpretacijo dobili od sodniške komisije največ točk izmed vseh, ki so se udeležili tekmovalnega dela, 98 odstotkov vseh možnih točk. Poleg tega je bilo zanimanje sodniške komisije za skladbo Bojana Adamiča Sprenevedanja izredno.
V nedeljo popoldne je bila v starem delu mesta Bamberg parada vseh sodelujočih orkestrov. To je zanesljivo ena največjih parad, saj je na njej sodelovalo preko 7000 glasbenikov, ki so nekaj skladb odigrali naenkrat skupaj, sama parada orkestrov po ulicah Bamberga pa je bilo tudi doživetje svoje vrste.
Že zadnji teden v juniju pa čaka zagorske godbenike gostovanje na Norveškem.
Borut Markošek
Foto: Tomo Brezovar
Miha Hercog - hrastniški zdomec v Trbovljah
Čeprav živi Miha Hercog že 20 let v Trbovljah, veliko prostega časa nameni Hrastniku, kjer je rojen. Vodi moški pevski zbor Svobode I. in igra s Štefanom Rajičem v ansamblu Ping - pong.
Kako ste pristali v Trbovljah?
V Cementarni nas je več Hrastničanov. Pravimo, da smo prišli sem prevzgajat Trbovce. Pravi vzrok je zdaj zgodovina. Zaposlil sem se pri očetu v avtomehanični delav-	Foto: B. K.
niči, se dve leti izpopolnjeval v
Švici, se vrnil v delavnico, kjer sem delal osem let. Vmes sem dokončal prometno šolo. V času bonov in depozitov smo prenehali z delom. Mislili smo prekiniti le začasno, dokler se plačilni pogoji ne bi izboljšali. Oče je šel v pokoj, vsem delavcem smo priskrbeli službe, sam pa sem ostal brez nje. Kmalu sem se znašel v cementarni, kjer sem od lani vodja avtoparka.
Kdaj ste pristali pri MPZ Svobode I. v Hrastniku?
Zbor ima kar lepo tradicijo, saj je star že 68 let. Pred vojno je nastopal predvsem na delavskih prireditvah, svoj vzpon pa je dosegel po letu 1954, ko ga je prevzel Viktor Malovrh. 1955. je posegel na tekmovanju rudarskih pevskih zborov celo po prvem mestu. V v 70-ih letih so praktično utihnili. ZKO je zbor obnovila in pomladila. 1989, ko sem začel peti v zboru, ga je prevzel Vili Alt z Dola. Zadnjih pet let ga vodim. Gojimo predvsem slovensko narodno in umetno pesem. Med 27 pevci vlada dobro vzdušje, kar je pogoj za normalno delo. Od leta 1987 imamo dobrega predsednika Ivana Restarja. Lani smo dobili nove obleke. Še zdaj ne vem, kako nam je to uspelo. Za družabno življenje ne skrbimo samo v zboru. Cel Hrastnik nas pozna po dobri organizaciji pustovanj. Znamo poskrbeti za razpoloženje.
Pa duo Ping - pong?
Pri prijatelju sem pred leti videl orgle, ki so me zasvojile. Hotel sem jih imeti. Na pomoč je priskočila sestra iz Švice. V našem zboru poje Štefan Kajič, ki obvlada kitaro in ni se bilo težko najti. Včasih spremljava tudi zbor, strokovno pomoč pa nudi prof. Vanjo Tomc. Čeprav je poplava ansamblov, imava dovolj dela. Največ za "zaprti špik' - to so razne obletnice, valete, sindikalne prireditve. Za vse imava na razpolago primerno glasbo.
In kaj pravi žena?
Pametna je. Ne spravlja me v zadrego z vprašanjem: jaz -ali tvoja glasba.
Fanči Moljk
Hrastnik
Zaključni koncert z naslovom Večer pesmi so pripravili pevci MPZ OŠ Dol pod vodstvom Alenke Razpotnik. Povabili so tudi mlad moški zbor iz Turja pod vodstvom Karlija Plazarja, ki se je prvič predstavil na dolskem odru. Oboji so poslušalce navdušili, presenečeni pa so bili tudi nad učinkovito dekoracijo tretješolcev z Dola in cvetličarke Mije Recek. Povezovanje v kulturi ni slabo.
Motivi iz narave so tisto, kar privlači fotoaparat Vilija Vidmarja, triindvajsetletnega prodajalca z Dola. Trenutno so ga zadolžili za bolj posvetne motive: poslikal je dolsko noč.
MPZ Svobode I iz Hrastnika pod vodstvom Mihe Hercoga je zapel v S.maja popoldne upokojencem v Trbovljah, zvečer pa še v KS Katarina. Navdušili so predvsem z drugim delom, ko jih je spremljal duo Ping pong. V delavskem domu pripravljajo koncert jutri, v petek, ob 19. uri. Šodeloval bo tudi Vanjo Tomc z gojenci glasbene šole. Koncerta ne kaže zamuditi. Pevci imajo nove obleke.
