181. števili«.
Današnja Številka velia 2 kroni
V Ljubljani, v nedeljo 19. ngosta razi._
LIH. leto
SUNEM
Ishala vsak dan popoldne, tersenU! aodotlo la prnanftke.
orali s Prostor 1 m/m X 54 m/m aa male oglase do 27 /n//n vt&lne 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijskf In uradni oglasi 1 mlm K 2»—, notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1 mJm Ko"—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2-—% Pri večjih naročilih popust.
Vprašanjem glede Inseratov nai se railofi znamka za odgovor.
Dpravniitvo »Slov. Naroda" In ,, Narodna Tiskara«" Sna Hora ulica it 5, pritlično. — Toloton št 304.
Slovanski Narod'  volja v LJubljani in p* pošti i
ii
v Jugoslaviji:
celoletno napre, plačan • K 300*— polletno 150—
3 mesečno......„ 75r—
1     _ .....25-
V leoseanetvo i
celoletno......K 48d*—
polletno ....... „240*—
3 mesečno ......„120*—
.........40 —
Pri morebitnem povlAanju se irna daljša narodnim« doplafatl. Novi naročniki nai poAljeio v prvič naročnino   v««1no   gflaF"  P° nakaznici. Na samo nlamena naročila brez po*latve denarja se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Slov. Naroda" Knsllova nlioa št 5, I. nadatropl*
Telslon štev. 34.
Dopise oprolesaa le podpisano in zadostno trankovane. ■jasr   Rokopisov no vroča.
Posamezna Itevilka veiia 1*20 K
PoStnlna plačana v gotovini.
Ob SDkolsketn slauljii.
Velik praznik praznuje naše So-kolstvo z otvoritvijo lastnega telova-dtšča Sokola I. v beli Ljubljani 15. avgust 1921 ostane zapisan v zgodovini našega Sokolstva z zlatimi Črkami, kajti ta dan je dan zmagoslavja v boju napredne kulturne misli s črno reakcijo, ki je vedno ii povsod ovirala razvoj našega naroda na potu k loči in svobodi.
Koliko ovir in težav je moral premagati Sokol /., predno se mu je izpolnila vroča želja po lastnem telova-diičuf Klerikalno sovraštvo, ki se je posluževalo vseh mogočih sredstev, da prepreči uporabo trga Tabora za razmah sokolske — torej državne in narodne — misli v središču Slovenije, v važnem kulturnem centru proti nemškemu severju in italijanskemu zapada, je moralo kapitulirati pred narodno voljo, ki se je pri volitvah v ustavotvorno skupščino izrekla za edinstveno in nedeljivo jugoslavensko državo, katere boritelj je bilo vedno naše Sokotstvo. Sokol !. je po zmagi državne misli skupno z drugimi bratskimi društvi razširil grudi, se dvignil vi-toko in pričel z delom.
keja in drugih, ki so bile pozneje prekinjene.   Te zime pričnemo z vrsto predavanj.   Vrstili   se bodo Kakšna   sprememba v   14. letih! I pesniški večeri,   predstave, muzi* Kaj se je vse zgodilo v času od prve   kalni večeri itd. Dr. Geseman, vse* seje pripravljalnega odbora za ustano- | u5iHški profesor   iz Monakovega,
vitev Sokola 1. 31. maja 1907 pa do 8. maja 1921. ko je starosta dr. P. Ps-stotnik zasadil prvo lopato na trgu Tabor! Kie so dunajsko • habsburški sovražniki z dr. ŠušteršiČem vred? Izginili so, propadli in Sokotstvo je zavalilo na njih grob težek kamen, da ne bodo nikdar več vstali k novemu življenju. Otresli smo se suženjskih ver iz, svobodni smo v svobodni državi in vendar imajo dunajsko - rimski hlapci še po osvoboditvi pogum, da rovari jo proti Sokolstvu! Toda doba črne reakcije je minula. Naše Sokotstvo hiti preko nizkotnih klerikalnih inlriz ravnajoč se po geslu: Pustimo pse. da lajajo, dokaz je to, da jahamo!
Zato pozdravljamo iz srca napredek Sokola 1. in se veselimo ž njim njegove zmage. Naj bodo otvoritvene slavnosti začetek novega dela za končno zmago sokolske ideje na vsi črti. Telesna in nravna vzgoja bo rešila našo mladino in po njej ves naš narod.
Zdravo, bratje Sokoli!
Dr. Leopold Lenard:
Dr. Taučar In Herman VVendeL
V Beogradu, 11. avg. Pred nekoliko minut sem se poslovil od jako zanimive družne. Pri majhni mizici zagledam, da se* di pri steklenici sodavice družbica oseb. Bil je vaš telefonski poročevalec in še trije gospodje. Eden iz* med njih me takoj spozna, pozdra* vi in pove, da je dr. Lajovic, osebni tajnik Hermana Wendla, rodom iz Litije, torej moj bližnji rojak in Kumljanec, kakor jaz. Predstavi mte ostalima: prvi je Herman Wen* del, znani nemški prijatelj naše dr« zave in strokovnjak za naše raz« mere, ter še neki drugi stare j ii, ugleden gospod. P ris edem, in ker so je pogovor vršil z vašim poroče* valcem ravno okrog vašega lista, se vtaknem v pogovor:
»Poznate morda osebno dr. Tavčarja, ki slavi sedaj svojo se* demdesetletnico ?«
»Dr. Tavčarja poznam samo po imenu kot prvoboritelja libera* lizma one dobe po 1880, Torej sa* mo kot politika.«
»Da ga znate ceniti, bi ga mo« rali poznati kot pisatelja roman« cierja.«
»Čital sem neki njegov zgodo* vinski roman, a se ne spominjam več naslova.«
»Morali bi čitati njegove pove* 8ti iz našega ljudskega življenja, v katerih riše z virtuozno spretnost« jo našo narodno dušo.«
»Žalibog do tega nisem dospel, toda jaz čitam že zelo mnogo let vsak dan zelo pazljivo »Slovenski Narod« in spomin jam se na one krepke članke, polne lepih govor* niških figur vašega slavlienca. Po* sebno moram poudarjati, da veje iz teh člankov vkliub doslednosti na narodnem stališču zelo pomirs ljiv in objektiven duh. Do tega sta* lišča se moramo povzpeti vsi. Vaše obmejne prepire smatram za maj h« no krajevno zadevo, ki ne sme ovi* rati velikih skupnih koristi.
Opozoril bi Vas. da se je usta* novila majnika letošnjega leta v Frankfurtu Deutsch * siidslavische Gesellschaft, ki ima za namen, da seznanja Nemce s predavanji, pet* jem, glediškimi predstavami itd. s kulturnim življenjem južnih Slove* nov. Tako hočemo navezati na slavne tradicije Humboldta, Ran*
bo predaval o srbski narodni peami Sedaj izdaja ta učenjak za srbsko kraljevsko akademijo »Codex Er* langensis«, najstarejšo zbirko ju* goslovenskih narodnih pesmi, ki se je slučajno našla v nekem kotu knjižnice v Erlangenu.
Opozoril bi vas, da so prav Slo* vencem, ki so najdlje živeli pod vplivom nemškega kulturnega kro* ga in ki najbolje poznajo nemško kulturno življenje, pripada važna naloga, da posredujejo med nem* ško kulturo in drugimi svojimi so* rojaki.«
»Ali kaj poznate Slovenijo?« »Poznam koroško plebiscitno
ozemlje, bil sem tudi v Ljubljani. Drugih krajev ne poznam. Sedal sem se spustil zopet na pot, da prepotujem vašo državo. Najprej grem v Bosno, potem v Črnogoro, Makedonijo itd. Kot zaključek po^ tovanja pride na vrsto Slovenija. V Ljubljani imam nekaj znancev, katere hočem obiskati: dr. Glonar= ja, profesorja dr. Prijati j a, pesnika Zupančiča. Hočem jih obiskati in pri tej priliki upam, da mi bo mogoče, da naredimo še nova zna* nja.
Kakor že rečeno, je pred vsem »Slovenski Narod« moj stari zna> nec in prijatelj, Tavčarjeve članke sem vedno čital z velikim zanima* njem, zlasti ga spoštujem kot pred* stavitelja onega treznega, pomir* ljivega duha, ki mora slednjič pro* dreti na obeh straneh in omogočiti dobro medsebojno življenje.
Dr. Otr^nr Pybaf:
ne krllte ustaoe!
»Uradni list«   od 2. avgusta   t. L | be ne smejo nasprotovati   niti ustavi,
objavlja »Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah za mesec Junij, avgust september, oktober, november in december 1921«. V »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« ie bil ta »Začasni zakon« objavljen dne 14. julija 1921. torej po sprejetju in objavi nove ustave.
Upali smo. da bo uzakonjeni e ustave imelo vsaj to dobro posledico, da preneha v bodoče izdajanje tistih neustavnih začasnih zakonov, uredeb In naredeb, s katerimi so dosedanje vlade, brez vsake zakonite podlage, preplavljale našo, vendar že od I. decembra 1918. 1. ustavno državo. Nezakonitost teh »začasnih« zakonov in uredeb ie že Vesnićeva vlada priznala s tem, da jih je avgusta meseca 1. 1920 predložila začasnemu predstavništvu v naknadno odobrenje. A tudi sedanja vlada je Čutila potrebo, da sprejme v novo ustavo določbo (čl. 130.), s katero vse te neustavne predpise, »kar jih ie bilo izdanih od dne 1. decembra 1918. 1. do dne proglasitve te ustave« in samo te. naknadno proglaša za tudi v naprej veljavne zakone. V bodoče pa po ustavi ni več dana možnost izdajanja takih začasnih zakonov in uredb, zavzemajočih mesto zakonov. Po čl. 94. sme;o upravna oblastva pač izdajati uredbe, toda le. v kolikor so potrebna za uporabljanje zakonov, torej nikakor no za izpreminjanie, ukinjenje ali celo za stvar janje zakonov. Z zakonsko veljavo sme upravno oblastvo po uredbah urejati odnošaie s^mo na podstavi zakonite pooblastitve, ki se da-
niti zakonu, zaradi katerega uporabe so izdane. Tudi ne smejo biti v nasprotju z zakonito pooblastitvijo, na katere podstavi so predpisane.
Za proračun pa je v čl. 113. še izrecno določeno, da za ima vsako leto odobravati narodna skupščina. Tudi dvanajstine za jeden ali več mesecev sme odobravati le narodna skupščina, dokler ni odobrila predloženega proračuna. Le če je skupščina razpuščsna, sme vlada z ukazom sama sebi omogočiti nadaljevanje državnega gospodarstva, a tudi to samo tako. da podaljša proračun minolega proračunskega leta (torej od skupščine odobrenega), pa še to le za štiri mesece.
Nova ustava, ki sicer ni posebno nežna napram pravicam narodne skupščine, je vendar hotela preprečiti vsako ministerijalno zakonodajstvo. k! ni nič drugega nego gol absolutizem, in posebno še vsako neustavno in neparlamentarno gospodarstvo z državnimi dohodki in izdatki.
Po tem takem ni nikakega dvoma, da pomenja »začasni zakon o dvanajstinah« (kar za sedem mesecev!) očito kršenje komaj sprejete ustave in da je zato protizakonit in neveljaven.
G. finančni minister bo seveda ugovarjal, da nosi ta »začasni zakon* datum od 27. junija 1921 in da je torej ker je datiran en dan pred sprejetjem in objavo ustave, tudi naknadno odobren po gori navedenemu Čl. 130. Ne glede na to. da bi se na ta način lahko izdajale še stotine novih »začasnih zakonov«, ako bi se jih enostavno nazaj
le za vsak primer posobe. Toda ured-  datiralo na 27. junija,   se vendar ne
smo pozabiti, da postane zakonika osnova obvezen zakon šelo z objavo ▼ »Službenih Novinah«. Zakonska osnova, četudi je odobrena od skupščine in podpisana od slednje in vseh ministrov, ni še zakon, dokler leži na ministrski mizi in ni objavLen na način, ki je za to določen v ustavi. Moderno za«-konodajstvo ne pozna tajnih zakonov. Zato je bila v Avstriji sporna veljavnost habsburških takozvanih »Hausgo-setze« (zakonov za cesarsko hišo), ki niso bili nikdar objavljeni in ki zato tudi niso mogli vezati ostalih državljar nov.
Na tem stališču stoji tudi nova ustava, ki v čl. 80. določa, da dobi vsak zakon obvezno moč 15. dan (ako zakon sam ne določi prejšnjega roka) po razglasitvi v »Službenih Novinah«. A rudi že navedeni čl. 130. priznava naknadno zakonito veljavo samo tistim dosedanjim začasnim zakonom, uredbam itd., ki »o bile Izdano po proglasitvi ustave. O tem pa menda ni nobenega dvoma, da je zakon Izdan šele z objavo v »Službenih Novinah« In no s podpisom.
Z vprašanjem veljavnosti teg* »Začasnega zakona« bi se morala baviti vsa naša javnost, četudi bi šlo le ca priprosto podaljšanje pravice pobiranja dosedanjih davkov. Posebno pa M morala skupščina najostrerje ugovarjati vsakemu kr Senju ustave, zlasti budgetnega prava.
Pravica dovoljevanja davkov te najvažnejša ustavna pravica vsakega parlamenta. Koncediranje te pravice s strani do tedaj absolutnih vladarjev Je rodilo prvi parlament in s to pravico pade ves parlamentarizem,. Žalosten znak za naše politične razmere je dejstvo, da naša skupščina ne polaga ni-kake važnosti na svojo budgetno pravico.
Še nerazumljlvej$i pe Je splošni molk v pred ležečem slučaju. Z onim »Začasnim zakonom« si vlada ni samo dovolila na dalj nega pobiranja dosedanjih davkov, temveč jo tudi spremenila v zelo važnih točkah dosedanje davčne zakone. Žc iz zakonodajno - tehničnih razlogov je obsojati, da so r začasnem dvana;stirwkem zakonu sors-minjajo, nekako mimogrede posairme določbe sedaj veljavnih, celo materijo kompleksno in sistematično obdehtfo-čih zakonov*
Avstrijski zakon o osebnih davkih je bil lepo zakonodajno delo, iz katerega trga »Začasni zakon« posamezne paragrafe, jih razveljavlja, jih spreminja ali pa jim prilepila kako krpico zelo dvomljive vrednosti. Stara Avstrija gotovo ne zaslužuje nikake pijetete, tisti njeni zakoni pa, ki ao po naši volji postali tudi noši zakoni, bi že v nn-šem lastnem interesu zaslužili neka! več obzira.
Kar pa mora izzvati največje pomisleke, je dejstvo, da spreminja »Za-
J. K č«.
Ifoie morsko lopBlBfo.
V Baski, dne 5. avg. 1921.
»Zbilja, ovdje je puno lljepše nego kod nas«! Tako so vzklikali zadnjo nedeljo letoviščarji iz Kraljevice, Crikvenice, Senja in drugod, ki so poleteli k nam na sokolski izlet, ki ga ie priredila nanovo oživljena Sokolska župa Rijeka.
Ko sem se peljal s parobrodom iz Bakra v Baško. sem imel nekako svečane občutke. Po dolgem presledku sem zopet gledal in občudoval to lepo Jadransko morje, sedaj naše. jugosloven-sko. Nehote sem si tiho zapel »Buči, buči. morje adrijansko . . .« in srečen sem bil pri misli, da bo zopet plul ponosito tod slovanski brod. Mimo smo pluli ob slikoviti dalmatinski obali. Krasna, prelepa panorama se nam je nudila. Pristali smo v Kraljevici in Crikvenici ter došli v Novi. Sama krasna, vesela kopališča, polna življenja in vrvenja. Vse živo, srečno in zadovoljno. Potniki so Izstopali in vstopali. Pozdravljanje in izpraševanje na vseh straneh. »Kakšna je hrana, — koliko stane pension, — ali Je morje gorko, — joj, kako ste črni! Imate li ka' zabav in godbe? Koliko časa ste tu? Mi gremo tja in tja . . .«. to so bili glavni pogovori.
Oglasila se je sirena, stroj je začel ropotati, za vijakom se ie zanenilo mor«
je in odpluli smo dalje. In začelo se je zopet ono prijetno prerekanje, katero kopališče je lepše, boljše in ugodnejše. »Vsak berač je hvalil svojo malho.«
Jaz pa sem nestrpno Čakal, da ugledam Baško. o kateri sem čul toliko lepega in dobrega. Kmalu smo dospeli v Senj. »A sedaj pride Baška!« — Krenili smo od obale preko morja. »Molim karte za Basku!«, je klical mornar in veseli smo mu jih oddali. Še eno uro! — Tudi ta je minula in bližali smo se jugovzhodnemu rtiču otoka Krka. za katerim se skriva Baška. Sirena je zatulila, znak. da se bližamg luki. in res naenkrat se nam je nudila krasna panorama, ko smo zagledali pred sabo poluzaokroženi bašćanski zaliv.
»Ah, divno kupalište, mnogo lijepše nego tamo i tamo!« so vzklikali moji sopotniki. In res je. V luki Je vsepolno večjih in manjših jadrnic in takoj poleg nekaj večjih, modernih hiš. Nato smo prišli v mesto Baško, ki je lično in jako snažno.
Glavna ulica je lepo tlakovana in precej ozka; na vsako stran pa so dvigajo hiše in hišice naših Baščanov. Te stavbe z različnimi mostički oboki, balkoni in ličnimi fasadami nudijo pestro sliko. Tu je polno tistih krasnih motivov, ki so užitek za vsako umetniško oka Otroci skačejo veselo po ulicah, na stopnicah pa sede pred hišnimi vrati tako proti večeru bašćanske žene in se hlade. Jeziki s* Jim neumorno sučejo:
marljivejše pa imajo navadno opravila s kakim ročnim delom. Videl sem tudi par starih mamic, ki so predle. Na kratkem kolcu, ki ga tišči pod pazduho, ima volno, med prsti suče z neverjetno spretnostjo vretence ter prede grob, neenakomeren volnen konec iz katerega si bo za zimo. ko brije ostra buria, spletla gorke nogovice. Ne potrebuje torei niti kolovrata, tega primitivnega stroja, ki v današnjih časih, ko je tehnika skoro na višku, slavno izumira. Mladina ne zna več presti in tkati in ko izumrje stari rod. umro ž njim tudi ti zadnji ostanki domače hišne industrije.
BašČanski možje, sami temni, zagoreli mornariški obrazi z ostrimi potezami, pušljo pipe in poHtikujejo: govore o ribolovu ter pripravljajo in popravljajo svoje mreže na lov. DomaČi svet pozdravlja tu z besedo »Bog!« Kakor na Krku sploh. Toda besede »Bog!« ne izgovarjajo kratko, kakor mi, n<-go zatemnjeno, pojočo, vse izražajo T. Lep pozdrav, kratek, a poln čuta in misli.
Gostiln je primeroma mnogo manj, nego pri nas, malih trgovin je pa vse polno. Proti večeru, ko hodimo mi stranci po mestu, se te trgovinice še neverjetno pomnože. Tak »trgovec«, po mojem mneju brez obrtnega lista, ti postavi pred hišo stol, položi nanj tri limone, par škatjlic cikorije in ličila, dva. tri male opečene kolačke ter z živimi
očmi zvedavo gleda nate, jeli mu daš »nešto zaraditi.«
Proti koncu mesta je zopet par večjih hiš, med njimi Čedni hotel »Gran-dič«, par vil in lepa Pučka Škola.
Pot pelje nato čisto malo in položno navzdol mimo češkega pensionata »Da-libor« s krasno morsko obalo. Tu ima naš gazda Ante Tudor par metrov od morja svoj lepi hotel »Velebit«.
Kdo ne pozna našega Tudorja. ki so ga Avstrijci vlačili iz zapora v zapor in ga mučili? Za časa italijanske okupacije pa so mu zopet Lahi delali razne sitnosti in ovire ter ga končno tudi zaprli. Ko nam sedaj pripoveduje svoje trpljenje, se mu iskre oči od zadovoljstva in sreče, da ie svoboden državljan naše mlade, svobodne domovine. Temu idealistu, navdušenemu Jugoslovenu in pan-slavistu, ki je mnogo pretrpel in žrtvoval za našo milo domovino, ie Jugoslavija največje poplačilo in zadoščenje za vse prestano.
Baška je še mlado, v razvoju se nahajajoče kopališče. Ima pa vse predpogoje, da postane naše prvo in naikras-nejše jugoslovensko kopališče. Lahko bo konkuriralo z drugimi tuiimi in nudilo več kot inozemska kopališča. Zakaj bi mi nosili denar v tujino, ko Imamo tu, doma vse, kar more nuditi morje 6 krasno obalo In zdravim podnebiem! Napravimo tu, kar ima tujina, tako da bodo drugi hodili k nam in nas zavidali za naše!  Kopališka obala ie dolga skoro
dva kilometra. Breg je lep in položen, samo drobno kamenje in pesek, čist in snažen, ker ga vedno izpirajo morski valovi. Celina prehaja položno v morjs. ki je Čisto in brez vsakega smradu, kes ni v bližini nikakih kanalov. Morska tla so iz samega najfinejšega, v prah strtega kamenja, kot da bi hodil po perzijskih preprogah. Radi tega položnega padanja celine pod morsko gladino so t'j sploh ne čuti plime in oseke. I'tone pa lahko samo preveč drzen plavač. ki prečenju e svoje moči in plava predaleč.
Obala tvori osnovnico krasni trU kotni ravnici, ki se poingoma dviga proti severozapadu. Ravnico^ vso zeleno, polno vinogradov, drevja in njiv, napaja svež potok Rijeka. Tu bi se lahko zidali krasni hoteli in dependanee, uredili bi se parki in drevoredi. Ravnica je od vseh strani obdana z brdi in zavarovana proti vetroovom, tako da pihlja vedno osvežujoči morski veter.
Par neizčrpnih, mrzlih in svežih studencev pa lahko oskrbuje največje naprave s pitno vodo. V poletnih, serijskih mesecih ni btirie; v vsej seziji je znabiti le parkrat zaradi dežja soin-čenie in kopnn^e nemogoče.
