letu
itild
elo-
/ne-:
iasv poli elo-i 3ar-•ga-ega;
te-
in
Št. 11 (1857) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 14. marca 1985 Cena: 40 din
'3 februarja 1975 je bil list odlikovan i redom
JASUJGEZA narod s srebrnimi žarki
YU ISSN 0416-2242
Lil
a*prava je zato, da stva-
r| spreminja,
samo
evidentira
BREŽICE
«ave° kulturi
jon*VeSt'Cij°-?e kolektiv namenil 14 Vl(|ap. v dinarjev. Gradnjo sta pre-stavb K'n'r 'n^ °grel iz Krškega, kista drieb ° Pos,av'la 'n dokončala v 73
V g
Prete?^ '-Je zaPoslenih 160 delavcev, S*410 *-ensk. Usposobljene so /a vr-». 0 kakovost, saj sicer ne I
izvoz. Tujemu
Prev, ^akov°st, saj sicer nebi mogle
<' •atelkov
°tro5,. J.e trenutno namenjen njihov Og 1 ln ženski trikotažni program. r9iun(javkar sprejetem zaključnem dobu, ,Pos|ovanja v minulem letu je lijo„o kolektiv namenil IX mi-Razsj dinarjev v poslovni sklad. 0betar,tev Proizvodnih prostorov jim M,/«" delovni obseg tudi na boljj^1 slrojih, saj bodo delavke ob obJn P°Cutju laže izpolnjevalesvojc za‘>sti.
- Tri dosedanje raz-v medobčinskem svetu skun S° po*<azale na svične točke in Pil Onr>ne • Pr°k*eme posavskih občin.
 * njL J°n*e so na dostopnost nacional-
llŠ' savs U.,Urn'^ dosežkov občinstvu pozi! Polch" °^'n’ na šibko povezanost ,j gj:: lcruk 'n amaterskih ustanov v re-rafsCK re^evanie 'n ohranjanje etnog-nosr a spomen>kov, na RTV kot —1 štin/ n'Ra Rtaltiirnih vrednot ter na rt*." Iranie’ zaposlovanje in izko-gj ^ kadrov v kulturi.
•vjt« ki naj ^ bdo izhodišče za razpravo, e31! štvjh *>!,avkar začenja v občinah, dru )0 k iah b 'nopo|itičnih organizaci
KDO BO REPUBLIŠKI PRVAK?
BOŠTANJ — V soboto bo živahno v domu TVD Partizana. Tu bo namreč republiški finale kviza »Mladi in kmetijstvo«. Na posavskem regijskem tekmovanju so si pravico nastopa priborile mlade zadružnice iz Tržišča, ki branijo naslov lanskih republiških prvakinj. Zato jim je pripadla tudi čast zaključne prireditve pod okriljem republiške konference ZSMS in zadružne zveze.
V Posavju osem izgubarjev
Iz poročila podružnice SDK Krško o lanskih izgubah
J*l>1 kolekra'*eVn'^1 skupnostih in delovnih tlv'b- ^ medobčinskem svetu
{*• kraj kolektiv
n£^ zdaj231^0, da ie za delovne kolektive . (U Prav' oas za planiranje kulturnih sai 7110?* V sre(^njeročnem obdobju, ^jejo ^U*lUro z redkimi izjemami
Hetf zanioVed.n.° manj’ čePrav 'nteres kt*1 da se arasaa- seveda ne pomeni, jiit. S|(|m ni trcEa podrejati stabilizacij-
‘‘ ntoi 0 v'r°m. Na račun kulture je "°zno r-'1
Prihraniti tudi kak odvečen iz-
lilir datek „» »
,llS vedn ? ru8'b področjih. Ljudje so ‘ff- bij0 °	'a'-n'	kulturnih dobrin, do-
Blniov^ VSj- ka'i dru8eSa- od slabih ? ki Vr« i • diletantskih nastopov vseh «3 ^'k'jih celo podpiramo.
30> PozahaZ*5raV' razen te8a nc hi smeli ajfj nao .Il' na odnos slovenskega jezika, j olja nos do bivalnega prostora in ok-n -j boinnaSp'ob ,er na kulturnejše medse-tk e odnose v vsakdanjem življenju.