Naknadni vpis v Glasbeno Šolo Hrastnik bo v petek, 19. junija od 15. do 17. ure. Priložnost za zamudnike.
Fanči Moljk
Trbovlje
22. maja je bila odprta v knjižnici samostojna razstava del slikarja Ervina Malešiča. Otvoritev je bila popestrena z nastopom ansambla Tineta Jelena.
24.	maja je Mladinsko gledališče Svobode II gostovalo na Dobovcu. Domačinom so se predstavili z delom Vzorni soprog.
25.	maja je bila v galeriji v Delavskem domu, odprta skupinska razstava del mladih članov Likovne delavnice Relika. V kulturnem delu programa je nastopila gledališka skupina Zenit z recitalom. Likovno delavnico vodi član Relika Metod Lavrini.
27. maja je bil v Glasbeni šoli koncert pod geslom Naš svet glasbe. Nastopili so učenci in učitelji Glasbene šole Trbovlje
25. maja in v tednu, ki je sledil, se je Revirski muzej Trbovlje predstavil na muzejskem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani z deli, ki ponazarjajo 200 let premogovništva v naših krajih ter zgodovino delavskega gibanja. Predstavili so tudi grafike z rudarsko tematiko Janeza Kneza in Franca Kopitarja.
30. maja je mešani pevski zbor Svoboda II pod vodstvom prof. Helge Briner sodeloval na 19. srečanju pevskih zborov v Vogrčah pri Pliberku.
30. maja je bil v župnijski cerkvi sv. Martina v Trbovljah celovečerni koncert študentskega zbora Cantemus iz Kamnika. Koncert so pripravili na vabilo trboveljskih krščanskih demokratov. Prostovoljne prispevke so namenili Karitasu.
4.	junija je trboveljski umetnik na orglah Filip Križnik nastopil v Uršulin-ski cerkvi v Ljubljani s sopranistko Miro Mracsek.
5.	junija je Vzgojno varstvena organizacija Trbovlje izvedla v Delavskem domu revijo pesmi in plesa, hkrati pa so v avli pripravili razstavo izdelkov otrok iz otroških vrtcev.
5. junija so v dvorani doma Svobode II v Trbovljah nastopili člani gledališča Javornik - Koroška Bela z Jesenic. Na povabilo Mladinskega gledališča Svobode II so se predstavili s komedijo Večna lovišča.
6.	junija popoldan se je na stadionu ŠD Rudar predstavilo 7 skupin mažoretk.
Mladinski pevski zbor Trbovlje se je pod vodstvom Ide Virt udeležil 19. mladinskega pevskega festivala v Celju. Udeležilo se ga je 34 mladinskih pevskih zborov iz Slovenije in tujine.
Tine Lenarčič
Zagorje
31. maja je bilo v Čemšeniku prijetno in dobro obiskano literarno popoldne, na katerem so predstavili zanimiv podvig: izid pesniške zbirke Ljudski pesniki pod planino Čemšeniško. V njej so objavljene pesmi Antona Izlakarja, Francke Šmid, Petra Benka in Jožeta Benka. Domačinom se je literarno predstavil Franc Režun, domačin, ki živi v Trebnjem. Sodeloval je moški pevski zbor Elektroelement Izlake in učenci osnovne šole. O zbirki malo več prihodnjič.
Rudarski pevski zbor Loški glas in dekliški pevski zbor Zora iz Cemšenika bosta pripravila Čemšeničanom ob 90-lctnici Prosvetnega društva v nedeljo, 14. junija, pevsko pokušino. Praznovanje se torej uspešno nadaljuje.
Letni koncert zagorskih godbenikov se bo v vsem zvočnem razkošju v Delavskem domu odvijal 13. junija. Orkestru se bo pridružil Vlado Kreslin, ki tovrstno glasbo ceni in jo je slišati na njegovi novi kaseti.
24. junija bo imel v Delavskem domu svoj letni koncert mladinski pevski zbor Vesna, ki ga vodi Rihard Majcen. S koncertom bodo Zagorjani proslavili tudi dan slovenske državnosti. Mlajši mladinski pevski zbor, ki ga vodi Franci Steban, je pred nedavnim zastopal zagorske barve na Celjskem festivalu.
Zasavčeva novica to vaša je pravica!
Nande Razboršek
Gallusova maša
V Župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla v Zagorju so pevci Mešanega pevskega zbora iz Ribnice na Dolenjskem izvedli mašo Jacoba Gallusa Petelina - "Miša Canonica". Ribniški pevci so dela svojega rojaka, ki že dobrih 400 let počiva ob Vltavi v Pragi, z uspehom predstavljali tako doma kot v tujini. Ljubitelji dobre glasbe iz Zasavja so prejšnjo soboto zvečer uživali ob izvajanju gostov, ki so se predstavili v okolju, kjer imajo zvoki še posebno vsebino. Gostovanje je bilo tudi dejanski začetek že dogovorjenega tesnega sodelovanja zagorske in ribniške občine.
I.L.

bo odpihnil slabo vreme
v PETEK, 12. junija po 19.uri v MEDIJSKIH TOPLICAH
PRIDITE pomagat PIHHHAT.

