193. številka. Ljubljana, četrtek 24. avgusta. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljku in dneve po praznicih, ter velja po poŠti protaman M a v s t r o - 0 a e r * k e dežele M oelo leto 1S gld*, za pol leta 8 gld., ca četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., ya četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodu učitelje na ljudskih lomil in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemali za četrt leta o gld. — Za oznanila hc plačuje do četiristopne petit-vrste »i kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. ču se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolumnovoj hiši št. 25—M poleg gledališča v „zve/.diu.
OpravniŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Severno-polska ekspedicija in nemški mestni očetje ljubljanski.*)
Ko je v zadnjej seji ljubljanskega mestnega zbora odbornik Jurčič našim nemškutar-skim mestnim odbornikom očital britko resnico, da je ta mestni zbor dovolil brez ugovora več sto goldinarjev za severno - polsko ekspedicijo, da si jo je sam udeležnik Wey-preeht kot „schwindelw zaznamoval in kot „brezkoristno za znanost in humanitarnost" — tedaj so se razsrdili naši nemškutarski „ pat res conseripti", da je bilo joj in starega slovenskega transfuga ali vskoka Dežmana je po-padel „furor teutonicus", da je vpil o inper-tinentnosti in kričal na govornika, ter zahteval od župana, da naj govornika k redu pokliče.
Nu, mi imamo (brez ironije govoreč) še nekaj respekta pred Dežmanovo učenostjo, ter mu radi oproščamo, če o severno-polskej ekse-diciji drugače sodi nego kapetan Weyprecht ali g. Jurčič, dasiravno smo prepričani, da se tudi g. Dežman lehko moti. Errare est burna-nuni! In nadejamo se, da nam bode tudi g. Dežman resnico tega pregovora rad potrdil, če se domisli, kako nam je on sam lai.sko leto jedenkrat v redutu naivno kazal košček navadnega starega usnja, ter nam pripovedoval, da je to najbrže več tisoč let stara ostalina tistih ljudij, ki so na ljubljanskem barji v stavbah na koleb prebivali, dasiravno
*) Posvečeno ravro tako indigniranemu kakor ignorantnemu ljubljanskemu dopisniku v „N. Fr. Pr " v graško „Tagospost", dunajski „Fremdenblatt" itd. In še ljubljanskim nevednim nemftkutarskim filistrom.
Urada.
Pomladanski valovi.
(Roman, spisat Ivan Turgonjov; poslovenil dr. Maks Same c.) (Dalje.) XIX.
Zunaj je celo nebo migljalo zvezd, ko je stopil črez prag. In koliko se jih je razsipalo teh zvezd, velicih, malih, žoltih, rudečih, modrih., belih! Vse so se rudile, rojile, igraje s svojimi lučičami* Lune nij bilo na nebu, ali tudi brez nje se je vsak predmet videl natanko v brez-senčnem mraku. Sanin pride do konca ulice ... Ali iti uže zdaj domu, se mu nij hotelo, čutil je v sebi potrebo, pobroditi po čistem zraku. Vrne se nazaj; nij še bil prišel do hiše, v katerej je bila konditorija Roselli, ko jedno izmej oken, ki so gledala na ulico, za-zvenči in se odpre — v črnem četveroogelniku (v sobi nij bilo luči) se prikaže ženska podoba — in on sliši, da ga kliče!
je mnogo poslušalcev z glavami majalo, ter mislilo, da ta košček starega usnja jo najbrže ostanek kakega strganega, i ž a n s k e g a, kme-tovškega šlebedra.
In tako se jo tudi pozneje izkazalo. In če greš denes v Ljubljanski muzej gledat na ljubljanskem barji izkopane starine, zastonj iščeš košček tistega „več tisoč let" starega „škarpa", znamenja Dežmanove učenosti! Kar nikoli nikjer ga več nij !
In tako spreminja človek svoje zna-nostne misli in svoje politično in narodno prepričanje, kakor gosp. De/man sam to najbolje ve.
In tako tudi učeni gospod kapitan We y« preeht, načelnik in prvi voditelj avstrijske, severno-polske ekspedicije o tem znanost m-m podvzetji, s katerim so naši Nemci in nem-škutarji tako reč počeli in za katero so celo iz silno zadolžene mošnje ljubljanske nekaj stotakov proč vrgli, vse drugače sodi nego g. Dežman in g. Laschan et tutti quanti, ter se z odbornikom Jurčičem popolnem vjema.
Kapitan \Veyprecht je v promemoriji „L1exploration des regions arctiques", katero je predložil I. 1875. drugemu mejnarodnemu geografičnemu kongresu v Parizu, potem v posebnem govoru na 48. zboru nemških pri-rodoznancev in zdravnikov v Gradci 1. 1875., dalje po različnih dopisih, po dunajskih in tržaških listih, in še posebej v prezanimivem sestavku „Die Erforschung der Polar-regionen", ki je uatisnen v „Mittheilungen der geogr. Gesellschaft in Wienu 1875. Bd. XVIII. Heft 8. in 9., jasno dokazal, da vse severno-polske ekspedicije,  tudi avstrijske ne
— „Monsieur Dimitrij !M
On teče urno k oknu . . . „Ema!M Oprla se je bila z lakti ob podoknik in se nagnila naprej.
— „Monsieur Dimitrij," začne ona opreznim glasom — „cel denašnji dan sem želela vam dati neko reč ... ali nijsem se mogla odločiti: še le zdaj, ko se nepričakovano zopet vidiva, menim, da je tako namenjeno" . . .
Ema se je nejevoljno ustavila pri tej besedi. Nij mogla naprej; nekaj nepričakovanega se je zgodilo ta trenotek.