Voda je prijetno in topla in ima povprečno, merjena 1 m pod morsko gladino, plus 28 stopinj C. Vsi eosti hvalijo zdravilni vpliv morja, podnebja in srln-čenja; posebno učinkovito pa je zakopavanje v pesek. Mnogi, ki so prišli ob palici zaradi revme ali urotiaa ter z otok*
2 stran
»SLCTVciNarvi fr/fucoi/ , one ti. argvism
casnl zakone skoraj vse davčno pii-redbeno postopanje in sicer na ocito £kodo naših davkoplačevalcev. Naj omenim le, da se plačilni nalogi v dosedanji obliki ogromni veČini davkoplačevalcev $pk>b ne bodo več vročall. Le podjetja, ki so podvržena posebni pridobnini, in oni davčni zavezanci, katerim se kak davek prvič odmeri a, jih dobijo. Sicer pa bodo davčna oblasrva objavljala izvršeno odmero neposrednih davkov z javnim razglasom In davčni zavezanci potem lahko odmernl izkaz vpogledajo na davčnem uradu v 15 dneh. Ali se je pomislilo, kaj to po-menja? Davčni zavezanec ne bo osebno obveščen o odmeri davka, temveč bo moral neprestano paziti, kdaj nabije davčno oblastvo na uradni deski v kraju svojega uradnega sedeža razglas o izvršeni odmeri. Potem Da bo moral hitro teči v davčni urad (kajti »Začas-fjf zakon« mu pusti le 15 dni Časa) in tam prositi, da mu pokažejo njegovo odmero. V istem Času pa bodo morali storiti to tudi vsi ostali davčni zavezanci njegovega okraja. Koliko tekanja, koliko čakanja, koliko nevšečnih konfliktov z nervoznimi uradniki In še bolj nervoznimi davčnimi sotrpini! In j£e si boš hotel posamne postavke dotične odmere prepisati, zadrževal boš Uradnika in ostalo občinstvo in Če si slučajno na daljšem potovandu ali Če nisi zapazil razglasa, postane odmera pravoveljavna in plačati boš moral, četudi je odmerjeni davek popolnoma krivičen.
V Sloveniji zna vsak človek Čitati in pisati in ker je vsakomur Čas denar, je taka procedura skrajno žaljiva In nemogoča.
Da se pa davčnim zavezancem še bolj otežuje pritožba proti eventuelno krivičnim odmeram, znižuje »Začasni zakon« prizivni rok na 15 dni Ako se
sedaj pomisli, da mori stranka v tem
kratkem roku iti k odvetniku, da si mora ta potem na davčnem uradu poiskati ne samo informacije, temveč* celo šele opravilno številko dotičnoga spisa, potem se morda razume, da bo ta procedura v premnogih slučajih po-menjala enostavno onemogočeni o vsake pritožbe.
Pokojni poslanec Klan i o nekdaj v dunajskem parlamentu rekel, da Slovenci z navdušenjem davke plačujejo lahko si je predstavljati, s kakim navdušenjem bodo današnji Slovenci izpolnjevali svojo davčno dolžnost če ne bodo niti zvedeli, koliko davkov dolgujejo, če bodo morali tekati in čakati v davčnih uradih in če se naposled vendar ne bodo mogli pravočaeno pritožiti. Pri denarju namreč se neha pri premnogih ne samo prijateljstvo, temveč tudi patriotizem,
V naši državi ie žalibog že dovolj nezadovoljstva; ali Je bilo potrebno, da se še na tem polju vstvarja tak nepotreben, a zelo nevaren povod za novo nevoljo?
Tu ne gre za kako politično vprašanje; tu bodo zadete vse stranke in tudi tisti, ki ne pripadajo nikaki stranki. Tu se lahko zložijo poslanci vseh barv. Vsi bi se morali združiti v energično akcijo proti temu atentatu na ustavo in na Žepe svojih volilcev.
Naj bo ustava dobra ali slaba: vsi, a predvsem vlada, imajo dolžnost, da jo spoštujejo, dokler nI spremenjena. Posebno pa je parlament poklican, da si ne da prikrajšati svojo glavno, svojo najvažnejšo pravico, pravico dovoljevanja bu d geta, a obenem da izpo-sluje in zavaruje svojim volilcem nai-primitivnejšo pravico vsakega davkoplačevalca, pravico namreč, da se mu pove, koliko dolguje in da se mu omogoči pravico pritožbe.
L jugoslavenski usesokolsh! zlet u Ljub
liani leta 1922.
Dne IZ* 12^ 14. fn 15. aognrta.
Naše dolgoletno hrepenenje — vsesokolskl zlet v svobodni domovini — se bliža ndejstvovanju: leto dn! nas loči od dobe, ko se zbere v Ljubljani Iz vse nase države naše Sokolstvo In njegov naraščaj. V Ljubljani nastopijo vse sokolske čete tretiikrat k svoji olimpijadi, da pokažejo uspehe svojega tihega, neumornega in vztrajnega idela.
Prvič so se sestala v Ljubljani vsa slovenska sokolska društva ob 251etnlcl Ljubljanskega Sokola dne 8. in 9. septebra leta 1888. V izprevodu je bilo pet slovenskih sokolskih društev (Ljubljana, Gorica, Trst, Novomesto, Mozirje) s 180 člani, 90 Čeških Sokolov In dve hrvatski sokolski društvi (Zagreb in Karlovec) s 40 Člani. Pri Javni "telovadbi, ki se le vršila na Koslerjevem vrtu. Je nastopilo 60 telovadcev Ljubljanskega Sokola ter 7 vrst na orodju. Pri tekmi, ki se je tudi že tedaj vršila, je dosegel prvo mesto Ceh* drugo Slovenec brat Veličan Fink.
I. slovenski vsesokolskl zlet" pa se Je vršu šele 9. julija 1893 ob priliki 301ernlce Ljubljanskega Sokola. Tega zleta se Je udeležilo 8 slovenskih sokolskih društev, in sicer poleg že prej omenjenih še Celje, Pr-vačina In Zagorje. Hrvatsko Sokolstvo Je bilo zastopano s 30 Člani, češko pa še z manjšim številom- Javna telovadba se Je vršila tudi na Koslerjevem vrtu In so sodelovali telovadci celjskega, ljubljanskega in zagrebškega Sokola.
Tekme so se udeležili Hrvati in Slovenci in Je dosegel prvo mesto Hrvat br. Mažević, drug omesto Slovenec br. Kavčič fn tretje mesto brat Vernik.
IL slovenski vsesokolskl zle* se Je vrgli dne 16. In 17. Julija 1904. Zlet kaže velik napredek v Sokolstvu. Udeležilo se Je že sleta 14 slovenskih sokolskih društev s 500 člani, nad 1000 Cehov In 220 Hrvatov. Telo. vadišče Je bilo na tivolskem dirkališču. Prt prostih vajah je nastopilo 215 Slovencev, 365 Cehov in 60 Hrvatov, skupaj 640 telovadcev. Na orodju je nastopilo že 27 vrst slovenskih telovadcev.
IIL slovenski vsesokolskl zlei bi se moral vršiti 15., 16. in 17. avgusta 1913. ob 50!etnlci Ljubljanskega Sokola. Ker pa je takrat delala avstrijska vlada največje zapreke in ga je celo prepovedala, bi se moral vršiti zlet L 1914., kar Je pa onemogočil izbruh svetovne vojne In ž njo zvezano preganjanje Sokolstva po avstrijski policiji.
Razen tega sta se vršila v Jugoslaviji Še dva vsesokolska zleta Hrvatskega Sokolskoga Saveza v Zagrebu, in sicer I. vsesokolskl zlet leta 1906, katerega se le udeležilo 4000 Sokolov v Izprevodu, In II. vsesokolskl zlet leta 1911., ki le bil sijajna manifestacija Ju g osi oven s tva In tudi Slovenstva, zakaj poleg vseh Jugoslovenskih plemen so se udeležili zleta tudi Cehi, Poljaki ln Bolgari , celo zastopniki Rusov so bili navzoči. Vseh Sokolov Je bilo tedaj v Zagrebu 5000, več sto Sokolić ln sokolske g a naraščaja. Pri prostih vajah je nastopilo 1456 telovadcev.
Pomen teh vsesokolskih zletov v Jugoslaviji Je bil velik in naravna posledica onega ogromnega dela, ki Je bilo združeno s takimi prireditvami, je bil veliki razvol Sokolstva med našim narodom. Iz malih po-četkov, iz katerih se Je rodil L 1863. Ljubljanski Sokol kot prvi v Jugoslaviji, se Je razvila sedanja ogromna organizacija Jugo-slovenskega Sokolstva. Pod pritiskom nemške in madžarske vlada se Is posnelo So« kolstvo v prav bujno narodno organizacijo« ki ni nikdar niti za trenutek klonila v pogumu in sokolska ideja v srcih naših Sokolov se niti pred nasiljem ni uplahnila, temveč nam ie dajala novega življenja in svežega navdušenja za nadaljno delo. V dobi najhujših preganjanj so hiteli slovenski in hrvatski Sokoli po vztrajnem, neutrudlil-vem delu na mednarodne tekme ter proslavili za vedno Imena naših plemen. Turin — Luksemburg — Praga — Pariz, kamor Je poletelo naše Sokolstvo na mednarodne tekme pod vodstvom sedanjega načelnika Jug. Sok. Saveza brata dr. V. Murnika, Pričajo o žilavi delavnosti posameznikov ln posameznih društev, kar Je pridobilo v vsem kulturnem svetu častno Ime celokupnemu slovenskemu ln s tem Jugoslovenskemu Sokolstvu in kar nam Je Izkazalo tudi najvišjo čast, katero so dosedaj uživali samo največji narodi, da pride mednarodna zveza telovadnih organizacij ob našem bodočem vsesokolskem zletu k nam ln priredi v LJubljani mednarodno tekmo. To Je visoko priznanje našega tihega ln neumornega dela« delavcem pa bodi veliko zadoščenje.
Naš prvi jugoslovenski vsesokolskl zlet v LJubljani Je pred nami. Velikanska odgovornost In ogromno delo smo prevzeli s trenutkom, ko smo sklenili prirediti ta zlet Toda to nas ne sme strašiti. Bodimo
delavni, bodočnost pripada  delavnemu hi
smelemu, stoječa voda preide v gnilobo, kdor ne gre naprej, ostane nazaj v svetu, ki hiti s silno hitrostjo naprej. Bodimo delavni vsak sase, da postanemo močni in krepki; bodimo delavni za celoto, v kateri moramo delovati, da bo dobro uspevala, se rascvi-tala ln postajala vedno močnejša. In vztrajni bodimo, tembolj vztrajni, cembolj se Je prikradla omahljivost in neodločnost med naše narodne napake. Pri začetku dela za našo olimpijado uvažujmo velike te besede Tvrševe ln sledimo njegovemu klicu.
Dela sa vsesoko'ski zlet so se pričela, zato, bratje ln sestre, vsi na plan! »Kdor hoče malo. Je kakor bi ne hotel ničesar. Ne vlačite se, ampak v poletu dalje! Pasti ali dospeti, vse sli nič!« veleva TvrŠ.
V trenutku, ko stopamo pred oči vsega sveta, ne smemo biti majhni. Vsakdo Izmed nas Je poklican, da sodeluje — ne čakajte, da se vas pozove, delajte sami In uspeh bo velik in za nas Časten! Bratje ln sestre, na delo! —
Mni Mi tara i Pariza.
Po polstoletnem delovanju »Teoretskega društva« Je bil prvič v Parizu svetovni internat, kongres teozofov in sicer od 23 do 30. Julija. Pri otvoritveni seji ie govorilo 33 zastopnikov različnih narodnosti in vseh delov sveta. Skoraj vsak Je podal poročilo v svojem materinem Jeziku, pravcati »babilonski stolp«. G. Sava Kotnik kot delegat za Jugoslavijo, je imel svoj pozdravni govor v slovenskem jeziku ter završil svoje poročilo v francoščini ob burnem odobravanju navzočih, ki so s tem hoteli Izkazati simpatije do našega troimenega naroda. Teozofsko društvo štele približno 50.000 vpisanih članov, raztresenih po vsem »vetu; od teh Je bilo 1400 prisotnih na kongresu. Prišli so iz Avstralije, Nove Zelandije, Kube, Mehike, Jave, Japonske, Amerike, Afrike, kakor tudi iz vseh delov Evrope, da prisostvujejo tej veličastni manifestaciji. Ž« sama predsednica društva svetovno znana ga. Annle Besantova Je prlSla iz Daljnje Indije iz Advara, kjer je velika kolonija in glavni stan teozofov. Na kongresu so bili zbrani v bratski ljubezni duhovnik ln rabinec pastor in rogi, atheist ln vernik, svobodomlslec in mistik, ker teo-zoftia ne pozna verskih razlik, pripozna vse vere za enake ln sprejme tudi brezverca m atheista, katerega le želja po večni pravičnosti in bratstvu pripravila k iskanju resnice.
Teozofija se bavi mnogo l okultnimi vedami in je skupina resuic, ki stvarjajo temelj vseh ver in katere nobena vera ne more reklamirati kakor za svojo Izključno last
Ona prinaša filozot-i* ki razjasnjuje jsše življenje ter nam dokaziva, da pravičnost In ljubezen vodita evolucijo. Ona nam pove, kaj je v resnici smrt: navaden dogodek, ki se pojavlja periodično v teku enega brezkončnega življenja in ki nam odpre vrata bolj popolne eksistence. Ona uči človeka spoznavati samega sebe v duhu ter smatra inteligenco in telo za služabnike našega pravega »Jaz«.
Jedro teozoflje ie, da Človek, ki Je božanstven po svoji naravi, lahko spoznava božanstvo, s katerim deli svoje življenje.
To so v glavnih potezah temeljni principi teozoflje, ki ni nikaka vera, ker ona hoče sintetizirati vse vere.
Dne 26. julija ob tri če trt na 9. rvečer Je Imela predsednica teozofskega društva, ga. Annle Besant Javno predavanje o teo-zoflll v Sorbonne (pariški univerzi), kateremu so prisostvovali g. Appel, rektor pariške univerze ter mnogobrojni učenjaki ln diplomatski kor. Zanimanje za to predavanje Je bilo tako veliko, da ie bila že uro pred začetkom velika dvorana, ki ima 2000 sedežev, nabito polna poslušalcev, ki so frenetično pozdravljali govor ge. Annie Besan to ve. Pri prihodu in odhodu govornice je vsa dvorana vstala, da Izkaže Čast velezaslužni ženi, ki nI samo prvoboriteljl-ca teozofske Ideje, ampak tudi ideje za svobodo indijskega in svojega Irlandskega naroda.
Me. A, Besant le stara že 74 let, toda Je žena izredne energije in delavnosti. Zanimivo Je, da so se ob tel priliki združiU vsi slovanski teozofi in to na inicijativo češkoslovaškega in Jugoslovenskega delegata ter sklenili vstvariti Slovansko teozofsko zvezo, ki bi Imela namen ožje združitve ln sodelovanje vseh slovanskih teozofov, ki bi bfll eastopanl kot en Slovan In ne kakor dosedaj vsako slovansko pleme zase. Tu so si prvič podali Jugosloven ln Bolgar, Rus in Poljak, Poljak ln Ceh ne samo svo-
jo bratsko roko, ampak tudi svojo slovansko bratsko roko. ki nas mora za vedno združitL V ta namen se sestanejo drugo leto v Pragi vsi slovanski teozofi, da Uvedejo definitivno načrt te slovanske vzajemnosti, ki naj bi že čez dve leti ra prihodnjem teozofskem kongresu Evropske
firni nogami, so v par tednih strumno in brez opore odkorakali v pristan ter se srečni in zadovoljni odpeljali domov. Slabokrvni in slabotni si tu zelo opomorejo, otroci pa kar vidno dobivajo zdrava in sveža lica.
Vse prednosti Baške kot morskega kopališča so uvideli tudi naši bratje Ce-hL Do letos, oziroma pred vojno je bila Baška takorekoč češka kolonija. Čehi imajo tu svoj penzlon »Dalibor«, malo dalje od »Velebita« pa Je podjeten Čeh, menda upravnik tiskarne »Narodna politika« sezidal krasni hotel »Baška*, ki aa vodi njegova spretna žena.
Tudi letos Je vse polno Čehov tu. Ravno danes se je odpeljalo okoli dvesto čeških otrok v domovino. Bivali so ta z učitelji in pod damskim nadzorstvom štiri tedne. Imeli so tudi lastnega adravnika. Da ste videli te zdrave, po-temnele obraze! Z žalostnimi očmi so zapuščali naše divno morie. Tu imamo tudi češke »Skaute«, nekako mladinsko narodno vojaško organizacijo. Fantje in dekleta so vsi enako oblečeni: močne Čevlje, gole noge, kratke, modre hlače, oziroma krila, močno zeleno srajco v obliki bluze in usnjat pas z nožlčem za obesek. Na glavi amerikanski ozkokraj-nik in pisano ruto okoli vrata. Ko sem videl na poti v Baško tri »Skaute« na ladij, sem mislil, da so ameriški »Cow-bpyj«, Vaak ima vse potrebščine g n>v
hrbtniku. Spe na prostem v šotorih in si kuhajo sami v poljskih kuhinjah.
Čez dan se kopljejo in solnčijo. zvečer pa telovadila pojejo narodne pesmi ter se kratkočasijo z godbo.
Ko sem se zadnjič izprehajal ob njihovih Šotorih, se mi Je nudila lepa slika. Na trati je sedel oddelek teh mladenk in mladeničev, voditelj - učitelj pa jim Je predaval. Drug oddelek* sama krepka dekleta. Je ob ljubkih pesmicah, pod vodstvom učiteljice, izvajal alegorične plese. Tretji oddelek, sami dečki Spartancl pa so tudi pod vodstvom učitelja delali lahkoatletične vaje. Tako skrbe Čehi za narodni pomladek ter ga vgajajo v narodnem in sokolskom duha.
Minister za javna dela, Čeh Trnka, znani naš prijatelj, zdaj. USu že v groba, ki Je bil 1912. na Baski« je takoj spoznal vrednost tega kopališča. Poslal je semkaj državne inženerje, ki so naredili Popoln gradbeni načrt za veliko morsko kopališče. Tukajšnja kopališka zadruga, sami baščanski meščani. Je začela nemudoma s skromnim kaoitalom 30.000 K uresničevati ta načrt. 2alibo* ie takoj v drugi seziji izbruhnila svetovna voina, in Baška je ostala 7 let zapuščena« dokler se nI pred par meseci, po končani italijanski okupaciji začelo novo življenje.
Čehi so hoteli letos kupiti del morata obalo in nekaj uznlio. vaodac aadra*
ga ni pristala na to. Dala jim Je svet le v zakup, ker hoče. da ostane vse čista jugoslovenska lastnina. Značilno je. da dobiš tu krasne umetniške razglednice o mestu, obali morju, hotelih in drugem, ki so češkega izvora in na katerih je redno tiskano »Češke morske lazny«.
Tukajšnja kopališka zadruga se resno trudi in želi, da postane Baška naše prvo, čisto jugoslovensko kopališče, ki bi se lahko sčasoma merilo s svetovnimi kopališči Poslala ie gradbene projekte ministra Trnke v Beograd v odobrenje, Zadrugarji nameravajo pretvoriti zadrugo v akcijsko družbo z izključno slovanskim kapitalom. Želijo, da bi se tudi Slovenci udeležili podjetja, posebno, ker pravilo, da nas poznalo koč dobre organizatorje in gospodarje,
Upam. da se bodo naši finančni in gospodarski krogi, kot tudi vlada in poslanci zavedali pomena te akcije ter se bodo svoječasno radevolie odzvali povabilu. Naj se uresničijo načrti, ki nam lahko pomoreio v par letih do krasnega. lastnega, iugoslovenskega kopališča, ki ga bodo posečali ino-zemcl!
Da je tujski promet važen vir državnih ln narodnih dohodkov, to nam Je znano; zato bo tudi dolžnost vlade« A* MlPKmo podnica ta akcijo. ««.
federacije na Dunaju, preedstavlJaJa S1 o-
v a n e kot en narod.
Kongres se Je zaključil ob ginljivem petju naših ruskih - slovanskih pesmi, katere Je pe! občudovanja vreden pevski zbor ruske pravoslavne cerkve v Parizu.
Da vo.
Habsbnrfho - klerikalne Izrfrlge proti
nail držai?š.
V Gradcu se vrši te dni med« narodni katoliški shod, katerega se udeležujejo poleg dr. Šusteršiča razni zastopniki jugoslovenskega klerikalizma. Oficijelno se je pro* glasil ta shod za nedolžno in forma* tivno konferenco, v resnici pa so med voditelji internacionalnega klerikalizma na dnevnem redu ak* tualna vprašanja klerikalne poli* tike.
Da bo naša javnost kolikor to* liko informirana o načinu in name* nu tega shoda, prinašamo v izvleč* ku uvodni članek dunajske klerikalne »Reichsposte«, ki je bil pri* ob čen na predvečer katoliškega shoda pod naslovom »Krvno ma* ščevanje v Jugoslaviji«. Članek je bil priobčen skoraj istočasno z na^» padi slovenskih in hrvatskih kle* rikalnih listov na »Narodno odbra* no« oziroma na zakon o zaščiti dr* zave.
