DELAVSKA
ENOTNOST
Poštnina plačana v gotovini
VSEBINA DANAŠNJE ŠTEVILKE:
1.	stran: IZKUŠNJE IZ OBISKOV PRI KMS-IH — BORBA DELAVSKEGA RAZREDA V TRSTU
2.	stran: ALBANSKO LJUDSTVO IN NJEGOVA VLADA — SKLEPI SVETOVNE SINDIKALNE
ZVEZE — KONFEDERACIJA DELA LATINSKE AMERIKE
3.	Stran: OB PREHODU POSREDOVANJA DELA V ENOTNE SINDIKATE — ZADRUŽNA
STANOVANJSKA AKCIJA — V KATERE’ POKLICE NAJ GRE NEZAPOSLENA MLADINA
4.	stran: POZDRAVLJENI UDARNIKI — JUNAKI DELA!
5.	stran: DANAŠNJE LITERARNO USTVARJANJE
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto II., štev. 27
Ljubljana, 5. julija 1946
Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—
Izkušnje iz obiskov pri
krajevnih medstrokovnih svetih
V	Sloveniji so se Krajevni medstrokovni sveti na splošno ustanavljali potem, ko je bila ugotovljena krajevna potreba po skupnem matičnem forumu, ki bi vključil podružnice na področju enega kraja, da bi vodil in usmerjal njihovo skupno prizadevanje. Tako smo imeli koncem leta 1945. že 36 KMS-ov in to predvsem na važnejših industrijskih sedežih. Njihovo število se je z novim letom vse doslej razmeroma naglo dvigalo in danes imamo v Sloveniji 58 KMS-ov. S tem seveda nikakor še ne moremo trditi, da ti KMS-i odgovarjajo v celoti svojim nalogam. Vzroki za to so različni, vendar pa smemo trditi, da so povsod tam, kjer so postavili v izvršne odbore najboljše sindikaliste, vidni tudi lepi uspehu Noben KMS še nima za sabo enoletne izkušnjo delovanja. Večina jih obstoja šele okoli pol leta, pa je že spričo tega zgoraj navedeno dejstvo razveseljivo in nam bodo mogli ti KMS-i. ki so zastavili vse svoje sile za pravilno delovanje na svojem področju, služiti za primer pravilnih naporov, iz katerih sledijo tudi vzgledni uspehi za vse ostale KMS-e.
Brez dvoma je bila neposredna povezanost med Glavnim odborom ter KMS-i najuspešnejši način reševanja težav in problemov. Le žal, da takih obiskov ni bilo mogoče vršiti vsak mesec, povemo pa tudi lahko, da se je Glavni odbor vedno prizadeval biti navzoč na plenumih, odnosno na sejah KMS-ov, kjer je to le bilo mogoče. V zadnjem tednu meseca maja pa je Glavni odbor, izvedel po treh skupinah obiske vseh KMS-ov Slovenije z namenom, da ob navzočnosti predvsem članov izvršnih od!>o-rov razpravlja z njimi o vsesplošnem delovanju, težavah in problemih KMS-ov na njihovih področjih. Razen tega so bila povsod dana tudi navodila za prevzem posredovanja dela v sindikatih, od n. KMS-ih. Razen v enem primeru so se sestanki vršili povsod in to na splošno — proti pričakovanju — točno in ob lepem številu navzočih odbornikov KMS-ov. Le redki so primeri, kjer ta trditev ne bi bila točna. To je tem bolj razveseljivo zaradi tega, ker so imeli naši zastopniki tri sestanke na dan in je bila točnost, še prav z ozirom na to, hvale vredna. Imamo več primerov, ko se je jutranja seja začela točno ob 5. uri.
Kakor so bili ti sestanki na eni strani v korist članom izvršnih odborov KMS-ov, tako je od njih mnogo pridobilo tudi sindikalno vodstvo Slovenije. Na skupni seji delegatov Glavnega odbora, ki so izvršili obiske, smo razčlenili vsa važnejša vprašanja o katerih ne bomo do kraja spregovorili le v tem uvodnem članku, temveč se bodo problemi vrstili še v naslednjih številkah Delavske enotnosti,
Katerim nalogam je v bodoče treba posvetiti največ pozornosti
Razen nekaj dobrih primerov krajevni medstrokovni sveti še niso dovolj doumeli naloge, kako bi morali kot višji organi strokovnih organizacij v posameznem kraju izvrševati in voditi delovanje strokovnih organizacij. Dobili smo vtis, da mnogi KMS-i predvsem niso še dovolj doumeli načelne vloge. Prav to, da pri njih ne vlada dovolj velika skrb za vsestranske probleme dotičnega kraja, da funkcionarji premalo resno vzamejo funkcijo, ki jo imajo v krajevnih medstrokovnih svetih, kaže slabost njihovega delovanja. Niso si na jasnem o tem, da od njih samih zavisi razvoj, da lahko oni ogromno pripomorejo k razčiščevanju posameznih problemov pri perečih vprašanjih v dotičnem kraju, obratu ali delavnici in da bi kot takšni morali biti forum, ki bi bil vsestransko sposoben dajati pravilne odgovore na vprašanja in pojave tor na ta način postati dejansko vodeči forum, na katerega bi se obračale podružnice, podružnični funkcionarji po pomoč, kadar bi jim kaj ne bilo jasno,
Socialni sestav krajevnih medstrokovnih svetov
bo treba v bodoče izboljšati s pritegnitvijo novih kadrov, predvsem iz delavskih vrst, ki bi bili novo, zdravo jedro za nadaljni razvoj in sposobnost delovanja krajevnih medstrokovnih svetov. Ena glavnih nalog v bodoče mora biti. da se socialni sestav krajevnih medstrokovnih svetov izboljša s pritegnitvijo delavoljnih delavcev in predvsem mladine.
Vodilna vloga KMS-ov
V	največ primerili so krajevni, medstrokovni sveti nekako životarili, niso pa bili vodilni forumi v dotičnem kraju. V bodoče se to ne sme več v tako velikem obsegu ponoviti. Slabost, ki se je pokazala skoraj pri vseh krajevnih medstrokovnih svetih in ki je silno važna je predvsem ta. Nekateri krajevni medstrokovni sveti so imeli odrejene sektorje dela, s katerimi so bili zadolženi posamezni tovariši in tovarišice, v nekaterih pa niti tega ni bilo. Sektorji dela, ki bi jih morali imeti in biti z njimi zadolženi člani izvršnega odbora KMS-a bi se morali obravnavati na sejah. Vsak tovariš ali tovarišica, ki ki bil zadolžen z enim od mnogih sektorjev dela, bi moral pritegniti sebi v pomoč še druge člane iz podružnic ali krajevnih odborov zvez, ki bi sestavljali komisijo, katera bi dotični problem študirala, razvijala in na ta način vodila to delo v svojem delokrogu. S tem bi bila dana velika pomoč podružnicam, ki bi se obrnile po nasvete k takšnim komisijam1 Pri krajevnih medstrokovnih svetih. Pa si
o tem mnogi niso biii na jasnem, pričajo številni primeri, ki smo jih opazili na konferencah, kjer tovariši-(ee) šele poizkušajo doumeti ta način delovanja in ga v bodoče razviti. V mnogih primerih se je n. pr. ugotovilo, da krajevni medstrokovni sveti niti niso sniatrali za važno, da vodijo kulturno-prosvetno delo. Tako so sedaj' znani primeri, da je večima to delo vodila samo samo podružnica prosvetnih delavcev v dotičnem kraju, namesto da bi KMS uporabil take podružnice kot pomoč za razvoj kuiturno-prosvetnega dela, ki naj ga vodi krajevni medstrokovni svet v svojem delokrogu. Torej ni se smatralo za važno, da je treba voditi računa o tem pri krajevnem medstrokovnem svetu. Na splošno krajevni medstrokovni sveti še niso spoznali članstva podružnic, niti podružnice ne poznajo funkcionarjev, ki predstavljajo krajevni medstrokovni svet. Torej vloga krajevnih medstrokovnih svetov mora biti ta, da ugled in sposobnost pred članstvom dvigne na takšno stopnjo, da bo v ljudeh živelo prepričanje in spoštovanje do krajevnega med-strokovnega sveta, ki naj potrdi upravičeno pričakovanje, da je KMS tisti forum v dotičnem kraju, od katerega - bo članstvo imelo korist.
Tekmovalne komisije — pogoj za uspeh tekmovanja
Slično kakor z ostalimi sektorji se nam je proti pričakovanju odkrilo dejstvo, da večina krajevnih medstrokovnih svetov nima tekmovalnih komisij. Kako naj se tekmovanje razvija, če tekmovalna komisija pri krajevnem medstrokovnem svetu ne obstoja in ne vodi računa o tem, če sploh obstojajo tekmovalne komisije v podružnicah? Nič ni čudnega, če nekatere podružnice nimajo tekmovalnih komisij, ko pa pri KMS-u ne obstoja ta komisija, katera bi morala skrbeti, da se tekmovanje v dotičnem kraju razvija. Naloga tekmovalne komisije pri KMS-u pa je predvsem ta, da se briga, kako se tekmuje in če se sploh tekmuje, ne da bi se vtikala v podrobnosti doseženih rezultatov, ki jih obravnavajo podružnične tekmovalne komisije in pošiljajo tajništvu svoje zveze. Veliko število KMS-ov se je zanašalo na okrajne tekmovalne komisije, ki imajo nalog skrbeti za tekmovanje v okrajnem merilu, ker je- v okraju več krajevnih medstrokovnih svetov. Okrajne tekmovalne komisije vodijo celotno tekmovanje svojega okraja, zato ne morejo prevzemati tudi tistih obveznosti, katere so dolžni izpolniti sindikati.
Delovni odnosi
Podobno kakor z ostalimi, je tudi s sektorjem za delovne odnose. V ta sektor spada: tarifna politika, zaupniški zbori in posredovanje dela.
Nešteto je bilo primerov, kjer 1| morali krajevni medstrokevni sveti in še kako temeljito spoznati to delo, pa vendar iia to (liso polagali dovolj važnosti. Ne mislim kogar koli karati ali analizirati, hočemo dejansko stanje, lepo odkrito z nasvetom povedati, kje bi se dalo marsikaj izboljšati, kam morajo krajevni medstrokovni sveti predvsem vložiti svoje napore za dejansko izpolnitev svoje vloge. S tem bi pripomogli k razčiščevanju mnogih pojavov, ki se vsak dan sproti pojavljajo v razvoju našega gospodarstva. S tem bi marsikdaj odpadlo napačno gledanje na državo in na državni sektor. Opazili smo, da krajevni medstrokovni sveti ne obrazložijo dovolj jasno pomena državnega sektorja s stališča delavcev in nameščencev, kajti prav državni sektor omogoča napredek v našem gospodarstvu in ji danes prinaša ogromne koristi delovnega ljudstva.
Skrb KMŠ-ov za ekonomsko izboljšanje
Imamo tudi primere, kjer bi krajevni medstrokovni sveti morali mnogo bolj energično intervenirati, raziskavati in razkrinkavati primere, kjer se godi krivica delovnim množicam. Strokovne organizacije v ljudski državi niso izgubile svoje borbene vloge. Delovno ljudstvo se danes poslužuje svojih strokovnih organizacij, da z njihovo pomočjo vodi borbo proti vsem izkoriščevalcem, špekulantstvu, zavestnemu nergaštvu in zavestni sabotaži in s tem dejansko uničuje sovražnike ljudske države. Krajevnf medstrokovni sveti morajo pomagati ljudskim oblastem pri njihovih naporih za pospešen tempo razvoja in obnove v interesu lepše bodočnosti delovnega ljudstva.
Zgrešeno je bilo, da so se KMS-i preveč pečali z vodenjem raznih gostinskih obratov, ki nimajo nič skupnega z današnjimi nalogami strokovnih organizacij.
•
Material iz teh konferenc, ki ga bomo v naslednjih številkah Delavske enotnosti obravnavali, je bil tudi za Glavni odbor zelo poučen, želimo, da konference, m analiza delovanja krajevnih medstrokovnih svetov, izkušnje in sklepi, ki naj pripomorejo k izboljšanju in pravilnejšemu delovanju v bodoče resnično poživijo njihovo delovanje, ki nam bodo vsem skupaj mnogo koristile. Pozivamo tovariše in tovarišice, funkcionarje, da budno sledijo in v bodoče predelajo članke, ki jih bomo v zvezi s tem in za bodoče delo objavljali, z željo, da se napake čim-hitrejše odstranijo.
Borba delavskega razreda v Trsta
1". julija je ponovno izbruhnila v Trstu in v vsej coni A splošna stavka. Spet so delavci in nameščenci, združeni v svojih Enotnih .sindikatih, zapustili delo po tovarnah, da bi na ta način dosegli pravice, ki se jim kratijo iz dneva v dan. Od odhoda JA iz Trsta pa do danes se delavci in z njimi vsi antifašisti Trsta borijo ponovno za to, za kar so se borili za časa narodno osvobodilne borbe: da bi zaživeli svobodno, da bi imeli kruh, da bi imeli delo. Vsega tega tržaški delavec danes nima. Namesto svobode, ki si jo je priboril v dolgoletni krvavi borbi, mu danes spet sedi za vratom fašistična reakcija. Delavci nimajo svobode zborovanja, ne soodločajo v javnem življenju, pri vsakem koraku jih preganja civilna policija, ki je sestavljena iz bivših SS-ovskih policijskih edinic, iz bivših skvadristov in pripadnikov črnih band, ki uživajo polno podporo okupacijskih anglo-amemških čet. Po ulicah Trsta se danes ne more svobodno sprehajati tržaški antifašist, ne more svobodno in brez skrbi zborovati po trgih in svojih dvoranah, da mu pri tem ne bi pretila nevarnost oboroženega napada s "strani fašističnih banditov iz civilne policije.
Namesto dela nudijo delavcem v Trstu brezposelnost. Kljub vsej ogromni industriji, kljub potrebam, da bi ta industrija delala s polno paro, in tako sodelovala pri obnovi porušene Evrope, stroji v tovarnah stojijo, peči v livarnah se ne kurijo. Tovarne in ladjedelnice kot so to n. pr. ladjedelnica Sv. Marka, ladjedelnica Sv. Roka, ladjedelnica Navale, tovarna strojev Sv. Andreja, livarna Ilva, rafinerija Aqui-la in še- nekaj večjih važnejših podjetij imajo možnost, da zaposlijo okrog 40.000 delavcev in nameščencev. Danes je 30 % teh delavcev in nameščencev brezposelnih, brez sredstev za življenje, njihove družine stradajo. Mnogo na boljšem tudi niso delavci, ki so 1 še na delu, plače so jim do skrajnosti nizke in še se nižajo, dočim na drugi strani cene življenjskim potrebščinam iz dneva v dan rastejo. Vso trgovino imajo v rokah razni špekulanti in črnoborzijanci, okupacijska oblast ne izvaja nad delom teh izžemalcev nikake kontrole. Nihče ne skrbi, da bi delavci, imeli delo, da bi imeli dostojne plače in da bi bile cene življenjskim potrebščinam urejene.
Pri vseh teh ugotovitvaK se bomo vprašali, zakaj vse to. Zakaj industrija ne dela? Zakaj tamkajšnje ljudstvo ne uživa svobode, za katero se je borilo in žrtvovalo ter se mora še danes za njo boriti?
Ko je bila Julijska krajina in Trst priključena leta 1918. k Italiji, je začela industrija v Trstu propadati, propadalo je pristanišče, ker ni bilo priključeno k svojemu naravnemu zaledju Jugoslaviji, ker je bil Trst odtrgan od pokrajin, katerim je bil namenjen in katerim je tudi služil. Italijanski fašizem je zaradi tega poskusil umetno obdržati industrijo in. pristanišče na potrebni višini. Izkoristil je Trst, da iz njega napravi oporišče za invazijo v Jugoslavijo oziroma na Balkan. V letih pred vojno je industrija v Trstu spet oživela. Toda ne za to, da bi služila koristim delovnega ljudstva, temveč za to, da bi ga pahnila v še večjo bedo in pomanjkanje. Tržaški delavci so morali pod fašističnim bičem graditi ladje, delati stroje, s pomočjo katerih je fašizem zavzel naše dežele.
Tržaški delavci, in sicer najboljši med njimi, so videli, kam vse to vodi. 2e pred vojno se je v Trstu vodila borba, da bi Trst postal jugoslovanski, kamor je po svoji legi pripadal, da bi na ta način služil sv.ojemu namenu. Najboljši sinovi delavskega razreda v Trstu so bili zaradi te borbe preganjani s strani fašističnih mogotcev, vlačili so jih po zaporih in moriščih. Mnogi izmed njih so iskali zatočišča v Jugoslaviji, v kateri so videli svojo domovino. Toda tudi stara Jugoslavija jih je izdala. Ljudje, ki so tedaj vladali v naši deželi s kraljem na čelu, niso hoteli slišati o trpljenju in preganjanju našega ljudstva po Trstu in sploh po vsej Julijski krajini. Hlapčevsko so se priklanjali fašističnim, oblastnikom, sklepali z njimi prijateljske zveze, ljudstvo pa prepustili njegovi usodi, ki mu jo je krojila fašistična Italija. Vse
Izvršnemu odboru Enotnih sindikatov za Trst in Julijsko krajino
Tekstilno in oblačilno delavstvo Slovenije, zbrano na svoji I. plenarni seji dne 29. in 30. junija 1946 v Mariboru, se vas spominja ter preko vas pošilja iskrene in borbene pozdrave vsem tekstilnim in oblačilnim delavcem in nameščencem Trsta in Julijske krajine. •
Tovariši! Z vami smo v teh odločilnih dneh, v vaših borbah za dosego najosnovnejših demokratičnih pravic, za zlom reakcionarnih stremljenj, za dosego resničnega in pravičnega miru in reda v Evropi.