Sredi globoke tišine, pri popolnem brez-oblačnem nebu pride na hip tak poriv vetra, da je zemlja sama potresla se pod nogami, tenki zvezdni svet zatrepetal in zdrgetal in zrak zavrtel se v vrtini. Vihar, ne hladen ampak topel, je udaril po drevji, rastočim na dvorišči, po stenah in po ulici; ko bi trenil je vzel Saninu klobuk raz glavo, zvijal in razmetaval črne Emine kodre. Glava Saninova je segala do jedne visokosti s podoknikom ; on se prime z obema rokama zanj proti svojej volji
izvzemši, nijso dosti več nego goli — hum-bug! ,,Indem ich dies ausspreche, klage i c h m ich s e 1 b s t a n u n d b r e c h e d e n Stab Uber die v on uns ervvorbenon R68U1 ta 10", pravi resignirano kapitan \Vey-preeht. (Mltth. Heft 8. 9. pag. 366.)
V omenjenih spisih kapetan Woyprecht poudarja, da vse ekspedicije proti severnemu polu nijso imele nobenega druzega resultata, „als ein Sttick im Eise begrabenen Landes oder ciuige Meilen weitern Vordringens gegen den Pol" (L. c. pag. 3GG). Načela, na katera so se te ekspedicije naslanjale, so bila kriva in napačna, tako, da so te ekspedicije colo-zadržavale temeljita in znanostna preiska-vanja severnih krajev. Prvi smoter jim je bila slava po geogratičnem odkritji novih, do sedaj še neznanih zemelj in otokov. „Die Sucht nach dem Puhme der geographischen Entdeckung hat heute solehe Dimensionen an-genommon, dass die rolar-Expeditionen zu einer Art internationaler Hetzjagd gegen den Nordpol geworden sind, die der wissen-schaftlichen Forschung auf a 11 e n Gebieten hindernd im Wege s t eht." (L. c. 3G1.) Ljudje, ki so se do sedaj proti severnemu polu vozili, so samo novih zemefy iskali, pa skušali so se, kedo izmej njih bode više na sever prišel. Samo v tem so iskali — slave ! \Veyprecht je izrajtal, da vse ekspedicije proti severnemu polu so v zadnjih 25 letih stale 10 milijonov goldinarjev! To je pa predrago veselje in denar, ki se je za to potrosil, in ne stoji tv nobenem razmerji z dobičkom, katerega je znanost od tega imela. To je menda vse jedno, če vemo ali ne, ka-košen se nam se  severnega pola svet vidi;
Etna ga prime z obema rokama za pleči, in se dotakne s prsi njegove glave. Šum, zvon in krohot je trajal jedno minuto . . . kakor kita gromadnih ptic je hitel naprej izigravši veter ... V novic nastane globoka tišina.
Sanin vzdigne glavo in vidi nad soboj tako čudno prestrašeno, vznemirjeno lice, tako ogromne, strašne, veličastno oči, — tako kra-sotico je videl, da je srce v njem zamrlo; on pritisne k ustnam taujčico njenih las, ki so mu padali na prsi — in komaj more spregovoriti: „0 Ema!"
— „Kaj je bilo to? Strela V" vpraša ona na široko odproča oči in ne vzame od njegovih pleč svojih golih ročic.
— „Ema!" ponovi Sanin.
Ona se strese, se ogleda nazaj v sobo — in brzo vzame nekje izza zastora ovenelo cvetico in jo da Saninn.
— „To cvetlico sem vam hotela dati." On spozna rožico, katero je otel prejšni
dan . . .
Okence se je zaklopnilo in za tjmniin
predrt izdelal poseben načrt, ter ga predložil ruskej akademiji v Peterburgu katera bode, če se ne motim uže to leto več tacih opazo vališ«': v severnej Sibiriji odprla. Pis.) O severno-polskih ekspedicijah pak, kakoršne so do sedaj na sever pošiljali, misli Weyprecht, da so linnibug in torej je odbornik Jurčič prav imel, če je nemškutarskeniu senatu ljubljanskemu očital, da je več sto goldinarjev za „srlnvindel" proč vrgel. Kajti tako, kakor g. Jurčič, misli o severnopolski ekspediciji sam Weyprecht, ki je v tacih zadevah gotovo kom petentnejši sodnik nego g. Dežman in vsa slavna gospoda na ljubljanskem rotovžu, katera severnopolsko ekspedicijo samo iz dunajskih židovskih listov pozna.
Napredek v srbskej vojski.
Na srbskem bojišči se je s tem tednom krvolitje zopet začelo in sicer srečno za Srbe. Turki so začeli siliti v Moravsko dolino proti tvrdnjavi Aleksincu, koder je razpostavljena glavna moč Černjajevega. Nekatere gore ob meji so Turki zaseli pri Supovcu in v gori v Pisavcih uže 19. in 20. t. m. Zato smo uže čitali poročila iz Carigrada o velicih zmagah in nemške novine so uže v nemškem veselji na nemškem trebuhu valjale se od radosti, da je Ejub paša z ženijalnim planom zopet Srbe potolkel in da ima uže jutri Aleksinac v roci. Ali kratko je bilo to veselje. Včeraj nam je telegraf poročil, da so Srbi na vse to s tem odgvorili, da nijso le zavrnili sovražnika, temuč Knjaževac mu zopet izpulili iz rok in tursko vojsko daleč črez planino Tresibabo podili torej Ejub paši, ki je pod Banjo hotel prelesti do Aleksinca, v hrbet prišli. Pa uže samo to, da so mogli Srbi Knjaževac Turkom nazaj vzeti, povzdignilo bode moralični pogum in enerži.jo srbskega naroda neizmerno!