VABIMO VAS
no otvoritev Doma no PRVINAH in no družabno srečanje ob DN€VU DRŽAVNOSTI, ki bo v četrtek, 25. Junija 1992 ob 10. uri no PRVINAH.
Zo jedačo In pijačo bo poskrbljeno. Zo ples bo lorol ansambel INTERVAL VSE, HI Sl ZEUJO V PRIJETNEM OKOUU IN NA SVEŽEM ZRAKU NABRATI NOVIH MOČI. vabimo no PRVINE.
Dom bo odprt vso k vikend -petek od 10. ure do nedelje.
Rezervacije zo večje skupine, nočitve, lahko sporočite v Dom no Prvinah -telefon: 77 102 (ob vikendih) ali no telefon: 61 333 ob delovnikih.
SG PRIPOROČAMO
P	te«*?;:::.::.:..;, .-«mm	Pl
Poletje Zasavc d .o.o. odslej ponuja tudi turistične storitve. V tej številki časopisa vam v sodelovanju s
Slovenyaturistom ponujamo nekaj izletov in aranžmajev, za katere bi se lahko odločili v prihodnjih dneh.
-	LIKOVNE RAZSTAVE, ki si jih lahko ogledate v Benetkah - 1 dan, posebni zeleni vlak, odhod 20. 6., 27.6. (cena 3.400SLT)
-	POTOVANJE V SVET DOMIŠLJIJE, v pravljični svet GARDALAND - en dan z avtobusom, odhod 20.6., 27.6. (35 DEM In vstopnina 16.000 lir)
-	NIZOZEMSKE PANORAME - ogled največje cvetlične in hortikulturne razstave na svetu -5 dni z avtobusom, odhod 17.6. (498 DEM)
-	IZLET v pravljični svet Disneylanda v Pariz in ogled Pariza - 5 dnevni izlet z avtobusom, odhod 18.6., 25.6. (cena 380 DEM in vstopnina)
-	SANJSKE POČITNICE na Kanarskih otokih vse do oktobra (cene so različne)
POLEG TEH VAM NUDIMO ŠE VRSTO DRUGIH IZLETOV. POKLIČITE ALI SE OGLASITE NA SEDEŽU ZASAVCA IN UREDILI VAM BOMO VSE POTREBNO.
Gostišče
tel., fax.: (061)733040
prenočišča
ŠENTGOTARD I5a TROJANE
MAČEK
Ko se peljete iz Zasavja proti Trojanam, se na vrhu Trojanskega klanca odcepi cesta v smeri Čemšeniške planine - Čemšenika. Le en kilometer od križišča na tej cesti leži vas Sentgotard, kjer se nahaja GOSTIŠČE MAČEK. V lepi, še neokrnjeni naravi boste lahko preživeli prijeten dan, v gostišču pa vas bomo postregli z bogato, izbrano hrano. Gostišče je urejeno z 50 sedeži v restavraciji in 70 sedeži v posebni sobi, primerni za svatbe in ostala srečanja (seminarje). V dvo in troposteljnih sobah, opremljenih s tuši, WC - ji in teraso, pa lahko preživite tudi več dni skupaj.
Ob sobotah igrajo v našem Gostišču različne skupine, s prijetno glasbo za uho in plesalce.
Vse potrebne informacije po telefonu (061) 733-040
vljudno vas vabi kolektiv GOSTIŠČA maček
Rolete m žaluzije, ki vas zavarujejo pred vročino, mrazom m dežjem vam kvalitetno izdelamo in zmontiramo.
POKLIČITE nas v DOMŽALE na tel.: 061/721 521
I
I
i
Vili o plezanju...
Športno plezanje je ena od oblik premagovanja narave, ki je ustvarila ničkoliko navpičnih sten, ki večini niso dostopne. Za športne plezalce to ne velja. Eden tistih, ki vedno vsaj poskusijo, je tudi študent Fakultete za šport Vili Guček. Trenutno je eden najboljših športnih plezalcev v Sloveniji, kar je dokazal z drugim mestom v skupnem seštevku za slovenski pokal, na katerem je bil finalist na vseh tekmovanjih. Odlični nastopi so mu na široko odprli vrata v državno reprezentanco.
Kako bi predstavil športno plezanje za razliko od alpinizma, ki je ljudem bolj znan?
"Športno plezanje se dogaja v nizkih stenah. V takšnih na primer, da se plezalec, ko pripleza na vrh, lahko z eno vrvjo, ki je po navadi dolga 50 metrov, spusti nazaj v vznožje. Pri športnem plezanju se vsi pripomočki uporabljajo izključno za varovanje. Tudi v alpinizmu se pleza prosto, vendar včasih oprema tega ne omogoča, zato sc tam uporabljajo tehnični pripomočki."
Tekmovanja-na domačih tleh prinašajo prednosti?
"Ne. Tekmovanja se vedno odvijajo na "deviških" stenah, torej tam in na tisti smeri, ki je ni še nihče preplezal. Ker pa je takšnih smeri iz dneva v dan manj, smo začeli uporabljati umetne stene. Umetne stene smo uporabljali že tudi prej, da smo si pripravili oprimke na podoben način, kot so razvrščeni na steni."