J. T.
Slavkam Beti nove prostore praznik
Dobovi bo za ženske -J^delovnih mest
Bel «OVA — V tukajšnjem tozdu tnarc ranjske tekstilne industrije-so 9. Uovig pdprh ^00 kvadratnih metrov PoslenProstorov za proizvodnjo. Za-njih0.lm d° t0 °lajšalo delo, saj je bil kO ho|j n* de'av,iik zaradi utesnjenosti rag ^ P°ren'kot v normalnih razme-goča °Braditev proizvodne haleomo-sprej .. 1 n°ve zaposlitve, na novo so JC" deset delavk.
Neučinkoviti
Iz gradiva za programsko sejo OK ZK Kočevje
KOČEVJE — Te dni je izšla nova, četrta številka »Informacij«, glasila OK ZK Kočevje, v njej pa je objavljeno gradivo za programsko konferenco občinske organizacije ZK, ki bo 23. marca.
Iz poročil naj posredujemo le nekaj misli. Ocena izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije za občino ne more biti pozitivna, saj zaostaja kočevska občina za republiškim povprečjem pri vseh pokazateljih gospodarske rasti.
V poglavju o političnem sistemu socialističnega samoupravljanja je ocenjeno, da sta se lani okrepila predvsem vloga in vpliv zbora združenega dela občinske skupščine, čeprav je tudi res, da delegati tega zbora še vedno obravnavajo predvsem obrobne in površinske probleme, in čeprav se še vedno v tem zboru ne zagotavlja usklajevanje interesov vsega združenega dela v občini, za kar je krivo neučinkovito delovanje na temeljih delegatskega sistema v OZD. Podobno je pri delu skupščin sisov.
Kritično je tudi poročilo o stanju na idejnopolitičnem, organizacijskem in kadrovskem področju.
Podana je tudi ocena dela predsednika OK ZK Rudija Grudna in sekretarja P OK ZK Rudija Orla, katerih delo je predsedstvo OK ZK ocenilo kot pozitivno.
.1. PRIMC
KRŠKO — Osem organizacij združenega dela v posavskem gospodarstvu je lani poslovalo z izgubo v višini 231.825.000 dinarjev. Izguba je za 13 odstotkov manjša kot leto poprej, zmanjšalo pa se je tudi število delovnih organizacij, ki imajo izgube.
SAMOUPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM DELU
NOVO MESTO — Jutri se bo tu končal štiridnevni seminar o samoupravljanju v združenem delu, ki gaje pripravilo Medobčinsko študijsko.središče Novo mesto pri medobčinskem svetu ZKS za Dolenjsko. Deset predavateljev je udeležencem predstavilo pestro problematiko,
CELOVEČEREC O NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Programski svet Viba filma v Ljubljani je ocenil scenarij Filipa Robarja »Veter v mreži« z zelo visoko oceno in s tem prižgal zeleno luč za snemanje tega filmskega projekta. Gre za Robarjevo videnje burnega in ustvarjalnega obdobja, ki gaje opisal v svojem romanu »Novo mesto« Miran Jarc.
NAJBOLJ ZAOSTAJA ZASLUŽEK INDUSTRIJE
NOVO MESTO — Statistični podatki o osebnih dohodkih v preteklem letu na območju novomeške občine pričajo, da je konec decembra 1984 znašal poprečni osebni dohodek občana 25.628 din. kar je za 7,7 odst. pod republiškim poprečjem. V gospodarstvu so zaposleni v poprečju dobili po 24.830 din na mesec, to pa je za 8,8 odst. manj, kot znaša republiško poprečje. V negospodarstvu je poprečni zaslužek 30.228 din in zaostaja za republiško ravnijo le za 1.4 odst. V navedenih poprečnih zaslužkih so zajeti vsi dohodki. Med 14 panogami dejavnosti so bili lurri najbolje plačani v vodnem gospodarstvu (poprečni osebni dohodek 33.080 din), najslabše pa v stanovanjsko komunalni dejavnosti (21.563 din).