Prej ta dan se je napovedalo, da bodo Srbi sami ofenzivo poprijeli, pripovedovalo, da je Črnjajev rekel, da je srbska vojska 3edaj boljša nego je bila od početka vojne. Torej najnovejša zmaga Srbov in otimljenje Knjaževca ne prihaja za nas nenadejano. Iz Delgrada se tudi poroča, da je meščanska deputacija šla h knezu čestitat mu, in odgovoril jej je: „s pomočjo boga in naroda bodem jaz vojsko k srečnemu koncu privedel." Z zaupanjem je torej sam knez le o vojski, ne o mini sklepa-vanj i govoril, in isto tako morajo meščanje uže
vspehe videti in neuklonljivi biti, ako knezu čestitajo zarad vojske. In zdi se nam, da ima hrvatski list prav, ki pravi, da te kneževe besede bodo raadrle one laži, ki so se o njem splele po celej Evropi, da namreč hoče uže mir, da je v protivji z vlado in narodom.
Mi smo, kl juhu vsem lažem turkoljubnih nemških listov, ki užo osem tednov neprenehoma Srbe kot uničene predstavljajo, pa so Srbi vedno niočnejšv in s e zdaj vojna prav začenja, na stališči, ki ga ,.Obzor" s takimi besedami včeraj oznanjuje: „Srbska vojska stoji na nogah, naučila se je dihati puškini prah, ne trese je več bojna groznica, in v vsakem slučaji bode ona začuvala poštenje, glas jugoslovanske hrabrosti. In tudi, ko bi biTa pobita, bode ona ostala strah za prihodnjost."
Jugoslovansko bojišče.
Na sprednjem mestu govorimo o napredovanji srbske vojsko. Pod vrlim polkovnikom Hro-vatovičem so Srbi zavzeli zopet Knjaževac irt tako Turkom, ki proti Černjajevemu operirajo v moravsko dolino, prišli za hrbet. Situvacija sicer nij še po vsem jasna. Ven* dar uže nemški listi konštatirajo, predno so znali o Hrovatovičevem vspehu, da je Kjub - paševa vojska v velikej nevarnosti, če Horvatoviča na strani pusti. Sreča mora dalje pomagati, brez nje, more se stvar zopet j preokreniti, to je res.
Iz Ceti nj a so javlja o novej, če prav manjšej zmagi Črnogorcev. 19. t. m. je vojska vojvode Marka Miljanova udarila na Selište, mesto osvojila in 45 Arbanasov ujela.
Na Kučih so bili ondan Turki tako razbiti, da se nijso mogli dva dni zbrati. Dve noči so na kakaritskej gori ognji goreli, okolu katerih so se begunci skupljali.
O turških gorozovitostih mej Bulgari poroča zopet angleški list „Daily Newsw tole iz. Filipopelja 9. avp.: Angleški zaupnik Baring. je včeraj hodil po  zgornjem Balkanu. Videl je, da so turška poročila same laži. Vsi Turki so oboroženi in vsak dan delajo grozna dejanja nad Bulgari. Nobene vlade nij. Nobene pokorščine, pri Turkih.   Vsak dan Turki bul-garske žene skrunijo, živino jemljo, pravde le1' na videz delajo, obešajo.   V kraji Otlen- Keyi so Turki 3OO0 Bulgarov pobili, otroke na bajonete nataknene okolo nosili, posamezue ljudi
če vemo ali ne, koliko otokov je proti severnemu polu pod ledom pokopanih. Niti znanost, niti človeški egoizem od tega ne bosta imela dosti dobička.
Vse dosedanje ekspedicije so imele samo ta namen, obogatiti in razširiti kraje pisno geografijo na severu. In to je bil po Wey-preehtu od konca do kraja u a p č e n princip, ki nij mogel roditi nobenega sadu.
Če hoče znanost in ž njo človeštvo od teh ekspedicij kaj pridobiti, se morajo vse drugače osnovati. Njih namen ne sme biti v prvej vrsti, da bi novih ledenih zemelj in otokov iskale, ampak postaviti si morajo za svoj smoter, da bodo na visokem severu študirale zeroski magnetizem, inklinacij o, polarno floro in favno, prikazen severne luči in sploh vse zanimive do-godbe, preme m b e inprikazni v atmosferi, iz kratka vse, kar sega v prirodo-pisno geografijo.
A da se mora vse to opazovati in študirati, pa ne zadostuje, da se človek v ladiji daleč na sever pelje, ondi zamrzne in prezeba, ter se v saneh po ledu sem ter tija vozi. Tak človek ne more vestno opazovati vseh prikazni), tak človek ne more točno in temeljito vsega, kar vidi in opazuje, zapisovati in študirati, ker mu večjidel nij mogoče vseh različnih in silno občutljivih instrumentov soboj nositi ali voziti. In tudi, ko bi vse to mogel, bi še ne bilo dosti, kajti taka opazovanja se morajo vršiti na več mestih, ki so po 50, 100 ali še več milj saksebi, vršiti se morajo ne jeden pot, nego večkrat, vsaj jedno leto, vsak dan, če dalje nij mogoče. Samo tako veetno, točno in temeljito izvršena opazovanja morejo pripravljati podlago za poznejše znanostne preiskave in kombinacije.