Torej znaš plezalne smeri na pamet?
"V glavnem. Takšnemu plezanju rečemo plezanje z rdečo piko, ko smer poznaš in jo študiraš. Vendar pa takšno plezanje ni toliko cenjeno. Več je vredno plezanje na pogled in to se dela tudi na tekmovanjih. Prideš pod steno, si jo ogledaš in začneš plezati."
Sedaj v glavnem tekmujete na umetnih stenah?
"Da. Kot sem že omenil, je deviških sten vse manj, zato jih moramo narediti. V naravi pa je ostalo še več nerešenih problemov. Le redkokje se težavnost smeri stopnjuje in naredilo se je že, da je imela smer le en zares zahteven gib, na katerem pa so vsi padli. Seveda je v takšni steni zmagovalca težko določiti. Pa tudi plezalne stene ponavadi niso sredi mest, z umetnimi stenami pa smo ta šport približali tudi večji množici ljudi."
Smeri v Sloveniji v glavnem že znaš na pamet. Kaj sedaj?
"Moral bi potovati in plezati po stenah na pogled. Vse to pa precej stane. Za letos imam v načrtu kakšen mesec dni plezanja v Franciji, še prej pa bi bilo potrebno najti sponzorja."
Barbara Kus
... Martin o streljanju
Večina ljudi misli, da je pravi šport le tisto, kjer se na koncu športnik kopa v lastnem znoju. 19-letni Martin Strakušek je vzor športnika. Ne pije alkohola, ne kadi, v svojem prostem času je trener mladih strelcev. Vse to in mnogo strelov ga je pripeljalo do tega, da je najmlajši strelec, ki je doslej osvojil zlato puščico.
Kaj je to zlata puščica?
"To je tekmovanje s serijsko zračno puško, na katerem se zberejo prav vsi najboljši slovenski strelci. Car tega tekmovanja je v tem, da moraš v enem dnevu pokazati prav vse, kar znaš."
Kako pa sicer izgledajo strelska tekmovanja?
"Na tekmovanju imaš dve uri časa, da izstreliš tistih 60 strelov. Pred no začneš, imaš na voljo 10 minut, da sc pripraviš, da nastaviš puško, določiš ustrezen položaj, v katerem potem negibno stojiš, dokler ne nehaš streljati. Najpomembnejša je kon^ ccntracija pa tudi splošna telesna pripravljenost ni zanemarljiva, saj že sama negibna stoja zahteva precej truda."
Kako je z opremo? Vemo, daje precej draga.
"Oprema je resnično zelo draga. Puška stane okoli 2000 DEM, vendar vso opremo priskrbi strelska družina in sam v bistvu s tem nimam stroškov. Oprema je po kvaliteti takšna, kot jo uporabljajo v svetovnem vrhu.
Kakoa potekajo treningi?
"Treniram dvakrat dnevno, dopoldne in zvečer."
In kako to uskladiš s službo?"
"Prav enostavno. Ker sem brezposeln, moram vse usklajevati le sam s seboj. Poleg tega je brezposeln tudi moj trener in večino časa preživiva skupaj na strelišču."
Uvrstil si se v slovensko reprezentanco. Napovedali smo, da odhajaš na tekmo za svetovni pokal v Milano. Kdaj?
"V reprezentanco sem se res uvrstil, na to tekmovanje pa ne bom šel. V Strelski zvezi Slovenije je prišlo do manjše zmešnjave. Zato bom ostal doma, v Milano pa bo odšel nekdo drug."
In tvoji načrti?
"Premagati Rajmonda Debevca. In to na uradnem tekmovanju!"
Barbara Kus
Čop znova v Trbovljah
Čeprav se je spomladanski del ligaških rokometnih tekmovanj komaj iztekel, moštva že iščejo okrepitve za naslednjo sezono. Om-nikom Rudar, ki tekmuje v elitni super ligi, je sklenil velik posel. V matični klub se vrača domačin in eden najboljših slovenskih igralcev Jani Čop, poleg njega pa bo dres najuspešnejše zasavske ekipe leta 1991 kot vse kaže nosil tudi reprezentančni krožni napadalec Bojan Voglar.
Druga liga bo jeseni razdeljena na dve skupini. Emens Dol bo najbrž igral na vzhodu, Zaščita Zagorje pa na zahodu. V dolskem taboru molčeče čakajo prestopni rok, v Zagorju pa ne skrivaj o visokih ciljev. Na spisku želja so igralci, ki so dolga leta nosili glavno breme trboveljskega rokometa. Kdo od trojke Raušl, Vrbnjak, Škalički bo jeseni zaigral za zagorskega dru-goligaša bo znano najkasneje 10. julija, ko sebo končal prestopni rok.
Sašo Fabjan
Sergej v Evropo?