364 neženskih dni
Osmomarčevsko cvetje je ovenelo, voščila izzvenela, povprečna Slovenka po službi spet hiti v vrtec po Mrake in nato domov, kjer bo r naglici pogrela ali do konca pripravila že včeraj zastavljeno kosilo. Skoraj polovica (45 odstotkov) vseh zaposlenih v naši republiki so namreč ženske. In samoprevara je, če mislimo, da delajo le ženske predvsem v zdravstvu, socialnih službah in izobraževanju, torej na področjih, ki so nekako rezervirana za lepši spol. Ženske tvorijo tudi večino zaposlenih v industriji konfekcije, proizvodnji obutve ter tekstilni in tobačni industriji, torej v panogah, ki so nizkoakumidativne ter šibke po izobrazbi in dohodkih. Predvsem pa so to panoge, ki proizvajajo delovne invalide. Ob vsem tem pa so ženske lahko srečne, če dobe delo, njihov delež v armadi nezaposlenih se bliža 6(i odstotkom, na delo čaka že 550.000 Jugoslovank, ki imajo ali višjo izobrazbo kot na delo čakajoči moški ati pa so brez k valifikacij. Trpka resnica je tudi. da so ženske v nekaterih predelili države edine obdelovalke zemlje. Ne glede na neznansko število uradnikov še nimamo prave analize, ki bi osvetlila delež žensk na različnih ravneh odločanja. Pred štirimi leti so ženske zasedale samo 5 odstotkov direktorskih foteljev, med delegati skupščine SFRJ pa je sahut 17 odstotkov žensk. In zvezna skupščina je vsaj po papirjih najvišje te/o v tej državi, ki so jo gradile tudi ženske. Med porodniško, vrtcem, službo in večernimi pogrevanji kosil.
M. BAUER
■SE T ŽENSK PRAZNOVALO — Mnoge žene, ki so se minulo soboto popoldan zbrale v »snovni i iGnct S° h'IC sanjene 0,) P()slui>anju skoraj uro dolgega programa, ki so ga skupaj spletli šolarji in mladi Saj s £kuPnos,i- Srečanje žena ob prazniku pripravljajo že četrto leto zapored prizadevne aktivistke KO RKS *dk krajevno skuPn<*slj«- Za veseli del srečanja, ki se je zavleklo pozno v noč, so denar same prispevale, ^dobii’ med Znatni so bile takšne, ki jim je to srečanje še vedno edina sprostitev v letu in so se tako le malo le •'»vojim možem. (Eoto: Janez Pavlin)
Nekrito izgubo, ki predstavlja dobro polovico celotne, so imele ob zaključnem računu za leto 1984 IMV tozd Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice, obe temeljni organizaciji Novolesa Bor in Lipa, ki pa že imata sklenjene sporazume o pokrivanju izgube s sanacijskimi posojili, ter Rudnik nekovin v ustanavljanju Blanca. Iz lastnih rezerv in drugih sredstev brez obveznosti vračila pa so izgubo pokrile še pred oddajo zaključnega računa SGP Pionir tozd Togrel Krško in M—Agrokombinat — tozd Vinogradništvo—kleti Krško ter Stilles — tozd Stilno pohištvo in Inplet Sevnica.
Kar 13 delovnih organizacij v Posavju je lani ustvarilo samo toliko čistega dohodka, da so z njim pokrile le izplačane akontacije osebnih dohodkov delavcev in razporedile sredstva v rezervni sklad. Ti kolektivi so Trimo — tozd Jeklene konstrukcije Dobova, Region in Emona — tozd Trgovina na debelo Brežice, Rudnik rjavega premoga Senovo, Kovinarska — tozd prodajni inženiring in tozd Industrijska oprema Krško, Iskra tozd Industrijska elektronika Kostanjevica, Sava tozd IGM, M—Agrokombinat — TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve, Žito — tozd Pekarna, Pionir — tozd Gradbeni sektor in Kostak Krško ter STT — tozd Tovarna konstrukcij Sevnica.
P. P.
Ribnica praznuje
Odprli bodo nove delavnice Eurotransa in žago Inlesa in podelili občinske nagrade
RIBNICA — Bliža se praznik občine Ribnica 26. marec, ki ga slave v spomin na zmago partizanskih brigad.nad italijansko enoto pri Jelenovem žlebu. V spomin na ta dogodek bo več prireditev in svečanosti.
Najprej bodo v soboto, 16. marca, v Goriči vasi odprli nove prostore mehanične delavnice Eurotransa Ribnica. Ob tej priložnosti bodo izročili v promet tudi 15 novih tovornjakov.
Spomin padlih borcev v Mak-ošah bodo počastili v ponedeljek,
25. marca, ob 10. uri pri spomeniku v Makošah. Ob tej priložnosti bo proslava' s kulturnim programom, nato pa še srečanje borcev.