Kakor vi, tudi me ne bomo odstopili od teh pravičnih zahtev, borili se bomo z vami povezano, kot v štiriletni krvavi borbi, do končne ureditve našega skupnega vprašanja.
Bratstvo in edinstvo Slovencev in Italijanov v Trstu in Julijski krajini, skovano v težki štiriletni krvavi borbi, se mora še stopjevati ter nam končno prinesti zmago demokratičnih pravic. ,
Naj živi borbeno tržaško delovno ljudstvo!
Naj živi povezava slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva!
Skupščina tekstilnega in oblačilnega delav stva 1	•	Slovenije •
fo je prišlo še bolj do izraza v letih okupacije. Fašisti vseh' barv pri nas doma, četniki, domobranci, ustaši, ne-dičevcif ljotičevei itd. so se udinjali fašističnim gospodarjem, da jim pomagajo z vsemi silami uničiti še poslednje upanje delovnega ljudstva Jugoslavije. . V tej veliki težki borbi je ljudstvo z vsemi temi izrodki obračunalo. Obenem ko smo se borili za svojo svobodo, smo se spomnili tudi’ trpečega delovnega ljudstva preko naših starih mej v Trstu in Julijski krajini. Uspeh te borbe nam je vsem znan; kot mi so se tudi tržaški« delavci borili za svobodno demokratično ljudsko Jugoslavijo in doprinesli prav toliko žrtev v borbi proti fašizmu kot vsi ostali narodi Jugoslavije in sploh svobodoljubni narodi sveta.
V teku borbe so voditelji velikih demokratičnih držav obljubljali in celo slovesno sprejemali sklepe o samoodločbi narodov. Toda danes pa vidimo, da se te obljube ne izpolnjujejo, da je. edina država, ki je tem obljubam ostala zvesta, naša bratska Sovjetska zveza. Spet se poskušajo preriniti na površje razne temne reakcionarne sile, ki ne priznavajo tržaškemu ljudstvu pravic do samoodločbe, ki ne priznavajo njegovih krvavih žrtev in tako spet trpi delovno ljudstvo Trsta pod knuto včerajšnjih Mussolinijevih fašistov, ki imajo željo, da iz Trsta spet napravijo oporišče za ponovne napade na miroljubne narode Jugoslavije in Balkana. fl|	•
Tako stanje vlada že nad eno leto v coni A. Med tem časom so prihajale tja razne komisije in deputacije, vršile so se konference zunanjih ministrov velikih sil po vprašanju Julijske krajine. Sestavljali in delali so se razni predlogi in načrti za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo. Ko pogledamo dobro vse te predloge in načrte, vidimo, da so bili krivično postavljeni, vidimo, da je bila samo Sovjetska zveza tista, ki je dosledno branila in še brani pravične zahteve Jugoslavije in delovnega ljudstvo Trsta in Julijske krajine. Med tem, ko se vršijo te konference in delajo načrti, pa tržaško ljudstvo strada in trpi. Tovarne ne delajo, ker nimajo za koga, ker nimajo zaledja, ker so odrezane od življenja in dela. Tržaški delavci bi pa radi delali, radi bi čim prej sodelovali pri obnovi naših poiušenih mest in tovarn. Vsled tega so bili že v prvih začetkih prisiljeni, da prično voditi borbo, da se vprašanje Trsta reši čim prej, da bo priključen k Jugoslaviji ter na ta način delovnemu ljudstvu Trsta zasigurana svoboda, ki jo danes delovno ljudstvo Jugoslavije že uživa.
Poglejmo malo, kakšne so naloge naših Enotnih sindikatov in delavskega razreda sploh v tej borbi, ki jo vedi delavski razred Trsta in cone A. Da se delavski razred Trsta talco junaško in požrtvovalno bori za svoje pravice, je vzrok v tem, ker se je skozi vsa štiri leta oborožene borbe boril z nami ramo ob rami za svojo osvoboditev, za priključitev k FLRJ, in ker vidi dobro,
da je delavski razred Jugoslavije v tej borbi dosegel vse tisto, za kar se je boril. Tudi sedaj vidijo tržaški delavci v nas veliko oporo v svoji borbi, vidijo, da nismo pozabili na njih, vidijo, da smo z njimi eno in da smo jim pripravljeni vedno dati vso pomoč za dosego ciljev, za katere smo se skupno borili.
. Ta zavest, da niso sami, jih vzpodbuja k še večji borbenosti. 95 % delavcev v Trstu se je trdno oklenilo svojih Enotnih sindikatov, ki uspešno vodijo vse delovne množice Trsta, kljub vsem nakanam raznih CLN-ov in tako zvanih Julijskih sindikatov, ki hočejo z raznimi podlimi manevri to enotnost razbiti. Kljub aretacijam, streljanju in šikaniranju stojijo Enotni sindikati v Trstu trdno in borba se nadaljuje.
Sedaj se pa vprašajmo mi, da-li v resnici zaslužimo to polno zaupanje, ki ga ima v nas tržaški delavec, ali smo tudi mi tako enotni in trdni. Vsi vemo to, da ni nikogar med nami. ki teh teženj delovnega ljudstva v Trstu ne bi odobraval. Toda to še m dovolj, tudi naši Enotni sindikaci morajo doprinesti v tej borbi svoj delež. Naša dolžnost je, da naše vrste še bolj utrdimo, da gremo s podvojeno silo in voljo na delo pri izgradnji naše države in tako dokažemo, da smo vredni zaupanja tržaških delavcev. Med nami,ne sme biti več nergačev in nezadovoljnežev; vsako naše omahovanje, vsako nergaštvo služi reakciji vsega sveta, da to izkorišča v svoje namene, ki gredo za tem, da oslabijo našo ljudsko oblast, da oslabijo enotnost delovnega ljudstva. Tudi če še v naši državi danes ni vsega dovolj, vendar vidimo, da je vsak dan boljše, da vod1 oblast delavca in kmeta pravilno politiko, ki nas pelje k blagostanju. Vedmoo še to, da je danes milijone in mili ione delavcev po svetu, k: bi bili srečni, da živijo v naši državi, in ki se šele borijo za to, kar smo mi že dosegli. .
S tem, da smo vztrajni in trdni, nudimo največjo podporo predstavnikom naše države s tovarišem maršalom Titom in tovarišem Kardeljem na čelu, ki danes tako odločno zahtevajo pravično rešitev tržaškega vprašanja in ki ravno zaradi tega, ker vedo, da stojijo za njimi trdno in odločno vei narodi Jugoslavije z delavskim razredom na čelu, ne bodo pristali na nikako drugo rešitev razen na to, da Trst in Julijska krajina pripadeta Jugoslaviji, da bo delovno ljudstvo Trsta doseglo svojo dolgo zaželjeno svobodo. Pri vsem tem naj nas vodi misel, da nismo sami, da nas odločno podpira zaščitnica malih narodov Sovjetska zveza z velikim Stalinom na čelu, v tem nas podpira delovno ljudstvo vsega sveta.
S to zavestjo in požrtvovalnim delom smo lahko prepričani, da naj- bodo sklepi konferenc ali načrti in predlogi komisij kakršni koli, da bomo mi in delovno ljudstvo Trsta in Julijske krajine dosegli to; za kar smo se leta in leta borili: dokončno priključitev Trsta in Julijske krajine k FLRJ.
Greif Martin
• •• e	e	• •• • •• • ••• •• •• • §«• ••	•• «••• e<» •• • #• .#
Naj živi delavski razred Trsta!
BRATSTVO BALKANSKIH NARODOV
se je ponovno manifestiralo ob obisku generalnega polkovnika Enver Hodže v Jugoslaviji
En ver Hodža in tov. Miha Marinko
Koncem preteklega meseca je obiskal Jugoslavijo predsednik albanske vlade generalni polkovnik Enver Hodža, ki je s svojim obiskom počastil tudi našo mlado ljudsko republiko. Kako se naš narodi zaveda globokega pomena tega obiska, je pokazal sprejem. Na postaji ga je počakala tisočglava množica, katera je 7. navdušenimi vzkliki izrazila svoje globoko spoštovanje in ljubezen do predstavnika albanskega naroda, ki si je, prav tako kakor mi, z odločnostjo svojega poguma priboril svobodo. Pot Enver ja Hodže po Ljubljani je bila ena sama manifestacija za bratski albanski narod, ki je povezan z nami z isto usodo in z istimjj cilji, s hotenjem po ustvaritvi prave demokracije, ki je jamstvo za miren in širok razvoj naših narodov v svobodi in pravičnosti.
Enver Hodža je pri, sprejemu poudari! to dejstvo, ko je dejal:
. »Naša dva naroda sta povezana z globokim medsebojnim prijateljstvom, po medsebojni skupni zgodovinski usodi, po geopolitičnem položaju in predvsem po skupni osvobodilni borbi. V tej strašni vojni proti skupnemu sovražniku, ki so bili v vsej naši zgodovini vselej isti,
sta si naši ljudstvi povezali svoji usodi. Sovražniki naših ljudstev so napeli vse sile, da bi nas razdelili, da bi nas podjarmili, toda med nami ni bilo in ne bo nesporazumov,«
Kako so te tehtne besede našle odmeva pri našem ljudstvu, predvsem pa v srcih naše mladine, se je pokazalo pred vladno palačo, kjer so množice vzklikale in vzklikale in klicale Enver ja Hodžo, dokler se ni pojavil na balkonu.
Enver Hodža je še prav posebej poudaril svoje zadovoljstvo na konferenci s predstavniki inozemskega in našega tiska, kjer je dejal":
»Zelo sem se veselil tega svojega potovanja v sosedno in prijateljsko Jugoslavijo, od koder bom odnesel nepozabne vtise. Narodi Jugoslavije in narod Albanije so se hrabro borili proti istemu sovražniku — nemškemu in italijanskemu fašizmu ter so dali za to ogromne žrtve.«
Ta visoki obisk je za nas Slovence silno pomemben, saj ni le golo naključje-, temveč globok zgodovinski dogodek, ki je enkrat za vselej povezal albanski narod z našimi narodi in s tem usvaril nov korak za povezavo vseh balkanskih narodov.
Albansko ljudstvo in njegova vlada
visoko cenita odkrito pnijateljstvo Jugoslavije, saj nas veže skupna borba za osvoboditev in današnji * skupni napori za zgraditev lepšega življenja
23. junija je prispel v Jugoslavijo na prijateljski obisk predsednik vlade ljudske republike Albanije generalni polkovnik Enver Hodža. Po obisku v Beogradu se je voditelj albanskega naroda mudil tudi v Zagrebu in Ljubljani jn bil povsod od našega ljudstva pozdravljen z velikim navdušenjem. Jugoslovansko ljudstvo je pri sprejemanju narodnega heroja Enver Hodže dajalo duška tudi svojim bratskim čustvom do albanskega naroda — sobojevnika v času narodno osvobodilne vojne, s katerim ga veže tudi v preteklost] mnogo enakega v usodi in v gibanju za osvoboditev.
Majhna, gorata Albanija, ki meri 28 tisoč kvadratnih kilometrov s približno enim milijonom prebivalstva in ki zavzema na Balkanu ugoden , strateški položaj, je bila že od nekdaj predmet imperiaVstičnega pshlepa cele vrste držav. V starem veku je njeno ozemlje pripadalo rimski provinci Iliriji, pozneje je prišlo pod Bizant. Na kraju 14. stoletja so začeli v Albanijo vdirati Turki, katerim je bilo to ozemlje potrebno- kot pozicija za njihovo gospostvo na Balkanu. Tl so si Albanijo polagoma popolnoma podjarmili in jo nasilno pomu-slimanili. Borbo Albancev proti turškemu g-cspostvu je vodil takrat narodni junak Skenderbeg, toda Turki so bili v premoči in so Albance premagali.
Albanija se je otresla turškega gospostva in postala neodvisna šele proti koncu leta 1912, čeprav se je gibanje za osvoboditev izpod turške tiranije širilo vedno bolj že od konca 19. stoletja dalje.
Za Albanijo sta b!li v neprestanem tekmovanju tudi AvstrO-Ogrska in Italija, ker predstavlja njena obala eno stran Otrant-skih vrat — a ta -vrata so ključ Jadranskega morja in važen položaj na Sredozemskem morju jn Balkanu sploh. Za Av. stro-Ogrsko in Italijo je bilo Jadransko morje od nekdaj osnova njune pomorske sile. Pri tekmovanju za. osvoj tev Balkana eo se križali njuni interesi tudi v Albaniji. Neposredno pred prvo svetovno vojno sta si razdelili interesne sfere v Albaniji tako, da je Avstro-Ogrska dobila njen severni, Italija pa njen južni del. Po zlomu Avstro-Ogrske je Italija Okupirala Valono, leta 1920 pa je dobila mandat Društva narodov za upravo nad Albanijo.
Albansko ljudstvo se seveda ni pomirilo s takim stanjem in se je neprestano borilo za svojo osvoboditev. V neenakem boju, na eni strani proti imperialist'čnim silam tujih držav, na drugi pa proti domačemu plemstvu, begom in pašam, ki so z njim trgovali, je albansko 'ljudstvo doprjnašalo neizmerne žrtve za svobodo. Proti kraju 19. stoletja se je, kot rečeno, razširilo gibanje za. osvoboditev izpod otomanske tiranije pod imenom »Prizrenska liga«, ki ga je vodilo domače plemstvo, ki pa ,1e zaradi razrednih protislovij, katere je vsebovalo, kmalu razpadlo. Oživelo je zopet pod vodstvom Ismall Kemal beja Vlore pod geslom: »Albanija Albancem«, še krepkejše je to gibanje postalo, ko mu je bil na čelu škof Fannoli, ki je nastopil proti kralju Ahmetu Zogu-ju, Fannoli jeva vlada je trajala samo 6 mesecev. Fannolija je pregnal Ahmet Zogu, ki sta ga podpirala tako reakcionarna Jugoslavija kakor Mussol ni, jn kateri je dal Italiji v Albaniji ogronfne koncesije. Tako se je Italija polagoma po-
lastila dežele 31 Jo leta 1939 povsem okupirala.
Toda osvobodilno gibanje albanskega naroda se je razvijalo. Rodoljubi, ki so bili pod krvavo Zogu-jevo diktaturo zbežali iz dežele, so §e zopet vrnili in delali za osvo-bod tev Albanije tudi v najtežjih razmerah italijanske okupacije. Boj je začel že leta 1939, ter se je 1942. razširil v splošen1 ljudski upor. Na kongresu septembra 1942. so albanski antifašisti ustanovili Antifašistični narodno-osvobodtlni svet Albanije kakor tudi izvršni organ Odbor narodne osvoboditve Albanije, za čigar predsednika je bil izbran vrhovni poveljnik narodno osvobodilne vojske Enver Hodža. Narodno osvo-bodilnega gibanja niso mogli zlomit; niti Nemci, ko so po zlomu Italije okupirali deželo. Na koncu leta 1944 je osvobodila narodno - osvobodilna vojska Albanije z lastnimi silami vso Albanijo.
Albanska ljudska vlada se opira na demokratično fronto, kateri pripadajo Komunistična partija, strokovne organizacije, antifašistična organizacija mladine, žena in učiteljev.
Albanske strokovne organzaclje so mlada organizacija albanskih delavcev, ki je nastala v času narodno-osvobodilnega boja in se organizacijsko izoblikovala na kongresu strokovnih organizacij Albanije. Na Čelu strokovnega gibanja je delavec Tuk Jakoba, ki se je odlikoval z velikim junaštvom v boju proti okupatorjem.
Albansko ljudstvo je vključilo v svoj osvobodilni boj kot sestavni del tudi boj proti domači reakciji* in izvršilo s tem, da je povezalo boj proti tujim imperialistom-z bojem prot,' domačim izkoriščevalcem svojo nacionalno revolucijo. Tako si je ustvarilo pogoje za zgraditev svoje demokratične države, katji z neodvisnostjo je doseglo demokratične pravice, ki so mogoče le v ljudski državi. Tudi pri obnovi je albansko ljudstvo doseglo od osvoboditve do danes takšne uspehe, kakršnih ni nikdar prej poznalo. Že na HI. kongresu Antifašističnega sveta koncem septembra 1945 je mogel mmistrski predsednik Enver Hodža podati poročilo, ki je jasno pokazalo, kaj zmore doseči prej zaostalo ljudstvo v svobodi. Proizvodnja petrolejskih vrelcev, bakrenih in kromovih rudnikov je presegla, po tem poročilu, že tedaj pro'zvodnjo leta 1943, ko so ta podjetja izkoriščali Nemci v svoje vojaške namene.
Velike uspehe je pokazala mlada albanska država tudi na prosvetnem polju, Samo v letu 1944-45 je nova vlada napravila za ljudsko prosveto več kot je Zogu-jeva prej v desetih letih. Odprla je 928 'ljudskih šol, 258 šol več, kot jih je b lo pred vojno v Albaniji. Izvedla je tudi agrarno reformo in s tem preskrbela kmetu zemljo. Zlasti mnogo je dosegla nova vlada za utrditev . mednarodnega položaja .dežele, kajti do novembra 1945 je že bila priznana od strani vseh glavnih demokratičnih dežel.
Kljub legendarni borbi albanskega naroda proti italijanskim in nemškim okupatorjem, se mednarodna reakcija ne more pomiriti z njegovo samostojnostjo ter jo neodvisnost Albanije, po besedah gospoda de Gasperija »skrbi«. Albanija, ki je za stvar ‘zaveznikov doprinesla toliko žrtev, ni n. pr. še pr'znana kot članica Združenih narodov. Inozemski reakcionarni krogi tudi podžigajo na vse načine aspiracije grških impe-
Sklepi Svetovne sindikalne zveze
sprejeti na seji Izvršnega odbora v Moskvi
Na seji Izvršnega komiteja Svetovne sindikalne federacije 24. junija so razpravljali o sledečih vprašanjih: uspeh potovanja komisije Svetovne sindikalne federacije v Nemčijo, odnosi med Svetovno sindikalno federadijo in organizacijo Združenih narodov ter ustanovitev Konfederacije' dela v Grčiji.