Najboljši trboveljski plavalec Sergej Koncilja je pred dnevi zastopal barve slovenske reprezentance na Mednarodnem mitingu v Bratislavi. Na 400 metrov kravl je bil odličen tretji, dosegel je 99,3 % norme za nastop na mladinskem EP, na 200 metrov delfin pa četrti. Sergej je plaval pri polnem treningu, saj se pripravlja na letno sezono, v kateri je glavni cilj priplavati mesto v reprezentanci, ki bo nastopila na mladinskem EP. Sergej trenira več kot prejšnja leta, saj hodi na treninge tudi pred šolo. Končno je spoznal, da se vrhunski rezultati ne morejo doseči, če si ne prizadevaš stoodstotno izkoristiti časa za treniranje.
B.K.
Konec maratona
Približuje se konec maratonskega prvega slovenskega državnega nogometnega prvenstva, ki za zasavske klube ni bil ravno najbolj uspešen. Kot vse kaže, se bo žal trboveljski Oria Rudar prav v letu, ko praznuje 70 let uspešnega delovanja, moral prvič preseliti v drugo slovensko ligo, kisovška Svoboda GIP pa bo v prihodnji sezoni igrala v tretji ligi. Upajmo, da bo obstanek v najbolj kakovostnem razredu slovenskega nogometa, ki doživlja pravi preporod, uspel vsaj moštvu Zagorja Elektroelement.
Prav v zadnjem kolu bo na sporedu tudi zasavski derbi med Zagorjani in Trboveljčani. Srečanje med varovanci trenerjev Vinka Žibreta in Milana Ocvirka bo na sporedu 21. junija ob 16.30 uri v Zagorju. V jesenskem delu v Trbovljah šo z golom Tonija Buovskega z 1:0 zmagali Zagorjani. Derbi bo zanimiv četudi bo le prestižnega pomena, tako da si ga vsekakor velja ogledati.
S. F.
Mladinski košarkarski turnir
V soboto, 30. maja, je KK Rudar organiziral mladinski košarkarski turnir v počastitev občinskega praznika z elitno udeležbo, saj sta nastopila poleg Rudarja še lanskoletna finalista mladinskega državnega prvenstva, ekipi Ježice in Celja. Najprej so domači igralci 74:72 premagali ekipo Celja. V
drugi tekmi so bili prepričljivo boljši so igralci iz Ljubljane in Celjane premagali z 76:52. V zadnji predstavi so Trboveljčani spet zaigrali odlično, saj so jih aktualni državni prvaki Ježičani premagali le s 66:65. Organizacija turnirja je bila na zavidljivi ravni. Pri izvedbi so pomagali: Skupščina občine Trbovlje, Poštno podjetje Trbovlje, Ivo Burjas in Milenko Škrinjar.
J.S.
Alpinisti nadaljujejo s plezanjem
Člani AO PD Trbovlje so maja nadaljevali plezanje v Kamniško-"Sa-Svinjskih Alpah in Julijcih. 15. in 16. maja sta Dušan Košir in Jože Razpotnik iz Hrastnika plezala v Koglu Tržiško smer z oceno V. Košir in Bogdan Pfeifer pa sta v isti steni plezala v Zupanovi smeri z oceno V. 22. maja sta Pfeifer in Mitja Andrenšek plezala v jugovzhodni steni Planjave v smeri Humar-Škarja z oceno IV in V, 25. maja pa Košir in Sebastijan Jančič v Raduhi v smeri Čez ploščo z oceno -V in IV. Naslednji dan sta vadila še na plezališču v Kotečniku pri Libojah.
31. maja sta Košir in Miran Kokole plezala v južni steni Novega Vrha v Julijcih v smeri Zajeda pojoče travice z oceno VI- (prosto) in nato še v Centralni peči z oceno V + (prosto). Tokrat je plezanje precej oteževalo slabo vreme z dežjem in meglo. Isti dan sta Pfeifer in Jančič plezala v južni steni Novega Vrha v Direktni smeri na raz z oceno IV in V. Nadaljevala sta po smeri Treh rojstnih dnevov do vrha. Plezanje v razu oz. grebenu je ocenjeno s III. težavnostno stopnjo. Tudi ta dva plezalca je zelo oviralo slabo, deževno ter megleno vreme.
T.L.
Gorski tek v Zagorju
Že tretje leto v Zagorju prirejajo gorski tek. Letošnje tekmovanje bo tudi izbirno za uvrstitev na SP, ki bo septembra v Italiji. Tek v Zagorju bo v nedeljo, 21. junija. Start bo ob 10. uri na plazu v KS Franc Farčnik. Proga je dolga 10,6 km, potekala pa bo krožno od plazu prek Vinskega vrha, Zavin, Gamberka in nazaj. Ob 8. uri zjutraj bo na kratkem delu te proge prvenstvo zagorskih šol v krosu.