Weyprecht je torej odločno zoper vse sedanje ekspedicije proti severnemu polu, nego nasvetuje, da namesto ekspedicij naj bi se rajše osnovale stalne postaje na Špic-bergih, na novej zemlji in v več krajih okrajne severne Sibirije in severne Amerike. Na tacih stalnih postajah, ki bi bile polovico cenejše nego tako imenovane severnopolske ekspedicije, bi se vsa znanostna opazovanja lehko celo leto ali pa še dalje vestno in točno vršila in samo od tega bi mogla naša prirodoslovna nauka imeti kaj dobička. (O tacih stalnih postajah na visokem  severu je kapetan Wey-
steklom se nij nič več videlo in ne belilo. — Sanin je prišel domu brez klobuka ... Še opazil nij, da ga je zgubil.
XX.
Sanin je zaspal še le proti jutru, in tedaj še teško. Pod udarom tega letnega, hipnega viharja je jel nekaj čutiti, ne to, da je Ema krasotica, ne to, da se mu je dopala — to je uže poprej vedel . . . ampak to, da jo nij poljubil: Hitro, kakor vihar, ga je napolnila ljubezen. In zdaj ta neumni dvoboj! Brižljiva občutja ga začnejo mučiti. Nu, postavimo, da me ubijejo ... kaj more biti iz ljubezni do te deve, do neveste druzega? Položimo celo, da mu ta „drug" (Klilber) nij nevaren, da bi ga Ema sama poljubila . . . Kaj bi bilo iz tega?   Kako?   Taka krasota . . .
Sanin je hodil po sobi, se vsedel, za mizo, načrtal nekoliko vrstic — in jih precej zopet prebrisal. Spomnil se je na divno Emino podobo v temnem oknu, pod zvezdnimi lučicami, vso razvejano od toplega viharja; spomnil se
je na mramorne roke, podobne rokam olimp-ških boginj, čutil njih živo težkobo na svojih plečih . . . Potem vzame dano mu cvetlico — in zdelo se mu je, da je od njenih na pol ove-nelih lističev vej al ves drug še bolj nježen duh, kakor jo vonj navadnih rožic . . .
— Naj bode če ga ubijejo ali okrnijo? On se nij bil vlegel na posteljo — ampak
je oblečen zaspal na divanu.
Nekdo ga potrepa po plečih . . . On odpre oči — in zagleda Pantaleona. „Spi   kakor Aleksander  Babilonski na predvečer babilonske bitke!" vsklikne starec.
— „Koliko je ura?" vpraša Sanin.
— „ Tri četvrt na sedem; do llorana je dve uri vožnje in mi moramo biti prvi na mestu. Rus vsikdar prebiti sovražnika! Jaz sem najel najboljšega kočijaža v Frankobrodu."
Sanin se začne umivati. — „Kje so samokresi?"
— „Samokrese bo prinesel soboj ta ferra-flukto Tedesco, tudi doktorja bo on pripeljal."
Pantaleone je bil srčen, kakor včeraj; ko je pa sedel v kočijo s Saninom, ko je ko-Čijaž švignil z bičem in so konji skokoma potegnili, se je zgodila z bivšim pevcem in prijateljem paduvanskih dragonarjev brza sprememba. Postal je prestrašen in se tresel. Bil je, kakor da bi se bilo nekaj v njem prevrglo, kakor kakšna slabo sezidana stena.
— „Kaj neki delamo, Bože moj, „Sau-tissima Madonna!" vsklikne on piskljim glasom in se prime za lase. Kaj delam, jaz star norec, blaznež, frenetico?"
Sanin se začudi in zasmeji, prime Pantaleona zlehka za suknjo in ga opomni na star francosk pregovor: „Le vin est tire — il faut le boire."
— „l)a," odgvori starec: — nto čašo moram izpiti z vami, — ali ipak sem norec! Jaz — brezumnež! Vse jo bilo tiho, dobro . . . in najedeukrat: ta-ta-ta, tratata!"
— „Kakor tutti v orkestru," pristavi Sanin s prisiljenim smehom; ,,krivi nijste vi."
— ,,Jaz vem, da ne!   Če bi tudi bil!
žive žgali. Psi žro nepokopane ubite Bulgare. To so Turki prijatelji nemškutarjev!
Egiptovski podkralj, ki je zdaj popolnem pod angleškim vplivom, je v Carigrad poročil, da hoče še velik del svoje vojske poslati Turčiji na pomoč, da zasede Arabijo in Sirijo, pa da ona more še ondotno vojsko vreči na bojišče proti Srbom in Črnogorcem. Vsled tega misli porta Še 38 bataljonov na bojišče poslati.
Politični razgled.
H«Mr»nJ«' €l«kž«Mt».
V Ljubljani 23. avgusta.
Iz Ziiffi-vht* poroča „Pol. Corr," da bode Strosmajer zopet začel se udeleževati saborskih sej. Morda je s tem v zvezi tudi članek, ki so ga „Narodne Novine" prinesle irt ki je dokazoval, da se Strosmajer z Mažu-ranieein popolnem zlnga.
!fšt*t§i*ii't se tolažijo v svojih časnikih, da vendar njihove finance nijso še tako slabe, kakor so sami mislili in njih sovražniki sodili, zato, ker letos imajo dva milijona več dohodkov na direktnem davku. Ali davek se pri njih uže od kapitala pobira, ne od obresti. VmM.Je driave.
Grški poslanik v Carigradu je turškemu vezirju predložil noto grške vlade, v katerej se od Turčije terja naj izpolni želje prebivalstva otoka Krete. Ker jih Turčija, če prav obljubi, izpolnila ne bode, mogel bi iz tega uzrok za začetek boja, takozvan „casus belli" nastati, — to so ve, ko bi bil grški zarod z.i kaj!