V zvezi s potovanjem komisije Svetov, ne sindikalne federacije v Nemčijo je Izvršni komite odobril priporočila izvršnega biroja Zavezniškemu kontrolnemu svetu v Berlinu.
1.	V vseh okupacijskih conah Nemčije jo treba omogočiti svoboden razvoj demokratičnega sindikalnega gibanja. Organizacija sindikatov se mora izvesti po načelu: Eno podjetje — en sindikat,
2.	Nemški sindikati morajo sistematično vzgajati nemško mladino In vse sloje delavskega razreda, ki so prišli pod vpliv fašistične ideologije, v demokratičnem duhu.
3.	Nemški svobodni sindikati se morajo udeležiti dela vseh komisij za denacifika-cijo.
4.	Opozoriti je treba na dejstvo, da zavzemajo nacisti vodeče položaje v trustih) in podjetjih ter na nove poizkuse nemškega imperializma.
5.	Opozoriti je treba na nevarnost sprejemanja nacistov v državno službo in po-
licijo, od koder je treba odpustiti vse naciste.
Glede odnosov med Svetovno sindikalno federacijo in organizacijo Združenih narodov je sprejel Izvršni komite sklep, da se pošlje delavskim množicam" vsega sveta razglas, v katerem bo obrazložen potek ppgajanj med Svetovno sindikalno federacijo in organizacijo Združenih narodov ter- zahteve Federacije, ki se nanašajo na njene predstavnike v organizaciji Združenih narodov, zlasti v Ekonomsko-social-nem svetu.
V	zvezi z ustanovitvijo Konfederacije dela v Grčiji je Izvršni komite odobril sklep, ki ga je predložil izvršni biro in v katerem je rečeno:
V	primeru, da se ugotovijo dejstva, za katera je izvedela Svetovna sindikalna federacija, bo ista ostro protestirala proti napadom - na življenje grških delavcev in sindikalnih svoboščin.
Zaradi proučitve položaja v Grčiji zahteva Federacija, da imenujejo štiri vlade komisijo, v kateri bo sodeloval predstavni Svetovne sindikalne federacije z namenom, da se zajamčijo sindikajne svoboščine; ki morajo biti v skladu s splošnimi demokratskimi svoboščinami in ki morajo uživati v Grčiji spoštovanje.
Izvršn; komite je razpravljal še o vprašanju« stal šča, ki naj ga zavzame Svetovna sindikalna federacija proti Francovemu režimu.
Ljudstvo Pariza zahteva, da se Trst priključi Jugoslaviji. 29. jun1 ja so sindikati na pariškem področju organizirali s velik miting, katerega se je udelež la ogromna množica prebivalstva, ki je jasno izrazila, da bo podpirala pravične zahteve ljudstva Julijske krajine, Trsta in vse Jugoslavije.
Albanski teroristi so bili v zvezi tudi z Mihajlovičem. V T rani teče razprava proti 37 saboterjem- in narodnim izdajaL dem, Iti so bili ustanovitelji in glavni voditelji teroristične organizacije, ki je imela namen, da odstrani ljudsko oblast s pomočjo pobeglih vojnih zločincev in 'mednarodne reakc'je. Imeli, so tajne sestanke z oficirji britanske vojaške misije, kateri so v svojih spomenicah prikazovali položaj y Albaniji kot kaotičen in zahtevali tujo intervencijo. Ta skupina je tudi izdelala program, ki je bil izročeni zavezniškim predstavnikom. — Poleg zvez s pobeglimi vojnimi zločinci so tesno sodelovali tudi s četniki Draže Mhajloviča.
Ditaia Miha jlovič je zahteval vojni material tudi od madžarske vlade. Bivši vojni mn is ter je podal v madžarskem tisku izjavo, v kateri trdi, da je leta 1944 dobil Mihajlovičevo pismo, v katerem je »gorski car« zahteval o J madžarske vlade vojni material.
Generalni sekretar Svetovne sindikalne zveze o uspehih zasedanja
Generalni sekretar Svetovne sindikalne zveze Luis Saillant je izjavil, da je popolnoma zadovoljen z doseženimi rezultati dela Izvršnega odbora Svetovne sindikalne zveze.
»Smatramo, da Je uspeh popoln. Vsi sklepi so sprejeti soglasno. Med njimi je tudi sklep o povečani kampanji sindikatov proti Francovemu režimu. V zvezi s tem so odposlali spomenico Varnostnemu svetu z zahtevo, naj se postavi Francov režir/ izven zakona. Od 18. julija — obletnice Francovega napada na republikanski režim — pa vse do 15. avgusta bodo pripadniki Svetovne sindikalne zveze lz vseh držav zahtevali od svojih demokratičnih organizacij, da sodelujejo v ljudskih demonstracijah proti Francu.«
Dalje je Saillant izjavil, da bo Svetovna sindikalna zveza v teh dneh izdala dekbv racijo, ki jo bodo nacionalne sindikalne federacije izročile delegacijam tistih vlad, katere zasedajo v ekonomsko-socialnem svetu organizacije Združenih narodov v zvezi z vprašanjem pristopa Svetovne sindikalne zveze v ta svet.
V zvezi z vprašanjem mezd je dejal Saillant, da ima francoska Generalna konfederacija dela razlog, da ostane pri svojem načelnem stališču, čeprav noče zavračati koristnih pogajanj z vlado.
Potrebno je tudi Izvršiti priprave za naslednji sestanek Izvršnega odbora Svetovne sindikalne zveze, ki se bo vršil v Združenih državah Amerike, kakor tudi za konferenco, ld bo v Južni Ameriki.
Zaupanje češkoslovaškega ljudstva v svojo Komunistično partijo. Volitve na češkoslovaškem so pokazale, kako velikansko zaupanje goji češkoslovaško ljudstvo do komunistov', ki so bil j v času okupacije najdoslednejši in najbolj požrtvovalni borci za svobodo. Komunistična, partija, ki je najmočnejša politična stranka češkoslovaške, bo kot vodilni faktor vlade Ljudske fronte še dalje vodila dosedanjo zunanjo in notranjo politiko, %o se pravi politiko tesnega sodelovanja g Sovjetsko zvezo jn gradila državo na principih ljudske demokracije. To se izraža tudi v dveletnem načrtu, ki je podlaga za delo nove vlade.
Belgijska vlada preti, da bo nooOn* mobilizirala delavce in nameščenca. V
zadnjem času je v Belgiji Izbruhnilo mnogo stavk. Predsednik vlade je izjavil, da bo vlada pristopila . k prisilni mobilizaciji osebja električnih central, tovarn koksa In cestnih železnic, če se bodo v teh podjetjih stavke nadaljevale.
Konfederacija dela Latinske Amerike
stoji v prvih vrstah narodov, ki se borijo za svojo popolno neodvisnost
Konfederacija delavstva Latinske Amerike je bila ustanovljena na kongresu v Mehiki, ki se je vršil novembra 1. 1938.
Kongres so sklicali na pobudo mehikan-skih sindikatov. Tega kongresa so se udeležili delegati skoraj vseh delavskih organizacij držav Latinske Amerike.
Konfederacijo so organizirali z ozirom na posebnosti držav Latinske Amerike, za katere je značilen velik odstotek ostankov fevdalnega sistema in ostankov izza časa.jko so uporabljali še sužnje.
Države Latinske Amerike se nahajajo v polkolonijalnem razmerju in to v glavnem pod vplivom Severne Amerike in Velike Britanije. Ko je konfederacija združila delavstvo držav Latinske Amerike, je takoj poudrila, da se bo borila za združenje delavstva vsega sveta.
. V času ustanovitve konfederacije ao nacionalni sindikalni centri obstojali samo v nekaterih državah, v številnih republikah pa so obstojale različne in medsebojne neodvisne sindikalne skupine, ki so si ponekod bile celo sovražne. V nekaterih državah Latinske Amerike so bile sindikalne organizacije zelo slabotne.
Prva naloga te Konfederacije delavcev Latinske Amerike je bila ustvariti v vsaki državi enotni sindikalni center, ki naj bi združil vse sindikalne skupine, ki so z medsebojnim trenjem ovirale razvoj delavskega gibanja. Danes se v konfederaciji nahaja 18 centralnih sindikalnih organizacij iz 17 držav Latinske Amerike in Poftorica. Konfederacija šteje skoro 5 milijonov članov. V konfederaciji pa niso včlanjene Honduras, San Salvador in Haiti, ki nimajo svojih sindikatov. To je predvsem zaradi reakcionarne politike lokalnih diktatorjev, pa tudi zaradi vpliva inozemskih imperialistov, ki gospodujejo v teh državah.
Dejavnost konfederacije se ne omejuje samo na sindikalno delo. V kolonijalnih in polkolonijalnih deželah' igra narodno osvobodilna borba, odločilno vlogo v borbi ljudstva. Konfederacija je takoj stopila na čelo množičenga gibanja proti ostankom fevdalizma in proti vmešavanju inozemskih imperialističnih sil, ki delajo na škodo nacionalne neodvisnosti.
V tem je tudi zgodovinski pomen Konfederacije, ki je povezala narode držav Latinske Amerike potem, ko je bila izvo-jevana njihova politična svoboda. Konfederacija je pomagala narodom Latinske Amerike, da razumejo pomen vojne in rezultat tega je bil, da so se vključili v skupno borbo svobodoljubnih držav proti silam osi. Po končani vojni si Konfederacija še nadalje z vsemi silami prizadeva, da bi pomagala narodom Latinske Amerike doseči njihove zgodovinske cilje. Program Konfederacije se v glavnem nanaša na naslednje:
riatist.ov po južnem delu Albanije, — severnem Epiru.
Prav zato albansko ljudstvo in njegova demokratična vlada tako odkrito cenita prijateljstvo naše demokratične Jugoslavije, s katero ju veže skupaj prelita kri med narodno-osvobodilno vojno in veliki napori obeh dežel za čim prejšnjo obnovo. Trdno prijateljstvo teh 'dveh dežel je obenem najboljše jamstvo za utrditev miru in demokracije na vsem Balkanskem polotoku,
Borba proti velikim latifundljam (veleposestvom) za izročitev zemlje kmetom, izprememba zaostalega kmetijstva v sodobno obdelovanje polja, ki naj bi se nahajalo v rokah kmetov ali pa države, kolektivno obdelovanje zemlje tam, kjer je tehnično izvedljivo, organizacija kmetijskih delavcev in kmetov in njihovo združenje z inozemskimi delavci, državna kontrola nad izvozom in uvozom, kontrola cen in dnevnih plač z namenom preprečiti podražitev življenja, razvoj nacionalne industrije, izkoriščanje pri-rodnih bogastev, predelava domačih produktov doma, da bi se tako zmanjšal izvoz sirovin.
Program Konfederacijo določa tudi razvoj težke industrije in razširjenje ko-municijskih zvez ter uvedbo omejitev za industrijski kapital, ki bi dala ugodne pogoje za razvoj narodnega gospodarstva in za razširitev pravic delavskega razreda.
Ta program postavlja (klavski razred ,na čelo vseh progresivnih sil Latinske Amerike, ki si prizadevajo za izboljšanje življenjskega nivoja in za razvoj nacionalne industrije, da bi se tgko v najkrajšem času dosegla gospodarska osvoboditev. To so cilji Konfederacije, ki jih brani pod geslom: »Za osvoboditev Latinske Amerike.«
Danes mora Konfederacija reševati in odstranjevati velike zapreke, ki se nahajajo na njeni poti zaradi notranjih reakcionarnih elementov in inozemskega imperializma, ki so sovražniki m\iredka in neodvisnosti Latinske Amerike. Predstavniki inozemskega imperializma in notranje reakcije so se združili, da bi še nadalje delali proti izvedbi ekonomske osvoboditve držav Latinske Amerike. Ker je Konfederacija nositelj najboljših narodnih tradicij in idealov, si agenti reakcije in imperializma prizadevajo, da bi jo ‘uničili ali pa izpremenili v svoje poslušno orodje. Glavne sile proti Konfederaciji in proti vsem naprednim elementom Latinske Amerike, predstavljajo reakcionarni voditelji AFT (ameriške federacije dela) in političnih organizacij, ki so odvisni od katoliške cerkve. Kakor pa je nemogoče uničiti tisto, kar predstavlja Konfederacija, je nemogoče uničiti tudi enotnost narodov Latinske Amerike v borbi proti notranjim in zunanjim sovražnikom.
Tako je prikazal položaj delavstva Latinske Amerike predstavnik njegovih sindikatov, ki je bil na zasedanju Svetovne sindikalne zveze v Moskvi. Zaključil je:
»Gibalo naše borbe bodo še nadalje ideali, za katerimi so težili in si v teku "celega stoletja prizadevali narodi Latinske Amerike, ko so se borili za svojo neodvisnost. Ni važno, kakšne težave nas čakajo v bodočnosti,. narodi Latinske Amerike se bodo borili vse dotlej, dokler ne bodo dosegli svoje popolne nacionalne neodvisnosti, ki bo temeljila na resničnem spoštovanju pravic vseh držav in vseh narodov.«
Naročnina za Delavsko enotnost znaša; četrtletno ... Din 26.— polletno .... Din 52.— celoletno , , . Din 104.—
Na retlnem sestanku Zavezniškega kontrolnega sveta za Nemčijo so sprejeli in podpisali navodilo o disciplinskih kaznih za vodilno administrativno osebje vzgojnih ustanov ln vseučil šč, kakor tudi za študente, ki so širili 'militaristično, nacistično in an ti de mok rati čno propagando.
Franco sodi sindikalne voditelje kot vojne upornike. V Španiji je proces proti 18 Špancem, ki so obtoženi, da so reorganizirali Generalno konfederacijo dela. Vse, obtožence dolžijo vojaškega upora in jih bo sodilo vojaško sodišče.
Bolgarska vojska se čisti sovražnikov ljudstva. Bolgarsko ljudstvo pomaga oblastem uri odkrivanju rabljev in zločincev,
ki niso samo ušli pravični kazni, ampak celo zavzemajo odgovorna mesta v vojski.
Zakon o »čiščenju državnega aparata«
v Grčiji. Načrt tega zakona je pripravila grška vlada. Nanaša, se na uslužbence vseh državnih ustanov, v'sokih šol kakor tudi na nameščence vseh organov mestnih samouprav, ne tiče se pa tistih oseb, ki so bile sprejete v službo po prihodu monarhistov na oblast. Kot odpustitveni razlog se med drugim navaja tudi »kakršno koli sodelovanje pri uporu decembra 1944«. Republikanski tisk poudarja, da je namen novega zakona pretvoriti državni aparat v poslušno orodje za povratek monarhije.
Kaj je glavni pogoj za demokracijo n* Madžarskem. Na velikem zborovanju socialdemokratske stranke je generalni sekretar stranke naglasil, da je glavna osnova demokracije na Madžarskem tesno sodelovnje socialdemokratske stranke in Komunistične partije.
Kako hočejo fašisti rešit; Andersove
tolpe. Pisali smo že o enotah generala-Andersa, za katere je bila postavljena zahteva, da se razpustijo, vendar je general Anders naletel na oporo pri vsej svetovni reakciji. Zdaj je prišel na dan z novim predlogom za rešitev teh razbojniških band poljski izdajalec Bor-Komanowski, ki živi v Ameriki. — Bor-Komanowski predlaga, naj bi se v Ajneriki ustanovila tujska legija, v katero bj vstopili pripadniki Andersove armade V tem primeru bi novembra meseca prešle v Ameriko vse ' skupine z izdajalcem Andersoni’ na čelu.
Šanghajsld delavci apelirajo na ameriške delavce, da. se ameriške čete takoj umaknejb iz Kitajske, Zveza šangba jakih industrijskih delavcev je. poslala delavcem Združenih držav Amerike proglas, v katerem je rečeno: »Mi delavci K’tajske sodelujemo sfdaj v borbi nečastne državljanske vojne, katero vodita vlada Kuo-mintanga in reakcionarna skupina v naši deželi. Zahtevamo; da se takoj prekine uvoz orožja iz Amerike na Kitajsko, in da se ameriške čete, k; se nahajajo na kitajskem ozemlju, takoj umaknejo, n končno, cja se takoj preneha kakršno koli vmešavanje vlade Združenih držav Amerike v kitajske notranje zadeve.
KHin!HTITIfTfWnmnTWH1inTIHI!ff?flTTITnTnTTTTITTTTTf
umrnnrmr
1'iiinllllllllllllllll
Izšla je
prva sindikalna knjižica!
Vsebuje referate s konference Glavnega odbora Slovenije, ki so je vršila dne 19. in 20. aprila t. 1. Prav tako je objavljen važnejši del diskusije k referatom. Nujno potrebe o je, da se z vsebino seznanijo predvsem funkcionarji ter ostalo članstvo.
Knjižico smo razposlali KMSom, in sicer pm-entualno po številu članstva. Podružnice lz krajev, kjer KMS-i ne obstojajo, naj jo takoj naročijo pri Glr.vnem odboru ESZ-DNS v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22.
"eišiM
)
Ob prehodu posredovanja dela v Enolne stndihaie
I.
Z odpravo borz dela v FLRJ je služba posredovanja dela s 1. julijem prešla v pristojnost sindikalnega pokreta. To novo delavnost naših sindikalnih organizacij je sprejel delavski razred z velikim zadoščenjem, ker je delovanje borž dela v preteklosti težko občutil na lastni koži. Ako pregledamo .danes delovanje borz dela v bivši Jugoslaviji, ne moremo prezreti vseh krivic in poniževanj, ki jih je daš delovni človek moral prestati za časa delovanja teh ustanov v preteklosti, ker so borze dela . bile prav tako protiljudske, kot je bila protiljudska in izkoriščevalska vsa prejšnja oblast.	» .