Na sam praznik, 26. marca, bodo najprej v domu JLA v Ribnici odprli razstavo del akademskega slikarja Bojana Golije pod naslovom »Ribniški ciklus«. Gre predvsem za dela, ki jih je ustvaril na dosedanjih vsakoletnih ribniških likovnih srečanjih.
Svečana seja občinske skupščine in vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij se bo začela
26. marca ob 10. uri v domu JLA v Ribnici.
msmr*
POŠTA JE ŽE V PE LI OBČINI — Kurirčkova pošta, katere dolenjska smer je krenila na pot 4. marca iz Ribnice, je potovala že preko hrvaških občin Čabar in Delnice ter preko občine Kočevje, včeraj pa sojo kočevski pionirji predali črnomaljskim iz Starega trga. Na fotografiji: s svečanosti ob sprejemu kurirčkove pošte, kije bila 8. marca v Parku herojev v Kočevju. Pošto je sprejel in pregledal narodni heroj Jože Boldan—Silni, ha svečanosti je govoril predsednik OK ZZB NOV Nace Karničnik, domači pionirji pa so ob tej priložnosti izvedli bogat kulturni program. (Foto: Primc)
V Črnomlju sprejeli zazidalni načrt RTC Črmo-šnjice—Rog
ČRNOMELJ — Na nedavni seji zborov črnomaljske občinske skupščine so delegati sprejeli odlok o zazidalnem načrtu za zimsko-letno turistično — rekreacijsko središče Črmo-šnjice—Rog. Zazidalni načrt je bil že lani poleti razgrnjen na sedežu občine in krajevne skupnosti Semič, vendar krajani niso imeli pripomb. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je sicer sodeloval pri lokacijskem postopku za ureditev žičnic in smučarskih prog, a mnenja o zazidalnem načrtu ni dal. Mnenje sanitarne inšpekcije je bilo brez pripomb, prav tako pa je dal soglasje sis za gozdarstvo Novo mesto.
Na območju nekdanje vasi Gričice (spodnja postaja žičnice) je v zazidalnem načrtu predviden parkirni prostor, uprava RTC, gostinski objekt, gradnja vikendov, špohnih objektov in apartmajev (gradnja za trg). Na Gačah (gornja postaja žičnice)je predvidena gradnja 16poči-tniških hišic ter gostinsko turistični objekt, kakor tudi obnova porušenih hiš v historični obliki prejšnjega naselja.
Nočna vlomilca za zapahi
Akcija krških in čakov-skih kriminalistov
BREŽICE — Uslužbenci krške UNZ so v sodelovanju z organi pregona iz Čakovca hitro razvozlali skrivnostne vlome, do katerih je prišlo v noči na 6. marec v Brežicah. V zares kratkem času so prejšnji teden prijeli mladoletnega M. M. in 21-letnega Josipa Horvata, oba iz Čakovca, ki sta "utemeljeno osumljena več kaznivih, dejanj.
Tako naj bi v noči na 6. marec najprej vlomila v gostišče Pri kinu, last Emone Posavje, in iz njega odnesla 420 din ter nekaj cigaret. Nekaj zatem naj bi vlomila še v gostišče Pri gradu, last brežiškega Slovina, ukradla pa 11.500 din gotovine in nekaj salam, sira in kruha. To noč sta mladeniča poskušala vlomiti še v trgovino Elektrotehne in lokal z zelenjavo, vendar jim to ni uspelo, zato pa sta se spravila nad osebne avtomobile. Vlomila sta v vozilo Damirja Snajderja, Vlada Markoviča in Jožeta Pršca, vsi iz Brežic, slednjemu pa odnesla dva noža.
Za in proti deponiji odpadkov
Delegati zborov črnomaljske občinske skupščine sprejeli prostorski del družbenega plana — Centralno odlagališče odpadkov v KS Dragatuš
ČRNOMELJ, DRAGATUŠ — O težavah, ki jih imajo v črnomaljski občini z iskanjem nove lokacije za centralno deponijo odpadkov, smo v Dolenjskem listu že pisali. Pred kratkim so se na zborih občinske skupščine znova odločili o sprejemu prostorskega dela družbenega plana, katerega sestavni del je tudi lokacija za odlagališče odpadkov. Kljub temu da so na zahtevo delegatov smetišče že premaknili za 400 metrov, pa seje tokrat pokazalo, da želijo krajani dragatuške krajevne skupnosti še tretjo varianto.
