Mariborska porota. V zadnjem »Slovenskesm Gospodarju« smo porocali že o dveh slučajih, ki srta se obravnavala pred mariibareko poroto in bomo tokrat naše poročilo ikončali: Nepoštena roka na mariborski mestni občint. Pred poroto se je zagovarjal Drago Biščak iz Vodoske,, bivši magistratni uradnik v Mariboru. Biščak je bil preje v železniški službi, odkoder pa je bil radi raznih poneverb odpušcen. Nato se je pogajal za sprejem v službo mestne obcine mariborske ter bil tudi nastavljeoi kot inkasant za mestno tovorno davščiiio. Tudi tu ni dolgo ostal pošten. Je pričel poneverjati večje svote, ikatere je imkasiral od raznih strank. PoiTdila o sprejetem denarju ni dajal na plačilniih boletah, ampak na plačilmem nalogu, katerega so stran ke obdržale, tako da mu dolgo niso prišli na sled. Poneveril je sikupno 10.117 Din. Denar je deloma zapravil, 3000 Din pa je v pijamosti zgubil. Drago Biščak je toil obsojen na eno leto težke jede. Preizkovalmi zapor treh mescev se rmi všteje v kazen. Tatinska družba. Porotndlki so dmeli soditi nad celo tatinsko drnžbo, ki je dne 12. maja t. 1. v Turnišču v Prekmurju izvršila dva vloma in sicer pri mesarju Ivanu Kardusu in pri tngovcu Bmanuelu Baderju. Vlomilci so 241etni Firanc Litrop, čevIjarsiki pomoonik iz Tuniišča, 381etni Štefan Bizjak, čevIjarsiki pomočnik iz Zagreba, Ciril Stame^k, delavec iz jHrastaj pri Ljutomeru in Franc Filipčič, delavec iz Starenovevasi. Najnevamejša od teh sta oba čevljarja Litrop in Bizjak. Njuno pTljateljstvo izvira še iz mariborske kamilnice, kjer sta radi tatvine odsedela daljšo kazen. Odslej sta vedno iskupno izvršila raiznovrtne tatvine po vseh krajih nase države. Neprestano sta bila na potu: sedaj v Zagrebu, zda| v Osijetku in dragod, pa se jima je povsod dobro godilo. Na spomlad letos se je Litrop vmil domov in z njim tudi Bizjak. Skupno z mič boljšim Stanekom so zasnovali, da bodo okradli v Turnišcu togovca Baderja. Pridružil se jim je še Fdlipčič. V noči na 12. maj so svoj načrt izvršilL Ker so ibili lačni, so najprej vlomili pri mesarju Kardošu ter odnesil iz mesnice 85 kg prekajenega mesa in 6 kg klobas r vrednosti 3990 Din. Meso so skrili v pšenioi zunaj vasi. Nato so vlomili v trgovino Baderja ter mu odnesli 150 kož iz boiksusnja, vredmih po Baderjevi izjavi 30.000 Din. Tudi to so sikrili v pšenici, drugo jutro pa so si izposodili v TurmišSu voaiček, odpeljaJi najprej kože in nato še meso proti Ljutomeru. Ko so pa tu skušali kože spraviti v denar, so jih prijeli of>žniki, k> 30 našli pri njih še vse blago. Franc jLatrop in Štefan Bizjak sta bila obsojena na pet let fežke ježe, Ciril Stanek na tri im Franc FUipčič na dve leti. Uboj. Ivan Zadravec, posestniškl sin iz Loparšic pri Ptuju, se je zagovarjal radi uboja posestnika Jožefa Horvata. Med obtoženeem m njegovo žrtvijo je obstojalo sovraštvo, ker Horvat ni dovolil, da bi obtoženec vozil preko njegovega travnika. Ko sta se dne 27. aprila t. 1. oba nasprotnika srečala, je Horvat zopet Zadravcu ooital, da je peljal čez njegov travniik. To je Zadravca tako razkačilo, da je pograbil za kramp ter udaril Horvata po glavi. Horvat je bil prepeijan radi tega v bolmišnico, <kjer je dne 13. maja na posledicah poškodbe umrl. Ivan Zadravec je bil obsojen na štiri leta težke ječe, poostreno s 14dnevndm trdim ležiščem in temnieo na dan uboja, in na plačilo odškodnine vdovi. Nečloveška mati. Piri Št. Janžu na Pohorjiu je služila Ana Ozvald. Mesca julija t. 1. je porodila v koruzi nezakonskega otroka moškega spola. Po porodu je prijela dete za ročico in ga poginala z vso silo v 'zrak ter odšla do-mov, ne da bi komu zinila kaj o zločkm. Obnašanje Ozvaldove se je zdelo njeni gospodinji suimljivo in je šla kar sama pogledat v koruzo, v kateri je bila dekla porodila. Pod fižolom je gospodinja res našla skiitega mrfvega movorojenčika. Javila je to orožniikom, katerim je obdolžeiika tudi takoj priznala, da se je hotela iznebiti otroka in radi tega šla v koruzo ter tam otroka po porodu ubila. Sodna zdravnika ta ugotovila, da je otrok po iporodu živel in umrl vsled izkrvavljenja v