Kapitalistični družabni • red ,pred-aprilske Jugoslavije, zgrajen na osnovah izkoriščevalskega gospodarskega sistema, je prepuščal delovno ljudstvo samovolji peščice izkoriščevalcev, ki sc s pomočjo oblastev brezvestno izrabljali težak položaj nezaščitenih delavskih množic. Protiljudski režimi bivše Jugoslavije so se v borbi proti delavskemu razredu posluževali najbrutal-nejših sredstev od nasilja do zloč.na. Z razpihovanjem verske mrŽnje' in s sejanjem razdora med narodi Jugoslavije so skušali razbiti enotno fronto narodnih ;borcev, ki so se borili za združitev vsega delovnega ljudstva v borbi proti tedanjemu izkoriščevalskemu sistemu.
Splošno gospodarsko propadanje dežele, ki je spremljalo staro Jugoslavijo ves čas njenega obstoja, je povzročalo stalen porast nezaposlenih delavskih množic v mestih, ki jih je povečaval stalen pritok delovnega ljudstva s podeželja. Te delavske množice niso mogle dobiti zaposlitve zaradi zastoja v industriji ter pomanjkanja- javnih in drugih del obče koristnega :m?čaja, ki jih jugoslovanski protiljudski režimi niso izvajali.
Vsled številne brezposelnosti in velikega povpraševanja po delu je postajalo delavstvo plen' domačih izkoriščevalcev in tujine. Naše delavstvo je tgnilo v tujem svetu v Nemčiji, Holandiji, Belgiji in Franciji, kjer Jim je tujini izpila kri.
Nezaposlena in neizkoriščana delovna sila za bivše oblastnike ni pomenila nobene izgube v gospodarskem življenju države. Z delavstvom kot najpomembnejšim činiteljem pri gospodarski izgradnji sleherne države se pri r nas sploh ni računalo, marveč so brezposelnega delavca smatrali za nekaj odvišnega in nadležnega, smatrali so ga za predmet socialnega skrbstva, ki se ga da odpraviti z miloščino.
Skrb za zaposlitev nezaposlenega delavstva je bila poverjena borzam- dela, ki so sejvsled gornjih razmer spremenile v agenture za posredovane delovne sile raznim kompromitiranim delodajalcem, ki na drug način niso mogli dobiti delavstva. Druga naloga borz dela je bila podeljevanje podpor nezaposlenim delavcem, ki pa so bile tako 'neznatne, da niso mogle olajšati težkega položaja prizadetega delavstva!
Tretja naloga borz dela naj bi bila gradnja * delavskih domov, delavskih stanovanjskih hiš in delavskih azilov. Toda denarna sredstva, s katerimi so razpolagale borze dela, se niso uporabljala za potrebe -in namene delavstva, marveč so borze dela denar posojale bivšim občinam, ki so z delavskim denarjem gradile tako zvane delavske domove, v katerih pa so stanovali vsi razen delavstva. Lastniki teh domov so postale občine in delavstvo pri upravljanju »svojih« domov ni imelo nobe-nnega vpliva. Namen teh posojil je bil, da se Iztrošijo denarpa sredstva, delavskega razreda na tak način, da delavstvo ne bi postalo nikjer lastnik svojih domov.
n.
Z osvoboditvijo so za naše delovno ljudstvo nastali novi časi. Za izvršitev nalog, ki si jih je zastavila naša ljudska oblast v zvezi z obnovo dežele se spreminja v temelju odnos delodajalca do delojemalca in odnos delovnega človeka do dela. Naša ljudska oblast je našla po osvoboditvi državo v izčrpanem stanju. Težak gospodarski položaj, izropana skladišča, poškodovana industrija, pomanjkanje surovin in uničene prometne zveze so predstavljali poglavitno skrb naše ljudske oblasti. Za uspešno obnovo prometa in zagon industrije je bilo nujno potrebno pritegniti k tem delom- čim večje število delavstva, ki nam ga je v samem začetku primanjkovalo zaradi .izgub v vojni in okupatorjevega divjanja, ki je naše delovno ljudstvo odgnal na prisilno delo in izselil v, druge kraje. Potrebno je bilo dobiti čim boljši pregled nad potrebami po delovni sili v poedinih gospodarskih panogah, kakor tudi pregled had delovno silo, ki je na razpolago, -ter tem potrebam zadostiti.
Sindikalnim organizacijam, ki so se začele svobodno razvijati v teku nato dno-osvobodllne borbe, ter so šele sedaj dosegle potrebno organizacijsko
stopnjo, ni bilo mogoče prej predati službe posredovanja dela, ki spada v delavnost sindikalnega pokreta. Potrebno''je bilo počakati, da se sindikalne organizacije razvijejo in za to nalogo ■ usposobijo.
Zategadelj je bila ta naloga poverjena reorganiziranim borzarn dela, ki so to n’alogo opravljale z večjim iri manjšim uspehom do njihove ukinitve. Glavne težave objektivne narave, ki so preprečevale borzam dela uspešen poseg v te probleme, so bile naslednje:
1.	Premajhna povezanost borz dela s širokimi delovnimi množicami ter nepriljubljenosti te ustanove pri delavskem razredu. Čeprav so borze dela po osvoboditvi vršile svoje delo v novem duhu. se naše delovno ljudstvo ni moglo znebiti nezaupanja do borz dela, .ki je izviralo iz časa bivše Jugoslavije, in delovanja bivših nemških delovnih uradov v dobi okupacije. V borzah dela je delno ostal okosteneli uradniški aparat iz predvojne Jugoslavije in iz pobe okupacije, ki se je v teku časa izkazal premalo življenjski, brez- samopobude in avtokritike pri presojanju ljudi in njihove najkoristnejše uporabljivosti.
2.	Uradi borz dela so bdi osnovani v važnejših industrijskih krajih v večjih mestih, kar je povzročalo delavstvu, ki je iskalo zaposlitve, nepotrebne stroške in izgubo časa, čestokrat pa tudi razočaranja, ker ni dobilo zaposlitve.
3.	Nezadostno poznavanje terena, krajevnih razmer in s tem v zvezi pomanjkanje podrobnega poznavanja ustroja in dejanskih potreb poedinih podjetij in ustanov, katerim so borze dela delovno silo posredovale, so v rarogih primerih vzrok nestrokovnim zaposlitvam, ki so povzročale nerazpo-loženje pri delavstvu in podjetjih.
4. Pomanjkljiva statist,-čna služba zaradi oddaljenosti naših uradov in slabe povezave z organi naše ljudske oblasti in sindikalnimi orgairzacijami, ki bi to službo lahko podprli in jo dopolnili na' terenu z dajanjem podrobnejših podatkov, ni mogla zadostiti potrebam rastočega gospodarskega življenja. Statistiki so primanjkovali podatki o kraju zaposlitve, starostni dobi zaposlenih, pravi strokovni usposobljenosti delavstva in o stanju vajeniškega kadra.
5 Za vršenje te službe so bila trošena precejšnja denarna sredstva Ker pa je bila služba posredovanja del -. potom . borz dela premalo razpredena po terenu, bi povečevanje teh uradov pomenilo nove izdatke na račun delavskega razreda.
6. Borze dela nišo zasledovale gospodarskega načrta in razvoja produkcije in tudi vsled tega niso mogle zadovoljevati potreb onih gospodarskih panog, ki so za obnovo najvažnejše ■ Naš gospodarski načrt postavlja danes pred delavski razred velike naloge, ki jih bo z uspehom lahko reševalo edi-’ no delavstvo samo v okviru sindikalnih organizacij in s pomočjo širokih delovnih množic. Za izvajanje tega načrta bo v najbližji bodočnosti potrebno pritegniti vso ono delovno silo, ki je danes nepravilno in nezadostno zaposlena
lz gornjih razlogov je 'Glavni odbor . ESZDNJ predlagal Zveznemu ministrstvu za delo, da se javne .borze dela kot javnopravne ustanove ukinejo tep služba posredovanja dela preda v roke sindikalnega pokreta, ki bo to službo reorganiziralo ter jo postavilo na široke * sindikalne temelje.
(Nadaljevanje sledi.)
Zadružna stanovanjska akcija
Te dni se končujejo priprave za' ustanovitev stanovanjskih zadrug, ki. bodo imele nalogo organizirati zidavo zdravih iri kolikor le mogoče cenenih delavsko-nameščenskih stanovanj. Mnogi so čakali na to akcijo že z veliko nestrpnostjo, ker je pomanjkanje stanovanj tako zelo občutno, da duši v mnogih krajih sam razvoj obrtno industrijske delavnosti.
Z gradnjo stanovanjskih hiš je pa zvezano tudi vprašanje poživitve in čim večjega vzpona gospodarske delavnosti in zaposlitve nezaposlenih. V poštev ne prihajajo samo stavbinski delavci, temveč domala vse profesije, saj je za notranjo 9 opremo hiš potrebno še delo mizarjev, ključavničarjev, kleparjev, vodovodnih inštalaterjev itd. Koristi, ki jih bomo. dobili od take stanovanjske akcije, so v eminentnem interesu naših sindikalnih organizacij, zato je jasno, da moramo ’s svoje strani akcijo podpreti z vsemi našimi silami.
Tisti, ki so postajali že nestrpni, bi morali upoštevati, da so za tako stanovanjsko akcijo, ki naj ima večji obseg, potrebne temeljite predpriprave. Improvizacija za take akcije ni priporočljiva. Ce naj bodo stanovanja v hišah, ki jih bomo gradili, ne samo zdrava in kolikor mogoče moderno opremljena, temveč mora biti tudi njih cena v sorazmerju do plač in mezd, kj jih delavci in nameščenci prejemajo. čisto jasno je, da sme stanovanjska najemnina, ki se bo v našem primeru plačevala v obliki mesečnih odplačil, 'znašati povprečno kakih 15o/„ od prejemkov stanovalcev, y nobenem primeru pa ne sme presegati 20«/„ od plače ali mezde, ki jo sprejema zadružnik, ki se bo v novo stanovanje vselil.
V	dosego teh pogojev je seveda potrebno predvseiri preštudirati vprašanje obrestne" mere posojil, ki jih bodo dobili zadružniki od kreditnih ustanov. Drugo vprašanje, ki lahko zelo ugodno vpliva na cčno bodočih stanovanj, je pa tehnična priprava, ki Ima poskrbeti praktične stanovanjske načrte in kolikor le mogoče serijsko pripravo gradbenega materiala in opreme.
Vse dosedanje priprave za stanovanjsko akcijo so posvetile temu vprašanju temeljit študij. O stvari je bilo priobčenih tudi nekaj člankov, iz katerih je razvidno, da se tovariši, ki pripravljajo to akcijo, zavedajo celotne problematike tega vprašanja.
V	končni fazi teh priprav gre sedaj za to, da dobe stanovanjske zadruge, ki se bodo pričele ustanavljati, vsem opisanim problemom odgovarjajoča pravila. Predvsem gre za vprašanje, kakšen naj bo lastninski odnos stanovalcev v hišah, ki se bodo gradile po zadružnih kolektivih. V načrtu pravil so predvidene 3 variante:
a)	Zadružna lastnina. To bi bil zadružni stanovanjski dom, ki naj bi bil upravljan po zadružnem kolektivu in bi imeli v njem pravico do stanovanj člani, ki so vplačali zadružne dele.
b)	Lastnina na posameznem stanovanju. To bi bile skupne zgradbe, kjer bi imeli člani posamezna stanovanja v svoji lastnini, če so vplačali poslovni in gradbeni delež.
c)	Lastnina na posamezni enostano-vanjski zgradbi, ki bi bile zidane po zadružnem kolektivu,' bi pa prišle v lastnino zadružnikov, ko bi jih potom anuitet odplačali.
Pri nabavi reditov- bi imeli važno vlogo ljudski odbori v posameznih krajih, kjer bi se take stanovanjske zadruge formirale. Oni bi jamčili kreditnim ustanovam, id bi kredite podeljevale, obenem bi pa seveda Imeli nadzor nad uporabo teh kreditov. Tak ljudski odbor bi-postal član stanovanjske žadruge z Isto pravico in' dolžnostjo, kakor drug1 členi. Medsebojni odnos med zadrugo in ljudskim odbdrom bi določili s posebnim dogovorom.
Za delavce in nameščence bo pri odobritvi pravil še posebno važno vprašanje glede prenosa deleža v primeru preselitve v drug kraj, ali pa njegovega izplačil^. Že v načrtu pravil je predvideno, da dobi zadružnik, ki se preesli v drug kraj, pravico prenesti svoj poslovni in gradbeni delež z vsemi pridobljenimi pravicami in jamstvom na zadrugo onega kraja, kamor se je preselil.
Misliti je pa potrebno tudi na primere, ko se bo zadružnik preselili v tak kraj, kjer taka stanovanjska zadruga še ni ustanovljena, S preselitvami v bodočnosti moramo temeljito računati, ker se bo razmeščal zlasti strokovni kader po potrebi produkcije in prav gotovo se bodo vršile take preselitve tudi v kraje izven LRS. Mnogo, zlasti mlajšega strokovnega kadra bo lahko v južnejših krajih države dobilo dobra narneščenja, zato je treba tudi pri vprašanju zadružnih deležev poskrbeti, da ga bo v takem primeru lahko zadružnik brez velikih potov ln formalnosti dvignil oz. odprodal.
Še eno vprašanje, je, kateremu bo treba že spočetka posvetiti kar največjo pozornost. Ni težko predvidevati, da se bodo z vedno večjo produkcijo zniževale cene vsem življenjskim potrebščinam in prav gotovo tudi gradbenemu .materialu. Treba je že sedaj misliti na ukrepe, kako bodo ljudski odbori, ki bodo v tej akciji gotovo radi sodelovali, v stanu izvršiti primerne ukrepe, da ne bomo imeli v stanovanjskih zadrugah dvoje cen za posamezna stanovanja: tista, ki jih bomo gradili v sedanjih okoliščinah, dražja kot pa tista, ki bodo grajena kasneje, ko bodo gradbeni stroški vsled pocenitve gradbenega in drugega materiala nižji. V teh primerih bo treba misliti ali na primerne odpise, ali na virmiranje, da se bo cena stanovanj, ki bi bila zaradi dražjih gradbenih pogojev previsoka, z enačila z onimi cenami stanovanj in zgradb, ki se bodo zidala v ugodnejših okoliščinah.
Na konferenco, ki ima dokončno odločiti o novih pravilih in drugih zadevah gradbenih zadrug, so bili zaenkrat povabljeni le oni ljudski odbori iz večjih centrov in tako tudi zastopniki KMS-ov. Nedvomno pa je, da bo treba, ko bodo ti zastopniki izdelali , dokončna pravila ln fiksirali vse druge pogoje, predložili celo akcijo vsem interesentom bili kjer koli naseljeni. Zadeva je tako važna in nujna, da ji bomo tudi mi s strani sindikatov posvetili vso pozornosti
O—v.
Licitacija
Gradbeno odel jen je garnizona Ljubljana razpisuje dne 8. julija 1946. ob 11. uri licitacijo za adaptacijo Meljske kasarne v Mariboru — objekt 2. Proračunska vsota znaša 58,004.16 dinarjev.
Načrti, proračun in pogoji so na vpogled vsak delovni dan v pisarni gradbenega oddelka garnizona Ljubljana (Belgijska kasarna).
Ponudbe se bodo sprejemale samo od onih ponudnikov, ki imajo potrdilo o plačanih davkih in licitacijski sposobnosti.
Predpisano taksirane ponudbe v zapečateni kuverti je predati na dan licitacije do 11. ure komisij; v Gradbenem oddelku garnizona Ljubljana.
Iz Gradbenega oddelka garnizona Ljubljana
*
Izgubljene članske izkaznice
Čibej Karl, nameščenec, Laško, štev. izkaz. 102.742, Doberšek Marko, Laško, štev. izkaz. 200.859, Podbevšek Peter, Laško, štev. izkaz. 210912, Železnik Vinko, Laško, štev. izkaz. 200.986.
$ fkateic po&Cice naj gte
ne$ctpe&Cena mtadma
Poziv mladini!
Z vprašanjem nezaposlene mladine se danes ukvarjajo mnogi, predvsem mladina sama, ki ima živo željo, da se čini preje vključi v gospodarstvo in da soustvarja pri izgradnji njegovih novih temeljev. Pri tem iskanju poti za vključitev je le preveč enosmerna, bčga jo samo ena stvar, ki ji dostikrat zamegljuje pogled, da ne vidi celote. Živi namreč v začaranem krogu »avtomehanike«, okoli katere je nanizala svoje želje za delom. Ako vprašamo sto mladincev, pa naj bodo iz mesta ali iz najoddaljenejše vasi, katere stroke bi se radi učili, jih devetdeset odgovori: avtomehanike. Če računamo, da imamo v Sloveniji okoli 1500 mladincev nezaposlenih, bi potemtakem morale sprejeti naše avtomehanične delavnice 1350 vajencev. Kje vzeti tako ogromno število delavnic, da bi zaposlili to število mladincev? Torej nimamo niti toliko delavnic, niti ne obstoji pereča potreba, da bi se število avtomehaničnih kvalificiranih delavcev in vajencev povečalo. Treba bo čakati precej časa, da bo mo: g oče sprejemati v to strokb novih moči. Seveda bi bilo napačno, če bi vsa ta množica mladincev, ki ima željo izučiti se avtomehanike, čakala na ta trenutek; napačno za njih same, ker bi jim potekala leta brez koristi in napačno v pogledu skupnosti, ki se mora v vsem svojem nehanju in dejanju podrediti stvarnim potrebam časa.