»Reichspost« citira uvodoma vse atentate na avstrijsko*madžar* ske poglavarje v Zagrebu in Saraje* vu. Navaja tudi komentar j o srb* skih listov, ki so ob vsakem atcrx* tatu izražali ogorčenje nad habsbur* Škira režimom. Vsega jo kriva se* veda takratna »Narodna odbrana«, na«, ki je »kronala svoje delo« z umorom Ferdinanda in Sofije v Sa* rajevu. »Reichspost« pravi, da so podpirali to krvavo delo pred očmi beograjske vlade uradniki, oficirji in Sokoli. Ravno tako so pisali svo* ječasno naši klerikalni listi, ki piŠo* jo še danes v tem smislu, seveda z drugimi besedami. O tem se lahko vsak prepriča iz pisave mariborske »Straže«, ki piše o sedanji »Narod* ni odbrani« oziroma o zakonu o za* ščiti drŽave na način, kakor so pi* sali klerikalci pod Susteršičevim vodstvom o Srbih in o takratni ju* goeloven&ki iredenti,
Nato piše »Reichspost«: Krna* lu po »osvoboditvi«, sredi navduše* nja zaradi izvršenega jugosloven* skega pobratimstva in obnovitve države Dušana Silnega, se je pričel transport hrvatskih in slovenskih oficirjev v Makedonijo, srbske čete
so zasedle slovenske in hrvatske dežele, zaprli so 600 oficirjev in uradnikov in skoraj vse hrvatske politike, ki so se v stari monarhiji upirali velesrbski propagandi. Ječe so se polnile z množicami političnih preganjancev, po vaseh so pokale puške srbskih orožnikov, svoboda tiska se je zatrla, državne mejo pa so skoraj hermetično zatvorili, da ne bi slišala Evropa klicev žrtev po pomoči Vsakemu naročniku evrop* skih listov se je zapretilo z ječo. Nadalje piše o mogočni Radičevi stranki, o komunizmu ter o majo* rizaciji Hrvatov in Slovencev s strani Velike Srbije. Nato napada zakon o zaščiti države in navaja iz njega posamne točke, ki jih ten* denciiozno zavija,
O vsem tem piše vodilni list avstrijskih klerikalcev s tako ne* sramnostjo, da je naravnost sramota za nemško žurnalistiko. Iz nači* na pisave pa je razvidno, da dobiva »Reichspost« informacije in navodila iz jugoslovenskih klerikalnih krogov. Ton »Reichsposte«, »Slo* venca«, »Straže«, »Hrvata« itd, je v bistvu eden in isti!
Končno pravi »Reichspost«, da tvorijo predzgodovino našega uje* dinjenja zarote, nemiri, veleizdaje in atentati ter pravi, da se morajo skriti pred svetom Scotua Viator, William Steed, Cheradame, Bone* fon in drugI ki so pripomogli do ustvaritve naše države. »Reicha« post« zaključuje: 2al, da so ta oo> kritja velikega praktičnega pome* na. Ta odkrtija kažejo, da ie v Ju* goslaviji politični krater, v katerem vre lava in pred katerim se mora Evropa čuvati,
In s takimi ljudmi, kf so zaldeđ sovražniki našega naroda, naše dr* zave, se družijo naši klerikalcil Zdi se, da bo treba temeljito preiskati obisti naših separatistov. Slučaj Gagliardl katerega napade na na* šo državo je priobčevalo naše k le* rikalno časopisje, govori dovolj jasno. Caveant consule«, kajti haba* burško*klcrikalna kaša šo ni pogU nila.
Politične uesti.
n
-v T
rx Ministrski predsednik Pašič. Beograd, 12. avgusta. (lav.) Včeraj je bila zadnja aeja ministrskega sveta, kateri je pred odhodom na odmor predsedoval še miru predsednik g. Nikola Paaio,
ss Pogajanja med demokrati in radikale! Zagrebška >Riječ< z dne 12 t. m. poroča iz Beograda: Danes so sa šetali radikalni in demokratski delegati radi pogajanj o določitvi delovnega programa. Radikalni delegati so izrazili željo, naj bi se najprej razpravljalo o vprašanjih, ki so v zvezi z delom narodne skupščine, potem pa so pojasnili svoje naziranjte o zakonu glede samouprave, invalidov, uradnižtva, pomoči poljedelcem, zaščite delavcev itd. katere bi morala sprejeti skupščina. Demokrat je so izjavili, da ostajajo pri svojem prejšnjem naziranju in da pristajajo na to, da se sprejmo ti zakoni Pogajanja se bodo nadaljevala jutri.
= Ia radikalnega kluba, Beograd, 12. avgusta. (Izvir.) Dosedanji ta>nik radikalnega kluba, minister M i 1 e t i Č je odložil svoje tajniške funkcije. Tajniške posle prevzame sedaj poslanec dr. Voja Janjič.
= Protič prične svojo akcijo, »Hrvat« poroča, da se Stojan Protič sredi t etra meseca vrne iz Rogaške Slatine v Beograd ter prične svojo politično akcijo. V prvi vrsti se bo potrudil, da osnuje svoje plašilo, Id bo izhajalo kot dnevnik. Tei svodi vesti dostavlja »Hrvat«: »Z ozirom na to je razumljivo, da so demokrati in radikale! odgodili svoja pogajanja do oktobra,« Naši klerikalci in hrvatski separatisti imajo veliko zaupanje v Pro-nča in se nadejajo, da bo vendarle nrl-šel Cas, ko bo Stojan Protič zopet splaval na površje. Toda nam te zdi, da je ta čas še zelo zelo daleč.
== Klerikalci m Stojan Protič, Beojrradska »Pravda« poroča: V Rimskih toplicah so klerikalci hoteli počastiti g. Stojana Protiča. Hoteli so mu pokazati svoje veliko prijateljstvo na ta način, da so mu priredili parado svojih Orlov. Niti Protič niti klerikalci pa niso računali s tem, da bodo pri tej priliki doživeli poučno demonstracijo s strani Srbov. V tem kopališču se nahaja okrog 50 srbskih rodbin iz vseh krajev. Vsi Srbi so ta trenutek demonstrativno zapustili kopališče in odšli v neko bližnlo vas. S tem so hoteli Dokazati da JC Protič ni predstavitelj srbske politike. Na Slovence (t. j. ; klerikalce) je ta demonstracija učinkovala naravnost porazno. Sedaj se po-I vsod že drunače govori o pomenu a. Protiča ln se ne pripisuje več tolike važnosti njegovim razgovorom z Radićem.   Simrakom   in drucun. Druai
dan po tem porazu Je g. Protič zapustil Rimske toplice ln se odpeljal v Rogaško Slatino, — Kako da »Slovenec« ni ničesar poročal o tel orlovski paradi pred Protičem? Ali Je bil Masko zares tako velik« da se je celo »Slovencu« zdelo najbolje, da o prireditvi popolriarna molči
a Zakaj se ne Izpopolni poslani« ško mesto v Parizu? Testa vprašanja smo se dotaknili že v včerajšnjem uvodniku. Tudi beofirradskl listi posvečajo temu vprašanju vso pozornost. Tako piše beogradska »Epoha«: »Od nenadne smrti dr. Vcsnlča sta potekla že dva in pol meseca, a njegovo mesto še vedno ni izpopolnieno. Nesporno le to velika pogreška naših merodajnih Činiteljev, ki se ne da z ničemer upravičiti Tudi takrat ne. ako bi Pariz za nas predstavljal bazo drugo ali tretje-vrstnih Interesov, nit! v tem slučaju bi se vlada ne mogla upravičevatl. kamoli v tem slučaju, ko se v Parizu lomijo vsa kopja in bije jo vse bitke. Brez kakršnihkoli vzrokov drži vlada to vaino pozicijo nezasedeno baš sedal ko višji interesi našega naroda zahtev vajo, da imamo tam našega najjačjega in najsposobnejšega predstavnika. Sestanek vrhovnega sveta, veleposlani-ška konferenca, reševanje albanskega vprašanja, razdelitev vojne mornarice in mnogi drugi dogodki ki se te dni odigravajo in ki se bodo odigravali v najbližji bodočnosti vse to so dogodki ki so z našimi naivitalnej?imi interesi tesno zvezani in ki se ne bodo več vračali na dnevni red. Nikdar se torej ne bodo več mogle popraviti Izgubljene prilike ln storjene pogreške. In prav tf važni dogodki, ki se nas tako zelo tikajo, zahtevado, da se mesto našega diplomatskega predstavitelj a v Franciji čim naj preje izpopolni z najsposobnejšim diplomatskim uradnikom, k! ga more v tem trenutku naša država postaviti na to mesto.«
=a Grehi naše Inteligence. »Jugoslovenski List« piše: Tudi po Napoleonovih vojnah je zavladala na svetu neznosna atmosfera, kakor sedaj, predvsem v Franciji. Tudi takrat so izginil« velike misli in velika čustva. Mesto njih je prišla vsakdanja vulgarnost ln plebejsko čustvovanje. Tudi takrat so v Franciji degenerirale stranke in skoraj vsak je zlorabljal politiko v svoie egoistične namene. Toda ravno takrat sta Viktor Hugo In Chateaubriand pokazala naraščaju nova pota. Francoska omladina vklJub dekadenci ni brezdo-movlnska. Zato se ni treba čuditi, če je tudi pri nas po svetovni vojni taka atmosfera, da se rudi pri nas čuti pomanjkanje dobre volje. Toda čudno Je, da ia v tem oziru naislab&» itUtaUgen-
ca, Zdi se, kakor da je naša inteligenca popolnoma bankrotirala moralno in r.acijonalno. Res je n. pr. da tiči vzrok naše nevolje v tem, da se medsebojno še dobro ne poznamo, toda ta vzrok ne bi smel veljati za našo inteligenco. Za jugoslovensko inteligenco je prava sramota, da je poleg nje mogoča *v narodu »čokorilovština« in da cvete »frankovluk« bujnejše nego kdaj preie. Pri drugih narodih, ki so se tudi vo.ie^ vali. inteligenca ni taka, temveč upliva na javnost s svojim moralnim vplivom in nacijonalnim prepričanjem. In pri nas? Za vzgled naj zadostuje: Na Hrvatskem smo imeli več političnih procesov, ki so odkrili zarote na korist Madžarov. Ali so ti procesi ogorčili našo javnost? Kakor da niso bili! Vsled malomarne inteligence postajamo indiferentni celo napram narodnim izdajicam. Tako globoko inteligenca drugih narodov ni padla. In naša n'Ia-dina? V Italiji je skoraj vsa univerzitetna mladina nacijonalna, tako tudi v Franciji, Angliji, na Irskem, v Nemčiji. Pri nas pa je v velikem številu anacionalna. Švedski kralj Gustav je rekel, da si ne more misliti mladeniča, ki ne bi bil za nove ideje, ki bi bil konservativen. Na vsem svetu vlada soparna atmosfera, pri nas pa še posebno. V notranjosti države so komunisti In različni separatisti, izven države so madžarske groinjes italijanske provokacije in albanski uporniki. Vkljub vse^ mu temu pa stoji naša inteligenca v ozadju, kakor da je brez idealov. Še
od nobene strani nI prišel glas za splošen sestanek med srbsko, hrvatsko in slovensko mladino, ki Še ni izgubila ljubezni do države. Plemenski šovinizem in ekskluzivizem sta delo Dunaja in Pešte. S propadom avstro-oerske monarhije naj izgine tudi plemenski razdor med Srbi,   Hrvati in Slovenci.
= V Kotom aretirani komunisti. V Kotoru so aretirali Adolfa. Muka. Ilijo Jelovica in Franja Blaho. Bili so takoj zaslišani in so razkrili vse delovanje tamošnje tajne teroristične organizacije. Muk je izjavil, da je vedel za atentat na ministra DraŠkovica v Delnicah, preden je bil atentat izvršen. Takisto je izjavil, da ie imela imenovana tajna organizacija dne 30. julija sejo, na kateri se je sklepalo o nadalj-nih atentatih. Razpravljalo se je o re-gentovem bivanju na Francoskem in pri tej priliki se je izvedelo, da se pripravlja v Franciji nov atentat na prestolonaslednika regenta Aleksandra. Ako bi ta atentat ne uspel, je Adolf Muk prevzel dolžnost, da izvrši nov atntat. čim se prestolonaslednik regent vrne iz Pariza.
= Italija zavlačuje izpraznitev Dalmacije. Iz Bakra poročajo, da so dospele na Sušak nove italijanske čete. kar naj bi pomenilo, da Italija noče izpolniti svojih obveznosti, ki lih je sprejela pri dogovoru med našo in italijansko razmejitveno komisijo. Na podlagi tega dogovora bi morala namreč Italija izprazniti 17. t. m. tretjo (kvar-nersko) zono s Sušakom.
Gospodarske oestl.
fleodresena domoolna.
— Interpelacijo slovenskih poslancev. Dr. Wilfan je podal v rimskem parlamentu nastopne interpelacije: 1.) Na pravosodnega ministra, ali namerava odrediti pri sodnih oblastih v Trstu, da ostane jugosl. jezik vrabi v smislu zak -nov, ki so pri nas Se vedno v veliavi, in da se na sedanjem stanju tta spremeni eičesar, dokler se ta zadeva ne uredi potom zakona. 2.) Na ministrskega predsjednika in notranjega ministra, da naj odredita, da se bodo reševale prošnje za potrditev društvenih pravil, ki so sestavljene v slovenskem aH hrvatskem jeziku, in da se ne bo več zahtevalo italijanskega prevoda. 3.) Na ministrskega predsednika in ministra za p ros veto, kateri razlogi zadržujejo otvoritev srednjih šol • hrvatskim učnim jezikom v Pazinu in Kastvu, Poslanec dr. Podgornik je podal v rimskem parlamentu tri interpelacije. Prva vprašuje, na katera zakonske odredbe se naslanja okrožnica goriškega civilnega ko-misarjata, poslana županstvom, da mora biti priložen vsem slovenskim vlogam odgovarjajoči uradno poverjeni italijanski prevod. Odredi naj se nemudoma, da so bodo v goriškem političnem okraju, kakor tudi pri vseh pokrajinskih oblastih vsi spisi in dopisi občinskih in drugih uradov sprejemali in reševali v slovanskem jeziku. Isto velja tudi za spise zasebnikov. Okrožnica naj se razveljavi. Druga interpelacija zahteva otvoritev slovenskih ljudskih sol v Istri in na Goriškem vsaj v novem Šolskem letu. Teh šol je 150. Tretja inter-pelacija vprašuje, kateri razlogi zadržujejo otvoritev slovenskega učiteljišča in slovenske gimnazije v Gorici, ki naj bi se otvorila vsaj v novem šoL letu na naravnem sedežu v Gorici, ki je glavno mesto dežele. Državni posl. Lav-renčič je interpeliral ministra za javna dela glede zboljšanja prometnih občil za Idrijo in to zlasti glede konečne zgradbe že projektirane c. iz Postojne ž« s c. Logateo-Idrija, Nadalje glede mesta Postojne, da se preskrbi e potrebno vodo za prebivalstvo in železnico s tem, da se izkoristijo izvirki pri Strani pod Nanosom; nadalje glede direktne zveze med Gorico in Postojno s podaljšanjem železniške proge Gorica-Ajdovščina do Postojne. Vsi poslanci so zahtevali na interpelacije pismeni odgovor.
— Gospodarska Skoda pri sklepanje razlastitvenih pogodb. Razlastila so se na Goriškem poses. nad 100 posestnikov v Anhovem, Ložicah. Skalah, De-sklah in na Gorenjem polju za zgradbo cementna tovarne na Anhovem. Lastniki zemljišč so morali vsled raznih groženj orožnikov, vsled zvijač in zahrbt-noeti odstopiti kvadratni meter zemlfe po 50 c en telimo v do 1.50 lir Tvrdka se je posluževala raznih nepoštenih sredstev in liudie so se vdajali pod težo sedanjih okolSčin, ki eo vse proti njim naperjene. V Vojščici na Krasu so morali kmetje odstopiti svoia zemljišča teb ničnemu oddelku kvadratni meter po 4 lire pašnike pa po 2 lire. — Tz tolminskih arozdov so izvozili oerromne množine l<^sa, ali kmetie š*e do danes niso dobili za svoj les nikakega plačila. Tako tiraio tujci slovenskega domačina r gospodaskor pogubo, proti kateri ni-<na s strani vlade nikake zaščite,
— »Goirpod»r*ko rapirlno nazadujemo«! Tako vzklika >Goriska Stražac. ki izvaja, da je novi režim slovenskemu gospodarskemu razvoju skraino nevaren. >Tu ne crremo nanrej, tu ne stoiimo In ne vzdržujemo svojeea gopooVrekega položaia. marveč rani dno nazadujemo!« ftpv&oina se Siri med ljudstvom, ne pretiravamo, ako trdimo, da nam v novi Iržavi preti gospodarski polom in ž njim seveda socifaJni, kulturni narodni. Volni odškodnina se spiob ne izpaftije. izplaruiejo *e samo posoiila na voino ?Vodnino. Vinska kriza le za goriško 3ež*»'o velika gospodarska kri^a na iploh. Brezno^lnnst se širi. To so snuki. da nafte lindtvo gospodarsko zelo trni. List zaključuje, d« ie obup ie dale? od slovenskees ljudstva kimh sedanjemu se neznosnemu gospodarskemu ooloaeiu. Uhoda ai išče v evoii pridno-
sti, svoji talentiranosti, mar!}. ti vztrajnosti in varčnosti. V teh lastnostih bo borba našega ljudstva na Primorskem zmagovita.
— Iz Gorice. Umrl je g. Ivan Pirje-vec, vpokojeni računski ravnatelj. Služboval je pri goriškem gozdnem in do-menskem ravnateljstvu. Svojčas 6o ga Nemci preganjali radi njegove slovenske narodnosti in lep dol svofega življenja je moral preživeti v službi izven svoje ožje domovine. Eden njegovih g. sinov je srednješolski profesor drugi je biblotekar v Ljubljani. — Akademič-no ferijalno društvo >Adrija< je imelo 24. pr. m. svoj redni občni zbor, ki je bil Jako dobro obiskan. Povdarjala se je valika važnost delovanja akademič-nih društev za narod. Društvo je prestalo vse sedanje težkoče, tako da bo moglo odslej zopet redno delovati. Predsednik društva je stud. jur. Josip Pavlin — >SokoIc v Kobaridu priredi 14. t m. Javen nastop s prostimi vajami, orodno telovadbo in skupinami. Kobariški Sokol fe izgubil tekom vojne vse telovadno orodje. Cisti prebitek je določen za nakup novega orodja. — V Prvačini bo dne 28. t. m. športna telovadna prireditev: plavanje, brzohoja, tek, skok v daljino in visino, metanje kamna, kolesarska dirka, javna telovadba sokol-skega naraščaja, proste vaje in druga telovadba sokokskih društev.
— Kake Italijani proslavljajo svoje padle junake. Dne 8. t m. so proslavljali v Gorici spomin na dan 8. avgusta 1916, ko je italijanska armada prvič zavzela goriško mesto. Posebno slavje je bilo na bojišču okoli Podgore. >L* Avvenire d'Italija« objavlja tem povodom na voj. min. odprto pismo, v katerem pavi: Na Podgori javni plesi! Na
frobišču junakov v kraju strašnega lanja! Moški in ženske, oblastva in različna zastopstva, vse je plesalo na oni zemlji, na kateri je umirajoči vojek svoje zadnje obupne solze ter slednjič bolestno vzdihnil, prodno se mu je vlila srčna kri. Visoki podpetniki plesalk so se vtiskali v zemljo, ki je sprejela zadnji poljub umirajočega vojaka, ki ga je pošiljal v trpljetifu materi in rodbini. Na mestu največjih žrtev so se sklepalo ljubavne zveze, so se dogovarjali lju-bimski sestanki, so se pripravljala pre-šetva. Vlačuge Italije — naprej! Spričo
Podgore danes   plešejo____Drugi, ki
tvorijo pošteno Italijo, ki se zaveda svojih velikih žrtev, obračajo poglede v stran, poln gnusa in nevolje, in pljunejo na tla....
— Peto  obletnico »osvoboditve«
nameravajo slaviti z velikim pomnom v Gorici. V prirejanju veselic so Italijani v resnici mojstri.
— Posrtvovalnsst Trfeičanov. Za istrske žrtve je nabrala >Edinost« že 122.697.85 lir, 1484.50 dinarjev, 1000 rabljev, 1 dolar in 110 mark. Jueoslo-veni, posnemajte Tržačane, darujte za >Jugoslovenako Matico«, mater zatiranih!
BirttiikoTi it neznana nnei.
Prijatelj našega lista nam piše.- V spominski knjigi šmerčeve gostilne v Mojstrani sem našel to-le Borštnikovo pesem, ki jo je spesnil 31. julija 1912.
Kdo ve, če še pripelje cesta
V t© solnčno kraje me nazaj, Če videl spet bom vsa ta mesta, Ki zanje gine duša zvesta —. Pa tebe, mali gorski raj?!
Če res za vedno vas ostavljam In zadnjikrat val gledam kras,
V slovo srčno vaa še pozdravljam Tn kličem vam, ko se poslavljam, Proseč vas — kličem na ves glas:
Vi čari moje domovine. Ti svet gora. ti svet planin, lepota vaša naj premine,
V morja potone globočine, Če vam gospod bo tujčev sin!
Ignacij Borštnik. Da otmemo to pesmico pozabnoati. Jo priobčujemo, saj veje is nje toplo rodo-Ijnbje, ki ga je v teh čudnih časih dal tako male.
Plačilni  aalofl o neposrednih davkih.
Začasni zakon o proračunskih dvanaj-stinah, ki je objavljen v »Uradnem listu* z dne 2. avgusta 1921, št. 00, ne nalaza davkoplačevalcem nikakih večjih bremen, »a-sprotno vsebuje posebno slede dohodnine ln plaćarine izdatno olajšave. Obenem pa iskuša s poenostavljenjem dosedanjih zakonitih določil kolikor mogoče pospešiti poslovanje davčnih ob!a.«tcv, da se na ta način zopet doseže kurentna odmera davkov, ki je tako v interesu finančne uprave, kakor davčnih zavezancev samih. Le iz teza vidika je presojati določilo navedenega zakona, ki odpravlja davčne plačilne naloge,
V nadomestilo davčnih nalogov bodo prvih 15 dni prlčetkom vsakega koledarskega četrtletja (to je od 1. do 15. ja.iuaria, od 1. do 15. aprila, od 1. do 15. julija in od 1. do 15. oktobra vsakega leta) pri davčnih uradih razgrnjeni na vpogled Izkazi za vse odmere, ki so se izvršile v pretečenem četrtletju.