O C'«« .v* ## razmerah pravi ber-
linska oficijozna „Post": Nič čudno bi denes ne bilo, če plačani požigalci Carigrad zapalijo in plenijo. Potem bi prišla angleška rlota črez »Dardanele in druge za njo.
JfrV« >»<•*».*i,4 minister Marcere je pri banketneiu govoru 21. t. m. rekel, daje tVan coska republika ustanovljena, ki bode Francoskej mir dala in niti imcnjik niti veri ne bo nevarna. Socijalno vprašanjo se bode po svobodi samej rešilo. Minister je hvalil lojalnost Mac-MahOnovo.
ji>*</ Ifžt* #« svetuje brtisseljski ruski organ „Nord," naj potegnejo svojo floto iz Be-zike proč, če hočejo demonstracijo za mir na rediti. „N.W tudi pravi, da na Ruskem je narodno mnenje tako razdraženo, da je treba hitro mini.
iV«'M«i/.# žurnalisti so na svojem shodu v VViesbadenu sklenili 22. avgusta, - da naj vlada ne sili po oblastnih potih u vedenja novega nemškega pravopisja; dalje so sklenili resolucijo, naj se vse tiskovne pregreške porotnikom prepuščajo soditi.
Dop
181.
Ix IM-rt^ 19. avg. [Izv. dop.] Suša je po krasu tako huda, da nekateri kmetje uže namerjavajo, da prose za točo. Turšiea se zvija, ajda se dviga iz zemlje, livade so rujave, davke pa le mora seljak plačovati. Po nekaterih krajih se hvale z grozdjem, drugod i pa je zopet gliva napada. Da bi le bržje opustili ubogi Istrani tisto nespametno visoko trsno kulturo, kajti vidi se grozdje po tistik trtah zdravo, katere je burja pometala ob tla, do-čim pa je grozdje takoj zraven tiste trte na visočini glivasto. Premnogi Istrani so renegati narodnosti in tudi misle, da se mora tudi njih trsje pofurlaniti, t. j. visoko odgajajo trsje, kakor Eurlanje. Vrh tega pa še tudi solnčni žarki ne mogo tako dobro reHektovati gorkote od zemlje, ter ne može grozdje enimentno do-zoreti, kakor bi lehko, ako bi trsje nizko odgoj evali. No, zdaj se tudi v Istri otvori oeno-logična učilna. Harem se govori, da je zmožen v oenologiji dotični ravnatelj, da bi se le zopet pa tudi to podučevanjo ne dajalo v usta slovenskoj mladini s kako furlansko ali pa še celo z nemško žlico! Tu bi se pač takova proti narodnostna burka morala od početka na strani pustiti, ker baš v tej stroki tako živo potrebuje slovenski (kakor tudi italij.) narod v Istri nauka kakor riba vode. Mi slo venski in hrvatski kniotje odločno zahtevamo to v Istri. — Lukamatija uže sopilri prauia Jadranskemu morju od Divače. To je pak stratogična proga.
Domače stvari.
— (Poziv.) Slavno občinstvo bode gotovo prijazno podpiralo prizadevanje narodne čitalnice v tem, da bo mogoče napraviti v soboto 2 6. avgusta t. 1. zvečer v korist p o gorel cev v Logatci besedo in veliko do brode j no loterijo, ter bode v ta blagi namen podarilo dobitkov, — kajti le potem je mogoče dobri namen doseči in potrebnim sosedom podpore podati, ako slavno občinstvo dobitke za loterijo daruje. — Odbor Čitalničin torej najuljudneje prosi primernih dobitkov, ki naj se blagovoljno pošljejo oskrbniku čitalnice, ali naj se naznani odboru, kje sme iskati daril. Pri dobrodejnej veselici bodo svirala izvrstna vojaška godba nadvojvode Leopold brezplačno. Odbor.
— (Nemška surovost) se kaže v dopisih nemških listov o predlogu našega deželnega zbora za deželni šolski svet, posebno v dopisu od vtorka „N. Fr. Pr." kjer navaljuje dopisnik z grdo nemško lažjo na prof. Aukljeja. Laž in pajnesraninejša perfidija, je to, da bi bil g. prof. kedaj v katerem koli listu pisal ali govoril, da je mej učitelji ustavover-nost ,,cvnische Frechheit." Kje, s katerimi besedami, kedaj, 1 u m p-dopisnik ? vprašamo mi in stojimo sami na vsak odgovori Odgovarjaj če moreš, pokaži lice, če si mož.
— (imenovanje.) Okrajne sodni je ad-junkt g. Wei gle in, je prestavljen iz Krškega v Velike Lašiče, na njegovo mesto pride avskultant g. Šuflaj za adjunkta v Krško.
— (Pomilostenje.) Tomaž Žontar, ki je bil od porotne sodnije ljubljanske zaradi ropa in umora na smrt obsojen, dobil je od cesarja pomilostenje in kazen so mu je znižala na vse žive dni. V ječi jel je jako bolehati in upa, da ga bode kmalu smrt obiskala.
— (V Krap i n o) se je prišlo do 11. t. m. uže 1488 osob v toplice kopat.
— (V Adlešicah) v političnem okraji črnomeljskeiu je 3. t. m. ob 2. po polu dne huda toča pobila vse poljske pridelke, ter je po vinogradih mnogo škode naredila.
— (Iz gornje savinjske d o 1 i n e) se nam 22. t. ni. piše: Koliko snega je minulo zimo palo, svedoči to, da se še sedaj v Solčavi sneg najde. Dne 17. t. m. je napravila četvorka turistov iz Mozirja izlet v Solčavo in na skrajnem vrhu te planine so se prav zimsko sč snegom kopali, mej tem ko imamo v dolini nestrpljivo vročino, 10 do 20 C. stopinj gorkote. — Žitno leto je precej dobro, .lednako pridni bučelici spravljajo pridni gospodarji žito v shrambe in mlatičev „pika-pok" se razlega od hiše do hiše.