Naš stvarni položaj, naše stvarne potrebe so izražene v pojmu obnove, ki ga moramo razumeti tako, da ne mislimo ]pri tem le na obnovo vsled vojne porušenega, ker obnoviti pomeni tudi nekaj novega začeti, nekaj starega, trhlega, preživelega izpremeniti iz temelja. Mi hočemo iri moramo izpremeniti vse, prav vse: hočemo drugačno stvarnost, kakor je bila do leta 1941, drugačno gospodarstvo, ker od tega zavisi tudi drugačen političen in socialen ustroj družbe, drugačen način dela, drugačen odnos do. dela in zlasti drugačno vrednotenje dela. Vrednotenje dela in tistega, ki ga opravlja, ne zavisi od dela samega na sebi, temveč od ocenitve, kako in v kakšne svrhe ga opravljamo in s kakšno mero odgovornosti. Mi živimo na prehodu iz starega v nov gospodarski in družbeni sistem in kot posledica tega tudi na prehodu iz stare miselnosti v novo. Dejstvo je, da se v takih dobah ne more staro zatreti čez noč, temveč se ono še dolgo plazi okoli nove stvarnosti in miselnosti. Iz le stare miselnosti vlečemo s! seboj vrednotenje dela, delitev poklicev na neke »nižje« in »višjq« in v tej zarjaveli miselnosti 'zavzema avtomehanika neko višje mesto. Ta stara miselnost ovira toliko mladincev, da ne vidijo jasno stvarnih potreb časa in da podzavestno beže od poklicev, ki dajejo videz težjega in bolj umazanega dela.
Kdor pazljivo zasleduje, kar strokovnjaki razlagajo v časopisju o našem gospodarstvu, vidi kako velike načrte imamo in jih moramo imeti, ako hočemo pravo, temeljito, široko in globoko obnovo, ki bo čvrsto zasidrana v gospodarstvu in bo imela željene posledice v političnem, socialnem in kulturnem življenju. V gospodarstvo bo potrebno uvesti nove industrije, opremiti že obstoječe z modernimi stroji in napravami, dosedanje obrti prevesti na
industrijski sistem, razširiti mnoge industrijske stavbe, zgraditi nove tovarne; stanovanjska stiska zahteva graditev tisoč in tisoč hiš, mesta bodo dobivala novo lice, cestno omrežje bo treba izpopolniti, modernizirati • ves promet z obnavljanjem cest, graditvijo železnic, kanalov, ki bodo vezali reke z morjem, mostov — vse samo gradnja, gradnja in zopet gradnja, a rok ni dovolj, da bi jih izvršili. »Kongres Ugotavlja, da je do danes prišlo v gradbene stroke prav malo vajencev« — tako beremo v resolucijah prvega kongresa Zveze stavbnih delavcev in nameščencev Jugoslavije.
Mladinci, zamislite, se nekoliko! Vi želite, da boste živeli v urejenih socialnih razmerah, želite, da vas ne bo neprestano zasledovalo strašilo brezposelnosti, ki je davilo vaše očete, želite si dela, razvedrila, izle+c^v. Vse samo upravičene želje, ali brez dela, brez dela vseh in na vseh področjih, se ne bodo uresničile. Tu zagrabite za delo, tu se posvetite poklicu, ki vam odpira najširše možnosti udejstvovanja.
Ako se odločite za stavbno stroko, nikar ne mislite, da ste se odločili za stroko starodobnega zidarja, ki je skladal opeko na opeko in mešal malto. Novodobni zidar bo moral seveda znati vse prijeme dela prejšnjega zidarja. toda on bo vedel in znal mnogo, mnogo več: upoznal bo vse značilnosti< celokupne stavbe, a vsaka stavba se gradi drugače, po svojem namenu, drugače stanovanjska hiša, drugače tovarna, drugače velik kolodvor; vedel bo kje, kdaj in kako naj uporablja samo ta material, a ne drugačnega. Vsega tega Se ne bo naučil kar tako, mimogrede, temveč z učenjem v industrijski šoli, kjer• bo prebil toliko časa, da si pridobi vse to znanje, ki odlikuje novodobnega zidarja, spoznaval bo čuda moderne gradbene tehnike in 'prodiral bo v svet iznajdljivosti in iniciativ velikih ljudi, novodobnih graditeljev.
In še to: mi smo navajeni, da post avljamo vse vrste gradenj samo v spomladanski in poletni čas. To nazi-ranje spada tudi med staro šaro. Ali nismo tekom letošnje zime že zgradili lep most pri Medvodah? Kaj beremo v resolucijah preje omenjenega kongresa v tem pogledu? V 11. delu resolucije je tale ugotovitev: »Kongres ugotavlja, da se bo naša gradbena industrija dvigtjila na višjo tehnično raven in ono tehnično višino, da bo njena delavnost prav malo odvisna od vremenskih orilik in podnebja.« To se pravi, da stavbinska stroka ni več razvpito sezonsko delo, temveč zanesljiva celoletna zaposlitev.
Ministrstvo za gradnje je že izdelalo načrte za stavbinske industrijske šole, ki bodo polagoma otvarjane v raznih delih Slovenije. Sola bo trajala tri leta in bo njeno delo urejeno tako, da bo v zimskih mesecih teoretičen, a v poletnih praktičen pouk. Preje bo pa priredilo ministrstvo za gradnje tritedenske tečaje, na katerih bo seznanilo mladino z vso obsežnostjo gradbene stroke. Kadar bo objavljen poziv za tečaje, naj ne bo mladinca, ki je res željan dela, da se ne bi odzval. Mladina naj ne pozabi tudi obljub, ki jih je svečano dala našemu velikemu učitelju in vodniku maršalu Titu, da bo dala vse svoje moči za obnovo domovine. S Titom za obnovol	Lojzka Štebi.


Zveza grafitne industrije Slovenije
je imela konferenco, na kateri so se obravnavali vsi važni i» pereči problemi
Dne 30. junija 1946 se je vršila v Ljubljani v palači Grafike konferenca tajništva Zveze delavcev in nameščencev grafične industrije Slovenije. Pred začetkom konference je Krajevni odbor v Ljubljani z delegati in člani svečano počastil spomin padlih grafičnih delavcev in delavk z odkritjem spominske plošče. Svečanosti so se udeležili tudi, minister za trgovino in preskrbo tov. Tone Fajfar, predsednik jn tajnik Zveze grafičarjev ter tajnik Glavnega odbora ESZDN tov. Jurač. Govorniki so ob spominski plošči podčrtali globok pomen padlih žrtev za osvoboditev domovine. Minister Fajfar pa je še posebej naglasil, da so te žrtve v poseben ponos grafičnega delavstva, saj so nekateri med njimi bili že prej pravi j n zavedni borci za pravice delovnega ljudstva. Navzoči so polagali k plošči padlih borcev vence, moški zbor Grafike pod vodstvom pros.. Grobnin. ga pa je zapel dve žalostinki.
Potem se je pričela konferenca ob navzočnosti delegatov iz Slovenije in zgoraj omenjenih tovarišev ter zastopnika ministrstva za delo. V pozdravnih nagovorih so navzoči predstavniki podčrtali razliko "današnjega sindikalnega delovanja od predvojnega, podali so smernice, po katerih naj stopa celokupno delavstvo k dokončni in čim ponosnejši Izgraditvi svoje ljudske države. Zato bo treba skrbeti še naprej za čim boljšo notranjo izgradnjo funkcionarjev in vsega članstva. V tem oziru je bilo že mnogokaj storjenega. Grafičarji imajo danes tudj svoje udarnike, grafičarji so kmalu po osvoboditvi pohiteli v Makedonijo, kjer niso pokazali samo .svojega strokovnega znanja, ampak so mnogo prispevali tudi k čim večjemu zoližanju in utrjevanju enotnosti med našimi narodi. To- je potrdil tudi navzoči tovariš iz Makedonije, kj je konferenco pozdravil v makedonščini. Poudaril je veselje svojega naroda,' ki je sedaj v Titovi Jugoslaviji samostojen jn ki enodušno z nami zahteva priključitev Trsta k Jugoslaviji,
Pred pozdravnimi govori zastopnikov je tajnik izročil delegatu ministrstva za delo in predsedniku Zveze albuma, ki prikazujeta razvoj tiskane besede v slikah vse od pisatelja do bralca. V uvodu je priobčena pesem grafičarja Matičiča, pod vsako sliko pa je z izbranimi besedami razložena slika,
Po tem uvodu m je pričel delovni del konference. Kot prvi je bil podan Gospodarsko-politlžnl referat
v katerem je referent podčrtal, da naše podružnice ne morejo uspešno in praviti no ršiti svojih gospodarsko-političnih nalog, ne da bi spoznavali in poznali zgodovino Osvobodilne fronte in vseh pridobitev narodno osvobodilne borbe. Danes živimo v č-su mirne in zakonite izgradnje. Zakonitost je danes glavno orožje, ki ga prejemajo naši delavci in nameščenci v svoje roke. Zakonitost je danes nadaljevanje oborožene vstaje z zakonitimi sredstvi. V izpremenjenih odnosih delavskega razreda do države in do dela, ki so plod bitnih političnih in socialnih sprememb, v strukturi naše ljudske oblasti, je osrednja politično-gospodarska naloga naših sindikatov — obnova, dvig storilnosti dela. To svojo nalogo bomo najuspešneje izvršili z delovnim tekmovanjem. Tekmovanje je najhitrejši način, s katerim bomo uničili dediščino staro meščanske miselnosti, to je najhitrejši način zacelitve ran, ki nam jih je zasekala vojna.. To je najkrajša pot 'k hitremu izboljšanju ekonomskih in socrianih prilik našega delovnega ljudstva. Tekmovanje je nadaljevanje učvrščanja enotnosti in bratstva, skovanega v štiriletni osvobodilni vojni, ki zbližuje delavce in nameščence, ne glede na kraj in čas. Zbližuje rudarje v Kaknju, Raši, Mežici, graničarje v Skoplju, Sarajevu, Novem mestu ... zbližuje prosvetne delavce z ročnimi, intelektualce s kmeti itd. Zbližuje nas z delavskim razredom vsega sveta.
(Nadaljevanje na 5. »trat*
Pozdravljeni udarniki - junaki dela!
.   ■ ■   - -    - i	^	' -i  |---y -*g .	'	-
Vrhovnik Ladislav
je po vrnitvi iz Dachaua kljub izčrpanosti takoj pristopil k delu. Kot vodja oddelka se je predvsem posvetil zvišanju produkcije in to v rednem delovnem času. Stalno je premišljal, kako bi se dalo izvesti izboljšanje načina dela. Mislil ni zaman. Zelo lep uspeh je dosegel v sestavljalnici knjig. Sestava knjig se je vršila na dolgih ravnih mizah in tovarišice, ki so zaposlene pri tem delu so morale hoditi od mize do mize. Tako je izračunal, da so prehodile pri sestavi Koledarja OF, ki je bil tiskan v 50.000 izvodih, razdaljo Ljubljana—Beograd to •je 450 km. Poleg počasnega dela pa je
videl tudi napor. Zagrizel se je v nalogo, da izpremeni ta način sestavljanja. Popolnoma iniciativno je dolge ravne mize nadomestil z okroglo vrtečo mizo, kjer lahko dela 5 delavk, dočim so preje delale največ tri. Miza se vrti na električni pogon in tovarišice samo sedijo in listi jim pridejo sami pod roke. Izdelana je miza doma in z lastnim materialom.
S pomočjo te nove naprave se je produkcija v sestavljalnici zvišala za 100%. Odvisno je tudi od formata papirja. Poleg velikega procenta zvišane produkcije je ta naprava odpravila vsako n spornost pri delu.
Benoma Anton
je že star kemični delavec. Zaposlen je v Kemični tovarni v Mostah. Kot izkušen de9evec stavlja vse svoje zmožnosti v korist skupnosti. Tako je predrugačil napravo, ki pri kemičnem procesu poriva material iz enega korita v drogo. Stara naprava se je pomikala s pomočjo vijakov, ki pa so se zaradi ostrega materiala žeto hitro obrabili, ali pokvarili in je oddelek redno vsak mesec stal po 3—4 krat. Predno so napravo zopet popravili, je trajalo najmanj tri ure, ker so morali .vijake menjati. Tovariš Stemiša pa je stvar poenostavil in odstranil stalne motnje. Korito ne po-
se pravi, korita se pomikajo s tresenjem. S to napravo je prihranil podjetju mesečno 6% stroškov.
Poleg tega je na lastno pobudo izdelal kombinirani stroj s premikamo mizo, kjer se lahko dela vsa mizarska dela, posebno utori pri oknih iti vratih. S tem kombiniranim strojem je silno veliko ročnega dela odpadlo in produktivnost mizarskega Oddelka se je zvišala za 50%. Obe napravi sta izdelani doma z lastnimi sredstvi.
Delo tovariše Stemiše — udarnika pa je tud tovarniška sirena, ki oznanja sveta, da je življenje v Kemični tovarni" in da so notri tudi udaraafci.
mikajo vec vijaki, ampak tresrlka, to
Kajžar Helena
Kmdiuec Mat#«
je tud iz Hriberniko v e tovarne. Ko , jo vprašaš, naj pojasni, kako je za toliko odstotkov presegla normo, pravi, da dela kot po navadi. Sedaj, ko je Svoboda m se ustvarja na ruševinah stare Jugoslavije nova svobodna domovina, se pridno udeležuje vseh sestankov sindikalne podružnice, kjer se pomenijo o izboljševat n ju delovnih, obvez, o vestnem opravljanju dela, o delu udarnikov, o kultumo-prosvetnem in umetniškem delu, skupnih izletih in tako dalje, saj se na vsakem sestanku sliši toliko novih in koristnih stvari, da se ji zdi skoraj greh, da bi se za novo znanje prikrajšala in sestanek opustila.
Proizvodnja Kadivec Marije je v procentih naraščala takole: v januarju za 15,3%, v februarju za 17,4%, v marcu za 14,8%, v aprilu za 21,2%, v maju za 23,1% nad normo.
Stemiša Avgust
je se mlado dekle, pa zelo, pridno m spretno pri tkalskem stroju v tovarni Hribernik v št. Vidu.
»Me tkalke lahko dvignemo proizvodnjo samo z vestnim in spretnim delom. Nič misliti na druge stvari, samo naše roke morajo skrbno streči vsakemu gibu mogočnih železnih rok strojev, tako, da stroj ne dela po nepotrebnem, pa bo vsaka izmed nas beležila pri delu uspeh, tako mislim jaz. Pa še tole povem: udarniško zastavico bom tudi v bodoče obdržala na svojem stroju, čeprav bodo še tako velike težave.«
Diagramska lestvica Nahtigalove Štefke nam kaže, kako je mlada delavka postopoma dvigala proizvodnjo; v januarju je že zabeležena proizvodnja s 16,6% nad no^rvm; v februarju je kazalec poskočil na 9i io/0 v mami je imela žeto slab material', zato je presegla normo samo za 19,8% — v apriUi pa je proizvodnja spet zabeležena 23% in v maju za 23,3% nad normo. Uspeh dela, ki nam ga izkazuje diagramska lestvica nam potrjuje, da so besede Nahtigalove Štefke resnične
Njem ocfaios do dela je zdaj ves drug. Ko so se opravljale prostovoljne nadure, ni postajala kot nekatere drage tovarišice v tkalnici, ki so menile, da bodo hitele raje pozneje, ko bo uveden akordni sistem. Seveda, malo delati in prejeti za to polno plačilo, to bi vsakemu ug-ajpto, ampak delavec, ki se zaveda svojih dolžnosti do države in je pošten v odnosih do svojega d ejg., kaj takega gotovo ne bo naredil. KaiSvec Marija zlasti obsoja tovarišice, ki so v nadurah postopate.
(Nof žive ndarmki — prednja straža rnnogvmUtjonshe armade resničnih junakov dela!
M. Gorki
je tudi tkalka v Hribemikovi tovarni. 34 let je bfla stara, ko je prišla v tovarno. Sedaj dela v njej že osem tet. Jfetena je mladinka Sklenila je, da bo z dekan ‘dokazala, da mladinsko delo ni beleženo na papir kar tako v tri dni in dh se ga sme omalovaževati in pocenjevati Ne! Njeno dete je prav tako dobro opraženo, poteg tega pa je Kaparjeva Htetema džp*8a terii proizvodnjo	norme
**a v tiskarni Ljudske pravite kot meter. Na to deto je prišel po osvoboditvi. Takoj se je začel truditi, da bi čim boljše izvedel organizacijo m način dela. V to zadano si nalogo se je poglobil in njegova vztrajnost je pokazala lepe uspehe. Uspel je jzgvesti svoj načrt in v normalnem delovnem času metira in razmetava : Kmečki glas, Primorsko borbo, Invalidski vestnik, Vprašanje naših dni, Pavliho is še do pred kratkim tudi Mladino. Tovariš Jarc opravlja deto, za katerega bi potrebovali dva pridna delavca. Njegovo delo je tudi strokovno žeto dtibro. S strokovnimi nasveti znatno pomaga urednikom listov. Med delavstvom, kakor tudi med nameščenstvom je zelo priljubljen. Visi ga poznajo kot pravega in zaslužnega udarnika.
je že 6 let tkalka v Hribemikovi tovarni v Št. Vidu nad Ljubljano. Predno je dobila delo pri tkalskem stroju, je sedem let opravljala razno drugo' tovarniško delo, poizkusila je vse zapostavljanje in podcenjevanje dela mladine v stari Jugoslaviji, saj je s svojim 15. letom začela streči strojem in njihovim "bogatim gospodarjem. Sedaj dela Pavla v novi državi, ko se celokupni jugoslovanski delovni kolektiv trudi, da z izboljšanim načinom dela, s kar najvišjo storitvijo v običajnem delovnem času, da se kar z najmanjšimi procenti odpadkov surovin poceni proizvodnja, je tudi ona sklenila doprinesti svoj delež — hitela je streči strojem z vso natančnostjo im ljubeznijo. Uspeh ni izostal, saj je že v januarju dvignila produkcijo za 14,% nad normo, v februarju za 17,5%, v marcu 21,3%, v aprilu za 21,7%, v maju pa za 24,8% nad normo. »To proizvodnjo bom tudi obdržala, ker nočem, da bi me katera prekosila, —' me tkalke imafho namreč medsebojno tekmovanje in je včasih za prvo mesto-tada borba med nami,« pravi Pavia.
de.a že 17 let v tekstilni tovarni v Tržiču. Vsi ga poznajo kot pridnega, vestnega in iniciativnega delavca, Iti je aktivno sodeloval v borbah za pravice delavskega razreda že v stari Jugoslaviji. S svojim vzgledom v delu, disciplini in' požrtvovalnosti gre vedno naprej. Kadar premišlja in tuhta, kako bi izboljšal to bM ono stvar, ni ura njegov gospodar. Je dosleden in ne odneha prej, da mu uspe. Stroji so mu dragocenost, vsak košček
Nahtigal Štefka
materiala — last skupnosti S svojimi nasveti-rad pomaga tovarišem in je med njimi zelo priljubljen.