REZULTATI
NOGOMET
SNL: Maribor - Zagorje Elektroelement 0:0, Oria Rudar - Publikum 0:0, Zagorje Elektroelement - Slovan Mavrica 3:1 (Žibrct 2, Petrušič 1), Svoboda Liqui Molly : Oria Rudar 1:3 (Haralovič 2, Holešek 1)
2. SNL: Svoboda CIP - Avtobum 0:2, Alpina - Svoboda GIP 0:0 CELJSKA LIGA: Hrastnik - Brežice 3:0 MLADINSKA LIGA: Slovan - Oria Rudar 2:0, Oria Rudar - Ilirija 3:1 (Herman, Košak, Škofca)
VETERANI: Cetis Celje - Rudar 1:7, Šoštanj - Proletarec 2:1
ROKOMET
Pionirski turnir Dol pri Hrastniku: Emens Dol - Zaščita Zagorje 13:8m, Krško - Velenje 7:20, Emens - Pivovarna Laško 9:14, Pivovarna - Zaščita 21:14, Emens - Krško 17:6, Velenje - Pivovarna 18:17 (15:15). Najboljši strelec: Marko Bon (Pivovarna), najboljši vratar: Mario Banovič (Velenje)
KEGLJANJE
Odprto prvenstvo Hrastnika: ženske: L Burja (Rudar Trbovlje 813, Grivič (Emo) 808, Tušek (Rudar) 785, Lesjak 773, Grobelnik (obe Emo) 773, Lopan (Rudar) 771. Moški: Križaj (SCT) 1708, Šeško (Rudnik Hrastnik) 1704, Maravič (SCT) 1701, Salobir (Emo) 1681, Hanžckovič (Korotan Prevalje) 1664, 6. Golič (Rudar Trbovlje) 1657.
KARATE
DP Trbovlje: ml. pionirji (kate): 1. Kovšca (Postojna), 9. Rok Potočnik (Tika); ml. pionirke (kate): 1. Špela Bratož (Idrija), 9. Katja Zore (Tika); st. pionirji (kate): 1. Igor Semolič (Vabacp Emona), 8. Jure Kostan-jevič, 9. Miha Kovačič (oba Tika); st. pionirke (kate): 1. Sabina Jakovljevič (MS), 6. Ida Dedič (Tika); ekipno (kate): ml. pionirji: 1. Ruše, MI. pionirke: 1. Bohinjska Bistrica, st. prionirji: 1. Vabaco Emona, 6. Tika (Jure Kostanjevič, Peter Zore, Miha Kovačič), st. pionirke: 1. Idrija, 4. Tika (Ida Dedič, Maja Kostanjevič, Barbara Kovačič)
SMUČARSKI SKOKI
(Moravče) do 9 let: 1. Repovž (Dolomiti), 7. Gracar, 13. Avsenak (oba Zagorje), do 11 let: 1. Peterka (Moravče), 14. Dolinšek, 16. Ostrožnik (Zagorje), do 13 let: 1. Biceli (Moravče), 15. Trampuš (Zagorje)
TENIS
II. slovenska liga: ŽTK Maribor - Rudar 9:0, Rudar - Ravne 6:3 (zmagali Čuk, Golob, Senica, Možič ter dvojici Čuk-Možic, Golob-J. Kužnik)
BALINANJE
II. slovenska liga: Partizan Trbovlje -Dolomiti 15:2, Angel Besednjak - Partizan Trbovlje 9:8
KOLESARJENJE
Vzpon na GEOSS: Zasavci so se med seboj odrezali takole: 1. Aleš Smodič, Milan Kirn (oba Hrastnik), Tomaž Jazbec, Mitja Lisec (oba Trbovlje), Sandi Leskovšek (Hr.), An-
drej Belec, Silva Oberčkal, Anton Sušnik (vsi Trb.)
PENTATLON
Savinjska dolina: 1. Ekipa št. 7 4.36,52,12. Hrastnik 5.13,00 (Zupanc, Smodiš, Stradar, Čarman), 23. Hrastnik - Trbovlje 5.27,08 (Jazbec, Belec, Seničar, Drobne)
MALI NOGOMET
Liga Hrastnik: Čeče - KOP 5:6, Bife Žagar - Young Boys 1:4, TKI - Kaj 3:3, Steklarna -Čvek 6:1. Lestvica po spomladanskem delu: Young Boys 12, Čvek 10, Steklarna 8, Čeče 7, Kaj 7, TKI 6, KOP 4, Bife Žagar 2. Najboljši strelci: Matjaž Milinovič (Čvek) in Tomaž Kellner (Young Boys) po 17, Mustafa Tufekčič (TKI) 13...
Športni Cik Cak
Na regijskem prvenstvu V balinanju je Trboveljčan Ignac Sluga dosegel lep uspeh, saj je osvojil zmagal med posamezniki. Bine Kastelic st. je bil 9., Jani Narat pa 11.
V	Hrastniku so spet uspešno pripravili že 8. odprto prvenstvo Hrastnika v kegljanju. Na njem je nastopilo 1145 kegljačev in kegljačic iz 18 klubov. V finalu seje pomerilo po 8 najboljših iz predtekmovanj. Saša Burja (Rudar Trbovlje) je obdržala minimalno prednost pred finalom, Trboveljčanu Jožetu Tomšetu pa to ni uspelo. Kegljaški delavci so na finalnem turnirju čestitali Miri Grobelnik (peta v Hrastniku) in Bogdanu Hribarju za uspehe na SP v ČSR.