Ra%ne vesti.
* (Proti II r v a t o m) je tudi „Glas Črnogorca," ki jim očita, da so se vrgli za Magjari in jih posnemajo v zapiranji Srbov. Tako bodo Hrvati povsod mej Slovani simpatije izgubili. Ali jih bodo Magjari odškodovali? Magjari odškodovali? Borne!
* (V Moskvi) se je vsled Črnogorske i zmage na Volčjem dolu v desetih cerkvah za-j hvalna božja služba opravljala. Po cerkvah j popje z narodom vred molijo za Černjajeva in I za srećo srbske vojske.   Posnemanja vredno.
Vse to je . i . razuzdano postopanje. Diavolo! Diavolo l" ponavlja Pantaleone, potrese s čopki in vzdihne.
Kočija je drdrala naprej in naprej.
Jutro je bilo krasno. Ulice v Frankobrodu so se komaj začele oživljati, bile so čiste in prikladne; okna na hišah so se bli-sketala kakor folije: komaj se je kočija pripeljala za mestne duri, se vsiplje od zgoraj, iz modrega, ne jarkega neba, glasno škrjančevo petje. Kmalu zvunaj mesta se prikaže izza visocega topola znana podoba, ki je še nekaj korakov prestopila in obstala. Sanin pogleda . . . Moj Bog! Emil!
— ,,/idaj vidim, da ona vso ve !" obrne se Sanin k Pantaleonu.
— ,,Rekel sem, da sem brezumnež," zaupije obupno, kmalu da ne s krikom, revni Italijanee; — ,,ta nesrečni mladenič mi nij celo noč dal pokoja — in denes v jutro sem mu vse razkril!"
„To je tvoja segrederza!" si misli Sanin. Kočija pride vštric Emila; Sanin veli ko-
čijažu ustaviti konje in pokliče k sebi „ne-srečnega dečka.'1 Neodločnimi koraki se bliža Emil, blodne ji in bledneji kakor na dan svojega napada.
— ,,Kaj delate pa vi tukaj?" ga strogo vpraša Sanin: — „zakaj nijste doma?"
— ,,Dovolite, dovolite mi, da se sinem peljati z vami," spregovori Emil trepetajočim glasom — in sklepa roke. Zobje so mu klepetali kakor v mrzlici. „Saj vas ne bodem motil — le vzamite, vzamite me!"
,,Ako čutite le za las udanosti in spoštovanja do mene," reče Sanin,,,vrnite se precej domov, ali pa v prodajalnico g. Kliiberja, ne povejte nikomur nijedne besede in počakajte, da se povrnem."
— „Da se vrnete," zabiti Emil — njegov glas je zazveni 1 in pretrgal se — „ako vas pa ..."
— ,,Emil!" ga pretrga Sanin — in se obrne z očmi na kočijaža — ,.spomnite se! Krnil pojdite domov! Poslušajte me, prijatelj! Vi me uverjate, da me ljubite; nu, in jaz vas prosim!"
Sanin mu poda roko. Emil se nagne naprej, jo zaihte pritisne k svojim ustam, in skočivši s ceste zbeži črez polje nazaj v Frankobrod,
— ,,To blago srce" — pomrmra Pantaleone ; Sanin pa ga mračno pogleda . . . Starček so je stisnil v kot kočije. Spoznal je svojo krivnjo; vrh tega je bil vsako minuto bolj iz uma: čemu je ravno on šel za sekundanta, ali nij on pripeljal kočije, vse djal v red in mirno svoje stanovanje zapustil uže ob <». uri zjutraj? K temu so se mu še noge razbolele in pešale.
— „Kde je vaš prejšnji duh, spoštovani gospod Zippatola? Kje — il antico valor?" Zippatola se poravna in nalimuri.
— ,.11 antico valor?" se oglasi on basom. „None aneora Bpento — il antica valor!!"
Pantaleone se je nekoliko ojačil in spregovori o svojoj karjeri, o operi, o velikem tenoru gan-ije — in se pripelja v Ilanov kot — mladenič. Pomisli: nič nij na svetu silnej-šega ... in brezsilnejšega, kakor beseda.
(Daljo priti.)
* (Turška revščina.) Čeravno sedaj turška vlada od svojih dolgov nijednih obre-stij ali kuponov ne izplačuje, so vendar denarne njene razmere take, da klavrnejše hiti ne morejo. Denarnice so izpraznene, da je strah. Temu v dokaz se naznanja, da so morali tistih 900.000 Frankov, katero je izplačala turška vlada zapuščenim rodovinam v Solunu umorjenih konzulov, navIašS pri grškem bankirju Zari ti j u izposoditi. Ali mož jih nij hotel prej dati iz rok, da so mu zastavili prihodke iz vladnega daca. Ti dohodki pa so se v zadnjih mesecih znižali pod polovico prejšnjega zneska.
* (Nemški krščanski to čaj i.) Berlinska „Tost." pripoveduje daje nek postujoč igralec v odlično berlinsko krčmo prišel in hotel kosila. Ko ga kmalu nij dobil, vprašal je ponavljaje kletarja, zakaj ne, a dobil grob odgovor, naj čaka. Ivo z grobostjo zadovoljen nij bil, udari ga nemški kletar s steklenico tako po glavi, da se je gost krvav zgrudil. To se je zgodilo na Nemškem. Ko bi so bilo pri nas, rekli bi naši priseljeni Nemci in nem-škutarji precej, kako je naš i od surov.