Tovariš Benčina — udarnik iz TrMa ne dela samo pri enem stroju. Njegovi so vsi stroji. Zdaj ga vidiš, kako hitijo njegove roke streči temti, zdaj zopet drugemu. Vsak njegov gib je spoštovanje in ljubezen de stroja, ki je test delovnega čk»*etea.
in drugih okupatorjevih dokumentov, ki so jih naši ilegalci potrebovali, je bito ddo njegovih rok.
V delavnosti pa tovariš Zomer tudi sedaj, v času obnove ni popustil. Vse svoje delovne sile je vložil v smotrno razdelitev dete. v knjiigotisku in uspel je dvigniti s tem produktivnost tiskarskih strojev za 5,33%. Poseben uspeh pa je dosegel pri tiskanju s številčniki na vozne listke. Iniciativno je izpopolnil stroj tako, da je napravil raven tok, ki ga je preje nadomeščal oforačalec. S tem je odpadlo obračanje listkov, ki je produkcijo znatno oviralo. Razumeli bomo to izpopolnitev, če pomislimo, da je letna naklada 20 milijonov in da je bito treba poprej vsak listek posebej obrniti, kar z ravnim tokom odpade. Tako je prihranil na delovni šli v tem oddelku 29,63% in pri izvedbi celokupnega naročite 3,13%.
Poleg svojega rednega dela pa v primeru potrebe vedno rad pomaga s pre-kournim prostovoljnim delom.
Tovariš Zomer je delavec, ki pravilno razume odnos do dela, ne izvršuje samo zadane mu naloge, ampak išče vedino novih in boljših oblik dete, večjo izrabo stroja v korist skupnosti. S svojim delom-« ^-ZRstai&t časten naslov-udamika.
in to v januarju* za 12,2%, v februarju za 18,2%, v marcu za 16,2%, v aprilu za 16.(5%, v maju za 13,4%, -— vzrok, da zadnja dva meseca ni proizvodnja še poraste, je slab material, ampak Helena pravi, da je njen sklep, da tudi slab materija ne sme biti vzrok za nazadovanje proizvodnje. Z mladinsko vztrajnost jo hoče	Helenca požeti uspeh pri
Prašnikar Pat&a
Zomer Janez
stropak v Btesndkavi tiskaagai je star aktivist OF. Leta 1941., ko je bite ustanovljena v podjetju ilegalna tehnika, je takoj pristopil k dolu. Lepo število ponarejenih legitimacij, živilskih kart
Špenko Polonca
je tudi tkalka v Hribemikovi tovarni Dvignila je proizvodnjo takole: v januarju je presegla normo za 19;6%, v februarju za 22,5%, v marcu za 24%, v aprilu za 23,6% in v maju za 23,9%. Pravi, da ne bo poustila vse dotlej, dokler ne bo Jugoslavija zadihala v gospodarskem blagostanju, dokler ne bo na trgu dovolj materiala za vse potrošnike. Toliko časa, dokler bo domovina pozivala k obnovi in graditvi. In to bo trajalo, dokler bomo živeli, zato bom vse svoje življenje pridno ustvarjala, da bo našim bodočim pokolenjem življenje lahko in lepo.«
O sindikalnih tečajih
1 Dobro leto dni svobodnega razmaha naše domovine je rodilo uspehe, katerih si predvojni Jugoslaviji nihče ni mogel zamisliti. Ti uspehi so nadaljevanje zmagovite narodno osvobodilne borbe in plod novega duha napredka, ki preveva naše delovne množice. To postavlja Jugoslavijo za vzgled drugim narodom in je jasen dokaz, kaj zmorejo sproščene ljudske sile.
Toda z novimi uspehi rastejo tudi vedno večje naloge, pojavlja se vedno večja potreba po ljudeh, ki so tem nalogam kos — pojavlja se potreba po novih kadrih. 'Pomanjkanje kadrov je povsod zelo občutno, posebno pa v naših sindikatih, ki so v novih, v osnovi izpreme-menjenih razmerah prevzeli na svoja ramena velik del bremen za učvrstitev in izgradnjo ljudske države.
Delavski 'razred, organiziran v enotnih sindikatih, nadaljuje z mirnimi, zakonitimi sredstvi danes borbo za dosego vseh svojih ciljev. Ta nov način borbe in njena nova vsebina zahtevata od našega delavstva široko politično razgledanost, ideološko jasnost in trdno delavsko zavest. Zato je potreben vsakodnevni študij, prepričevanje tistih, ki so bolj zaostali, potrebno je kulturno prosvetno udejstvovanje v vseh stvareh.
Eno zelo uspešnih načinov hitre vzgoje novih sindikalnih kadrov, so tečaji in predavanja. Zaradi posebni prilik, ki so le -deloma upravičljive,. se je . pri nas temu vprašanju posvečalo le premalo pažnje, oziroma se ni pristopilo h konkretnemu delu, kljub temu, da je želja delavnih množic po znanju, posebno delavskega razreda zelo velika.
Ponekod so hoteli organizirati sindikalne tečaje. Ti tečaji so več ali manj uspeli. Kot glavno oviro za uspešno organiziranje tečajev so smatrali pomanj? kanje literature in predavatelja. V prvem primeru izgovor vsekakor ne drži. Literature o sindikalnem gibanju je dovolj. »Rad«, »Delavska enotnost«, kakor tudi ostalo časopisje in brošure, ki sp izšle, vsebujejo dragocen študijski material. Zato je zelo važno, da naši sindikalni forumi, počenši od podružnice, skrbno hranijo sindikalno časopisje ter ga ob koncu leta vežejo. — Za teoretičen del tečajev nam služijo klasična dela Marksa, Engelsa, Lenina, Stalina, kratka vsebina VKP(h) ter člamki in govori naših političnih voditeljev.
Izkušnje prvega fečaja v Ljubljani
S pomočjo Glavnega odbora. Slovenije se je pričel 23. maja v Ljubljani prvi sindikalni tečaj za odbornike krajevnih odborov zvez, ki je trajal do 22. junija. Obiskovalo ga je 32 tečajnikov,' ki so z velikim zanimanjem sledili predavanjem, katera so se v,-šila vsak dan med 4. in 7. uro popoldne.
Pouk je bil razdeljen po snovi na štiri dele. Prvi del je obsegal predavanja, ki so obravnavala družbeni razvoj. V drugem delu predavanj so tečajniki spoznali razvoj delavskega gibanja s posebnim ozirom n-a razvoj v zapadnih državah, na vzhodu ter v Jugoslaviji. V tretjem delu so se obravnavale organizacijske forme ter naloge naših sindikatov s primerjavo na sindikalno gibanje v Sovjetski zvezi. V četrtem delu so bile praktične . naloge Enotnih sindikatov, delo v podružnicah in zlasti sektorji dela.
Tečaj je pokazal nekatere hibe predvsem v tem, da predavanja niso tekla po redu, kot je bil ddločen v načrtu kakor tudi v tem, da tečajniki niso imeli dovolj časa za individualno in kolektivno studiranje. Ob zaključku tečaja oe je opazila utrujenost, ki je izvirala predvsem iz tega, ker tečajniki niso bili oproščeni vseh funkcij, čeprav je bi] to pogoj za uspešno delo. Kljub vsemu lahko trdimo, da je imel uspeh, kajti dosegel" je svoj osnovni namen. Dal je tečajnikom to, kar mora sindikalni aktivist v svojem vsakdanjem delu vedeti ter jasno pokazal, da delavsko gibanje zahteva od fukcionarja, da se neprestano uči in obo-rožuje z napredno teorijo, ki je kažipot za: praktično delo.
Iz izkušenj, ki jih je dal ta tečaj, je Glavni odbor Slovenije pripravil gradivo in Okvirni načrt za kratke večerne tečaje, katere naj organizirajo vsi krajevni medstrokovni sveti v Sloveniji S pomočjo tega gradiva je mogoče organizirati tečaje s. sledečo vsebino:
zgodovinski razvoj družbe — zgodovina delavskega gibanja na zapadli' na vzhodu, v Jugoslaviji — Sovjetski sindikati, njihova struktura in naloge; Enotni sindikati Jugoslavije, struktura in naloge — kulturno prosvetno delo sovjetskih sindikatov; kulturno prosvetno delo Enotnih sindikatov v Jugoslaviji —- o delovnem pravu — tarifna politika Enotnih sindikatov.
To gradivo je bilo pretekli teden odposlano obenem z navodili. Namen teh tečajev je pomagati našim KMS-om, da bi s svojimi lastnimi silami vzgajali nove kadre. Posebno pozornost je treba posvetiti predavateljem, zlasti tistim, ki predavajo teoretične teme. Ti morajo dobro poznati teorijo Marksizma-Lenini-zma.
Sindikalni tečaji morajo biti prilagojeni krajevnim prilikam, pogojem in kulturni ravni tečajnikov, katere je treba dobro izbirati ter stalno voditi računa o njihovem napredku. Vsem tistim, ki kažejo veselje do sindiklanega dela, moramo posvečati vso pozornost. Pri izbiri tečajnikov ne smemo prezreti tovarišic, ki so v veliki meri vključene v sindikalno gibanje.
Dokler traja tečaj moramo tečajnike oprostiti vsakega drugega dela po raznih odborih. Vse priprave morajo biti skrbno organizirane. Vodja tečaja prevzema na sebe veliko odgovornost. Stik med njim in med tečajniki mora biti živ, pred vsem s starešino in voditelji grup, katere tečajniki sami izberejo iz svoje srede. Razvoj slušateljev je treba, budno opazovati in jih ocenjevati po diskusijah, po rednem prihajanju na tečaj ter na discipliniranosti. Med tečajniki mora. vladati duh tovarištva, pomagajo naj
drug drugemu, ker le na ta način bo uspeh zagotovljen. Najboljšim tečajnikom moramo omogočiti nadaljnje izobraževanje ter jih predlagati v višje sindikalne šole.
Na ta način bomo vzgojili nove' kadre sindikalnih delavcev.
Tečaji naj e« s kratkimi presledki nadaljujejo. Idealno bi bilo, da bi lahko vsak delavec in nameščenec prišel v sindikalni tečaj in tako razširil svoje znanje. Izkušnje, ki jih bomo pri .teh tečajih dobili, bomo neprestano izpopolnjevali,, kar bo imelo'danes še nevidene posledice na razvoj naših članov. Z dopisovanjem v naše sindikalno glasilo, v kgterem bomo priobčevali izkušnje, uspehe in neuspehe, bomo izmenjavali izkušnje ter tako omogočili najhitrejši in najboljši način prevzgoje delavcev in nameščencev.
Ne bilo bi prav, če bi »e omejili »v-mo na redne večerne tečaje. Po krajih bomo organizirali predavanja za široke delovne množice in tako dvigali splošno znanje, strokovno usposobljenost in širili politično obzorje. Seznanjali bomo delavstvo o delu Sovjetske zveze, o zgodovini narodno osvobodilne 'borbe, o problemih in delu kovinske, tekstilne, rudarske in ostale industrije. KMS bo preskrbel predavanja o kulturno prosvetnem in množičnem delu sindikatov, preda,vanja.iz naravoslovja, zemljepisa, zgodovine, fizike, kemiie itd. Redno bo skrbel, da se bodo vršila predavanja o mednarodnih sindikatih in splošnih političnih dogodkih.
Delo v tem sektorju je ogromno. Uspeh tega dela je v mnogočem odvisen od iznajdljivosti in delavnosti naših sindikalnih funkcionarjev. Izgovor, da nam primanjkuje sposobnih predavateljev, je opravičljiv samo do neke meje in bi moral danes že odpasti. Naše sindikalno, časopisje, politična in strokovna glasila so dostopna, vsakomur, treba jih je le vsakodnevno preštudirati in prenašati med delovne množice.
Konferenca Zveze grafične industrije
Nadaljevanje * S. strani)
Tekmovanje nam je dalo mladinske delovne brigade, ki jih vzgaja.v duhu dela. Te brigade rušijo zastarele norme in ustvarjajo nove pogoje za delo ter vključujejo strokovnjake v tekmovanje.
Referent se je dotaknil glavnih zaprek, ki zavirajo delovni polet, ki jih je treba, vztrajno odstranjevati. Podvojiti je treba budnost nad vsemi poizkusi namernega zaviranja našega razvoja. V ozki zvezi s tekmovanjem je vprašanje norm, ki je bolno mesto tudi v grafični organizaciji in katere rešitev bi pomenila rešitev cele vrste problemov, ki jih zaenkrat rešujemo še po -gasilsko. ■ v	■.
Pred naše sindikate »e stavlfajo vedno večje 'in težje naloge, v okviru zakona o načrtnem gospodarstvu, Zakona o posredovanju dela ter vrsta drugih odredb in nalog. Vsemu temu bomo koš; če bomo razvili v našem delavstvu visoko politično zavedno zavest,
Sled i je
kulturno prosvetni referat
Referent je podal smernice za bodoče delo na tem področju. Iz napak, ki so se dog'aj,ale v preteklosti, je pokazal, da je prav kulturno-pirosvetnemu delu pdtreib-no posvečati mnogo več pažnje, ker od tega zavist v mnogem vse ostalo delo. Naloga kulturno-provetnega dela v sindikatu je predvsem tolmačenje in populariziranje linije borbe in parol sindikalnega gibanja. Z vsakodnevno vzgojo našega članstva moramo prevzgojiti našega delovnega. človeka v duhu obnove in napredka. Vzgajati moramo nove kadre za prevzem. dela na sindikalnem, političnem in gospoda rsko.upravnem področju. Referent je posebno podčrtal nenačrtnost In zdrobljenost v kulturn6-umetn:Skem in fizkulturnem udejstvovanju v naših podružnicah, ki je zavzelo nezdrav obseg. Kulturno-umetniško jn fizkulturno udejstvovanje je. treba postaviti' na zdrave osnove, omogočiti širši razmah, ka.r bomo dosegli s tem, da razvijemo ta način dela izven naših podružnic, toda ozko povezano na sindikalne forume, ker bo a> tem omogočeno čim širše udejstvovanje in bo pristopno vsem delovnim množicam.
Iz organizacijskega porofiiH
je bjlo razvidno, da je grafično delo z malimi Izjemami v celoti organizirano, da pa se je tajništvo borilo z velikimi težavami pred vsem zaradi nedelavnosti nekaterih funkcionarjev. Kljub temu so bili uspehi znatni. Podružnice so imele 505 odiborovih sej in 506 podružničnih sestankov. Tajništvo je bilo z njimi v stalnem pismenem pa tudi osebnem st'ku. V prvomajskem tekmovanju je Zveza grafične industrije Slovenije dobila 9 udarnikov: Kelnerič Jože, Medved PWle, Stergar Pavla, Podgoršek Jožica, Zorrver Ivan, čehak Rožo,. Jarc Vlado, Vrhovnik Vlado in Sekelj Ciril. To so svetla imena med grafičnim delavstvom. Med podružnicami obstoja 10 knjižnic, 9 pevskih zborov, med katere lahko štejemo pevsko »Grafiko« med . najboljše sindikalne zbore, V zvezi je 5 shdikalnjh odrov, 1. godbeni odsek, 8 dramatikih skupin in 'recitacij-skj zbor. Podružnice so ime.le 65 predavanj, 75 proslav in, zborovanj,. 68 raznih prireditev In 28 izletov. V mnogih podružnicah se vodijo strokovni tečaji.* Na »Delavsko enotnost« je naročenih polovica članov.
Članstvo je pokazalo po osvoboditvi to v času tekmovanja visoko požrtvovalnost. Vidno pa se. opaža pomanjkanje politične in razredne zavesti, hi to tudi pri sindikalnih funkcionarjih, kar vpliv«, na same delo v podružnicah.
Prvomajsko "tekmovanje je pokazale tudi splošno pomanjkanje v načrtnosti. In premajhnem sodelovanju podružnice * upravo podjetja. Nepravilno pojmovanje udarništva, raztezanje delovnega časa je večkrat šlo na škodo same produktivnosti, ter v Izčrpavanje fizičnih moči delavcev, kar je rodilo utrujenost in nezadovoljnost. To slednjo pa je opaziti tudi pri ostalih strokah.