Na Šalamunovem memorialu v športni gimnastiki v Mariboru je Ajša Rušid osvojila 4. mesto pri mladinkah, Petra Nadrag in Peter Glavač sta bila 5. v članski konkurenci, Primož Baš pa 6. med mladinci.
Heda Kotar je bila v pravem maratonu (42 km 195 m) v Radencih 2. v svoji kategoriji, Malči Juvančič je enako uvrstitev dosegla v trim teku (10 km), Mirsada Ružnič pa je bila tretja.
AK Rudarje v počastitev občinskega praznika organiziral prvojunijski tek. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili: Lamovšek, Zupan (oba Rudar), Horjak, Impcrl (oba Sevnica), Živko in Kreže (oba Rudar), ter Martičeva (Boštanj), Radiškova, Kukčeva (obe Sevnica), Juvančičeva in Ani Živko (obe Rudar).
V	Novi Gorici je bil zadnji namiznoteniški turnir TOP 10 za mladinke. Tina Zalezina je bila peta v skupini A, Petra Mlakar (obe TKI Kemičar) pa brez poraza prva v skupini B.
V	tekmi zasavskih ribičev v lovu rib s plovcem so zmagali Trboveljčani. Po sektorjih so bili najuspešnejši Drago Prašnikar in Jože Šmejc (oba Trbovlje) ter Uroš Cencelj (Zagorje).
Končni vrstni red druge slovenske rokometne lige: Zaščita Zagorje 26, Trebnje 24, Sevnica 18, Brežice 17, Loka Jutir 12, SVIŠ 9, Radeče B 3, Metlika 1.
Slovenska kadetska liga, skupina jug (rokomet): Krško 30, Omnikom 23, Emens 21, Presad 19, Radeče 14, Brežice 12, Sevnica 11, Zaščita 10, Dobova 2.
V soboto so v Trbovljah člani KK Tika pripravili DP za pionirke kategorije in DP v borbaz ekipno za članice. Nastopilo je 83 karateistov iz 17 klubov. Med članicami so zmagale karateistke ljubljanske Šiške, pionirske rezultate objavljamo med rezultati.
PROMET
26.	maja ob 21.15 uri je I.P. z Izlak vozil katrco po cesti iz Mlinš proti Izlakam. Zaradi prehitre vožnje in alkohola je vozilo v Razpotju zaneslo. Avto seje prevrnil, voznika jo je odnesel le s 40 tisoč tolarji škode.
26.	maja ponoči je iz Trbovelj prodi Dobovcu vozil osebni avto močno vinjen H.E. Zaradi prevelike hitrosti ni zvozil desnega ovinka in zapeljal je naravnost na strmo pobočje. Po 80 metrih prevračanja po strmini je vozilo obstalo na cesti Trbovlje - Hrastnik popolnoma uničeno. Voznik in sopotnik sta imela veliko srečo, saj nista bila niti poškodovana.
27.	maja je S.Š. vozil traktor po Krnicah. Zaradi neprilagojene hitrosti je zapeljal s ceste. Voznika so odpeljali v trboveljsko bolnišnico.
28.	maja ob 17. uri je T.P. z Vira pri Domžalah na cesti iz Kisovca proti Zagorju na starem trgu prehiteval avtobus. Čelno je trčil v jugo, ki ga je vozil P.P., začasno stanuje v Trbovljah. Potniki so jo odnesli brez poškodb.
28. maja ponoči se je L.A. iz Hrastnika pripeljal s katrco na parkirni prostor na Logu in trčil v parkirano lado, last S.L. Po nesreči je mirno odšel, policisti so ga po prijavi našli.
1.	junija seje AM. iz Celja zaradi prehitre vožnje po regionalni cesti na Dolu pri Hrastniku s svojim avtom prevrnil na bok.
2.	junija je italijanska državljanka A.S. z renaultom 19 na cesti od Hrastnika proti Zidanem mostu trčila v jugo, last D.S.
Neurje v Trbovljah
Tretjega junija je močno neurje povzročilo v Trbovljah kar precej nevšečnosti. Na zasavski magistralki proti Hrastniku in Zagorju sta se sprožila plazova. Voda je zalila ovinek pri Cementarni, na Vodenski cesti in na Trgu revolucije. V Bevškem seje na cesto prevrnilo drevo, več skal je padlo na cesto proti Podmeji. V neurju je zalilo tudi več kleti v stanovanjskih blokih in nekaj trgovskih in drugih lokalov.
Požari
Zaradi dotrajanosti električne napeljave je 24. maja zagorelo na ostrešju stanovanjske hiše na Keršičevi cesti v Trbovljah. Požar so ppogasili gasilci GD Trbovlje. Štiri dni kasneje je zaradi tlečega tramu zagorela še gumirana ponjava, s katero so zavarovali ostrešje. Tudi tokrat so gasilci hitro posredovali. Škodo ocenjujejo na 300 tisoč tolarjev.