Jožefa Skala, učiteljica na dragatu-ški osnovni šoli. se sprašuje, zakaj mora imeti majhen kraj veliko smetišče. Predlaga, naj bi imel vsak kraj svoje (Nadaljevanje na 2. strani)
BERITE DANES
Na seji zbora krajevne skupnosti, ki je tako kot ostala dva zbora (razen nekaj glasov proti) na koncu glasoval za prostorski del. je bilo slišati na eni strani predloge dragatuških delegatov, na drugi pa vseh ostalih. Iz Dragatuša je bilo slišati, da je še več lokacij, ki so primerne za smetišče, na primer hrib malce naprej, kjer ni gozda, tla pa so enake kvalitete. Zaradi tega. ker ne bi sekali go‘/da. bi bila gospodarska škoda manjša, čeprav bi bil strošek zaradi daljše ceste do odlagališča večji, a le enkraten.
Iz krajevne skupnosti Loka so'predlagali, naj bi bilp centralna deponija tam. kjer ni izvirov pitne vode. saj jih je Krupa že dovolj izučila, iz semiške pa, da je treba najti novo lokacijo v čimkrajšem času. Jože Petrovčič, predsednik komiteja za družbeni razvoj, je pojasnil, da so po januarski skupščini upoštevali predlog za novo lokacijo: to so si tudi ogledali, dva dni pred nedavno skupščino pa so slišali, da so krajani, predvsem iz Dragovanje
mir
M
Ob koncu tedna bo prevladovalo oblačno in hladno vreme.
vasi. z novim območjem nezadovoljni, čeprav so na sestanku delegacije krajevne skupnosti slišal), da so krajani za sprejem prostorskega plana, s pripombo, da še naprej iščejo novo lokacijo.
Peter Ambrožič, referent za gradbene in komunalne zadeve pri občinski skupščini, je povedal, da so že študije izpred desetih let pokazale, da je za odlagališče primerna le terciarna kadmija. torej področje, kjer bo smetišče sedaj, a do nedavnega Rudnik Kanižarica ni dal soglasja. Tudi novejše študije mag. Dušana Pluta po Ambr-ožičevih besedah kažejo, da s centralno deponijo ne bodo onesnaževali izvirov, talno vodo, ki nima povezave z vodotoki na prostem, pa bodo lahko nadzorovali, prav tako kot tudi odpadno vodo iz smetišča, ki se bo odtekala v bazen na koncu deponije. »Menim. da bi bili odpori posameznikov
— kamorkoli bi' lokacijo premaknili
— takšni kot sedaj.« je prepričan Ambrožič.
In kaj menijo krajani dragatuške krajevne skupnosti? Očitno je, da so se prebudili, odkar vedo za ekološko katastrofo v dolini Krupe, in jim ni vseeno, kaj bo z njihovim okoljem in. kakšno dediščino bodo pustili potomcem. Najbolj jih boli to, da bo morala njihova krajevna skupnost, ki nima niti enega industrijskega obrata, požirati odpadke industrializiranih krajevnih skupnosti.
na 3. strani:
• Društvo enotno
mora ostati
na 4. strani:
• Kdo se boji skih stanarin?
ekonom-v
na 5. strani:
• Ribniški zrastel
Riko bo še
■ na 8. strani:
• S škandalom počaščena stoletnica
• Zdaj grozi še antraks
' I
na 9. strani:
• Trgovci brez znanja in denarja
1
na 10. strani:
• Velika muca v progasti pižami
na 12. strani:
• Neuspel pobeg iz bolnišnice
& ljubljansko pismo
Tudi proračun razpihuje inflacijo
Stabilizacija je le bolj v besedah
LJUBLJANA — Študija OEDC o jugoslovanskem gospodarstvu v letu 1984 vsebuje poleg pohvale za uspehe (rahlo naraščanje proizvodnje. presežek v plačilni bilanci, redno odplačevanje dolgov) tudi nekaj resnih očitkov: da nismo razmišljali o brzdanju visoke inflacije. da smo premalo storili za vzpostavitev enotnega jugoslovanskega tržišča, ali na kratko povedano, da dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije ne uresničujemo.
In kakšni so odgovori, ki jih je moč razbrati iz javnih nastopov naših vodilnih funkcionarjev? Predvsem sploh ne omenjajo inflacije. Tudi nikjer drugje, niti v planskih dokumentih, ni omenjeno, ali predvidevamo njeno rast in za koliko, da ne govorimo o nasvetih, kako ji spodrezati krila. Človek se ne more znebiti vtisa, da smo »zver« preprosto spustili z verige, pa naj zdaj bo. kar bo.