Diskusija na konferenc; je bila do neke mere živahna- Pokazalo pa se je, da de-legatje še niso kos vsem nalogam, kar je bilo razvidno, da se je le določeno število delegatov udeležilo diskusije in še to v glavnem iz Ljubljane ter" deloma jz Celja. Tovarišice., Iti so bile zastopane na konferenci, se razen v enem primeru niso
Spominska plošča padlim grafičarjem
udeleževale diskusije, kar nikakor ne predstavlja napredka. Velik del je bil posvečen vzgoji novih kadrov in mlad nč. Podčrtano je bilo, da ni dovolj samo ugo. t. o vi ti dejansko stanje, temveč je treba pristopiti konkretno k delu. Mladina je zdrava, voljna delat;. Pritegniti jo moramo v podružnične odbore, dajati ji konkretne naloge, jo previdno voditi ter ji pomagati z nasveti pri izvrševanju n j'h nalog, predvsem sg moramo zavedati, da jim bomo sami z osebnim zgledom dajali največje pobude, ker bo mladina v nas Imela zaupanje. V okviru poltičnega gospodarskega referata je tekla diskusija predvsem o vprašanju norm v grafični industriji. Iz diskusije j6 bilo razvidno, da se je v tem pravcu storilo malo, da pa predstavlja to vprašanje eno izmed najvažnejših ter da je treba v bodočem letu resno pristopiti k reševanju te naloge. V tem pravcu je treba pozdraviti poizkuse tovarišev iz Celja, ki so brez vsake podpore,, sami pristopili k določanju norme na tiskarskih strojih, čeprav ta poizkus v celoti, ni uspel v okviru tekmovanja, Poudarjeno je bilo, da mora
bfti norma v vsakem primeru realna, n« previsoka jn ne prenizka, ter da postavlja normo uprava podjetja v najtesnejšem sodelovanju s podružnico. Za pož vitev kulturno prosvetnega dela je bilo podano več pbedlogov in iz diskusije so bile vidne vse napake, lti »o izvirale predvsem Iz ne-načrtnosti in premajhne podpore višjih forumov. Pri vprašanju kadrov, predvsem v sindikatu je bilo ostro kritizirano delo slabih funkcionarjev. Podružnični člani so dolžni vsakega funkcionarja, ki ne vrši svoje naloge in ki izrablja zaupanje, ki mu je bilo dano, zamenjati z drugim.
Prepričani smo, da bo prihodnje leto za grafično industrijo, leto novih uspehov. Pri tem pa ne moremo preko tega, da del članstva, ki je organiziran v tej zvezi, ne sodeluje tako aktivno kot bi sicer lahko, ker ima za to vse pogoje. To so naši novinarji, ki se tudi na konferenci razen v enem primeru niso oglasili, ki pa bi lahko s svojim delom ogromno pripomogli zvezi- grafične industrije, pa tudi celotnemu sindikalnemu gibanju v Sloveniji in v Jugoslaviji,

Pogled na delo naših rudarjev v Zagorja
V jamo peljejo na vozičku les ra podpornike hi rte jim, M se rabijo pri odkope j ;; premoga (rudnik šenrnik)
Današnje
literarno ustvarjanje
Oton Župančič, ki nosi pri nas Slovenil častno oznako »naš največji živeči peske, se je že v začetku postavil ob stran uše narodno osvobodilne borbe in s tem l stran svojega naroda. In tako je tudi egova osebnost postala eno z duhovnostjo poda. Pesnik je stopil med stoje ljud-vo, kamor je že prej stopila njegova sem. Pokazail je, kje je mesto pravemu netniku, ki mora brez oklevanja živeti za ljudstvo, za njegovo pravico in nje-rvo borbo. In tako se je marsikateri bo. c, ki je stopal od Starega trga ob Kolpi 'oti Črnomlju, ozrl k Vinici, ki je ležala ) drobna, rumena piška tam daleč na :sno, spomnil Župančičevih verzov:
* —Moskva sred kopne nega prostranstva široko razprostira čvrste roke,
Zavedna sebe jn svojega poslanstva ha krilu zbira vseh plemen otroke, Najbornejše, ki svojo so. besedo napol zgrešili, komaj še jecljali narečje temno, brati abecedo uči v jeziku dednem. Srečni^ mali, ki se jim bliska skoz oči poševne svetloba mlada, znotraj jim prižgana, in se oglaša iz duše jim odmevne nuškinska pesem, prav jim zaigrana!
O mati novega rodu! —«
Pesmi, ki so nastale med našo osvobo-lao borbo preveva nekakšna trpkost,
nežna žalost — a vendar je v njih silna vera, nikjer ni obupa, pesnik se. je vzpel iz svojega osebnega čustvovanja in se je vzrastel s čustvovanjem svojega naroda. Toda Je kljub rahlemu temnemu tonu v svojih ustvaritvah v teh časih, vendarle zaupljiv, poln optimizma, bistvo gleda v bodočnost, v kateri vidi srečo svojega naroda, za kar je posebno značilna njegova »Zdravica«;
—	Ko se krog nas najtrši mrak je storil, nekdo je luč prižgal in spregovoril: »Ceklnasta se kaplja plemenita
ponuja nam, prav do roba nalita; za hip zdaj pozabimo, kaj nas muči, kozarce dvignimo in proti luči skoz nje poglejmo: zlat dan se nam svita.«
Poslanstvo pesnika, ki naj svojemu na. rodu za vsako ceno govori le resnico, ne" da hi pomislil na. svojo osebno srečo, prav posebno poudarja njegova, pesem »Vrtinec«:
»Neznanski vrtinec me dvignil visoko nad 't '	[ta je svet:
prestrašen uzrl sem spod krvavi naš planet. Vrtinec mi je ukazal: »Zdaj glej in brez spotike vse po pravici povej.«
—	»Vihar«, sem jecljal, »podi oblakov
[goste grmade ...« »Ne!« Je vrtinec dejal. »To beže premagane [nekdaj mogočne armade.
" Ne veš 7 Jaz sem sen, kt nikdar poetu ne
[laže,
brez hieroglifov fn tajnih abeced
m,ti vedno naravnost golo resnico kaže, "
im tl jo .narodu pričaj, pa če na kote boš
[razpet!«
Prav tako je pesnik v umetniški obliki obsodil fašizem in vso gnlloet morale, ki jo je ustvaril fašizem p|i nas, izdajstvo, kruhoborstvo, nasilstvo, bratomorstvo . V svoji pesmi »Izjava«:
^Dokler pravica je ob tla teptana, resnica brez sramu zasramovana, dokler laž, veroiomstvo jo v časteh, dokler svobodo ljubiti je greh, dokler visoko netijo razdor, svetniki pridigajo bratomor, ljubezen kot desetnica brez doma od vrat do vrat za črno skorjo roma; dokler nasilstvo in izdaja’ vlada, ponos, moštvd kot piškav sad odpada — dotlej v temnico smradno sem zaprt, in od življenja ni ml hujša smrt.«
In ko se spolni pesnikova vera in je narod priboril svobodo za ceno tisočev in tisočev mrtvih junakov, se pesniku odpre srce na stežaj in iz njega plane skrita bo-■ ledina, ob misli na trpljenje svojega naroda. Napiše pesem »Osvoboditeljem«, kjer popisuje pohod naše zmagovite armade, nato pa se prelije v te le lahne besede: »Zdaj pa prelij se ml pesem v rahel,
[prerahel dih
čez gomile zaplavaj, da komaj zgane se [travica pomladanja, in š tiho solzd or6®i spomin vseh njih, ki duša pod tiho, rušo v svobodo jim
[sanja.«
Zbirka »Zimzelen pod snegom tak6 tvori dopolnilo ■ Župančičevim delom, ki jih je 1. 1938. Izdala Akademska založba v štirih zvezkih, je odsev pesnikove notranjosti ob največje,m času naše zgodovine, je pa tudi zgodovina našega naroda, njegovega čustvovanja in hotenja v dobi njegovega preroda, ko je postajal in postat narod borcev. —
Druga zbirka, ki je izšla, kot že omenjeno, skoro istočasno, je pesniška zbirka Iga Grudna: »V pregnanstvo«, Ta zbirka je nekakšen umetniški dnevnik slovenskega poeta, ki je prehodil križev pot po raznih okupatorskih ječali in taboriščih, je pa tudi dnevnik naroda, kajti pesnik svoja občutja posplošuje, njegove pesmi ne pojo samo njegovih bolečin, temveč bolečine vseh tisočev in tisočev, ki so hodili isto pot. Zato ni čudno, da je ta zbirka postala čez noč narodna last, stoteri in stoteri so segali po njej in zgodilo se je, kar sc še ni, dn je bila zbirka razprodana v siimo kratkem času, tako je tc dni izšel že ponatis. Pesnik je razdelil zbriko v sedem delov, in sicer: Celica številka pet, V pregnanstvo, Viško, Padova, Rab, Afrika, Slovenska zemlja, že prav spočetka čutimo pesnikov notranji svet, ki se zbližuje in spaja z notranjim svetom njegovih sojetnikov, tako da beseda,' vržena iz njegove duše, odmeva izza sten kot beseda vsega kolektiva, ki živi svoje življenje za zamreženimi okni s svojimi mislimi s svojimi čustvi in,s svojo vero. Pravi:
»Vsak je znal za vse trpeti, eden šel za vse hi umret; videl sem v očeh goreti
sen, kt ga odpor zamoti, vsem ni bil enako svat
v celici številka pet.
šlj so dnevi, šli so tedni	•
sen je bil na, dom pripet,:
vsega smo življenja vredni
mislili na narod bedni
z vero v boljši, lepši svet
v celici številka pe.t.«
Pretresljiva so razpoloženja iz katerih se dviga ponosna vera vseh tistih, ki jih je pognala okupatorjeva besnost in izda-jalstvo hlapcev med sive stene,. Tiha lirika se spaja z mogočno samozavestjo, pesnik stopi v središče kroga, ki je kot on sam, ves prežet polnega hrepenenja in volje, mehkega čustvovanja in trdnega zaupanja — nežen je pogled nazaj, neizprosen v naprej, kar prav značilno izzveni v pesmi »Glas domovine«:
»O mraku čudno je mehkd med nami, na domovino mislimo ves čas: s trpečimi objema nas rokami, kjer koli smo, je njena usoda v nas. Kdaj slišal boš, tovariš, zvon vrh griča, ugledal spet po<3 njim domačo vas? Molčimo, kot bi stražili mrliča, a srca vsa v en sam bijd nam glas. Slovenska zemlja, y vsi lepoti svoji pogažena, nam sveta od krvi: nasilje, smrt, pregnanstvo, upori, boji, v gozdove beg, gorijo v noč' vasi.
Ko iz trpljenja nam bo vstala dobo, ki nanjo čaka, vanjo upa svet, na ze-mlji tej požene naj iz groba nad spanjem mrtvih zimzelenov svet.«
(Se nadaljuje^
Štev. 27
Glas naših delavcev in nameščencev
IZ ZAGORJA
Nov uspeh dela v zagorskem rudniku
-tvu je naša vojska Izgnala okupatorja iz doline, smo našli. na rudniku žalostno dediščino okupatorjevega gospodarjenja. Da bi zadostil svojemu vojnemu stroju, je tujec oropal naše premogovno bogastvo do skrajnosti. Odprte zaloge premoga so bile skorajda izčrpane. Zato smo morali z vso naglico pristopit; k otvarjanju novega dela sloja. V ta namen so se pričela, med vojno ustavljena, pripravljalna dela, za otvoritev IV. obzorja.
Posamezne skupine rudarjev so se v dubu tekmovanja kosale med seboj, katera bo pokazala pri delu večjo 'storitev. Delo ni potekalo brez težkoč; pojavil se je vdor metana in vode, znanilca bližine premoga. V nedeljo 30. junija dopoldne pa je po premagan ju vseh težkoč prišel na okrašenem vozičku prvi premog iz novega obzorja. Vse rudarje -je navdala vesela zavest, da šo s svojim udarnim delom zopet pripomogli k obnovi porušena domovine, izpolnjujoč poziv dragega maršala Tita. Da bomo lahko prispevali k obnovi in gospodarskemu dvigu domovine, se vrše v Zagorju še velika pripravljalna dela, za otvoritev novih slojev in delov premogovne kadunje — našega črnega zlata. Naš rudar odhaja veselo na delo, ker ve, da qe dela več za tujca, ampak za srečno bodočnost nove svobodne Jugoslavije.
Mejač Jakob.
Z JESENIC
Obisk tolminskih učitelji senikov
na Jesenicah
*
Na svoji poti proti domu so na povratku te Ljubljane, kjer so nastopil na fizkul-tumi prireditvi, nastopili tolminski učitelji senik' tudi na Jesenicah. Na kolodvoru so j ib sprejeli naši pionirji s cvetjem in pesmijo .jn zastopn k,mladine jim je izrekel prisrčno dobrodošlico.
Pri večerni akademiji so nastopili dragi gostje z izbran m sporedom: petjem, recitacijami, deklamacijami in plesnimi nastopi. Uvodoma se je njih vodnica zahvalila za prelep sprejem, ki jim bo ostal vedno v najlepšem spominu. Ta sprejem pa je tudi pokazal, da stoji za borbeno primorsko mladino ves slovenski narod. Predsednik KMS na Jesenicah je v imenu jeseniškega delovnega ljudstva pozdravil goste In izrazil trdno prepričanje, da bodo vse težke borbe primorskega ljudstva poplačane s priključitvijo k Titovi Jugoslaviji. Primorska mladina pa je s svojo borbenostjo pokazala, kako se je treba boriti za pravično stvar. Za Primorsko stoji danes strnjena, ne samo Slovenija, temveč vsa Jugoslavija in vsi demokratični narodi,: z bratsko Sovjetsko zvezo na čelu, ki vneto zagovarja naše pravične zahteve.
Vsi navzoči so z navdušenjem pozdravil! govornikova izvajanja in se ob zaključku od naše primorske mladine poslovili z vzklikom: »Na skorajšnje svidenje v svobodni Titovi Jugoslaviji!«	L.
__________IZ MARIBORA_________________
V tovarni nožev »Tofra« v Mariboru. dela ves kolektiv po normah
»Tofra« je eno izmed redkih podjetij, kjer delajo vsi delavci po normah. Zato pa tudi uspešno napredujejo. Proizvodni načrt so prekoračili za 5»/0. Prizadevajo Bi dal bi zmanjšali proizvodne stroške, kar pa jim za enkrat še ni uspelo, kem ni' mogoče pri njihovem delu prav nič pri-6tediti na surovinah, in pogonskm materialu, ker bi sicer trpela kvaliteta produktov. V mesecu maju so izvršili 350 prostovoljnih delovnih ur za produktivne koristi podjetja. Zaslužek teh prostovoljnih ur so razdelili po želji celotnega delovnega kolektiva v razne socialne svrhe. Disciplina v podjetju je odlična. Zamujenih je bilo 2,9o/o vseh delovnih ur, toda vsi ti izostanki so bili izključno bolezenski.
Mariborska livarna in tvornica kovin dviga produkcijo
Delavci tega podjetja beležijo v dvigu proizvodnje iz meseca v mesec lepše uspehe. V mesecu aprilu so produkcijski načrt izvodili 64,74o/o v mesecu maju pa že 97,36<>/o. Delavci in nameščenci so v me-eecu marcu izvršili 1011 prostovoljnih de-ur. Prav tako iz meseca v mesec zmanjšu-lovnih ur, v mesecu aprilu 1303, v mesecu maju pa so prostovoljno delali 2089 jejo proizvodne stroške in sicer so v mesecu aprilu zmanjšali stroške pri pro-
izvodnji vlečene medenine za 25«/0, stroške za bronaste odlitke za 35%, v mesecu maju pa so znižali stroške pri izdelovanju glasbenega okovja za 28<Vo> pri izdelovanju ber^manovih cevi pa za 16%. V mesecu maju so v oddelku za izdelovanje vlečene medenine uvedli akordno delo, po katerem je delalo 22 delavcev. To podjetje doslej .nikdar ni delalo po delovnih normah ali v akordih. Delovna disciplina se vidno dviga. Vrednost proizvodnje je bila v mesecu maju za 50,36o/o večja kot vrednost aprilske proizvodnje.
IZ LESC
Delavci »Verige« so proizvodni načrt prekoračili za 15 odstotkov
Pri tem po delavci v pogledu kvalitete izboljšali produkcijo pri klepalnem orodju, kleščah in poljedelskih strojih. Zvišali so norme in vpeljali akord za več izdelkov in s tSm zmanjšali režijo jn stroške. Proizvodni stroški so se znižali tudi vsled tega, ker je delavcem uspelo zvišati prihranke najvažnejših surovin in pogonskega materiala za celih 6o/„. Delavci zelo pazijo na stroje in na orodje, da bi bilo čim manj stroškov za popravila.
Zelo agilni so tudi na kulturno prosvetnem polju. Knjižnica sindikalne podružnice šteje 450 knjig, ki si jih izposojujejo domači delavci in prav tako tudi člani drugih organizacij. Zelo dobro uspeva 20 članski pevski zbor, tamburaški zbor, ki šteje 12 članov, ne zaostaja pa tudi drama tski odsek. Da podprejo socialno skrbstvo so napravili akcijo in nabrali tako 8290 din, katere so oddali na Jesenicah, odseku za socialno skrbstvo. Delo jim uspešno napreduje v zdravem tovariškem odnosu.
Ljubečna pii Celju:	Člani sindikalne
podružnice »Začret« so zelo požrtvovalni. Poleg svojega rednega dela so napravili v korist raznim socialnim akcijam 563 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 5500 din. Od tega so nakazali za gradnjo porušene šole na. Blagovni 3000 din, za obnovo ograje šole na Ljubečni 1000 din, za mladinski teden 500 din, za socialni sklad 500 din in za sindikalno knjižnico 500 din.
Prav pridno in aktivno pa se udeležujejo tudi v kulturno prosvetnem življenju. Tako je igralska družina sindikalne podružnice vprizoirila igro »Rokovnjači«. Dohodek predstave je uporabila za obnovo gledališkega odra.