* (M a r h e z e M a n t e g a z z a p r e d s o d-nijo.) V Bolgniji dela sedaj veliko hrupa kazenska zatožba marheza Mantegazze. Tožijo ga, da je goljufal in ponarejeval pisma. Zatožba našteje 37 hudobnih dejanj, ter se sklicuje na 38 obtožilnih prič. Mej pričami, (katerih je zagovornik tudi 17 pozval) so osobe veljavne pri dvoru in na borzi, mej njimi brat umrlega Batazzija, marheze Spi-nola, polkovnik Bagnasco, grof Belinzaghi in drugi veljaki. Obravnava bode trpela jeden teden iu bode zanimiva bolj zavoljo prič in osob, v njo zapletenih, kakor pa zavoljo v za-tožbo dejanih krivičnvsti. Obtoženec sam je star uže 60 let, iu  obdan s sivimi lasmi. —
Umrli v IJultljaiii
od 18. iti) 22. avgusta: Alojzija Milnic, okrajnega glavarstvu sluge otrok, -' , I., na meningitisu. — Ivanka Uržič, mizarjev otrok, 1 l*i za atrofijo. — Neža Vindišar, \/. sirotišnice, 82 1., v bolnici, za »»slabljenji m. — Hib. MUck, železniškega uradnika otrok, 7 mesecev star, na dripalici. — Božena llanuš, privatnega uradnika otrok, 4'/i mes., na dripalici. — Alojzija Iiemla, pomočnega uradnika otrok, 4 I., na dripalici. — Nikolaj škrl, sin hišnega posestnika, IG 1., na tifusu
— Miha Bohinjec, črevjjar, 31 b, v bolnici, na jetiki.
— France Strenar, 60 L, v bolnici, za bezgalkami.
T ujet.
22. avgusta: K*ro)»M   p|. Kurenta,  z gospo iz Trsta. — Trinc IIugo \Vindischgratz, z družino iz Štajerskega.
— pl. Pilat iz Benetk.
Pri .tionu: Kiihler il Dunaja. — Klein iz Lipnico. — Tedeschi iz Reke. — Bitzingor iz Dunaja.
— Sever iz Lipnice. — pl. Angormaver iz Dunaja.
— Spital iz Pliberka. — Caaoli iz Trsta. — Sctnvarz iz Dunaja. — Fajdiga iz Trsta. — Lang iz Gradca.
— pl. Barisono iz Dunaja.
Pri Pstros iz Prage. - Losar iz Peštu.
— pl. Bolim iz Dunaja. — Venedig 11 1'rsra. — Kilter iz Prage. — Wolf iz Ceovca. — Karis iz Tista. — Urhančić Iz Turna — Schardinger iz Ljubo*. — 1'olak iz Dunaja. — Lang Gradca,
— Gabtoicer it Beljaka.
Pri /ihiioitI: Str.mzl iz (»radna — Bergel iz t Postojne. —  K ostati iek i/. Zagreba« —  Nantz >z i
Postojne. — Mihi I č iz Gradra
V Gradci 10. avgusta: 47. 9. 60. 35. 8. Na Dunaj i 19. avgusta: 52. 43. 25. 70. 6.
Tržnr cen«
v Ljubljani 23. avgusta t. 1. Pšenica 1 ektoliter H giii. ^'J kr.;  — rož 6 gld. PO kr.; — ječmen 4 gld. 10 kr.; — ovoa 3 gid. — 41  kr.; ajda 5 gld. HO kr.; — uroso 4 gld.  HO kr.;
— koruza 5 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 40 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. 50 kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 8.') kr.; — speli hišen — gld. 64 kr.; — speli povojen — gld. 75 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka ilter 8 kr.; govednine kilogram 50 kr.; — telotnine 44 kr.; - svinjsko ineao 18 kr; — sena 100 kilogramov 2 gld. K2 kr.;
— slamo J gold. 15 kr.; — drva tnla 4 kv. metrov 8 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr.
■Dunajska borza 23". avgusta.
•.**>iri.o rciegTifiouo »oioo« j.. Enotni cii. uolg v bankovcih .   66       45 kr.
Enotni chž. dolg v srebru 89   - 75 ,
1860 oii. posojilo   ... 111   . 50 ,
Akcije narodne banko 853   . — §
Kreditne ako«je 140   , — a
London    .......     121   , 95
Napol.     .... 9    , 70
C. k. cekini .... 5 84
Mrebro 102 90
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeče slovensko knjige:
-A.-   IESom.si3n.i in. po^resti :
1. Ernzviu Tatenlmli. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 k r.
2. Meta HoldeniH. Koman, francoski spisal Viktot Cherbuliez, poslovenil Davorin Uoatnik   50 kr.
3. Kan torbica. Koman s pogorakega zakotja, Češki spisala Karlina Svčtla; poslovenil Franjo TomUič. velja........50 kr.
4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — K« erni zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr.
5. Hsuu. Novela, francoski spisal 11. Riviere, poslovenil Davorin Uo&nik. — Cerkev Iu drsava v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Uoatnik, velja     ...       25 kr.
B- HLiiStlcI v zvezkih:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič.
— Životopisje, sp. Rajč Boi. — Presern, Preserin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Maehiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celestin. — Trštvo K grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vošnjak, — Čsgava bode ? Novelira, sp. J. Oarinec. Velja       .      .      .      .      25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus.
— Plašč. Novela. Ruski spisal N. V.Hogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr.
Kdor hoće katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnej tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold.