Razgrnitev se bo javno razglasila po občinah itd. na način, da bo vsak davčni zavezanec pravočasno obveščen, za katere j davke so odmerjeni izkazi razgrnjeni in komu davek še ni odmerjen, da si prihrani pot ! v davčni urad. Vsak davčni obveztnec ho imel pravico, vpogleda ti le svojo osebo i zadevajoče predpisne podatke, za druge pa i le, če se izkaie z njihovim pooblastilom (ki Je kolka prosto), da jih sme zastopati v davčnih zadsvah, odnosno da sme v njihovem imenu vpogledati odmeml izkaz. Na ta način ie mogoče, da davčni obvezanci, osobito Iz oddaljenejših krajev odpošljejo v davčni urad vpogledat odmernl izkaz svojega zaupnika, da jih obvesti o viSini predpisa. Komur bi ne bilo jasno, na kateri podstavi se mu Je odmeril davek, lahko, kakor dosedai, prosi s kolka prosto vlogo davčno oblast naj mu priobči podrobno od-memo podlago. Z vložitvijo take vloge se prekine prizivni rok in prične osta'i rok zopet teči šele, čim se davčnem zavezancu dostavi rešitev.
Plačilni nalogi o dosedanji obliki se bodo tudi v bodoče vročevali onim davčnim zavezancem, katerim se bo prvič odmerila prldobnlna, rentnina aH dohodnina.
V tem zmlslu bodo postopala davčna oblastva pri davkih, ki se predpišejo za 1. 1921. in za poznejša leta. Komur davek za leta 1920 ln prejšnja leta še ni predpisan, bo o predpisu obveščen s plačilnim nalogom v sedanji obliki.
V zvezi z odpravo plačilnih nalogov so se preuredila tudi določila o prizivnem roku. Ta je določen pri davkih, katerih odmera se priobči davčnim zavezancem z razgrnitvijo odmernega izkaza s 15. dnevi po preteku roka za vpogled. Ker bodo odmeml izkazi razgrnjeni na vpogled od 1. do 15. prvega meseca v vsakem koledarskem četrtletju, bodo prizivni roki potekali 30. januarja, 30. aprila. 30. julija ln 30. oktobra vsakega leta; za plačilne naloge, ki se dostavijo o predpisu davkov za prejšnja leta ali v drugih izjemnih primerih do konca septembra t 1., velja še dosedanji 30dnevni prizivni rok; od 1. oktobra it. I dalje pa se skrči ta rok na 15 dni, ki se bodo računali od dneva, ki sledi vročitvi.
Sedaj za Slovenijo uveljavljeni način razgrnitve odmernih izkazov je bil v nekaterih pokrajinah naše kraljevine že do-sedaj običajen in se udomicil brez vsakih težav. Upati je, da se udomaći čimpreje tudi v Sloveniji, posebno ker se je odmera kontingentirane pridobnine in dohr dnine izročila zopet v roke davčnim komisijam, v katere volijo polovico članov davčni zavezanci sami.
— gDobava desk v različnih di* menzijah. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje po* tom natečaja dobave desk, in sicer 20 m* javorovih, 15 m8 hraškovih, 10 m3 jesenovih, 137 ms smrekovih, 250 m8 brinjevih, 60 m8 orehovih, 60 m3 bukovih in 45 m3 brezovih desk v različnih dimenziiah, fran* ko ena izmed železniških postaj omenjenega ravnateljstva. Ponudb be, odgovarjajoče predpisom in po* gojem, je posiliati Ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu v za* pečatenih kuvertih z nadpisom: »Ponudbe za rezani drveni mate* rijal broj 22.143*1 ex 1921« do naj* kasneje 25. avgusta 1921 12. ure opoldne. Spisek dimenzij h gorina* vedenim količinam je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtni* ški zbornici v Ljubljani. Istotam so na vpogled tudi podrobnejši po* goji.
— z Razpisana dražba ovsa. V uradu kr. drž. zavodov za konjerejo v Zagrebu, Opatička ulica 6/1. je na dan 17. t. m. ob 10. dopoldne razpisana iavna licitacija za nabavo ovsa: za žrebamo v Kutjevu, postaja Pleternico pri Požegi 800 met. stotov, za konjerejsko postajo Stančič - Stakorovac, postaja Du-roselo 1800 m stotov. Pravilno koleko-vane ponudbe s položitvi:o 10% kavcije Je vložiti pri gorenjem uradu.
—g Izvoz SuUJaaskH vta. talita silno trpi, ker je fo v mi motno padel Izvoz laških vin. Potom pogodb skn<s sedal j talija, da si pribori znnanil trg. Tako je sklsufa s Čeiko pogodba ds sme letno uvoriti !C0 "00 hI navadnega vina. !5fH) hI marzafe. fOOO vermuta m milijon hutilik raznega vina ludi s Švico 'e sklenila Italija dogovor, da JI Js dovoljen omejen uvoz vin Se ved* ra vse to Se dolgo ne zadostite. Zato se trudi v»s-da, da si pribori avstrijski m rcKski trg. Ne bilo bi napično, če bi tudi nafa v, j da krepko skrbela za izvoz na*!h vin
— g Srebrni drobiž v Rml|i. Iz Moskve poročajo, da so že pričeli s kovanjem srebrnih novcev. Dnevno izdelajo 60.000 komadov srebrnih rublov. V kratkem pričnejo s kovanjfcm srebrnega drobiia po 50 kopejk.
BORZE.
—d Zagreb, 12. avgusta. Devize: Berlin 205—206, ItaJija 728— 733, London 612—614, Newbork kabel 105—167, ček 164.50—165, Pariz 1310—1320, Praga 207 do 208.50, Švica 2825—2835, Dunai 16.-10 do 16.85. Valute: Dolarji 163.75—164 ru. avstrijske krone 18—19. carski rublji 10 do 23, napoleondori 580—585, nemške marke 209—211, italijansko lere 721—726, souvc-reigni 6S0—700.
— g 2ivinj3pi semenj v Mari* boru. Na zadnji živinski semenj je bilo prignanih 185 volov, 18 bikov, 253 krav, 14 telet. Cene so padle. Cene: plemenski voli 13—16 K v'u ve teže. polpitani 11—13 K, biki 5—10 K. krave 6—13 K. teleta 6—1(1 kron. Na semnju je bilo 110 glav kupljenih za Italijo.
— g Znižanje cen mesu v Mariboru. Iz Maribora nam j avl j n* jo: Z ozirom na padanje cen živi* ni je odbor za maksimiranje cen sklenil določiti sledeče cene mesu: meso I vrste 18—20 K pri govedi težki nad 500 kg. 14 K za kg pri go* vedi, težki pod 500 kg. Cene velja*
I jo od 16. t. m. dalje. Telečje meso po 10 K, zadndii del 12 K od 22. t. j m. Cene veljajo od gorenjih dni j dalje vsled tega, vsled tega ker so j nekateri mesarii nabavili znatno i množino živine še no starih cenah.
— g Semej v Mariboru. Maris bor, 12. avgusta.   Na današnji se*
; menj je bilo prgnianih 219 prašičev Cene so padle. Prašiči stari od 6—8 tednov 3—400 K.
—g Tovarne za kmetijsko *trojo in municijo. Iz Beograda poročaio: Kcnzorcij »Omnium - Serb« Je zaprosil pri vojnem ministrstvu za koncesijo v svrho otvoritve treh tvornlc v naši državi za Izdelavo orožja In municije. V teh tvornicah bi se poleg orožja in municije Izdelovalo tudi kmetijsko orodje. Pogoji, ki jih le konzorcij predložil, se zelo ugodni.
— a* Za prepoved uvoza barv ln kemikalij v Ameriko. Amer. vojni tajnik zahteva od senatno finančne komisije ponovno prepoved uvoza barv ln kemikalij v svrho zaščite kemične industrije, ki lahko koristi ga časa vojne z izdelovanjem plinov in eksplozivnih, snovi.
—g Mednarodni semenj vzorcev r Trstu. Da pride čirn več ti:jcev na ta ?emeni, je vlada odredila, da naj dajo lc£kt konzulati potrdila na potnih listah fimpr^je. Od 1. do 25. septemVa se rTača rlstim v papirnatih ln ne / zlatih Urah.
— Znižanje izvozne pristojbino na češkoslovaške gospodarske strnfe. Iz Prage Javljajo, da je vlada znižala za i/« % fakturne vrednosti izvozno pristojbino za vse gospodarske stroje ln orodje.
— g Zvišanje cen premoga v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da so prodajalci premoga vsled slabih razmer zvišali ceno premoga za 184 K pri meter-skem stotu.
—g Rudniki v Čraizorl. Min.strstvo za Šume in rude je izdalo naredbo, ki bo pospešila preiskovanje rudnikov v črnigorl. V to svrho se bodo dale različnim Institucijam In zasebnikom posebne koncesije.
— g Direktna pomorska proga Hamburg — Anvers — G niz — Reka. Parobrodarsko dmšt. Adria na Reki je vpostavilo gornjo di* rektno progo in naznanja intere* sen tom importerjem ter eksporter* jem, da so zastopniki tega društva: Spielmann & Cie., Luisenhof — Hamburg za Hamburg, nadalje Ar-man do Farina 9, Quai aux Char* bons, Anvers, za Anvers in Banaz & Rusko Gruž in Dubrovnik.
—g Orijentalni trg v Bratislavi otvorleo, Ob ogromni udeležbi je bil v soboto v Bratislavi otvorjen orijentalni trg. Predsednik bratislavske trgovske zbornice posl. Kornel Svoboda ie v svojem slavnostnem govoru poudarjal, da edina cesta po Dunavu bo omogočila, da se poglobijo ožji politični stiki male entente na naredno-gospodar-skem polju In da se v Bratislavi ustvarja veliki NižnjI Novgorod srednje Evrope, ki Ima služIti brez Imperialističnih ciljev za Izpadna vrata češkoslovaške gospodarske ekspanzivnostl. Minister za Slovaško dr. Mičura je pozdravil acastopnike Jugoslavije in Romunije, kakor tudi zastopnike madžarske trgovine. Minister dr. Hotowetz je poudarjal vsenarodni pomen bratislavskega ori j en tal skega trga
— ji Nakup sena: Komanda dravske divizijske oblasti razglaša da potrebuje za Ljubljano, l,O0O.00C kg, za Maribor 900.000 kg. za Ptuj 50.000 kg, za Celje 30.000 kg in za Slovensko bistrico 30.000 kg sena. Seno mora biti v balah po 50 do naj* več 60 kg. Ponudbe sprejema vsak dan in sicer pri divizijski inten* dan turi v Ljubljani, pri komandi vojnega okrožja v Cel i u in pri ko* mandi mesta v Slov. Bistrici do 12. avgusta opoldne ter pri komandi vojnega okrožja v Mariboru in pri komadi mesta v Ptuju do 13. avg. opoldne. Pogoji so razvidni pri oz* načenih vojaških uradih.
—C Razpis dobave dr* za ravnateljstvo državnih iefznic v So bo (I jI. Dne 31. avgusta t 1. se bo vrllla efertna pismena licitacija za nabavo 1000 vagonov (20.000 m*) prvovrstnih bukovih, nrastovTt tU ga-brovih drv v pissrai ckonomota državnih železnic v Subotici. Ponudbe Je pcsJati na ta ekonomat naika*ncte do dne 3t. avgusta do 12. opoldni. I*obavni razpis in pege ji so interesentom na vpog.ed v pisarni trgov-
1 fttfi in obrtniška ibomica K UubUaai* _
Dr. R. K.:
Industrija v mszlšlil Solini, ii.
Ravniška jeklama je edina v naši kraljevimi, ki izdeluj;? tako* zvano žlahtno jeklo. Vsi pogoji bj bili dani, da postane njena vloga v tuzemski industriji velevažnn. Ker proizvaja jeklama r.)
irano jeklo za kolesna
vzmeti za vozove in
va ;< -ne,
ne«
obroč j a, iz> se*
strelke in dele izstrelkov, i. se, kirc. motike in druco orodje; b) locirano martinovo jeklo na primer manganosilicijsko jeklo za avtomo« bilne vzmeti, niklovo in kromnikkv vo jeklo za konstrukcijsko delo, po» sebne vstrajnosti v avtomobilni in letalni industriji, nadalje v.olframo* ve jeklene cevi za puske itd.; c) drugovrstno martinovo jeklo za orodje (kladiva, žlebe, matrice, dle« ta in nože za obdelovanje železa, orodje za obdelovanje lesa, svedre za rudo in za rezila, azzalonsko in bresciansko jeklo; d) nelckjirana to* pilniška jekla (Tiegclstahle) vseh kakovosti, na primer za kovna tob kala, stružna železa, pile, dleta, vrtilne nože, nože za papir in to* bak, graversko orodje, svedre za kamen, brivna rezila: e) lc£iranO topilniško jeklo, wolframovo, kro# movo, molibdenovo, van adi j sko j«s# klo za brzovrtilne nože najvišje trajnosti, za navoj na vrtala, kladi* va, samokove, prebijalnike, za nvi tomobilne osi. valjavce, zobna kole« sa, ventile itd., je jasno, da je pri* čakovala od pripadnosti k naši dr* žavi dobo novega poleta in procvU ta, svesta si, da ie kos vsem nr.lo* £am, ki bi se stavile nanjo. A žal, prišlo je ravno narobe, podjetje sto« ji pred trenotkom, ko bo sploh nc« halo obratovati.
Demarkacijska crta in pozneje jugoslovensko * avstrijska meja in prepoved izvoza, ki je bila nrcdos* go v veljavi, je odvzela jcklarni glavno razpečevališče za orodno konstrukcijsko in drugo jeklo, zato je bila primorana, se prilagoditi iz* delovanju proizvodov, ki bi se za« mogli razpečavati tudi v naii kraljevini.
V term trenotku pa ffe nastopila konkurenca industrije železa in je»
kla iz Nemčije in Avstrije, ki pro* ducira pod dosti ugodnejšimi po* goji kakor naša podjetja, ki zamo rejo dobivati surovine iz inoz$n> stva le po oderuških cenah.
Zastopniki kovinske industrije v državi med njimi tudi jeklama na Ravnah, so se opetovano obrnili na osrednjo vlado za zaščito in pomoč a vedno zamanj in navzlic anke* tam v Ljubljani in Beogradu nudi vlada industrijalcem samo 7% ca* rinsko zaščito računano od vredno* sti inportiranc.Lia blaga. Pri visokih cenah sirovin in pri mezdah, ki jih dobiva z ozirom na neznosno draginjo pri nas delavstvo, je ob tako nizki carinski zaščiti za našo kovin* sko industrijo vsaka konkurenca z inozemstvom onemogočena. Se za državna podjetja se naročuje rajši od zunaj, ker pridejo naročila nekaj odstotkov cenejša kakor pri doma* čih tovarnah. Očividno priznava vlada potrebo zaščite samo pri žitu, ker nam ne privošči cenejšega kru* ha. Naša industrija od katere živi na stotine in tisoče pridnih in po* štenih družin, pa naj propade.
Jeklarna v Ravnah je bfla prt* morana odpustiti precejšnje število delavstva, katero so potem izšel ju* je v Avstrijo. Vzdržuje pa vendar še v svojo škodo veliko več delavcev, kakor jih more normalno zaposlo* vati tako da znaša deficit že na mi* lij one in da izjavlja lastnik grof Vincene Thurn Valsassina, ki je optiral za naše državljanstvo, da bo do konca leta ves obrat ustavil, ako se razmere in politika vlade no spre* mene.
Zopet bo v najkrašem času od» puščenih mnogo delavcev. Razme* jitev je pred durmi, meja blizu, ne« zadovoljstvo med prebivalstvom rase. Treba je biti res idealen patri* jot, da se zamore braniti državo, ki tako postopa proti svoji lastni ko* risti in proti koristi ljudstva. Misli* li bi, da odstotek, ki se prihrani pri uvozu ni toliko izdaten kakor zaslu* žek, ki ostane v deželi in druge udobnosti, ki jih nudi domača in* dustrija državi in prebivalstvu.
Ali naj bo res oevobojenje 31o* vencev in Slovenije izpod tujega jarma obenem propast njene inau* strije in njenega blagostanja? Sko* raj se zdi, da ji je namenjena ta usoda, ako naj vzamemo resno čla* nek načelnika Savica v ministrstvu za trgovino in industrijo v beograj* skem »Trgovinskem glasniku«, ki zahteva, da je treba železarne v Slo* veniji demontirati fn jih prenesti v Prijedor (Bosna), ker so pri nas pre» več eksponirane in bi se v vojnem stanju z fiilvp? m autflo "^lnitj*.
stran. 4.
»SLOVENSKI NAKOu-, anc I4. avgusta it*>l
Stev. 181.
Človeku se krči srce, ako čita tako državno modrost. Cel svet mi« sli sedaj na mir, na obnovo notranje konsolidacijo, če dosežemo to, bo* 2lo sigurne tudi nase meje in za in« jdustrijo se ne bati Upajmo da se na šim oblastvom in posebno našemu novemu pokrajinskemu namestniku posreči, spraviti vlado v Beogradu do spoznanja, da bi bila usodepolna
zmota, prisiliti jeklarno na Ravnah, ki nas lahko osvobodi glede jekle* nega orodja in drugih jeklenih po* trebščin odvisnosti od tujezemstva in ki je tudi za našo armado neprecenljive vrednosti, do tega, da usta* vi obrat. Se je čas, da se podjetju pomaga, a treba je hitre a jasne odločnosti, pa tudi smisla za obmcj* ne kraje.
Pariška moška moda.
Če se piše o menil, se navadno govori o ženski modi, zakaj se enkrat ne bi tudi kaj napisalo o moški modi? Število ženskih modnih žurnalov je legion, moške lahko sešteješ na prstih ene roke. Kakor pariška ženska moda vlada ves svet tako si je začela tudi pariška moška moda polagoma dobivati privržencev in dela ostro konkurenco londonski moški modi.
Pri opisu pariškega genta začnimo spodaj, pri čevljih. Ce gre na deželo, nosi nizke bele čevlje, bodisi iz plama, bodisi iz usnja, kakor pač dovoljuje mošnja. Beli čevlji in črne nogavice, to je »grand chic«. Vedno zakon kontrastov!
Po Parizu m v mestu se samo ob sebi ranljivo ne nosi belih čevljev. Priljubljeni so črni in rmenl čevlji, ki se menjalo z oziram na barvo neba. Podolgasti čevlji so definitivno nadomestili široke angleške, Id so popolnoma nemoderni. Izven rabe in proskribirani so istatako čevlji z gumbi, čevlji z zgornjim delom Iz suknja se nosilo vedno, a v sredi so zvezani s tako tenkim in nevidnim trakom, kakor je le mogoče Nogavice se nosijo v vseh barvah. Enobarvne, na široko preprečene s tenkimi črnimi črtami so najbolj »srnam. Če pa nimate dovolj denarja, da si jih morete kupiti Iz svile, potem nikar ne nosite tako kratkih hlač, da bi se videle nogavice, če ■oge prekrižate. Dandanes se »chic« človek spozna po nogavicah. Brezdvomno so radi tega vedno tako drage.
Spodnje hlače In trikot morajo bft! ve-eao Iz enakega blaga Navadno se nosijo Iz svile aH bele svilnate mreže z rmenimi ali modrimi črtami, ali pa enostavne enobarvne, od rmeno - rjave do svetlo-1jo-!!časte barve. V našem športnem času ie smejo spodnje hlače segati dalje kakor malo čez koleno ln spominjaio tako na hlače atletov. Trikot se nosi vedno brez lokavov, kakor ga nosijo športniki.
Od vsega perila pa je najvažnejše m brezdvomno najtežjo in oajdellkatnejšc izbrati srajco.
Košulja, kf je vedno Izključno bela za večer k smokingu ali fraku, mora biti na-
sprotno barvasta ali črtasta čez dan. Srajce s široko odprtim vratom Iz luknjičaste tkanine aH platna se smejo nositi samo na deželi ali pa pri tennlsu. Meščani so ostali zvesti srajcam z ovratniki, ki so iz istega blaga torej takorekoč srajco podaljšajo in nadaljujejo. Trdi ovratniki se mehkim vedno bolj ln bolj umikajo. Rokavi srajce pa ne smejo moleti iz rokavov suknje.
Kravate se morajo nositi svetle ob solnčnih dnevih in k svetlim oblekam, v temnih barvah pa ob drugih prilikah.
Na glavo pa nikdar in nikar ne čepice! Danes je to čisto nemogoče. Klobuk Iz mehke klobučevina s širokimi zavihanimi aH ozkimi ravnimi krajci, z ozlrom na to, Je-li vaš obraz okrogel ali fin in podolgast Melona (halbcilinder), kadar dežuje ln girardi iz fine s'ame in debelimi krajci ob solnčnih dnevih, ali pa ravno obratno, Če hočete biti kaj posebnega
Kar se tiče ostalega: bele usnjene rokavice za zvečer, za gledališče aH »dan-cing« (ples), raznobarvno usnjeno rokavice v vseh nijansah; rmene za potovanja in obiske, zelo svetle, sive ali svetlormene za vse druge prilike.
Palica se nosi z zlatim ali srebrnim jabolkom. Palice z zavitim ročajem so Izginile, palice z usnfato vrvico bodo polagoma prišle iz mode. Dežnik Je antiele-gantno orodje, s katerim se gentleman na noben način ne sme oborožiti. Samo dežni plašč je dopuščen, toda mora biti iz gabar-dine in ne iz kavčuka.
V prstan! se ne nosijo več kamni. Kdor Ima dober okus, nosi samo prstane Iz masivnega zlata in izklesane. Tudi verižice za ure so izginile. Edino priveski iz črne svile, na katerih visi zlata medalja, se smejo pritakniti na kronometer, ki Je izredno ploščat Kar se tiče kravatne iglo. Jo ostal lep, fin biser višek »ehlca«.
Z vsem tem, kar sem vam pisal ln s prav debelo denarnico, ki vam dovoli, da si omislite vse to z lahnim nasmehom, boste »chic« In greste lahko Uanirat na velike pariške boulevarde.
Klerikalci Izvali Izgrede 11 Slnfu.
Kako se obuarnjeS legarja In grlic
w Bodi vedno snažen in umit; pred vsako jedjo in kadar prideš s stranišča, si umij z vodo in milom roke; ne primi nikdar jedi z umaza* no roko.
Sadje moraš vedno dobro umi* ti in olupiti predno ga zavžiješ, isto* tako moraš salato dobro umiti.