Dolgoročni program ekonomske stabilizacije ima svoje zagovornike. vendar tudi ostre nasprotnike. Boji potekajo zaenkrat na sestankih.
Najpogosteje je slišati, da bi morali, če res želimo kaj bistveno spremeniti, korenito spremeniti odnos do dela. To je točno. Vsi vemo. daje treba delati bolje. več. bolj učinkovito. Toda nevarno se je poigravati s potrpljenjem delovnih ljudi in o.d njih zahtevati, da delajo več za manj denarja. Če že obstajajo kakšne notranje materialne rezerve, so postale ob sedanji draginji precej skromne, zato je treba tudi to upoštevati v ekonomskih računih in matematičnih merjenjih učinkov dela.
Ne bi smeli kar tako prezreti stavek, ki so ga izgovorili številni Jugoslovani v prednovoletnih novinarskih anketah: skrajni čas je. da se tisti zgoraj dogovorijo in storijo tisto, kar že od nekdaj govorijo, da bi bilo treba storiti!
Tako se npr. skupščine republik in pokrajin, pa tudi ZIS po eni strani izjavljajo za stabilizacijo, po drugi strani predlagajo in sprejmejo skoraj 56-odslotno rast zveznega proračuna.
Rast zveznega proračuna na okrog 600 milijard dinarjev bo letos nedvomno močno pospešila rast inflacije. Tolikšno povečanje proračuna presega tudi pričakovano 50-odst. inflacijo. Tudi če bi stopnja ostala na tej ravni, bi to pomenilo, da se proračunska poraba realno povečuje, kar samo po sebi prispeva k inllaciji. Če bo večja od pričakovane, bomo zvezni proračun konec leta morda spet popravili. Tako ostaja proračunska poraba — v nasprotju s stabilizacijskimi opredelitvami — spodbujevalec inflacije, hkrati pa tudi dokaz, kako zelo težko spreminjamo naše navade.
Resnici na ljubo pa je vendarle treba povedati, da so drugi prisilili ZIS, da je sprejel takšno protista-bilizacijsko rešitev. »Vlada« je namreč najprej skušala proračun določiti glede na stanje v decembru, nato pa ga trimesečno usklajevati. vendar na to niso pristali — največji uporabniki sredstev zvezne blagajne. Da so se skupščine republik in pokrajin opredelile za inflacijo, ne pa za stabilizacijo, govori tudi neslavna usoda predloga o primarni emisiji in kreditnih sankcijah za kršitelje dogovorjene politike cen. Tako je ZIS predlagal, naj bi ocenili smotrnost sedanjega števila selektivnih namenov, v financiranju katerih je udeležena primarna emisija, vendar so vse delegaci je, razen slovenske, zahtevale, naj se to črta. Republike in pokrajini so tudi »prisilile« vlado, da odstopi od strožjega stališča do zgubarjev.
Ob takšnem obnašanju pri sprejemanju letošnje resolucije razvoja je povsem nerazumljivo, kako lahko kdorkoli že iz republik in pokrajin še sprašuje, kdo preprečuje uresničevanje programa stabilizacije.
VINKO BLATNIK
Za in proti deponiji odpadkov
(Nadaljevanje s 1. strani)
smetišče, denar, ki ga namenijo za zaklonišča, pa naj bi porabili za ureditev teh odlagališč. »Kaj nam pomagajo zaklonišča, če se bomo zadušili v lastnih smeteh? Problem odpadkov bi morali rešiti globalno in smeti sortirati. še preden jih odpeljemo na smetišče. ne pa. da to prepustimo Romom. Poleg tega je pri nas visoka talna voda. kar pomeni, da se bo. če se bo onesnažila ta voda. onesnažila tudi zemlja. A tudi zrak. saj ni večjih zračnih tokov, zato pa veliko megle. Tudi drevja ni dovolj, da bi kot filter vsrkalo ves smrad.« pove Jožefa.