možgane. Na glavi je imel za pest velikp ibulo, ikost na ozadju glave pa je bHa vdolbena. Jasno je torej, da je otrok dobil te poškodbe pri padcu in je radi tega tudi umnl. Porotniki so potrdili stavljeno vprašamje radi hudodelstva mmora in senat je obsodil Ano Ozvaldovo ana tri leta fežke ječe. Surovost brez primere. Komaj 261etni Mapec Iv. Polajžar iz Ruš je obdelal z nožean in lato glnhega sohlapca Ivana Peršon tako, cla je ta v mariborsiki bolnici umrl na izkrvavitvi. Peršon je vabil Polajžarja, naj mu gre ipomagai: delat rez za živino. Kor ga je pozval parkrat na delo, je to sikrajno surovega Polajžarja tako razkačilo, da se je zakadil v tovariša z nožem in ga še napol imrtvega lopnil z lato po hrbtu. Obdolženi se je najprej zagovarjal s silobranom, češ, da ga je hotel umrli Peršon napasti z vilami. Potem >je Polajžar zagovor zopet spremeinil in rekel, da je Peršon nameraval iti po vils in ga je <m zabodel le zato, da prepreči napad z vilami. Izkazalo pa se je, da je imel obdolženi na usmrlega veliko jezo, ikatero si je olajšal nad njim s surovim napadom. PorotnLki eo eoglasno potrdili, da je Ivan Polajžar lcriv hudodelstva ilboja Ivana Peršona in je bil obsojen na tri leta težke ječe. Poneverba pri ptujski mestni občini. Obtožen je bil iiradne pooieverlbe kot uslužbenec ptujske mestoe občine Mihael Menoni. Menoni je v času od 15. maja do 11. jumija 1927 kot blagajnik: ineštne obfiine pridržal ii prilastil v javnem uradu zaupane zneske v skupni svoti 266.333 Din in zakrivil s tem hudodelstvo uradne poneverbe. Obtoženi je ponevepbo priznal in se izgovarjal z boiezmijo v rodbini. V začetlai si je prilaščal po 1000 do 2000 Din ma mesec, pozneje pa kar po 4000 do 5000 Din. Poneverbo je ilcril na ta način, da dohodkov ni takoj VkmjiŽU, izdatke pa za cele mesecev nazaj. Menonija so porotniM spoznali fcrivim hudodelstva uradne poneverbe in ga je sodini eenat obsodil na tri leta težke ječe in povračilo paneverj€inega zneska ptujski meistai občini. Oproščen radi obdolžitve požiga. V pandeljek, dne 2. <yktobra, je stal pred poroto 391etni rodar Rudolf Stane. Obtožnica je dolžila Staneta, da je dne 20. aprila i. 1. predpoldne ttžgal hišo svoje umrle zene v Črni na Koroškem. Obtoženi je tajil vsako krivdc ki priznal, da je živel s svojo ženo ne baš v najboljših odnošajih. Po ženini smrti pa ni mogel zažgati hiše, ker ]e itak imel po testameaitu v hiši stanovanje do smrti. Priče so tudi potrdile, da je bil Stane z vso vnemo na delu pri gašenju. 11 porotnlkov je zanikalo obtoženčevo krivdo, nakar je bil oproščen. Umor iinančn^a stražnika. V torek so se zagovarjali pred mariborsko poroto: 36letni viničar Vinko Bezjak, 251etni cevljar Franc Klemensberger, 311etni Lo|ze Golob in 161etni Dominik Jamernik. Obtožnica dolži zgoraj omenjene, da so dne 7. septembra 1926 pri Ceršaku umorili na zverinski način iinančnega stražniika Janko Resnika. Že v poletnem porotnem zasedanju so se obtoženci zagovarjali pred poroto, takrat pa je bila razprava preložena. Vsi obtoženci, razven Jamernika, so tajili odločno vsako udeležbo pri umoru, Jamemik, ki pa napravi utis nekoliko slaboumnega mladeniča, je pa točno izpovedal, da sta Kleimensberger in Golob umorjenega Resnika držala, dooiim ga je Bezjak z 'bajoiietom zaklal kot živinče. Na sedanji razpravi je Jamernik ponovno vse priznal, docim ostali še v naprej trdovratno taje. Razprava še ni bila ob sklepu lista končana. Zaslišane še bodo nove priče, nakar se poda celokupna sodnija z obtožemci, sodniki, porotniki in pričami na mesto, kjer je bil zlocin izvršen ter tu izvrši ogled. Peljali se bodo z dvema avtoomnitousoma do Št. Ilja Ln od tam gredo peš na mesto zločina. Za ta izlet sodišča in pofotnikov vlada po celem mestu živahno izanimanje. Bolne žene iraajo z uporabo Franz-Josefove prirodne vode lahko izpraznjevanje želodca, kar je često spojeno z dobro dehijocim vplivom na obolele organe. Pisatelji klasičnih knjig za ženske bolezni pišejo, da je tudi po njdhovih preizkovanjih potrjeno blago delovanje Franz-Josefove vode. Do biva se v lekarnah in drogerijah. 1338