Delavstvo je zavedno in Izpolnjuje, svoje naloge vestno in dosledno.'
IZ DOLNJE LENDAVE
Sindikalno življenje pri nas se razvija
Mladi podružnični odbori, ki so se šele dobro osnovali, so pokazali v delu zadovoljive uspehe, člani sindikalne podružnice »Petrolejski izvor« imajo redne sestanke, ki so dobro pripravljeni in tudi številčno zelo dobro obiskani. S predavanji in študijem člankov jz dnevnega časopisja se njihovo politično, strokovno in kulturno obzorje vidno širi. Polnoštevilno so se udeležili dela na cestah, za Komunistično partijo so zbrali 54.000 din, za knjižnico čez 2000 din, veliko razumevanje pa so pokazali tudi v času mladinskega tedna. Nabiralno akcijo za progo Brčko—Bano-vičl so izvedli zelo uspešno. Nabrali so čez 2000 din, akcija pa se še nadaljuje.
Tovarišice iz podružnice gospodinjskih pomočnic v delu ne zaostajajo. Poleg svojega dela s@ redno udeležujejo sestankov, predavanj, prireditev, pridno zbirajo prispevke za gradnjo mladinske proge. Nabrale so že 1000 din. Sodelujejo v množični organizaciji AFž, kjer jim je še posebej dana možnost kulturnega udej-stvovanja.
Člani podružnice »Navoda» so se korporativno vsi včlanili v zadrugo. Prosvetni delavci so sklenili, da bodo vedno na razpolago s predavanji po okolici in doma.
Prav vse podružnice se tudi trudijo, da čim bolj dvignejo produkcijo. Ponekod jim je že uspelo prekoračiti normo, drugje pa se za to še borijo. V delavnicah ln podjetjih se dela v pravem tovariškem tekmovanju.
Delavci in nameščenci v Dol. Lendavi nočejo zaostajati za drugimi. Zato se trudijo, da si izboljšajo predvsem kader, Jti ga zelo potrebujejo. Z aktivnim delom hočejo popraviti vse, kar je bilo v preteklosti zgrešenega,
Bternad Lenka
Vrhničani si ustanavljajo stanovanjsko zadrugo
Pobuda naše vlade za ustanavljanje stanovanjskih zadrug, ki bodo olajšale delovnemu ljudstvu gradnjo stanovanj, je zaradi velikega razumevanja s strani ljudskih odborov vzbudila med delovnim ljudstvom velik odziv. Med prvimi kraji, ki so že pristopili k organizaciji stanovanjske zadruge, je Vrhnika/ kjer so na pobudo KLO in množičnih organizacij na skupnem sestanku z interesenti dne 26. t. m. že izvolili pripravljalni odbor za svojo stanovanjsko zadrugo.
Z dotokom delavstva v nova industrijska podjetja se bo potreba po dobrih stanovanjih na Vrhniki še povečala. Zato se je KLO odločil, da z vsemi svojimi sredstvi sodeluje v tej zadrugi. KLO razpolaga z obsežnim zemljiščem »Klisom« imenovanim, ki meri skoraj 12 ha in ki ga bo odstopil zadrugi za gradnjo zadružnih hiš in kolonij. Pa tudi z lesom iz gozdov v ljudski imovini in s peskom in gramozom iz svojih kamnolomov bo mogel KLO znatno olajšati delo zadrugi. Poleg tega si morajo zadružniki urediti svojo apnenico in pomagati pri izdelavi opeke v vrhniških opekarnah, tako bo mogoče z vsem tem znižati gradbene stroške in potrebno posojilo v znatni meri. In ob tako ugodnih kreditnih pogojih, kot jih danes nudijo naši dena/mi zavodi, bo brez dvoma mogoče tej zadrugi kmalu zgraditi stanovanja za svoje člane.
Na tem svojem prvem sestanku so interesenti in zastopniki množičnih organizacij pretresali tudi podrobnejša vprašanja, predvsem pa pravice in dolžnosti zadružnikov, možnosti znižanja gradbenih stroškov in pa velikost in obliko stanovanj. Nekateri so opozarjali na nesmotre-nost gradnje malih enodružinskih hišic in poudarjali velike gospodarske prednosti večjih stanovanjskih hiš in pa potrebo smptrene gradnje v sedanjem času obnove*. Padel je tudi predlog, da bi bila zadružna stanovanja opremljena z vzidanimi omarami in zložljivimi posteljami, tako da bi otroci imeli podnevi dovolj prostora za svoje delo in igranje. Osnutek pravil .stanovanjske zadruge pa je razložil zastopnik ministrstva za delo tako, da so v razgovoru na tem sestanku vsi interesenti spoznali prednost načrtne gradnje v okviru stanovanjske zadruge v nasprotju z nesmotrno m neorganizirano gradnjo, ki pomeni le. odvisno trošenje sil in sredstev, ki tako kvari lice naših mest in ki nikoli ne more rešiti stanovanjskega vprašanja delovnih množic.
Naloga izvoljenega pripravljalnega odbora je sedaj, da pripravi vse potrebno za ustanovitev zadruge same, tako da bi čim preje pričeli z gradnjo stanovanj, katerih na Vrhniki spričo rastoče industrije vedno bolj primanjkuje.
Ing, B. H.
Rudnik Velenje je dobil prehodno zastavo
Veliko je bilo veselje in razpoloženje v rudniku Velenje, ko 'so zvedeli od tekmovalne komisije, da so dosegli za mesec maj prvo mesto v Sloveniji. Za svoje požrtvovalno delo so prejeli lepo ln častno priznanje — prehodno tekmovalno zastavo, ki jo je imela v preteklem mesecu sindikalna podružnica rudnika Senovo.
Delegacija rudarjev iz Senovega' je v pestro okrašeni dvorani predala zastavo svojim tovarišem, ki so si s svojim vestnim, iniciativnim in doslednim delom priborili častno darilo. K temu velikemu uspehu so jim v imenu rudarjev rudnika Senovo čestitali in jih pozvali na novo, še intenzivnejše delo, na novo tekmovanje, na katerega bomo šlj oboroženi z vsemi izkušnjami preteklosti in katerega bomo tako oboroženi lahko častno izvedli. Z načrtnim deloin, uvedbo norm in trdnim sodelovanjem bomo z lahkoto in z uspehom reševali naloge in odstranjevali napake.
Rudarji so poziv nazdušeno pozdravili in tovariš Klančnik Dominik-udarnik, ki je sprejel zastavo, se je tovarišem jz Senovega zahvalil za čestitke in dejal: »Vsi moramo biti vestni stražarji pridobitev narodno-osvobodilne borbe. In najmočnejša trdnjava je naše enotno delo, katerega zavzemamo v tekmovanju.«
Tako delaio v Sovjetski zvezi
X
Gorlovski rudarji dvigajo proizvodnjo
Poziv doneckih rudarjev o organizaciji vsezveznega socialističnega tekmovanja so sprejeli tudi gorlovski rudarji.
še mnogo napora je treba, da bodo rudniki kombinata dobivali toliko kuriva, kolikor so ga dajali pred vojno. Sedaj bo odprtih enajst novih šahtov. V to delo vlagajo svoje sile gorlovski, kievski in džer-džinski rudarji. V tem letu so samo vode izčrpali iz rovov tri milijone kub. metrov.
Gorlovski rudarji so bili vedno dobri delavci. Tu na »Kočegarki« je začel svojo pot k vsezvezni slavi Nikita Izotov. Sedaj dajejo prav tako kot v času vojne rudarji kombinata Artemugolj vedno nove mojstre produkcije. Daleč so znana imena tovarišev Satanina, Trističeva in Gruškova.
Ko se je Nikolaj Gruško vrnil iz Rdeče armade na svoj rodni rudnik »Kočegarka«, je že v prvih dneh začel delati z vso silo. V sredini maja je že izpolnil svojo letno normo. Zavezal se je, da bo do konca leta izpolnil še dve normi. Ta primer je navdušil mnoge gorlovske rudarje. Jegor Kasanov z rudnika »Ruduč« je v štirih mesecih tega leta izkopal že 1000 ton premoga več, kot je določeno za celoletno normo.
Pred nekaj meseci je bilo veliko zborovanje delavcev in nameščencev v rudniku. Med drugimi ii»jditelji se je oglasil tudi Sara-jev. Govonl je o tem, kakšne prednosti nudi njegov način dela na strmopadajočih plasteh. Preteklo je nekaj časa. Sarajev je skupno z dvema, drugima tovarišema v praksi dokazal, kako se na njegov način lahko dvigne produktivnost dela.
V rovih s strmo padajočimi plastmi leži premog pod kotom 45 in več stopinj. Pod takimi pogoji je delal delavec navadno po-
samič, medtem ko so na navpičnih plasteh rudarji delali v celih brigadah. Na strmo padajočih plasteh porabi delavec za en hunt premoga polovico delovnega časa, a nato dela na utrditvi rudnika in druga dela. Tako je vzrok, zakaj srednja, produktivnost pri individualnem sistemu dela ne preseže dve do tri tone v eni izmeni. Gavril Sarajev se ni hotel sprijazniti s tem. Ko je bil demobiliziran in se je vrnil v rudnik »Džerdžinskugol«, je delal v dvoje, nato pa je prešel na delo v brigadi. Delo v brigadi je točno razdeljeno. Dva kopača delata tekom cele izmene, a tretji se menja. Premog se koplje iz treh rovov, katere nato delavci, ki delajo v brigadi v drugi polovici delovnega časa, utrjujejo in popravljajo. Produktivnost dela vsakega delavca se je povečala za 8 do 10 ton premoga v eni izmeni.	1
Nov način dela zahteva manjše število delavcev, število kopačev v rovu, kjer dela Sarajev, je padlo od 18 do 9, število vozačev pa od 73 na 43. Produkcija premoga v 24 urah se je dvignila do 170 ton. Produktivnost dela se je povečala štirikrat.
Sarajev je skupaj s svojimi tovariši dosegel rekordno produktivnost dela, ker je dal v eni izmeni 160 ton premoga.
V rovih rudnika »Vorošilov« že mnogi rudarji posnemajo Sarajeva. Njihovo število se bo neprestano večalo, ker je način dela, ki ga je začel Sarajev, zrastel iz življenja samega.
Rudarji kombinata »Srtemugolj«, lnicia-torji vsezveznega socialističnega tekmovanja, ne štedijo svojih sil in stremijo za tem, da dajo sovjetski industriji čim več premaga.
SLAB SPOMIN
Draža: »Da... Bila je mesečina, ura je odbila tri, v sobo je priletel netopir, zunaj je pel čriček, bolela me je glava- voda je počasi šumela v loncu... toda ne morem se spomniti, če so bili navzoči tudi ^Nemci!«
,1	1 v (Iz »Kerempula«)
Naše tekmovanje je ved n'' uspešnejše Iz Rogaške Slatine
Z vstopom naše sindikalne podružnice ▼ novo tekmovanje, se je še bolj razgibalo življenje in delo naših članov. V mesecu juniju smo naredili 466 prostovoljnih nadur. Naši aktivisti so ,imeli na terenu 40 gospo-darsko-pulitičnih sestankov. Odkritih je bilo 20 primerov črnoborzijanstva in gospodarske sabotaže. Tudi delovna disc plina se stalno zboljšuje.
Namesto venca na grob tov. Kunej Antona, bivšega šefa finančnega odseka pri tukajšnjem Okrajnem odboru, smo, da se vsaj nekoliko oddolžimo za njegovo požrtvovalno delo, zbrali din 1000.— in jih darovali za mladhsko progo.
Dne 2. junija smo priredili akademijo s pevskimi, glasbenimi točkami, plesnim/ nastopi fizkulturnic, deklamacijami in enodejanko »Bedak«, ki je prav dobro uspela. Polovico čistega dobička din 3000.— smo darovali za gradnjo mladinske proge Brčko —Banoviči. za drugo polovico pa smo sl nabavili nov sindikalni prapor« čigar razvitje na dan 30. junija v Rogaški Slatini bo ostalo našim članom v najlepšem spominu. Govor tovariša ministra za delo Toma Brejca, pozdravi in častilke drugih tovarišev poslancev, svečana povorka z visoko dvignjenimi zastavami naših rudarjev j n novo razvitimi prapori št rih podružnic KMS-a Rogaška Slatina, so »napravili na nas globok vtis ln sklenili smo, da hočemo vložiti v delo še več truda in vztrajnosti, da bomo dosegli še večje uspehe v obnovi. Naš prapor nam bo vodnik, delavski grb na njem bo simbol in kažipot, da nikoli ne bomo zgrešili p'1 zavednega delavca in sindikalista v novi Titovi Jugoslaviji.
Sindikalist.
★'
Maribor. - Tudi delavci v pekarnah tekmujejo. Delavci državne pekarne šer-baum & Co. v Mariboru so .ti za svoje tekmovanje izdelali posebn; načrt, v katerega. so dali tudi obnovitev dveh velikim zaradi dolge uporabe nerabnih peči. Ker Se nista dali več popraviti, zato so ju podrli in začeli z graditvijo novih. Postavili so si določen čas za izvršitev dela —-50 dni. Vrednost novih peči bo znašala najmanj 2 milijona dinarjev.
Ker imajo med svojim delom pti peka kratke odmore,' uporabljajo ta čas za obnovo peči in druga dela, ki so si jih stavili v tekmovanje. Poleg vsega dela, ki ga opravljajo, so se obvezali, da. bodo na-pravil; .5000 prostovoljnih delovnih ur za čiščenje ruševin po mestu Mariboru.
En par čevljev izdelan v 2 urah 52 % minutah. Odkar smo uvedi; v naši državi načrtno gospodarstvo, se kažejo lepi uspehi v proizvodnji. Tako smo dosegli tudi v tovarni čevljev v Kranju izredno lep uspeh. Izdelava^ enega, para čevljev, ki je še v aprilu rabila 174 minut, potrebuje sedaj samo še 172 minut, 3 sekund.
Sedaj ko ni več industrijskih tajn, ho-čemo ta podatek objaviti, da bodo mogla tudi druga, podjetja ^primerjati svoje uspehe v hitrosti izdelovanja s podjetjem »Prešern« v Kranju.
Ljubljana. Delavci sindikalne podružnice št. 3 v kolodvorski restavraciji izpolnjujejo svoj načrt vestno in požrtvovalno. Obvezo. da bo vsak. delal četrt ure dnevno za Komunistično partijo, so zelo uspešno izvedli in do sedaj so oddali že 8000 din.
Tudi na kulturnem polju so svoje zadane naloge Izvršili zadovoljivo. Kulturni večer, k; so ga priredili v »Domu sindikatov«, je kljub zelo mlademu pevskemu zbora n dramatski skupini žel izredno lepa uspehe, ki so jim dali pobudo za novo delo in razvoj. Čisti dobiček so darovali za razne socialne namene, 3000 din so poslali svoji Zvezi, a ostanek so porabili za podružnico.
To je bS prvi korak, ld ms je sleč® sklep, da se bodo potrudili, da, v delu ne bodo zaogtajali za drugimi.
1 j 4. ,	Likovnik Frane,
Slovenjgradec. Delavci v tovarni usnja, ki šteje komaj 38 članov, kateri so vsi organizirani v sindikalni organizaciji, so v preteklih dveh mesecih napravili 354 prostovoljnih delovnih ur v tovarni in 326 delovnih tir za obnovo izven tovarne. Za gradnjo proge Breko—Banoviči so poslali 2279 din. Tudi strokovno in politično se pridno izobražujejo. V podjetju napreduje delo v pravem tovariškem duhu. Trdna pa 1e tudi povezava s tamkajšnjimi kmeti.
Stanke«
Prešetitiana
Te dni je Izšla v založbi Slovenskega knjižnega zavoda s predgovorom in sodelovanjem dr. Franca Kidriča važna in tehtna knjjžica »Prešemiana«, ki na 60 straneh obsega seznam nad 800 predmetov ki so v človeškem, literarnem, znanstvenem, likovnem, glasbenem itd. odnosu s pesnikom Francetom Prešernom. Ob vsaki navedbi je označeno tudi nahajališče, kar je za vse one, ki se poglabljajo v aedo našega najpomembnejšega pesnika kakor tudi za prireditelje Prešernovih razstav posebno važno. Ob tem velikem številu tu zbranega gradiva, ki obsega v nekaterih oddelkih le izbor, pa znova spoznavamo veliličino in pomembnost Franceta Prešerna, ki je naša najveijavnejša kulturna legitimacija. Ob komentirani izdaji Poezij, ki so letos izšle pri isti založbi, je ta knjižica vsakomur potreben priročnik in zato knjigo zelo priporočamo.
Knjiga predstavlja tudi po grafični plati prav lep tiskarni izdelek. Cena kar-tomiranemu izvodu je 40 din, mehko vezanemu pa 28 din. Dobi se v vseh knjigarnah.
*	I
Uredništvo Obzornika je dostavilo vsem podružnicam po en izvod 1. jn 2. številke ljudske revije »Obzornik«. Ker obravnava Obzornik važna politična, gospodarska, strokovna in kulturno-prosvetna vprašanja z namenom, seznaniti o tem široke množice, je potrebno, da člani omenjeni mesečnik naročijo odnosno da ima vsaj podružnica en izvod na razpolago. Zato naročite Obzornik čim prej. One podružnice pa, ki ga nikakor ne bi mogle naročiti, naj plačajo ali pa vsaj vrnejo dostavljeno 1. številko. Naročila se pošiljajo na Frančiškansko ulico 7, Ljubljana.
fafeja Glavni odbor Enotnih strokovnih zv« delavcev In nameščencev Slovenije. Uredništvo ti. uprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-H, tel. št, 45-38. Odgovorna urednica:
Batin Bož*.
Tiskarna »Slovenskega poročevalca*«