Pazi strogo na na snago v hiši in okolu hiše; stranišča in gnoji* šča je treba večkrat dobro posuti z živim apnom.
Ne hodi v hiše, kjer leži bolnik bolan za tifusom ali grižo, dokler ni ozdravljen in ni hiša razkužena.
Bolnik mora ležati vedno sam v svoji lastni sobL
V to sobo ne sme stopiti nihče Hrugi kakor samo oseba, katera streže bolniku.
V bolniški sobi mora biti vedno pripravljena:
a) posoda s 3% lizolovo razto* pino (2 žlici lizola na 1 liter vode), v kateri si mora oseba, ki streže bolniku, vselej umiti roke, kadar se je dotaknila bolnika, postelje, nočne posode itd.
b) posoda z živim apnom, ka* terega se primeša eno dobro pest odpadkom bolnika; kajti v blatu ln vodi se nahaja največ povzročite* ljev tifusa in griže.
Vsi prebivalci okužene hiše mo» rajo uživati samo kuhana jedila in piti samo prekuhano vodo.
Pokončavati se mora muhe in drugo mrčes, katera prenaša kali bolezni od nesnage na človeka in jedi.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro.
Jngoslouenska razstaua v Heui Yorku.
Dne 29. oktobra t 1. se bo vršila v Kew Yorku otvoritev razstava priseljenih narodnosti pod imenom >Američana Making>, pod pokroviteljstvom oddelka za prosveto države in mesta New York. Razstava, ki bo v velikanski dvorani vojašnice 71. polka na Park Avenue in 34 ulici, bo trajala do 12. novembra.
Namen te razstave je, pokazati polom nazorno razstave in nastopov važnost poddinih narodnostnih skupin v iArneriki za zgodovinski, gospodarski in kulturni razvoj Združenih držav.
Dvain trideset narodnostnih skupin je bilo povabljenih na sodelovanje, med njimi tudi Slovenci, Hrvati in Srbi, katerim je bil odkazan poseben paviljon. V to svrho je centralni odbor povabil lokalne Jugoslovene na sodelovanje in je bil sestavljen pripravljalni odbor, ki je začel nabirati potrebni materijal in zanimati Jugoslovene po vsej 'Ameriki za to razstavo. Na sestanku june 11. julija je bil jugoslovenski od-delek definitivno organiziran in izbran
sledeči eksekutivni odbor:
John J. Grgurević, predsednik;
R. F. Hlača, podpredsednik;
dr. A. H. Moonev, podpredsednik;
Ivan radinec, tajnik;
nadalje Levo Zakrajšek, Ignac Hude, Artur Nikoborić in dr. Jožo Podnje. Osnovani so tudi razni posebni odseki.
Po dosedanjih načrtih utegne biti Jugoslovenski paviljon Jako zanimiv. Zlasti bodo jugoslovenski sadjerejci in ribiči v Californiji dali razstavi interesantno lice; ravno tako dalmatinski >oštrigarjic na jugu. Iznajdbe naših izumiteljev bodo zavzemale odličen del razstave. Nazorno sto bo pokazala udeležba našega delavstva v po edinih ameriških industrijah. Interesantno za Amerikance bo delovanje slovenskih pijonirjev v Mlchigan in Minnesoti. Umetnost bo zastopana po slikah, vozilih, čipkah, narodnih nošah itd.
Pojasnila daje: Mr. Ivan Mladinec, 15 West 87th Street, Neir York City,
POTNI LISTI IN DIREKTNE VOZNE KARTE.
—d Dunaj. 10. avgust*. sPolitlsche Korreapond enz« doznava iz Ženeve; Zveza narodov je pred nekaj časom pozvala vlado, naj se izjavi glede sklepov, katere jo sestavila konferenca zveze narodov meseca oktobra 1920 v Parizu in ki se tičejo notnih listov In carinskih predpisov ter direktnih voznih kart Gre za zenostavljenje predpisov pri prestopitvi državnih mej in pri podeljevanju potnih vizumov. Večina vlad je že odgovorila in to v splošno zelo ugodno. Posvetovalna in tehnična komisija za promet ln tranzit ki se je dne 25. julija t. 1. sestala v Ženevi, je proučevala te odgovore ln ugotovila, da je nekaj držav že uveljavilo del ukrepov, katere je priporočila kon-
aa potna Ust*
GAGLIARDI SE VEDNO V GRADCU.
wb Gradec, 13. avgusta. (Irv.) Vaš dopisnik je izvedel na mero« dajnem mestu, da se vodja hrvat« skih emigrantov In renegatov Man« ko Gagliardi še vedno nahaja v Gradcu. Sploh ni bil aretiran. Bila je le hišna preiskava; o uspehih pa se varuje stroga uradna talno**. Na prošnjo jugoslovenske vlade le dunajska vlada zaprosila liste, da varujejo o vsej zadevi strogo tal* nost. H gorenji vesti pripominja* mo, da je nekatero časopisje apo* diktično in z vso gotovostjo poro* čalo, da so GagUardija ie pripeljali
Provokacija klerikalcev. — Frančiškan Kotaraš uprizoril napade. — V cerkvi najdeni noži in revolverji. — Kotaraš in dr. Cinder aretirana.
protidržavni elementi. Nahujskani
Službeno potovanje kr. pokr. namestnika.
— Split, 10. avgusta. Iz Sin i a poročajo, da je prišla v nedeljo tja v propagandistične svrhe neka družba z urednikom klerikalne »Narodne Politike« iz Zagreba in neko gospodično Bedekovićevo. Ob običajni šetnji je stala pred ka* varno tudi omladinska skupina. Klerikalni urednik je, ko je zagle* dal omladino, provokatorično vzkli. knil: »To je tista fašistovska dru* hal!« Na to razžalienje je stopil k njemu omladinec Pavič in ga uda* ril. Pavić je bil takoj prijet in gla* varstvu se je silno mudilo, da ga je nemudoma obsodilo na 14 dni zapora. Nato je bil čez dan mir, zve* čer pa je bil Sini pazorišče dogod* kov, katere je izzval gvardijan sinj* skega samostana, znani denuncijant in intrigant Kotaraš. Poklical je v Sinj nekaj kmetov iz Glavice, ki so prišli oboroženi. Klerikalc so imelii sestanek, na katerem so bili tudi kmetje. Ko so se vračali jih je ob* činski upravitelj pozval, naj gredo naravnost do samostana, kamor so bili namenjeni. Na trgu pa je prišlo do prerekanja, ko so nekateri omla* dinci   klerikalcem očitali,   da so
kmetje iz Glavice so začeli metati kamenje. Padel je tudi strel iz sa* mokresa. Ko je bila situacija kri* tična, je prišla policija, na kar so Glavnicam odhiteli v varstvo samostana, od koder pa so preko og* raje začeli metati kamenje na Li* vanjsko ulico. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Nato je izšlo vojaštvo in blokiralo samostan. Orožniki so iz* vršili v samostanu preiskavo in na* šli nagromadenega mnogo kamenja nekaj palic, nožev in revolverjev. Pri dveh kmetih so našli dva samo* kresa in en velik nož. V kapeli so dobili dva velika revolverja in en mesarski nož. V koru cerkve sta bila skrita dva oborožena kmeta. Jasno je bilo vsem* da je te dogod* ke izzval predstojnik samostana Mi jo Kotaraš, ki je bli aretiran skupno z dr. Cindrom. Odvedena sta bila v splitske zapore. Potem je zavladal v mestu mir. Vojaštvo jc konsignirano. Urednika »Narodne Politike« in gdč. Bedeovićevo so spremili z eskorto na kolodvor, da sta se odpeljala domov.
Proti teprazoltoi Baratsje.
V Pečuhu splošna stavka.
— d Pečuh, 12. avgusta. V znak protesta proti evakuaciji Baranje se je tukaj razglasila generalna stavka. Po mestu se pomikajo ma* nifestacijski sprevodi, katerih se udeležuje okoli 30.000 meščanov in delavcev, ki protestirajo, da se na*
Državni dolgou!.
še oblasti in vojska umikajo iz Ba* ran je. Prebivalstvo se nahaja v naj* večji razburjenosti. 20.000 delavcev je izjavilo, da se bodo do konca in z orožjem v roki borili, da ne pn» dejo pod madžarsko oblast. Pri manifestacijah so se pripetili dva ali trije manjši incidenti, ki so jih povzročili Horthvjevi agenti.
— Beograd, 13. avgusta. (Izv.) Direkcija državnih dolgov ie sedaj sestavila natančni pregled vseh predvojnih in medvojnih dolgov, ki obremenjujejo celokupno naše kra* ljestvo. Dolgovi znašajo 3 mil j ar đe 456 milijonov frankov, 40 milijo* nov dolarjev, 327 milijonov avstr. kron, 1 miljardo 306 milijonov jug.
kron in 639 milijonov dinarjev. Od
predvojnih dolgov odpade na Bos* no in Hercegovino 250 milijonov K. na Hrvatsko, Slavonijo 403 milijo* ne na Slovenijo 82 milijonov in na Dalmacijo 4 milijone. Vojni dolg Srbije znaša 936 milijonov in 1 mi* lijardo in natura.
Urhounl snel,
Razprava o gornješlezijskem vpra* šanju. — Vprašanje se izroči v raz* sodbo Zvezi narodov.
— Pariz, 12. avgusta. Konferen* ca nadaljuje razpravo o gornješJe* zijskem vprašanju. V splošnem prevladuje italijanski načrt, po ka* terem naj se prisodi Nemčiji indu* strijski trikotnik. Nemcem naj pri* padejo industrijski kraji Bvtom, Zabrze, Gliwice, Tarnowice, Kato* wice in Kralowska Shuta. Vsi ti kraji so važna industrijska sredi« šča. Poljakom nasprotno pa bi bili prisoj eni industrijski kraji Kochlo* wice, in Kralowska Lhuta, Vsi ti ce in Mislovvice s svojimi rudniki in bogatimi cinkarnami. Angleško* italijanskega načrta Francija še ni sprejela.
Zanimivo je dejstvo, da je v vseh zgoraj omenjenih krajih do* bila Poljska 260.000, a Nemčija 280 tisoč glasov. Neznatna večina ne more opravičevati priključitve teh industrijskih krajev Nemčiji. Po gorenjem načrtu bi pripadlo devet desetin industrijskega trikotnika Nemcem,
— d Pariz, 12. avgusta. Vrhov* ni svet je sprejel nastopno določ* bo: Vrhovni svet sklene, preden se odloČi glede razmejitve med Nem* čijo in Poljsko v Gornji Sleziji, da v smislu člena XI. § 2. pakta Zveze narodov predloži težkoče, ki jih povzroča razmejitev, svetu Zveze narodov, katerega naproša, naj mu sporoči svoje naziranje o razmejit* veni črti, katero imajo ugotoviti zaveznšike in pridružene države. Z ozirom na položaj v Gornji Šleziji se naproša Zveza narodov, naj smatra to zadevo za skrajno nujno.
ANGLIJA IN FRANCIJA.
— London, 13. avgusta. Uteme* ljitev Lloyd Georgea glede njegove ga odhoda iz Pariza zaradi poga* janj z Devalero ni povsem verjetna V političnih krogih razmotrivajo politični položaj tako, da Angliia odločno nasprotuje francoskemu načrtu glede delitve Gor. šlezije. Anglija je mnenja, da obstoja med Francijo in Poljsko tajna pogodba. Angleška javnost se zavzema za Nemčijo.
NEVIHTA.
Na Tirolskem velika Škoda in žrtve.
— Ljubljana, 13. avgusta. Včeraj ob 2. popoldne je začel ba* rometer nenadoma hitro padati in je padel na 736 mm. Termometer je kazal 30° C. Ob 4. popoldne je nastala kratka nevihta, ki se jc po malem spremenila v lahen dež. Spr* va je bila nevihta zelo močna in jo je ponekod spremljala za bob de* lela toča. Dež je zelo ugodno vplival na polje.
— Maribor, 12.avguta. Orog 1. popoldne so se pojavili znaki ne* vihte. Okoli 4. je začelo deževati Dež je bil zelo blagodejen.
— d Bolcan, 12. avgusta. Eisack in Tinnebach sta radi nevihte v go* ran stopili čez bregove. Voda je odnesla seboi velike množine lesa. Klausen je preplavljen. Kakih 20 hiš je porušenih. Doslej se je vtopilo 5 ljudi. Govore pa, da le več člove* ških žrtev. Škoda v tinnebcški do* lini je zelo velika. Tridentski guver* ner je prihitel z vojaštvom na po* moč.
— Dunaj, 14. avg. (Izv.) Včeraj je vročina na Dunaju dosegla vrhu* nec. Opoldne jc znašala vročina 39c Bilo je tekom dneva mnogo nesreč. Zvečer okoli 6, je nastala velika ne* vihta.
STRELJIVO ZA GRŠKO.
t-5 DruiH 12. avgusta. (Izv.) Med ssatopniki Grške in akcijsko družbo Enzensfeld-Hirtenberg so vrše pogajanja radi dobave težke in lahke municije za Grško.
DR. HAINISCH VRVE POSET DR. MA8ARYKU.
Prag*, 12. avgusta. (Irr.) 'Avstrijski zvezni predsednik dr. Hainisch vrne koncem septembra obisk predsedniku Masaryku na njegovem gradu Lana*
VELIK POŽAR.
—d Dumi. 10. avrusta. V Unter-lanzendorfu ob vzhodni železnici je danes popoldne v tvornici bencina Oer-•on, Bohm & Rosenfeld Izbruhnil velik požar v barakah, kjer so bile velike za-lo*e petroleja. Kljub ogromnim oviram kakor pomanjkanju vode in neznosnem dimu, se je po štirlumem napornem gašenju posrečilo udušiti požar. Skoda
i anala OuokJSL uMsmatJffOA
NAŠA DRŽAVA ZA POMOČ RUSIJI. —d Beograd, 12. avgusta. Ministrski predsednik Palic Je povabil patriarha Dimitrija in člane Rdečega križa, da se doseže sporazum glede načina, ksko na) bi se pomagalo ruskemu narodu radi razsajajoči hboleznl. To vprašanje bo menda rešil ministrski svet ker se Je naša državo pridružila mednarodni akcUi aveze narodov In Rdečega križa za pomoč Rašlji. V Ženevi ji a 23. t m. akllcana mednarodna konferenca zastopnikov vseh držav, ki se bodo Izjavile, da želijo pomagati Rusiji, a Miloš Radosavljevie, zastopnik lugosloven-ikega Rdečegi križa, In nai konzul v Ženevi g. Nlkoia Petrovič bosta menda zastopala našo državo na tej konferenci. Ko bo ta konferenca končana, bo naša vlada sklepala o tem, kakšno pomoč bo treba poslati.
Pristopajte k „Jngo-slooenskl matici'4!
—d Krško. 13. avgusta. Včeraj, 12. i m. ob 8. zjutraj je odpotoval g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar iz Novega mesta v Krško. Na tem potovanju Je občina Št Jernej na zelo slovesen način pozdravila prihod g. namestnika. St Jernej je bil ves v zastavah. Pri vhodu je pričakoval g. namestnika na čelu mnogoštevilnega občin« stva ln gasilnega društva Župan g. Kuiljan, ki ie v kratkih besedah pozdravil došlega in mu ponudil kruha ln soli. Nato ga Je pozdravila gdč. tiudoklln kot enega naših pr-voborcev za ujedinjenje ter mu poklonila krasen Šopek. Končno ga ie pozdravil tudi zastopnik učite!jstva. Tudi mesto Kostanjevica jc proslavila prihod   g. pokrajinskega namestnika s streljanjem s topičevi godbo, zastavami ln slavolokom, Pred mestom se je zbralo občinstvo, na čelu mestno zastopstvo, uradništvo, učiteljstvo s šolsko mladino, Sokoli, Sokoliće in sokolski naraščaj. Pozdravila Je g. namestnik« najprej učenka s šopkom,   nato g. župan Colarič, župnik, nakar se mu Je poklonilo uradništvo, učiteljstvo In starosta Sokola. Ob četrt na 10. je dospel g. namestnik v Krško. Mesto Je bilo vse v zastavah. Pri vhodu v mesto je bil postavljen slavolok z napisom: »Zdravo,   sokolski mučenik!« sprejem je bil pred okralnim glavarstvom. Tu so pričakovali g. namestnika meščanstvo, razna društva, šolska mladina. Sokoli, Sokoliće, sokolski naraščaj, gasilna ln sokolska godba.   Pred glavarstvom se le najprej javil g. namestniku vodja glavarstva vladni svetnik g. Svetek Nato Jc pozdravil g. župan Cesar in za njim Sokolića s. Sovrej. V imenu duhovščine se mu Je poklonil dekan iz Leskovca g. Kurent Od 10. nadalje le   sprejemaj g. namestnik na okrajnem glavarstvu običajne deputacije tu poklonstva. Ob 13. Je bil v hotelu Orego-rič obed. Pri obedu Je govoril g. pokrajinski namestnik, ki Je slikal zgodovino slovenskega naroda, ki se mu je šele sedaj, če Izvzamemo nekatere kratke ln samo začasne zgodovinske    epizode,    posrečilo s pcmočjo bratov Srbov   izvojevati samostalnost in svobodo. Pozval   Je navzoče* naj delujejo vsi smotreno ln edinstveno na to, da si ohranimo tudi močno za vedno. Na koncu govora je pozval navzočne, da napije jo našima najvišjima predstavitelje-ma naše svobode NJ. Vel. kralju Petru L in Nj. Vis. prestolonasledniku Aleksandru s trikratnim »Zdravo«, kateremu pozivu so se vsi prisotni v velikim navdušenjem odzvali. Za g. pokrajinskim namestnikom so govorili Še župan Cesar, dekan Iz Leskovca g. Kurent ravnatelj meščanske šole g. dr. Romih in župnik iz Rake g. škerjanc. Ob 17. se je g. pokrajinski namestnik odpelai v Brežice.
—d Brežice, 13. avgusta. O. pokrajinski namestnik Ivan Hribar je dospel včeraj ob pol 18. v Brežice. Mesto Jo bilo posebno slavnostno okrašeno z zastavami ln cvetjem. Raz vseh hiš so plapolale državno in narodne zastave. Slovesen sprejem Jo bit pred okrajnim glavarstvom, pred katerim Jc bilo postavljenih deset mlajev. Tu so pričakovali g. namestnika meščanstvo, razna društva, šolska mladina, Sokoli, gasilci itd. O. pokrajinskega namestnika jo sprejel ln se mu JavU vodja okrajnega glavarstva vladni tajnik g. Koropec nato pa ga je pozdravil gerent mestne občino dr. Stiker. V imenu duhovščine se mu Jq poklonil kanonik g. Mešiček. Potem Je pozdravil g. pokrajinskega namestnika dr, Dolšek kot starosta Sokola, v imenu okraja ln občin pa načelnik okrajnega zastopa Franc LipeJ. Soprogi g. pokrajinskega namestnika se Je poklonila v Imenu brežiških dam ga. dr. Hudelistova ln JI izročila šopek iz rdečih nageljev. Ob 19. Je bila čajanka v veliki dvorani »Narodnega doma«. Dvorana je bila čarobno okrašena ln zelo okusno prirejena. Q. dr. Stiker pa Je v svojem govoru proslavil zasluge g. pokrajinskega namestnika za naSe ujedinjenje. Danes, 13. t m, se Je g- pokrajinski namestnik odpeljal ob pol 9. dopoldne ▼ Prekmurje, viharno pozdravljen od občin* stva .
-,-u
Iz nsis kralleuine*
rrr O Čem sta se razgovarjala Proti c" in Radie*. Beogradski >Pravdi< poroča njen izvestitelj, da mu je Stjepan Kadič izjavil, da se fte sestal v Rimskih Toplicah s Protićem, ki sta. se ob«s prvikrat videla in sta se pogovarjala dve in pol ure. Radič je razlagaj Prott-ču svoje politično stališče, ki ga za* Ptopd že od 1. 1899 in povdaril, da so Jugoslovemi etnografično, zemljepisno in socijalno en narod, toda kulturno in zgodovinsko ter po njegovem subjek> ti vnem mn'enju so Jugoeloveni prav z v prav štirje narodi: Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari. Ti štirje narodi tvorijo meni Radič, naravni blok, kjer je izključen vsak centralizem, ki je kot tak direktno proti njibovi naravi. Nadalje 6ta govorila še o raznih strankarskih zadevah, nakar Jo Protić izrazil željo, da sb sestane se enkrat z Radićem.
— Naša pomoč ruskim beguncem. Liga narodov je zahtevala od nase države, naj poroča, katere ukrepe je izvedla v pomoč ruskim beguncem. Naso zunanje ministrstvo bo v sporazumu s komisijo za pomoč ruskim beguncem izdelalo tozadevno poročilo.
mm Češkoslovaški novinarji na kongresu v Splitu. Kongresa jugoslavenskih novinarjev v Splitu se udeleže tudi bivši češkoslovaški minister dr. Milan Hodža ter več članov najuglednejših praških redakcij.
— Ojacenjo orožnilklh posta] ob l>ravl. Ministrstvo za zunanje stvari hoče posvetiti posebno pozornost na meje ob Dravi, kjer hoče znatno o joči-ti orožniške postaj? los lapopadnitJj*
181. štev.
.SL0VENKS1 NAROD- dne 14. avgusti 1921.
stran 5.
Dneune uesfi
— Serenada. Sokol h se pokloni v znak hvaležnosti 13. t. m. bivšemu župana dr. Ivana Tavčarja. Odhod s trga Tabora dane zvečer ob 20. Občinstvo te vabljeno.
— Vabilo ln prošnja. Vse one gospode književnike in politike, kt nameravajo sodelovati pri slavnostni izdaji našega lista v proslavo dr. Tavčarjeve 70letnice. prosimo, da nam svoje prispevke zanesljivo pošljejo do 20. t. m.
— Sedanjemu občinskemu svetu ljubljanskemu je usojeno le kratko življenje, ako tudi uspešno preboli župansko krizo. Kakor smo že poročali, jo zakon o novem občinskem volilnem redu že pripravljen v zakonodajnem odboru in pride pred narodno skupščino že to jesen. Ni dvoma, da bo v skupščini sprejet. Na podlagi tega novega zakona bo razpuščen tudi občinski svet ljubljanski in razpisane bodo nove volitve, ki se bodo vršile najbrže že meseca januarja prihodnjega leta. Kakor čujeimo, bo vseboval novi zakon vse garancije za redno funkcioniranje občinske uprave.