V Kamniškej čitalnici
se oddajo takoj v najem
a' o s t i I ii i <• a "^^C
na najboljšem prostoru v mestu, s  prostornimi solnimi, velikim hlevom in z veiiko klutjo.   (269 — 1) _Več se iz\e pri čiialn čnem oboru v Kamniku.
Razpis natječaja.
Na gradskoj velikoj realci u Osieku, koja će po svoj prilici do skora postati zavodom zemaljskim, imadu se početkom školske godine 187*/i popuniti sliedeća profesorska mjesta:
1. Mjesto profesora opisnoga mierstva i graditeljstva.
2. Mjesto profesora opisnoga mierstva kao glavnoga, a prostoručnoga risanja kao uzgrednoga predmeta.
3. Mjesto profesora zemljopisa i poviesti kao glavnoga, a hrvatskoga jezika kao uzgrednoga predmeta.
4. Mjesto profesora njemačkoga jezika kao glavnoga, a zemljopisa i poviesti kao uzgrednoga predmeti.
5. Mjesto profesora prirodopisa kao glavnoga, a matematike ili Hsike kao uzgrednoga predmeta.
6. Mjesto profesora francezkoga jezika kao glavnoga, a njemačkoga jezika ktio uzgrednoga predmeta.
S ovimi mjesti skopčana je plaća od 1000 fo'r. a. v. i pravo na desetgodišnji doplatak od 200 for. a. v., a kad bude ovaj zavod državnim, biti će plaće izjednačene s plačami inih ovozemaljskih zavoda.
Natjecatelji za ta mjesta imadu svoje, na Visoki odiel za bogoštovlje i nastavu kr. dal-matinsko-hrvatsko-slavonsko zemaljske vlade u Zagrebu upravljene i potrebitimi dokaznicami, kano rodnim listom, svjedočbom v učiteljskom vsposobljenju za velike realke, svjedočbom v dojakošnjem službovanju i v znanju hrvatskoga kao nastavnoga jezika, providjene molbenice do
15. ruj 11» 1*74* kod ravnateljstva realke podnieti.
04 ravnateljstva pMe velike realke
u Osieku, 9. kolovoza 187G. (253—3) VltailOVic, ravnatolj.
Eliksir iz Kine i Koke,
najboljši do sedaj  znani  Jretatic'Hi lik*'*:
Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Dobiva se jedino le pri (53—20)
G-aTbriel Ficcoli,
lekarju, »a dunajske} cesti v Ljubljani.
gtev. 25/L. o.
Likvidacijski odbor
prve občne zavarovalne banke „SLOVENIJE" v Ljubljani.
P. n. delničarji se v smislu § 68 bankinih pravil vabijo k
i/iVanrediiemu občnemu zboru,
ki bode
v četrtek 28. septembra 1876 ob 4. uri po polu dne
v dvorani Ljubljanske čitalnice.
Na dnevnem redu je:
1. PoroSilo likvidacijskega odbora o stanji likvidacije.
2. Potijeiije zarad denarno potrebo razpisanega  15 °/„ doplačili na vsako delnico.
3. Voiitev likvidatorjovib namestnikov v smislu     ti(>. pravil.
4. Nova ali pa dopolnilna vo itov likvidatorjev, ako bi bilo potreba.
5. Plačilo likvidatorjev.
6. Sklep o prosti prodaji nepremakljivega posestva in pooblastilo likvidatorjev za prosto prodajo uepreuiak jivega posostva.
Tisti delničarji, kateri se želć občnega zbora udeležiti i u glasovati, naj v smislu tj. 24. pravil svoje delnice skrajno do
581. *«'|>< <>i i ilira I S?i\ pri bankini blagajuiei v  Ljubljani  proti  potijilnemu  in pooblastilneuiu listu vlože.
V Ljubljani, 22. avgusti 187G. (270)
ZLiil^TrId.a-cI5slri od_Toor prve občne zavarovalne banke „Slovenije" v Ljubljani.
1111111111111111111111
TT
i
Podkove.
P. t. graseinain. kovueem in vsem, kateri ilr/.e konje, kakor tudi knpčevalceui s železom priporočamo svoje samo upuguene podkove iz najboljšega štajerskega materijala, kakor tudi vsako vrstnik že bije v za podkove po najnižjej ceni.
Te podkove imajo uže urezane gube za pritrjenje žebljev in tako tud notranjo obrobno splošeimt za predno in zadnjo podkev primerno, ter jih vsaki kovač sam Bi leliko v a to prikroji, kar ravno potrebuje; polovico si prihrani dela, •/„ kuriva. 1'odkove za zadnje nogo upreanim konjem nemujo tploltine. — podkovee «e uiogii dobiti i takove, da im,<jo celo do palca prehodno zare/o in notranjo obrobno sploštino. — Potlkove pošiljamo v kosui.čih po =0 iu JOO, in žeblje v zvežnjih po 1000. C> no se razumevajo s zliigaiijeni, franko iluuujski kolodvor.
Ob jednem priporočamo svoje najnovejše „krive klešče'', s katerimi so vsak žebelj, naj si jo se tako globoko zabit iu da-si nema kapice, prav leliko vzdigne in izdere, in sicer brez poškodovanja stvari, iz katere so žebolj potegne.
Cenike razpošiljamo brezplačno po pošti!
(256—5)
L. Essler & Comp., !
Krste k. n. k. pri v. llufeisen-Pabrlk, \Vli:.\, Vili., P.aiistui g.isse Nr. 25.
I 1 1 I I 1 I I 1 I I I I I 1 I 1 I I 1 I I
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina m tisk .Narodue tiskarne*