V naselju Aleša Kaple v Hrastniku pa je 29. maja okrog polnoči zagorela baraka. Zaenkrat še ne vedo, zakaj. Gasilci so požar hitro pogasili. Škoda: najmanj 30 tisoč tolarjev.
Foto: R. Š.
Kradejo kot srake
V	Vreskovem je I.S. iz Trbovelj 25. maja iz lokala Vrček skušal odnesti TV sprejemnik, vendar so ga zalotili. V noči na 30. maj so policisti pri kontroli prometa zasačili tri mladoletnike, ki so vlomili v osebni avto, odnesli avto radio, z motorja pa več delov. 6. maja so policisti prijeli pred dnevi pobeglega mladoletnika. Vmes je kradel kolesa, oblačila in ročne ure.
V	noči na 30. maj so vlomili v dva avtomobila, ki sta bila parkirana na regionalni cesti pred diskoteko Mesečina. Bolje bi bilo, da bi obiskovalci parkirali na osvetljenem parkirišču. V Hrastniku so prijeli tatu, kije E.Š. iz stanovanja ukradel denar. V gostilni Senica je 27. maja neznanec iz zadnjega hlačnega žepa ukradel denarnico belgijskemu državljanu S.K. Med malico so delavcem Tegrada, ki so delali ob cesti v Podkraju, ukradli vibracijski nabijalnik, vreden najmanj pol milijona tolarjev.
Srednje šole - tema
S prometom se mladi premalo ukvarjajo, so spoznali po pregledu poročila o delu sodnice za prekrške člani zagorskega IS. Na sestanku s predstavniki šol, policije, komisije za varnost v cestnem prometu in Avto moto druš.tva so ugotovili, da v OŠ aktivnosti potekajo, v srednjih pa ni storjenega ničesar. V Zagorju je premalo igrišč, pa se igre odvijajo na površinah, ki so namenjene prometu. Poleg mladih bo treba osveščati tudi starše, ki jim zaščita in vzgoja otrok ter varnost v cestnem prometu ne sme biti deveta skrb. Organizatorji bi potrebovali za zahtevnejše naloge več sredstev iz občinskega proračuna.
I.L.
AUFBIKS
Nogometni ples se bliža koncu. Zato so tifozi že povsem penasti. V Trbovljah bi zadnjega maja privoščil, da bi lopova v črnem kdo dobro po gobcu. Možje v plavem so seveda po službeni dolžnosti morali zaščititi može v črnem in jih na varen način odstranili. Na veliko žalost razburjenih rudarskih drukerjev.
G.G. je prišel 3.6. kar krepko nadelan v trboveljsko Fontano. Postregli mu niso, pa je vzel petardo in jo vtaknil v pepelnik na šanku. Seveda je počilo, razneslo pepelnik, G.G. pa je začasno zbežal iz lokala.
B.V. in G.G. sta bila 6. junija v rožcah. Če gre noter, mora tudi ven. In sta s svojima lulčkoma pisala po prahu sredi Sal-lauminesa. Ko sta na zgražanje očividcev izpraznila mehurje, sta se počutila dovolj poletno, da sta odšla v Biljard Klub in grozila obiskovalcem. Odpeljali soju tja...
Lastnik lička M.F. iz Hrastnika ga je imel tako pod kapo, da je šel na policijo prijaviti krajo avta, ki ga je pustil na Dolu. Policisti so njegovo prijavo malo priredili - fant je vozil kar sam, fička poškodoval, pa še 2,3 g/kg alkohola so mu namerili.
Dan mladosti je po svoje praznoval S.M. iz Hrastnika. Na igrišču na Logu je najprej obljubljal buške someščanu D.H. Ta mu je zbežal, pretepač je odšel na njegov dom na Log in grozil še fantičevi mami. Policisti so ga opozorili na lepo vedenje.

"SJ
/O ljubljanska banka
Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Mladini nikoli ne zmanjka želja, toda kako jih uresničiti?
Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje je za mlade pripravila posebno obliko namenskega varčevanja.
Varčevalec, ki se odloči za varčevanje za določen namen, sklene v banki pogodbo. S tem se obveže, da bo vsaj tri mesece zapored polagal na posebno mladinsko knjižico svoje prihranke. Najnižji znesek mesečnega pologa je tolarska protivrednosti 10 DEM.
Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje pa namenja mladim, ki se bodo odločili za namensko varčevanje še eno prednost - možnost najetja kredita.
Odobreni znesek kredita nakaže banka na hranilno knjižico varčevalca - višina kredita je enaka višini privarčevanih sredstev in obresti.
Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje - da bo pot do uresničitve želja vsaj nekoliko krajša.
LB - BANKA ZASAVJE d. d. TRBOVLJE
UREDNIŠTVO ZASAVCA. Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi
Nepreklicno naročam, časopis ZASAVC.
Ime in priimek............................
mesto......................... postna St..........
ulica......................... telefon............
datum........................ lastnoročni podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
»proti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)

Izpolnite sosednjo naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje.
Nudimo vam tri oblike plačevanja:
vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po zagotovljeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zagotovljeni ceni v začetku polletja.