— Dr. Tavčarjev kamen. Iz Mokronoga je poslal neimenovani rodoljub za CIril-Metodovo družbo 200 K kot dr. Tavčarjev kamen pod geslom: Za mogočno stavbo treba trdne kamenite podlage. Jugoslavija potrebuje kamenitotrdnih značajev po dr. Tavčarjevem vzoru 1 Posnemaj to I
— Poljedelski minister v Ljubljani
Poljedelski minister g. Ivan P u o e 1 j je prispel danes v Ljubljano. Jutri se udeleži kmetskoga tabora v St Vidu nad Ljubljano.
— Tajnik narodne skupščine v Ljubljani. Tajnik Narodne skupščine nar. poslanec dr. Vojislav Janjio, član radikalnega kluba, je prispel včeraj v Ljubljano in posetil naše uredništvo. Ostane v Sloveniji kake 4 dni. V icptembru s© vrne zopet v Slovenijo s svojo obiteljo in ostane delj časa na letovišču.
— Klerikalni novinarji proti centralnemu udruženfu. >Straža< se zgra-fa, da so se Jugoslovenski novinarji ujedinili v svojem centralnem udruženju v — Beogradu. To zgražanje je sicer popolnoma v skladu s klerikalnimi principi, vendar dvomimo, da bi izven-mariborski klerikalni novinarji sekundirali v tem vprašanju svojim mariborskim tovarišem,
— Angleški poslanik na Bledu. Kakor nam Javljajo iz Beograda, poseti v kratkem Bled angleški poslanik na našem dvoru sir Alban Young, ki se je te dni povrnil Iz Londona v Beograd.
— Slovesen sprejem so priredili snocl klerikalci oddelku svojih telovadcev, ki si Je priboril, kakor poroča >Sloveneo«, prvo mesto na mednarodni katoliški prireditvi v Strassburgu Po pozdravu na kolodvoru so priredili, na Čelu Jim 6alezijanska godba, sprevod po mestu. Sprevod ni bil posebno impo-zanten. Udeležilo se ga Je približno BOO ljudi, med njimi najveo mladine. Po sprevodu Je bil pozdravni večer v Rokodelskem domu.
— Naše finančne In gospodarske
kroge ter sploh podjetnike opozarjamo na naš današnji podlistek iz peresa ljubljanskega trgovca Jos. K—čiča,
— Nemški miljarder se le v gnezdil v Sloveniji. »Pravdac priobčuje Članek pod nadpisom »Stinnes ante portas.t V tem članku čitamo med drugim: »Stinnes se ne nahaja samo pred našimi vrati, marveč se mu je celo posrečilo utlhotapiti se v našo drŽavo. Stara naša napaka Je, da dobivamo Šele posredno Iz Inozemstva obvestila o dogodkih v naši zemlji. »Pra-ger Presse« nam namreč citira cel imenik oseb, ki so pod drugo vlado Stojana Prottća z velikim uspehom delovale za Hugona Stinnes a. Iz neke interpelacije znanega italijanskega poslanika Marija Chiese, v kateri le ta opozarja na prodiranje Stinnesove skupine v kovinsko industrijo ln mimogrede opisuje delovanje nemškega mlljarderja v sosednih državah, vidimo, da je Stinnes sebi n. pr. že zasi-gural prevladujoč vpliv nad »Kranjsko Industrijsko družbo«. »Pravda« vprašuje: Ali je to na pristojnih mestih znano ln ali misiljo poklicani krogi v tem oziru kaj ukreniti?
t Oton SeydL Po celi Sloveniji znani in priljubljeni zobotehnik g. Oton Sevdl je preminul včeral zju* traj po dolgem, mučnem bolehanju v Stritarjevi ulici, star 48 let Rodil se je v onem delu Banata, ki pripa* da sedaj Romuniji, zato je bil od prevrata popolnoma ločen od dra« gih sorodnikov. V Sloveniio je pri* šel že v rani mladosti, zato se je čutil med nami popolnoma doma* čega, Domovinsko pravico je imel najprej na Vrhniki, zadnja leta pa v Ljubljani. Kot odkrit Jugosloven je iskreno želel, naj bi tudi njegov rojstni kraj pripadel k naši državi. V politično vrvenje se ni vtikal, vendar je vedno volil z napredno stranko. Dokler je bil zdrav, ie lfu* bil veselo družbo, petje in glasbo ter imel nebroj prijateljev. Za re« veže je imel vedno odprto roko ter izvrševal za nje vse ordinacije brezplačno. Tudi v testamentu se ie z lepimi vsotami spomnil mest* nih revežev, Gasilnega društva, Sft* lezijanskega zavoda in kot ljubitelj petja tudi »Glasbene Matice« in »Ljubljanskega Zvona«. Zapustil je vsakemu teh društev po 10.000 Hodi.
V Ljubljani, /3. avgusta 1921.
min! Pogreb bo jutri v nedeljo ob 4. uri popoldne na pokopališče pri Sv. Križu.
—»MoJ dom«. Pokrajinska zveza društva hišnih posestnikov v Ljubljani namerava v najkrajšem času izdajati svojo glasilo »Moj dom«, ki bo priobčeval članke stanovanjske ln gospodarske vsebine.
— Govor o sv. pismu se vrši v nedeljo ob osmih zvečer v evan* geljski cerkvi na Gosposvetski ce* s ti
— Iz seje višjega šolskega sve« ta dne 12. avgusta. (Nadaljevanie) Začasne pridelitve nekaterih učite* ljev in učiteljic na   bivšem Kranj; skem se naknadno potrdijo. Zani* mivo  poročilo  v.   š. nadzornika Gangla o šolskih razmerah v Prek* murju se vzame na znanje. Treba bo železne roke, da se šolske raz* mere v Prekmurju, ki so pod vsa* ko kritiko, urede. V izboljšanje teh neznosnih šolskih razmer se spre j« mo tozadevni poročevalčevi pred* logi.   V   Černelovcih   se ustanovi enorazrednica za ciganske otroke. Za otroke srbske in hrvatske na* rodnosti v Ljubljani se ne ustano* ve z novim šolskim letom paralel* ni razredi na eni ljubljanskih šol. Razpis v. š. sveta, s katerim so šol* ski   voditelji   osemrazrednih šol oproščeni pouka, se v toliko izpre* meni, da bodo v bodoče oproščeni pouka le tisti voditelji, ki jih na* svetuje okrajni šolski svet; vpošte* vati je pri tem tudi obrtne in trgov« ske nadaljevalne šole,   ki so pod vodstvom istega šolskega voditelja Na to pride na vrsto oddaja stal* nih učnih mest v Ljubljani. Ime* nuje j o se na I. m. deški ljudski šoli: Ferdo Juvanec, Fran Grum, Plesni* čar Pavel, Malnarič Ivan, Kocijan* Čič Ivan in Marok Aloizij; na TI. m, deški ljudski šoli: škulj Andrej. Fegic Mirko, Horvat Rudolf, Vo* binc   Edvard,   Pretnar Miroslav. Jordan Fran, Vovk Milan, Čepon Janko; na III. m. deški ljudski šo* li: Gregorič Vinko,   Anton Šeme, Albin Smole;   na IV. m. deški lj. šoli: Mlakar Franc,  Pavlica Franc, na šišenski deški ljudski šoli: Mi* kuž Valentin, Pctrovec Ciril, Legat Stanko, Tavčar Ivan,   Jekel Jože. Mesto nadučiteljice   na  I. m. de* kliški ljudski šoli v  Ljubljani je dobila  Hermina  Megušarjeva iz Podzemlja. — I. m. dekliška ljud* ska šola: Piller Ivana, Blagajne Mas tilda, Ema Peče, Puc Mira. III. m. dekl. lj. šola:   Erjavec Ljudmila. Mazi Olga, Marok Marija; na ši* šensko   dekliško lj. šolo: Marija Pezdir, Helena Franke, Marija Že* lezniks.eran, Amalija Kecelj, Do* stal*Lundrova Avgusta.   Dalje so imenovani oziroma imenovane: v Borovnico:   Cigoj*Strlekarjeva Jo* sipina; v Črnuče: Zofija Plesničar* jeva; k D. M. v  Polju: Tomažič Andrej, Frančiška Mandljeva.
— Urad »Ljubljanskega veliš kega semnja« razpošilja te dni va* bila za poset »Ljubljanskega veli* kega semnja« od 3.—12. 6eptcmbra 1921 na vse kraje države. Ker nudi »Ljubljanski veliki semenj« pri pri* znanih nizkih cenah v Sloveniji ne* le najugodnejšo, temveč tudi naj* boljšo priliko za nakup vsakovr* stnega blaga, se je nadejati poseta vseh pridobitnih krogov cele drža« ve, trgovcev, industrij cev in obrtni* kov. Za naše pridobitne kroge je poset semnja toliko važne^ ker figa udeleži v velikem številu tudi inozemstvo. Te dni se je pričel jMa* katirati širom kraljevine umetniški plakat kot vabilo na »Ljubljanski veliki semenj«. Plakat je umetniško delo mojstra gosp. prof. Vavpotiča, natisnila pa ga je »Mariborska ti* skarna d. d.« v Mariboru. Plakat predstavlja v ozadju Ljubljano, v ospredju pa je zobato kolo, zname* nje industrije, na kojega se Merkur* jeva roka z žezlom krepko opira.
— Griža na Viču. V viški občini, zlasti na Glincah se je razširila zadnji čas griža tako močno, da Ima znak epidemije in se nahajajo v nekaterih predelih, zlasti z delavskim prebivalstvom, skoro v vsaki hiši bolniki. Das so na Viču dandanes vsled splošne stanovanjske bede hiše zelo preobljudene, tako da ima po več rodbin le eno stranišče, in dasi nimajo še danes na Viču vodovoda ter bo vodnjaki ponekod nehlgi-jenično prirejeni, je gotovo, da bi bb pri večji pazljivosti naroda griža ne širila tako močno, kakor se to godi letos. Komur je tedaj ljubo zdravje, -naj uvezuje zdravniške nasvete, ki bodo nabiti na vseh hišah v okuženi okolici in naj zlaeti pasi, da ne pride v dotiko s bolniki ter naj uživa le prekuhane jedi; ako nima brezhibne vode, tudi le kuhano pijačo (mrzli ruski čaj itd.). Oboleli naj se takoj oddajo v državno bolnico v Ljubljano, kjer Je dandanes preskrbljeno vse res ugodno, je zdravnik stalno na razpolago, kar je seve pri bolnikih največje važnosti. Vsakdo pa naj ve, da se griža ne širi po vzduhu, marveč ae Jo vedno le poje, vsled česar Je nihče ne more dobiti, ako točno uvažuj* zdravniška navodila in skrbi povsod!
do vse hiše, kjer se pojavlja griža, zaznamovane s svarilnimi listki, in sicer tako dolgo, da bo hiša zopet razkužena. Razen tega bosta po naročilu zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro hodili dve izvežbani sestri-usmiljcmki od hiše do hišo narod poučevat in mu pomagat pri razkuževanju. Ker je epidemija opasna, se opozarja vsakdo, da se bodo vsi prestopki 6trogo kaznovali. — Zdravstveni urad.
— Griža po kranjskem okraju silno razsaja. V Mošah pri Smledniku so umrli dozdaj 3 otroci, v Mavčičah, na desnem bregu 5ave je umrla 1 dekle, stara 13 let, bolnih pa Je še več otrok. Vzroki griže: Nezrelo in umazano pa črvlvo sadje ter umazana pitna veda.
— V Smlednika se le ustanovilo »Prostovoljno gasilno društvo«, ki si gradi že tudi svoi gasilski dom. V nedeljo ima v društvene namene veselico.
— Iz Črnomlja. Kakor nam javljajo iz Črnomlja, so v sredo popoldne položili na pokopališču v Novem mestu k večnemu počitku go. 01 sto S c h i 11 e r, soprogo g. Rudolfa Schillerja, naduči-telja v Črnomlju. Pokojnica, ki je postala žrtev zastrupljanja krvi, je bila splošno znana po vsej Beli krajini. Med vojno si je med kmetskim ljudstvom pridobila splošne in toplo simpatije, ker je požrtvovalno delovala v prid kmečkemu ljudstvu, vsled česar ji je narod bil zelo naklonjen. Blag ji spomin!
— Podružnica Jugoslavenske Malice v Trebnjem le priredila 7. avgusta na vrtu g Pav!ina veselico z iavno tombolo. Obilna udeležba iz vrst vseh slojev prebivalstva je donesla obrambnemu društvu krog 18.000 K čisteza dobička.
— Občinstvu v poak ln uvaževanje.
V Ljub'iani prevladuje splošno mnenje, da popolnoma zadošča. Če babica v mestnem flzlkatu naznani rojstvo kakega otroka. To pa nikakor ni res. Vsako novorojeno dete se mora poleg prijave na lizikam priglasit! tudi na policiji in pa na mestnem magistratu v poplsovalnem uradu. To zadnje seveda šele takrat, ko je dete krščeno in Je dobilo svoje ime. Popisovalni urad le oni urad, v katerega se stranke zatečejo v najrazličnejših svojih potrebah Otroku je treba delavske knjižice ali domovnice; starši se obrneio na urad. Če jo otrok t-ravilno priglašen, se želji lahko ugodi takoj, zlasti če ima tudi odpustnico s seboj, sicer pa le treba pred'ožiti krstni list kar je z novimi poti združeno. In koliko Je kasneiših prilik, ko se izkaže naravnost nujna potreba pravilne prijave. Omenimo samo: vojaške nabore ln priglasitve, ženitve in slične druge primere neštetokrat v iivllenju. Zlasti pa se ta potreba pokale, Če kdo umrje. Vsa mnogoštevilna pota se zlahka to naglo opravijo, če je bil mrlič pravilno zglašen. O tej točki pa prihodnjič.
— Samomor. Mož, približno 4C let star, brez listin in sredstev, se je včeraj vrgel okoli 10. pod tovorni vlak pri zatvornici Grubarjevega kanala v Hradeckega vasi. Na des* ni roki je tetoviran v obliki srca s Črkami F. S. letnice 1883 ali 1889. Nesrečnik je bil najbrž berač. Bil je takoj mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
— Cvetlični dan, ki se priredi v ponedeljek, 15. t m. dopoldne, se priporoča ljubljanskemu občinstvu v naklonjenost kakor Jo zasluži desetletno naporno delovanje kluba v prid telesni vzgoji in slovenskega sporta .
— Koštrunovo meso po 20 K kilo prodaja na svoji stojnici g. Bizilj. Glej današnji inserat!
— Ljubljanski kavarnarji so z ozi-rom na neizmerno povišanje najemnino lokalov in povišek davkov zvišali cene kavi na 4 K, bela na 5 K po vseh kavarnah enako.
— Umrla je v Ljubljani ga. Felici-ta Ko k a 1 j, vdova po bivšem ljubljanskem mestnem učitelju in sestra odvetnika dr. Henrika Turna v Gorici. Blag ji spomini
— Tatvina v pisarni. Uradnici A. B. Je bila včeraj v pisarni ukradena usnjata denarnica s približno 150 kronami. Tatvine je sumljiva neka lahko-živka, ki se jo vsiljivo prerila do urad-ničue mize in ji ob ugodnem trenotku izmaknila denarnico. Lahkoživka je že predkaznovana tatica.
— Tatvina v kopališču Kolezija. Davčnemu asistentu Ludoviku Anžiču je bila v 6redo 10. t. m. okoli 5. popoldne v javnem kopališču Kolezija iz žepa ukradena črna platnena listnica z vsebino 360 kron, po 20 kron, 1 koledarček t. L, 1 blok za uradniško menzo.
V kopališču je bilo isti čas zelo veliko kopalcev malih fantov in odraslih.
— Tatvina eevljev. Bizjak Jakob, delavec, stanujoč v baraki »Obnove* podjetja TOnnies pri Kolinski tovarni je policiji naznanil, da mu je v torek opoldne iz odprte barake izpod postelje ukradel neznan tat par skoraj novih črnih čevljev.
— Prepir zaradi državne podpore.
V redo proti večeru je nastal hud prepir med Matijo Piskom in Viktorjem JazbinŠkom v baraki na Šolski cesti v Spodnj Šiški zaradi tega, ker je Pišek Jazbinškovl družini osorno očital, da dobiva državno podporo neopravičeno.
V splošnem pričkanju in besedičenju je Pišek planil na Jazblnika in ga zagrabil za vrat Miha Petemel, videč, da se Jazbinšek nahaja v nevarnosti. Je priskočil tamu na pomoč" in ga komaj rešil iz napadalfevih rok Kakor izpovedujejo očividci, le hotel Pišek v raz-jarjenosti Jazblnška celo zadaviti.
— Č1an«tvo pevskega društva »Ljubljanski Zvon« vabimo, da se jutri v nedeljo popoldne ob 4. polnostevilno udeleže pogreba (Stritarjeva ulica) društvenega dobrotnika gosp. Otona 8 e v d 1 a, ki ie je v oporoki s znatno svoto spomnil »Lj. Zvonac časten mu "frOr^lr* * bar
SokolstuĐe
Tabor.
— Bratje gostje Sokoa T.   se po
prihodu vsakokratnega vlaka zbirajo na restavracijskem vrtu g. Dolničarja, kjer dobe od sprejemnega odseka potrebne informacije. Glavni sprejem na. kolodvoru je v ponedeljek pri jutranjih vlakih. Po sprejemu odhod na te-lovadišče z godbo. Na bratsko svi-denjel Zdravo!
— Sokol I. Bratje-scstre! Trg Tabor nudi še obilo dela. Komur možno pridi in poprimi. Prc^krbite za pravočasno okrasitev oken pri svojih stanovanjih. Pri pripravah nezaposlenim priporočamo sprejome na kolodvoru. Noša kroja obvezna za soboto vočor ter nedeljo in ponedeljek. Zdravo!
— Telovadba Sokola I. bo pokazala mnogo novih točk, ki jih dosedaj na*e občinstvo nI videlo: 1. vaje z loparji so ameriška posebnost. Znani vod'a češkega Sokolstva Cermak v Chicagu se je mnogo pečal s študijem ženskih telovadnih gibov v zvezi z godbo in ritmiko. Izdal je o tem obširno lepo delo. Malo sliko Čermakovih val poda skupina telovadk v nedeljo. 2. Ženski oddelek z vc'Ikiml železnimi loki je za nas novost 3. Kamniške Sokoliće izvajajo plese. 4. Litijski naraščaj lepe vaje na godbo »Mladi vojaki«. 5. Posebna novost pa bodo za naše telovadske kroge nihalne proste vaje v zvezi s tekom, ki spominjajo na švedski način Izvajanja. Telovadci so 20 minut neprestano v gibanju. Vaje na-vežbal br. Svetlič. 6. Najbolj učinkovita točka pa bo nastop vojaštva 40. pehot, polka s puškami. Strumnost ln disciplina odseva Iz borilnih prostih vaj. Nastop pa Je obenem pomemben zato, ker vidimo v današnjem vojaštvu sami sebe, organizirano moralno in materijalno obrambno nacionalno moč.
— Sokol n. v Ljubljani opozarja svoje članstvo na s'avnostne dneve otvoritve letnega telovadlšča Sokcla 1. na trgu Tabor, kojih se udeleži korporativno. Poživljamo člane k mnogobrojni udeležbi.
— Na župni ziet Celjske Sokolske župe dne 14. avgusta v Šoštanju ponovno vabimo vsa bratska in narodna društva sploh. Sokolstvo ne stremi samo za tem, da doseže v narodu zdravje, telesno moč In odporno silo, ono hoče pri svojem članstvu prav tako doseči dobroto in plemenitost srca in Jasnost mhVl. m na tej poti se najdemo v složnem delu z vsemi kulturnimi društvi. Sodelovanje je že prijavil vrli pevski odsek Dramatičnega društva v Žalcu, tako da bo naša prireditev nudila gostom tudi uživanje večnolepih naših pesmj ln podala žive dokaze svežega in zdravega življenja narodovega. Tako bo dan 14. avgusta dan narodovega praznika, narod Je poklican, da ga praznuje s svojim Sokolom! Sokolstvo je narodovo ln narod je Sokolov — med njima ni mej, nI razločkov! Bratje In sestre, ta dan vsi v Šoštanj. Celjska sokolska župa vas kliče na župni zlet katerem kulicu se pridružuje Šoštanj-ski Sokol z vso iskrenostjo. Zveza z vlaki je ugodna ob četrt na eno vozi posebni vlak Iz Celja, večerni vlak odide ob pol 10. iz Šoštanja. Vsi v Šoštanj, da bo župnl
zlet lepa manifestacija naše moči, da nas navda z novim navdušenjem, z novim ognjem za nase vzvišene cilje, z novim ve* seljem za bodoče delo. Zdravo!
— Sokol Kamnik priredi v nedeljo, dna 21. avgusta svojo redno letno lavno telovadbo r.a letnem telovadišču pri državni smcdnišr.Ll. Spored: Ob 10. zjutraj skušnje za popoldanski nastop. Ob pol 3. popoldne sprejem bratskih društev na kolo* dvoru ter sprevod po mestu. Ob 4. Javna telovadba članstva ir. narai-aja. Po telo* vadbi ljudska veselica, Souei.ue Kamniško gedbeno društvo In Kamniški salonski orkester. Vabimo vsa sosedna bratsV^ društva in prijatelje Sokolstva. da ta ''ah prihite v prijazni Kamnik. Zdravo! 0»>or,
— Sokol v Železnikih. Dne S. av /usta 1921 smo pričeli z ziuiniem >Scko' kesa doma*. O potrebnosti *cv. kolskega olomac za kraj in splošnost ne bomo gov< rili, ker je to jasno za vsakega navdih ega in trozno mislečega Jugosiovena. Manjkajo nam pa denarna sred ;t .'a. vsled Česar prosimo širšo javnost: Prispevaj!, po svojih močeh k tej stavbi bodisi z denaijem —■ bodisi z drugim. Poseh?j pa se obračamo še do naših 2eleznikarjev in drugih Iz Selške doine. ki so raztreseni po naši ljubi domovini, da se nas spomini > >h tej priLk ki. Sprejme se hvaležno najmanjši dar, ka« terega naj so pošlje na podpisano društvo, Zdravo! Telovadno društvo Sokol v Želez-« nikih,
— I. zlet obmejnega okrožja. Novo* ustanovljeno obmejno okrožje ima svoi I. okrožni zlet dne 21. avgusta t. 1. v Starem trgu pri Ložu na letnem tdovadišču Sokola LoŽke doline s sledečim sporedom; 1. Sprelcm gostov ob 10. 2. Skupna sku* šnja ob 11. 3. Obhod ob 14. 4. Telovtdba ob 15. a) Moška de:a: župne prosto vaje* b) ženska deca: župne proste vaje, c), obrtni naraščaj: župne proste vale, d) članice: župne preste vaje, e) obrtni naraščaji skupine in igre naraščaja, f) članice: češko proste vaje, g) člani: župne proste vaja, h) kolo, i) orodna telovadba članov in na* raščaja, i) zaključna skupina vseh oddel-kov. 5. Prosta zabava s koncertom, srečo* lovom itd. Vrši se ob vsakem vremenu, Bratska društva in prijatelje Sokolstva so opozarjajo ln rotijo na to prireditev v po-vzdigo sokolske ideje v naših ogroženih] obmejnih krajih. Zunanji gostje, ki se nameravajo udeležiti zleta se naprošajo, da nam vsaj do 17. t m. javijo svojs udeležbo za preskrbo vozov, ki bi v eventualnem pozitivnem slučaju (proti odškodnini) ča-kali na Rakeku ln vsled zasfguranja obedov. Zdravo!
— Sokol v Školjliokl. priredi v rede* 1 Jo, 21. t m. svojo redno letio telovadba združeno z vrtno veselico, na katere prireditev vsa bratska društva in prijatelj« Sokolstva vabimo. Sodoluje godba Drav* ske divizije. Vožnja po železnici Jo s Sa-veznimi legitimacijami polovična ter opozarjamo bratska društva, da si Jih pri Savezu pravočasno preskrbe. Nova zgradba Sokolskega doma je že toliko napredovala, da nam bo mogoče letošnjo zimo prh četi s telovadbo v lastnih prostorih kar bode gotovo vsakega zanimalo. Pričakujemo najštevilnejše udeležbe.
Spori
Desetletnica Športnega kluba Ilirija 13., 14. In 15. avgusta. —- Lahka atletika: V soboto. 13. t m otvori proslavo desetletnice lah koa ti etični meeting na prostoru SK Ilirije. Meetinga se udeleže tekmovalci iz LJubljane, Zagreba, Maribora in Celja. Prvi nastop izvrstnih zagrebških atletov, ki so dosegli že mednarodne zmage, Je za razvoj naše domače atletike posebne važnosti. Drugi del meetinga se vrši v nedeljo 14. ob 17.
— Plavanje: V nedeljo, 14. t m. ob tO. se vrši ob čolnarni ljubljanskega SK na Ljubljanici tekma v plavanju, skoku in wa-terpolo-igri. K tekmi je prijavljeno mnogo tekmovalcev in tekmovalk
—- Nogomet: V nede-jo, ob pol 16. igrata dva kombinirana teama naraščaja, ki je že Izborno treniran in nudi publiki res lepo igro. Ob 18. tekmuje rezerva Ilirije v novi postavi s Sparto, ki nastopi istotako v najboljši postavi. — V ponedeljek, 15. t m. ob tri četrt na 18. se vrši finale za prvenstvo Slovenlie med Ilirijo In Atletik-sportklubom lz Celja. Prva tekma med sedanjima rivaloma za prvenstvo v Sloveniji dne 17. julija Je končala neodločno 4 : 4in se mora zato 15. t m. ponoviti Za Izid td odločilne tekme vlada naravno veliko zanimanje.
— Ženski rokomet: V soboto, ob 18. se vrši na prostoru Ilirije rokometna tekma med Ilirijo in Slavijo, ki nastopi s tem prvič pred javnostjo. V ponedeljek ob pol 17. se vrši nadalie revanžna tekma Ilirija : Jadran.
— Odločilna tekma za prvenstvu Slo-veenlje v nogometu. Prvenstvena tekma med ljubljansko Ilirijo in celjskimi atletiki na praznik 15. t m. odloČi, komu pripada prvenstvu v nogometu Slovenije. Dosedanji neoporečni prvak Je bila Ilirija. Do letošnje pomladi je nadkriljevala ostale klube Slovenije v tem, da Je edina od vseh Igrala povsem modem nogomet zgrajen na gotovem napadalnem sistemu. Letos so se priučili modernomu sistemu tudi drugI klubi, v prvi vrsti celjski Atletiki. Ker Ilirija
ni napredovala v enaki meri kot nekateri
drugi klubi, so jo ravno Atletiki toliko do* hiteli, da bi Ji bili 17. Julija že skoro Iztrgali prvenstvo. Igrali so z Ilirijo neod« ločno 4 : 4. 15. t m. se vsled tega tekmo ponovi. Oba kluba bosta napela vse moč^ da si priborita prvo mesto Dodsaveza. Pri* čakovati Je torej težke iu napete igre, V kateri bodo morali biti na mestu vsi igralci, zlasti pa sodnik Funkcije sodnika !o poveril podsavez por. V. Šuputu iz Mart« bora. — Igra se bo pričela ob tričetrt na 19^ — Prijateljski sestanek v hotelu Tivoli v ponedeljek, 15. t m. ob 21. zaključuje proslavo desetletnice. Razdelile se bodo na njem zmagovalcem Iz adetičnlh In plavalnih tekem častne kolajne. Poskrbljeno bo za godbo In ples.
— Nogometna tekma Beograd Wiov ner Sport klub. Beograd, 11. avgusta, (Izv.) V nedeljo 14. in ponedeljek 15« t m. jo v Beogradu nogometna tekmo med beogradskim športnim društvom in VViener Sport klubom. Za tekmo veliko zanimanje.
Raznoterosti.
• Samomor pesnikovo hčero. V vat Pupplltz na Bavarskem je prišla lepa 261et-' na deklica z namenom, da redi kokoši in so na ta način preživi. Šlo Je vse po sreči. Ko« koši so rastle in se množle. Kmalu pa se Ji deklica zadolžila. Upnik ii je vzel zadnjo živalico, kar je deklico tako užalostilo, do je šla v svojo sobo in se zastrupila. V vasi so jo imenovali kokošjo baronico, ker )f redfa kokoši in ker je bila v resnici baro* niča, namreč hči pesnika Ernsta pl. Wol< zogen. Ker je Izvršila samomor ln ker U bila protestantovske vere. so io ponoči tihem pokopali za pokopališkim zidom.
oči n|
Glavni urednik: Pasto Pustoslemšek.
Odgovorni urednik; Ivan Podržaj.
er, stran
.»Luvcrvarvi rvAKUD-, flne 14 • avgusta Mi.
M farlflst
I dolgoletno prakso pri Schenkerju In drug Sce mesta pri boljši tvrdkL Dopisi pod .Tariflst 5582" na upr. Slov. Narod 5582
Ugodna prilika I
Stavbišče
V Izmeri 9000 m1 ob državni cesti med Zt Vidom In Dravljami so odda za gradbo ksks večje stavbo oziroma tovarn«. Lastnik tega stavbilca ostane s celo vrednostjo tega stavbiSča kot zadružnik. Naslov se izve v uprav. Slov. Naroda. 5544
Prodaja
lopaga pohlatva, uanjataga liovdega In kožuha, laalh zlaga variatle, alata molke ura, aVagooenih prsta no w iz zapuščino Ivana Vrhunca se bo vršila dne 17. avgusta 1921. od 9. ure dalje na Sv. Petra nasipu štev. 53. 6451
Onetiem lOitaiHn
bi so iel rad učit 15 let star, močan fant, Id Ima 2 mešč. Soli, iz dobro kmečke hile. Naslov pri uprav. SL Nar. 5567
Mesečno sobo
išče uradnik, eventnelnotudi nemeblovano s porabo kuhinje. Ponudbe na upravo Slov. Nar. pod »P. A. 5584" 5584
Toslla fQar roj. Krasom poroten
Preserje, dne 14. avg. 1921. DOB PODPEČ.
Brez posebnega obvestila.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutju, ki so nam bil! Izraženi ob nenadomestljivi izgubi naše nadvse ljubljene soproge in najdražje mamice, gospe
Olge Schlller roj. Bern
NI
aaproga naducltalja,
so tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo pa dolžni gosp. nadučitelju M. Matkotu in njegovi velespoštovanl rodbini za izredno izkazano naklonjenost In pomoč, ki nam je bila vsem v velike tolažbo, gg. pevcem za prekrasno v srce segajoče petje, dalje vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja, ki ga je pokojnica, tako ljubila ter končno vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
ČRNOMELJ, dne 12. avgusta 1921.
Globoko žalujoči
Rudolf Scbiller i otroki.
VRTNAR I8ĆE
s prvim novembrom zelenjadni in cvetlični vrt v najem v Ljubljani V slučaju, da ni cvetličnjaka sem ga sam pripravljen napraviti. Ponudbe na npr, SL Nar. pod ..Cvetlični vrt" 5570
Dva učenca
apraisaata v kolodvorski raataaraaljl a Ljubljani__5585
Kupi se
lepa dobra ohranjena pisarniška oprava. Ponudbe na anočno družbo A LOM A COMPANY, Ljubljana, Kongresni tre 3.
5577 *
Konšorvat orist
liče stanovanje
pri boljši družini Slov. Naroda.
Naslov pove uprav.
5492
2 Izurjena fart'anii pomnčoika lo to prvofRteo prta'/člei.
aa taka j a prejme. Hrana In stanovanje v hiši. Več se poizve v trgovini čevljev. Gradišče 10. 5542
S blitalolm sladkorjem oko&aoo lakir v mirnem lan!
Malinovec, marme lade, kompot iz brusnic
prodala na veliko in malo Mariborska mlekarna In tovarna sadnih konzerv, družba z o. p,
555e
Zmo?en in zanesljiv
NADMONTER,
ki je tudi akvizltorično uporabljiv in slovenskega In nemškega jezika zmožen, se takoj sprejme. Pcnudbe pod „Eleu-tropodjetje 5559** na upravo lista. 5559
Umrl nam je naš ljubi pridni
Mesto vsakega patebnejr* •brotfla
Zatisnila je svoje trudne oči ter nas zapustila za vedno v neizrecni boli naša srčno ljubljena, preblaga mama, stara mama, sestra, teta svakinja in tašča, gospa
Pogreb naše nepozabne mamice se vrši iz hiše žalosti Rožna ulica št. 7 dne 14. avgusta 1921 ob 6. uri popoldne.
Maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv« Jakoba.
LJUBLJANA, 13. avgusta 1921.
Delci, Bonlloll, Štefana Eokall, Fellclta Setjvlč, Bika Oeriinič, hčerke. — Dr. Henrik Tarna, odvetnik (Gorica), Ferdinand Turna, zasebnik, brata. Netty dr. Lioblerjova (Milan) sestra. — Arkadio BonfJoli. ravnatelj tob. tovarne (Pola), Peter Sogtič, upravitelj tob. režije (Ptuj) Alo|zi| Oeriinič, kr. policijski svetnik, zetje. Vsi vnuki in vnukinje.
dijak IV. o. realka
Pogreb našega sinka in bratca bo v nedeljo dne 14. avg. ob 2. pop. iz mrtvašnice v dež. bol-nid na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 13. avg.
Žalujoča mati, oče z otroki
Moško kolo
aa proda. Krakovska ul. 10.
5593
Mesečna soba
meblovona z 2 posteljama se odda 2 gospodoma, takoj ali l. IX. Zračna soba, električna razsvetljava, prost vhod. Naslov v upr. Slov. Nar. 55l>4
Gionafctropna hiša
pripravna   za   vsako  obrt, se proda.
Kupcu stanovanje na razpolago. Glinca 67 pri Ljubljani. 5574
20 dobro izvežban?lh eevlj. pomočnikov  1 prirezovalao 1 stepa-rlca. Hrana in stanovanje preskrblieno. Plača od rara (akord). Nastop takoj.
Maks Pečnik, tvora, eevljev
Gameljna nad Ljubljano.
Poslano.
Ker se od strani zavlstnežev vedno 5f-rijo govorice, da je v rest. Slon poslujoči g. plačilni natakar moj družabnik, izjavljam, da so te govorice neresnične in da jaz nimam nobenega družabnika. Svojo obrt vodim s svojo ženo sam, g. plačilni natakar vrti le vestno in natančno svojo službo In ničesar druzega. To v pojasnilo, da ne bo nadlegovanja.
Alei Zalaznlk, rest. Slon.
Pojasnila daje In voz ne liste prodaje
COSULICH ■ LINE
prel (Avstro-Amerika na) Trst - Amerika
prevala potnike v New York redno S krat f jo!-no Ameriko po 1 krat mesečno.
Odplov brzoparnika President Wilson 18. septembra, odplov poštnega parnika .Argentina" 30. avgusta, odplov poštnega parnika .Belvedere" 22. oktobra. riMDN  VMfiTCf1   SIftTDi zastopnik za Slovenijo v MnUn  l\nClCLt  Ljubljani, Kolodvorska nllca 26
Vdliko elektrotehnično podjetje išče za čimprejšnji vstop
fakturista
ki Je tudi zmožen naprave obračunati (Anlagenabrechnung) in magaclneria. Oba morata biti v stroki vešča in po možnosti znati slovenski in nemški. Ponudbe z referencami in navedbe zahtev pod .Stalna služba* 5558 na upravo.
Auto Omnibusi
pojedini sa 20 sjedala,
galerijom za prtljagu typa .Saurer" sa punom gumom obručenl, posve novi, prodaja se.
Jugoslovcnska industrija ===== motora d. d. ■
ZAGREB, Sudnička uL br. 5.
Telefon br. 600.
Ifa prodal so: dobre gostilne, trgovine, mlini, lepa kmetijska posestva vsake vrste, veleposestva in mala posestva, hiše, vile I. t d. obrnite se na Karala Breznika, Celje Dolgopole ui. 3. 5384
Hiša z gostilno
s hlevom in vrtom ter za 44 mernikov posojanja v večji vasi pri Kranju sc skupno aH posamezno po ceni proda Ravnotam te proda tudi voz za poljsko delo. Več se poizve pri L. Rebol v Kranju proti prlložitvi 1 din. znamke
Zenit na ponudba.
Gospodična srednje starosti, zdrava, priletne zunanjosti, velike in lepe postave, izobražena, iz ugledne rodbine ter vesele narave se želi poročiti 2 gospodom od 35 — 50 let starim, veleposestnikom ali veletrgovcem Le rf?ne ro-nudbe pod Srečna bodočnost št. S564 na npr. Slov. Nar. 5534
L, Mikuš
Ljubljana, Hestni trg št. 15. priporoča svojo zaloge dežnikov in solrrfnlko* ter spreiKJsln'n palii
Popravila st Izvršnlefo tečna in solidno.
i
lak za konzerviranje z lepenko krltm streh, asfalt, katTan, lesni cement, ksi-lolej (najcenejši karbolinei). watpioof za izsu Sevanje vlažnega zidovja in Izoliranje proti vlagi, zidno In strešno opeko, apno, cement in druge stavb, potrebščine dobavlja Ljubljanska komercijalna družba, Ljubljana, Bleivaalaova oeata 18. 5490
Stanovanje
se zamenja v Ljubljani 1 2 sobi s pritikllnami v sredini mesta s stano-vaniem v Maribora. Pod zamenjava 5583 na upr. Slov. Naroda. 5583
Ženitna ponudba.
Mlad samostojen gospod z lepo državno službo želi znanja v svrho ženitve z mlado Inteligentno gospleo od 17—21 let. Slika predpogoj, tajnost strogo zajamčena. Cenjeni dopisi na uprav. Slov. Naroda pod „Prijetno življenje" 5588
Banka
v Beogradu.
Bančni oddelek 1 vril vse bančne posle; sprejema hranilne vloge z odpovedjo in brez nje, otvorja tekoče račune na podlagi blaga in prvovrstnih trgovskih menic, kupuje ln prodaja vse vrste valut, efektov in deviz.
Blagovni oddelek 1 ima v zalogi in prodaja samo na veliko: vse vrste ključavničarskega blaga, ključavničarski materijal za gradnje, vse vrste orodja, pocinkano in čino pločevino, armature od medl, cevi za vodovod, jeklo za vozne vzmeti, osi, Jeklena In železna žica, kuhinjsko železno posodje, sollngensko blago, vse vrste vijakov, poljedelski stroji in orodje, guma Deniop za avtomobile, konjak orlcinalnl francoski .MARTEL-, .HENESSY' .FRAPEN- sodo Kaustlk ličje prlma .TAMATAVA-, vse po originalnim tvorniških cenah. Prodaje izvirno pl-zenjsko pivo iz slovite plzenjske pivovarne. 4119
Spedlcljaka firma
Lndovlk Šovs*
vd. na Rakeku izvršuje točno in na reje vse v to stroko spadajoči p-tudi ocarinjenje.
Viakovrsne    razgled n
umjetničke, bistoričke, ljubavne itd. Papir
tvaks vrsti uz vrlo jeftine ciiene 1 ć'jSskoja«joslcvenska naklade
aiaijs, xaarot>.
Velika izbira otročjih vozi i« kov, dvokoles ia šival
*trmpv po ceni r- Ba|i#1» L *
Sprejme se v ro no popravo za en Iran.e z ognjem in ponik'anje dve lesa, otro^k' vn/Tki,  Mvaini  in 'a stroji. Mehanična delavnica, Kc lovska cssta 4.
ISCo 18 za takoj
mcblovana mesečna so!
s postrežbo za mirnega gospoda ur;, nlka,   Ponudbe  pod   .9J7 /5488* ■ pravo Slov. Naroda. 5
poslovedkinje in predaj '
zi trgovine (rodružnice) z mtla: b'agom, popolnoma izurjene moči večletno prakso, katere imaio ves za n? deželo In znajo tudi sam« ku!1 se lsosjo. Frano Doleac, Krav 5474
Vzgojiteljica
ki govori perfektno nemiko in delo-francosko, ter igra klavir, se proti 1 bri plači takoj sprejme k rodbini v 2 grebu. Ponudbe je staviti: Jadran, .' greb, Prankopanska ulica it 8. 5'
Kupim
vsako množino sena ln si me. JOSIP TUBE Vidovda: ska cesta it- S 55
Oglejte si!
na meatnem trgu It 13 v dragem na stropja od 11. do IZ ore dopoldne ln 1 2. do 5. ure popoldne ob delavniki!1 pohištvo, preproge, slike, glasovir, 1 stenec. vaze, stenske ore Itd. kateri prei. meti se prodajo vsled selitve. 54/
harmonike
se lahko kupijo, prodajo ali zamenjaj' Imam tudi ene hroma tič ne katere 7. menjam za druge vrsta. Za odzove prosim znamko. Fran Kuoler, Sta ra Šranga,  p. Vrhnika
Lokal*
sredini mest' te odda takoj
Tudi sedem novih strelnih oken. stro za ribanje barve in prodajalna miza. Naslov pove upr. SI. Nar. 667.
Sestre njegovateljice,
(bolničarke) inteligentinije osobe, ko znadu instrument.rati, dobila stalno n. mijeStenje u Sanatoriju u Zagrebn. Pi nndbe na ravnateljstvo Sanato rlja, Zagreb A ulloa 18. 555
Proda ao akoral nov
a i g
Slaka. Lap«
Spodnja Slaka, Lapodvorak; nI. At 222 vrata 1. 557
Modistinja
0obra aamostojra moč se sprejme takoj ali začetkom septembra. Plača po dogovoru. Ponudbe na upr. Slov. Nar. pod „Modistinja 5491" 6491
Soliden trgovec išče prazno
•aha eventualno tudi meblovano za SUllUti takoj v LJubljani. Cena postranska stvar. Ponudbe pod .Trgovec 5466" na upravo Slov. Naroda.
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
tovarnar v Stoku posta Oornials
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. I Sprejemanje v sredo ta soboto.
Jetikal
Specialist za pljučac bolezni Dr, Pečnik
ordinira v torek in petek: 11 — 12 ure in 2 — 4 ure v Maribora, Razlagova ulica 21.
, Vse druge dni pa Št. Jurij ob f. i
( 3275
» 1       » *^
+
V najglobji žalosti naznanjamo ▼ Imenn vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni in oboževani oče, soprog, stari oče, stric oziroma tast, gospod
Janez Sajovic, p. d. GraSK
v petek dne 12. avgusta v 90. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predobrega pokojnika se vrši v nedeljo dne 14. avgusta ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri sv. Marjeti.
Maše zadušnice se bodo služile v lupni cerkvi Marijinega Oz-nanenja v Velesovem.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spornim
Velesovo, 12. avgusta 1921.
Jedert Sajovic, soproga, Franc Sajovic in dr. Josip Sajovic, sinova, Ivanka
omož. Burger, hči.
^ v\.      £«v .'.s>Jr''v-'r'
Mestni pogrebni zavod.
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je nas srčno-ljabljeni sin, svak in stric, gospod
Oton Sevdl
9
zobotehnlk
po daljšem bolehanjn, danes dne 12. t. m. ob 9. uri dopo-poldne mirno premunil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. t m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Stritarjeva ulica št 7, na pokopališče k Sv. Križu.
k nit zadDlolce » m Mi t itiX luhl i hnt a I. m zjutraj.
Bodi mu blag spomini V Ljubljani, dne 12. avgusta 1921.
Žain'očl ostali.
CY
3-
UV
5415
181. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 14. avgusta 1921.
7. stran.
prodajalka
aa deicli v prija s-mora vešča vseh v me-jario stroko spadajočih predmetov ter dobra manufflkturiatinja. Naslov pove upr. Slov. Nar, 5518
Brivnica
Lbro idoca, 20 let obstoječa na zelo prometnem kraju, z lepim dohodkom, novo elegantno opremo, se takoj roda proti gotovemu Izplačilu za del Opustitve obrti. Naslov pove upravnigt. qov. Nar. 5508
Gd 5fl irtit n teknit imun di 100 iralir. kito. vile. hunto bin, outilu i Marije
nfn Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3.
Na|aUro|ta olovMaka     -     - VnVnr'
pleskorsto ln Mursko  Trgovina ali gostilna
ifnlairniPa raveo  •• «44« v na|em «11 se kup
Hiša
r Novem mestu z velikim vrtom in dvoriščem, pripravna za vsako podjetje, se  proda.  Naslov;  ŠEG U L A, Novo
mesto. 55 5
delavnica
rVAS nVUOEU, tunelska eea. IS
se priporoča.
Izvršitev točna
zmerne.
kje v prometnem kraju v mestu ali na deželi, eventua no zanjo pripravnn hiša, cene I Ponudbe pod .Pridnost 5528* na upravo 12S0 Slov. Naioda. *W
piliUljl Ufl 2UIU1U U1JC J   l U U Ur, UtuilUUti UIOIUIJI U JU ur, UC :iuiuijl
is vrtilni tok 60-100 KM, lotorii na vrtilni tok nate tvotllnitl Transformatorji aa vrtilni tok. Takoj dobam S tiiniftii lamstvom.
pertleaner Si Co., Oai. m. b. S. Wleo I, Lloben-
berggaste 7. _
Steklo za izložbe
vseh veličin v zalogi kakor tudi
čolna zrcala
nudi po najnižjih cenah.
josip rtizY
Glavno zastopstvo Hermana Denesa na Dunaju, ZAGREB, Vlatka ulloa 89-91.
Pri vprašanjih za ponudbe treba označiti točne mere.
Avj. Ajnola, LjuMiana
priporoča svolo zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk. okv> rov In vseh v  to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. 4013
Klavirje
■glasu a kt posrairij«
solidno la tolno ter gre tudi ne deželo.
?elllis PovSe. LjnUlJana. Tržalfea c.45 Polnogumijasli obroči
sa tovorne avtoaaobCle
Pnevmatika
m kolesi In avtomobile
Kolesa Avtomobili
najceneje
Pidda se
majhen hotel z restavracijo, s prodajalno mešanega blaga, krasnim vrtom SSfT&K
skoio vsr novo radi rodbinskih razmer takoj ali pozneje za vseliti Cena zmerna. Naslov pove upr. Slov. Nar. 5516
KSvlP^
lic. ■•
meseina soba
s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa man;še stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na poŠt nI predal tU 53. 4-03
Trstje za Utope iideloje in prodaja
na debelo in drobno m> po K 4 — pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Anton, Ljubljana, Jeranova al. 13, Trnoto.
2r>
Da'malinslca veletrgovina
z vinom in žganjem
Hcc zveza z agentom proti proviziji, ki redno potule po Kranskem. Ponudbe ™d slfro „Dalmacija SL 55204' na upr. Slov. Naroda. 5502
iz kavč"1*
Bralno (
prvorazrednih bačkih  in banatskih mlinova nudja uz najjeftinije dnevne cijene sa svog skladišta u Zagrebu.
Veletrgovina bračne
VlekosTav Vielaad i drog. Zagreb.
Lepo zeleno drobno morsko travo „Aiser
za modroce nudi železnin.
A. SnSnik, LJubljana, Zaloška cesta 21. 5487
ohištvo
SS vse sloje dovršeno, trpežno In ceno, kakor tudi v*e vrste t.metnllklh del priporočata BRATA SEVER. L|ablja-na, Oosposvetska cesta 13. (Kohzej)
4963
Ilica 191.
Telefon G-43.
Novo prispeli
cerkveni z«
nam
I
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice pri Novem mestu
zdravi rheumatismus, protin, nenralgijo, posledice zlomljenih kosti, ran in eksudatov.
Sezona od 1. maja do 30. septembra
Železniška postaja Straža-Toplice. 5793 Pojasnila daje ravnateljstvo.
i
Veleposestniki!
Monrnrl^j scdemIctna kobila s 4 mesece starim žrebcem, oče amerikan-iXUpiUUaj ski dlrkač .Vandetta', kobila zopet opremljen« po Bstem žrebcu. Štiriletni konj, sin gornje kobile — oče angleški dirkač Morphv Piemenilnl Usti na razpolago. Mirne lepe živali, llsjakove barve, izborna plemen ska kobil«. Lep lahek osebni voz na pol krit; posebno oje za gig. Lahek tovorni voz. 2 novi l starejša oprema U rumenega usnja. 2 kompletni sedli; različne deje i. t d. Natančnejša pojasnila pismeno tudi  upr SL Naroda pod .slučaj' 5554.
ttporoča se veletr-[ovina z železnino
|F»e>t€>*- Mtajdta, Celje
„Merkur'
•      tava W«) UINNIjMIIM)
3o.po.veUk« cesta aUsvllka 14.
Iv. Jax in sin
Donajska o. 19., LJubljana.
• šivalni stroji
izborna konstrukcij? in elegantna IzvrSitev iz tovarne v Lincu
Ustanovljena L 1867
Tcnii pofltijfl tadito
Pisalni stroji »Adler*
Ceniki zastonl In franke).
Kolesa Iz prvih fooarn
DOrkopp, Styria, Waf!eorati
Začasno znižane cene.
*z pravega br' na, 10 letno jamstvo na
1/.ilogi okrog 50 komadov ra/.ličnc velikosti p.i ,flfe!aliura« d. d. Zaejreb. litea br. 134. Tel*!. 1-93.
Zahtevajte esnik! 53^
.g'aieva!c: jlaioitrj«-.
v aVubl.nl WolfO0S IS
lztrlojem ugla^evanji ter popravila t?la-sovirjev lo harmonije? spedjeloo strokov no, toCoo io ceoo.
il
( Holzstabge-vvebe)
m
Zahtevajte
cenik
zastonl
n poštnine prosto
:a strope ln stene izdelu em z najmodernejšimi stroji ter dotavljam takoj v vsaki množini najceneje
Jos. R. Puhf
Ljubljana, Gradaška ul. 22. Telefon 513.
Proda se
dobro otenjen planino
Verčič, Stari trg 26. 5514
Sprejme se marljiv spreten trgovski pomočnik
• lektira se le na tol;?o starejšo moč. Ponudbe na urrav. Slov. Naroda pod .Pomočnik 5543'. 5543
v dobrem stanju, pripravni za obrt. ok :csti in v najpametnejšem kraju rudn* •<a. Vode-Trbovlje. se prr da takoj. Na* s ov pove uprav. Slov. Naroda. 5554
-—_--_- ■ 4
©men je
prvorazredno Knocbovo za po^on ttro« ;eva u dimenzijama 30—250 mm prodaja, •eftino »a skladata. Glavno zastopstvo zi, Jugoslaviju Frkovlć i drug, Zagreb Mesnička ul. 5. Telefon 4-45. PodrutnS ca Ljubljana, Stritarjeva uL. 7. TeJefos 4-22. 53S1
J a tri se prione prodal a ti
kuštrunovo meso
na Bizilievi stojnici po 20 K kg.
lito
SLOVENSKA BANKA
Ponudbe na  Predsednlitvo Slovenske banke, LJubljana.
f Padavica (epilepsija) j
j Zt 20 let rrelzkuieni .Epilepticon" | i Dr. VVell, Frankfurt a. M. z uspe- 1 bom rabiJD zdravniki, bolnice za uspešno sredstvo za robijanje epilepsije pa tudi proti Vidovemu plesu, histeriji, živčnim bolečinam in živčni oslabelosti.  Bolniki ga radi uživajo in lahko prenašajo. Dr. med. K. Ganz j piše: .Noben pomoček pil zdravljenju epile-sije ne služi tako dobro*. Dobiva se zopet v veliki množini v veledrogerijah in lekarnah. Izdeluje ga samotvornica Dr. R. & Dr. 0. Well, Frankfurt, a M. 420
Ljubljana 4, Mestni trg Stev, 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnim Lastna protokolirana tovarna ur v Svic
$TAMl?lHr
ANT.CERNEi^*
LJUBLJANA
Trgovskega sotrudnika
Sprejme manufakturna veletrgovina v Ljubljani. Nastop takoj ali 1. septembra 1.1. Sprejme se le starejša engros trgovine zmožna moč. Ponudbe pod »Prvovrsten/5578* ns upravništvo Slovenskega Naroda. 5578
,PARAMON'
Gumijeve pete. Nepo-kontljiva trajnost. Tvornica:   Bratislava • Petr-
falka. Prodajni biro: Pa-ramon OummMndustrie,
Wien VII. Neubaugasse No. 7.
Otvoritev trgovine!
Naznanjam, da sem otvoril trgovino z mešanim blagom, za kar se cenj. občinstvu najtopleje priporočam. Postrežba točna, cene solidne.
S spoštovanjem
HI. Šlnlgoj, trgom. FlorjanAa nI. 17.
Zadruga
Vinska kletarna
v Mat i boru s ca 800 hI hramnih sod \ i poleg ležečimi veH'-imi sviMimi skladišči, 2 kanci i j sit Ima prostoroma, z elek-rično razsvetljavo tn vodovodom, n'zkr najemSČlno, se za samo 15 \000 K odda. Ponudbe nasloviti pod ..Vinska kle " Maribor glavno poStno ležeče, 5425
hrual. einogradara
Zaar.b, Baroieaa cesta
a^■aaaaaa^BH
preporuća svoju veliku zalihu dobrih zajamčeno čistih nepo-tvorenih vina i to stara i nova, bela, cviček  (šiler) i črna
uz umjerene ciene, koje kao i uzorce na zahtiev Šalje.
Molimo posiet našeg podrumca na Đaroševoj cesti.
Inlener I Miroslav Ina:
Mnbllsnn, Hilierleva vi
Speolelno etsvbs-no podjetle za betonske, telesona* tonske ln vodao
—   zgradbo. —
Izraba b
vodnih sil.
I. Moianita tovarna
za   gumbe  In kovinske predmete d. z o. z.
Slovenska Bistrica.
O f eri ramo naSe prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzoicu s cenami brez konkurence.
Zašlinjli cnikt! Predaja na ttliio I
elektrotehnična tovarna
druiba r o. z. Ljurljana, nunajska cesta tU 75.
izvršuje:
transformatorie la motorje, stikalne naprave In aparate.
Popravlja:
ose ursfe električnih stroleo In aparatou.
Generalno zastopstvo suetoune tordke
Felfen i GulIIaume
tovarne električnih kablov in električne vrvice.
velika zaloga
malorleo. kablov, crnice In Izolirane ceoL
M112 io 230. Pilili predal m.
iurčke) kupuje po najvišji dnevni ee« il tvrdka Mihael Omahen v Vi?nJI
__£§
ni
gori
Trgovski pomočnik
išče sluibft
veCji trgovivi z melanlm blažom, najrajši na deželi. Naslov pove uprav Slov. Naroda.
Kupini neC uago<i
fla   vnMM   od 100 meterikut nOlf  Srlfl«    centov naprej.
Ponudce na Jan Študent, Staro - Pe« tiovoselo, Slavonija. 549^
Tražite cjenike ruskih originalnih Un]l od CeSkeJLigoslovenske naklade Jj
vseh mer aopet v zalogi pri
H. Seljak, LJubljana,
Prešernova ulica 52.
49U
Velika taloga eevljev ln potrebSčlij
-----4
Medjunarodno transportno d. d. Jos. J. Leinkaul — Emil Eichhorn
Zagreb, telef. br. 3—22.   Brzojavi: Jugospedlt.
Podružnice: Brod na Savi, Bos. Brod., Osijek. Vukovar, Novisad, Koprivnica.
DAN
dioalčko društvo za ke
mtčke proizvode.
ZAGREB. MAŽURANIGEV TRG 4.
Telefon broj 17—31, 2-42.
naKEH
AUTO - BENZIN
BENZIN za popjon motora svih frakcija PLINSKO ULJE za pogon Diesel-motora .3 MASINSO ULJE najfinije rafinovano
CJ.INDEBSHA UMA dinamo, kompresorno i turbinsko ulje TOVOTNA MAST (neotešćana) KOLOMAZ črni i žuti
tfobavl|a uz najjeftinije dnevne cijene is tvornice Bos. Brod odnosno ga skladiita u Zagrebu, Koprivnici, Bjelovaru, Celju, Ptuju, Mariboru, Čakovcu, Osijeku, Vukovaru, Pečuhu, Somboru, Subotici, Vel. Bečkereku, Novom Sadu, Novom Vrbasu, VrŠcu, Mitrovici, Zemunu, Beogradu, Skoplju i svih zadruž. skladišta Gospodarskog društva k. s. z. u Osijeku. OZIOEN (Kisik, Sauerstoff) u tehničke (autogeno varenje) medcinske i znanstvene svrhe. KISELINA za akumulatore BOJE željeznog oxida
dobavila odmah Iz tvornice u Koprivnici.
45
80
7264
8. strah.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 14. avgusta 1921.
5fev. 181.
11. nniitni s TOie:
prodajalka za modno trgovino, prvovrstna moč, kontoristinja z nekaj prakse In 2 učenki Samo plamene ponudbe na tvrdko P. Magdić, Ljubljana. 5377
Min. Hi stroji
Stroški vozički novi in malo rabljeni, v veliki množini ceno na prodaj. — r. Batjal, Ljubljana, Stari trg 28. 4408
Brinjevec,
zajamčeno pristen, v sodčkih in steklenicah, nudi na debelo
Parna veležganjarna Robert Diehl, Celje.
Edina tovarniška uloga Siv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, v vseh opremah, mater-Jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na veliko in malo.
JOSIP PETELINC
UuMjana, Sv. Petra nasip ii 7.
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—   goji. — Popravila se sprejemajo. —■
Na veliko in malo po-trebščine za šivilje, kro-jače, čevljarje in sedlarje, sukanec, čevljar-ska preja, toaletne po-trebščine, modno blago, pletenine i. t. d.
nalneda zalog 7
klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka J.Dolenc, Ljubljana, Hilser eva nI. 5, priporoča v nakup najboljše inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
Jugoslovanska banka
Deln. glavn. K 2OO,000>000*— Centrala v Osijeku. Reaerve K 50,00 -000
Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulic
Kupuje in prodaja devize in valute naihulaotneiše. ]
V £
0*itssi ;fe vlone na braoflae km! ž''co in na tekoči
račnn no natvlsti obu^i-l mer'.
Strešno lepenko
ima v zalogi aa'ceneje Jos  H. PUH, Ljubljana, Oradaslta ol. 3.
Telelon 513. 49
Velika zaloga: tSČFZ*.
ki, Hvafnl in razni 5t-ojf, rnevrratik* h rtakovf tnl drli. T. Batjel. Ljub j □ Stari irj 38  Sprejme se v polno po rtv za en J.iranje z ognem   in ponikltirc dvok' lesa,   otroški  vozički,   šivalni in razni stroji in deli. Mehanična deiav cca, Kar'ov»ka cesta 4.
Ne pozabite!
kadar pridete v Ljubljano na velesejem, si ogledati paviljon in zalogo veletrgovine manufakture Dular * Fabianl, Dunajska cesta pri Balkanu. 5531
Sprs|ane na
EP vratar
za tovarno na dež««. Prednost imajo bivši dvorni orožniki. Ponudbe pod .Kranj -ako 187* na uprav. Slovenskega Naroda._5493
Tovarna Barva vsakovrstno blago.
|/\C DCirU Kemižno cisti obleke JVrve    vfCCIWal Svetlollka ovratnike, za-
Llnbljana, Poljanski nasip st. 4 pestnice in srajce. Fodrainica i Selenbargova nllea 4.--—--
PODRUŽNICE:     MARIBOR     NOVO MESTO KOČEVJE Gosposka nL 38.       Slavni trg it«v. SS.
Graški semeni 1921
(ORAZER MESSE 1921.)
24. septembra — 2. oktobra.
#
VrorCni semenj za industrijo, trgovino in 0Drt, — Posebne razstave štajerskega poljedelstva in gozdarstva. Štajerska umetnost. Razstava ,Das steirische Buch". Glasbeni in gledališki slavnostni teden. Slavnosti domačih noš.
*
Poslovalnica OB AZ Bnrggasse 13.
Brata E
staroznana črkoslikarska in pleskarska obrt. Igriška ul. 6.
01 ro
Majal* e cene!
Najn'ftfa cene!
^|J|_|^^ft| tvornkagumilevih
izdelkov v Kranju
VE KI A
v
izdeluje
prvovrstne podpetnike.
isto domače podjetje!
00 <
o <
y ta
< a^
Ne pozabite obiskati našo podružnico, katera prejela veliko množino vseh vrst
SINGER
»talnih strojer, SINGER igel la ttrojaih delav. SINGER olja, sakaoca li svile.
Lastna mehanična delavnica povečana!    Prodaja na primerne obroki 1
I Slager Uvaloi stroji Bonrae & Go, New Tork.
,1-^—1 Podrninieei Ljnbljnnn. Selenbnrgova nL 3, Novo me- ~"
II mesto, Maribor, Zagreb, Kar ovce, Osjek, Brod na Savi, Varaž-11 din. Novi Sad. — Zastopstva v vseh večjih okrajih ia mestih.
Hrv. industrija katrana d. d.
Zagrebe
Proizvodi od katrana I kolofonlje, krovna ijepenka, sve vrsta sredstava za izoliranje proti vlagi, tehničke masti kao I ulja Itd.
SKLADIŠTA: Beograd, Brod na Savi, ljubljena, Novi sad, Peiuh I Osijek.
Resnična
tolažba   na   živcih bolnim
je moj ravnokar iziili spisek, ki opisuje mnoge dolgoletne izkušnje o vzrokih, postanku in lečenju živčnih bolezni. Tat ov/an-gollj zdravja pošljem vsakemu zastonj, kdor ponj na spodnji naslov. Na tisoče zahvalnlo izpričuje ta edini uspeh neumornega raziskovanja v korist trpečega človelta. Kdor spada k
veliki armadi na živcih bolnih
kogar muči raztreseno*!, omotičnost, oslabljeni spomin, živčni glavobol, pomanjkanje spanja, motenje želodca, preobčutnost, bolečine v udih, splošna aH delna telesna slabost ali druge
neštete prikazni
al mi
močiti mojo tolažbe polno knjlziool
kdor jo bo pazno prebral se bo pomirjen prepričal, da imamo preprosto pot do zdravja in Žlvljenske zadovoljnosti. Ne odjalajte
In plSIte Se danes 1
EoMim to Opcib - Ittllett Budipot H, Ung 3.
Fran Raonlkar
LJubljana, Linhartova ul- 25.
Telefon 41S
II.42S
prevzema po danih kakor lastnih načrtih zgradbo mostov, Jezov, hii, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupola iti cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna draga vrtna arhl-tektonična dela. — Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativna atenske opale, vrata, okna itd.
Sa rasne Inenetrljeko stavbe ooossrlsm slast! ■a naofe patentirane noailee sa vesje proste sine od IS—SO m. — Parna saga la strojne delavni ©o.
CARO IN JELINEK
Slsnk, Saenk,
Internaoljonalna transportna d. d.
Telefon      Vi^MaAk      Brzojavi: Maribor 1566        aVBgi Carollnek Jeaoaioe
Cm a Jeilink L1. lin I.. ktlslntiiienlilz Ur. 4.
Berlin, Praga . Trst, Bratislava, Bfeclava, Bučhs, Dečin, Cheb, (Eger), Halbstadt u C. Hamburg, Karlove Varv, Innsbruck, Passau, Podmokll,
Tyn N/V.
T IT OSi I
DANZAS A CO., delnlike drvfba
Basel, Zurich, Oeneve, Buchs, St Gtllen, Pariš, Lvon. Milano, Strassburg, Mnihausen, London, Mannhelm, Frankfurt a/M., Stnttgart, Malu
priporočata svoj sknsnl
k redni specialni promet s
v Švico, Francijo, Italijo, Belgijo, Angleško ter Nemčijo in iz teh držav. Specijalna služba za transport jajec, perutnine, »liv, pekmeza itd.
mn®mmnm tohrsporti rhken
«e rrinorofa za vse Cpedicijske posle posebno pa za carinjenje In reekspedlcijo zagotovljena točna izvršba po najnižjih cenah. M«^
Večjo množine
a&pađkov starega In novega ofnka In cink. pločevine kupljc
Kranjske tovarne ielexaef  tijnčavnlćarsko in kovinske robe HT I T A aT" d. (L, Kamnik.
pnevmatiko
■jtiBlev - SeltltaiTer - Hnfcklnson
priporoča
kolesa Puci
IGN. VOK,
Ljubljana, Sodna uiica 7.
Modni salon
Ljubljana
Židovska ulica Stev. 3. Dvorski trg itev. 1*
Priporoča
f       v« •
spomladanskih klobukov čeplo la slamnikov.
Popravila ae točno tsvrsujelo.
talni klobnki v lalooi.
Potrebao io tiiiitn je
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po naSem posredovanju potom kr. poStno-Cekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko V2m je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemn denarja v stari domovini in valed nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah Vas to rroslmo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene, večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodniko« radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, čeS, bo raje ia poslal, ker bo misli!, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi poSiliateli prepriča, da je bil denar pravilno izrlačan. izgubi spoštovanje In zaupanje ter mnogokrat dolgo taja, predno ae odloči poslati zopet kaki denar.
Konečno se obračamo le na one rojake ln rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja neka te tih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo na&e geslo.
FRHilK SRKSER STRTE BHI1K
82 OorUandt Strast Haw Tork, H. T.
Medic, Rakove & Zanki
prele A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana.    D. z. o- z.   Skladišče: Novlsad.
Brzojavi: Merski, LJubljana. Telefon: 64.
Emailni laki. Pravi f imel Barva ia pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči,  kakor tudi drugi v to
sroko spadajoči predmeti.
,MERAKL'. Lak za pode. ,MERAKL'. linoleum lak za pode. ,MERAKL'. Emajlni lak. ,MERAKL< Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljalo!
T rin tlak »Najodnfi tiskarna«.