Rajko Štelanič. gostilničar v Draga-tušu. sicer pa tudi član sveta KS. poudarja. da so si že od vsega začetka s predsednico skupščine KS Fani Tomanovo prizadevali, da ne bi bilo deponije v njihovi krajevni skupnosti, a so dosegli le premaknitev. »V KS so se sestali tudi čebelarji, lovci, ribiči in predstavniki GG in so bili proti smetišču. Tri območja v naši krajevni skupnosti so predlagana kot naravni spomeniki za zaščito, poleg tega pa je kot ena redkih rastlin mednarodno zaščiten boljši šaš ob Podturnščici. Nedaleč pa bomo imeli smetišče!« se jezi Štelanič.
m
u
Rajko Stelanic
Anton Panjan
Jožefa Skala
Pitna voda iz Kolpe?
Ukrepi metliškega IS v zvezi z zastrupljeno Krupo
METLIKA — Zastrupitev Krupe s poliklftriranimi bifenili je močno odjeknila v širši slovenski javnosti, še posebej pa v Beli krajini, kajti Krupa je bila predvidena kot najpomembnejši vir pitne vode za Belo krajino.
Metliški izvršni svet je v zvezi s tem avgusta lani sprejel več ukrepov. Najprej je imenoval posebno komisijo, zadolženo za spremljanje zadev in novih spoznanj v zvezi z zastrupitvijo Krupe. Ogroženi prebivalci so dobili obvestila, kako naj ravnajo v tej situaciji. na dohodih in napajališčih ob Krupi in Lahinji so postavili opozorilne table. Pospešili so gradnjo vodovoda Primostek—Krivoglavice— za vasi torej, ki naj bi dobivale pitno vodo iz Krupe. Izvršni svet je tudi zagotovil potrebni denar za očiščenje vodnjakov na ogroženem območju. Sprejeli so tudi sklep, da je treba ^pospešeno iskati druge možnosti za oskrbo s pitno vodo za tista območja občine, za katere so predvideli, da bodo vodo dobivala iz Krupe.
Ponovno so na izvršnem svetu razpravljali o tej problematiki na seji \ novembru lani in sprejeli sklep, da kot dolgoročno rešitev preskrbe Bele krajine s pitno vodo preučijo možnost zajetja Kolpe. Komisi ja za varstvo okolja pri skupščini občine Metlika je opozorila, da je treba v sodelovanju s pristojnimi občinskimi in republiškimi organi čim hitreje reševati zadeve v zvezi z onesnaženo Krupo. Metliški
izvršni svet poudarja, da se njegova aktivnost pri teh pomembnih vprašanjih ni končala samo s sprejetjem teh in drugih ukrepov, marveč so si zadali, da bodo skupaj s sosednjo črnomaljsko občino, pristojnimi medo--bčinskimi organi in republiškimi institucijami iskali najboljše in trajne rešitve za sanacijo ogroženega območja.
»Krajani Dragovanje vasi. Kvasice, Goleka. Sel in Tanče gore smo bili na krajevnem sestanku proti smetišču. Delegat KS pa je na januarski seji zbora KS rekel, da nismo proti odlagališču iz neznanja, kajti ni se zavedal, do česa vse lahko pride pri centralni deponiji.« pravi Anton Panjan, kmet iz Dragovanje vasi. »V naši krajevni skupnosti sicer ne bomo prizadeti zaradi morebitne onesnaženosti ozemlja. vendar moramo gledati tudi na druge in ne le prekladati bremen z enih na druga ramena.*. M BE;ZEK
ZA DRAGE INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali: Učenci 8a. b. 7a. b in 6. razrede osnov ne šole Mirna peč — namesto venca pokojnemu Marjanu Robasu iz Cerkelj na Gor. — 7.550 din; osnovna organizacija sindikata i£>SSD SOZD 1MV Novo mesto — prispevek za inkubator 20.000 din; upokojeni kolegi učitelji iz Trebnjega — namesto cvetja na grob pokojne Bogomire Grum — 4.000 din; Mirjana Krajšek, Ločna 45. Novo mesto — namesto venca na grob pokojne mame Roze Krajšek — 3.500 din; osnovna organizacija sindikata Splošne bolnišnice Novo mesto — prispevek za inkubator 10.000 din; osnovna organizacija sindikata Pokrajinskega odbora in PŠTO za Dolenjsko, Novo mesto — namesto obdaritve za 8. marec — prispevek za inkubator 1.000 din; sindikat družbenopolitičnih organizacij Novo mesto — namesto šopkov za 8. marec — prispevek za inkubator 2.000 din; Osnovna šola skupne službe Novo mesto — prispevek za inkubator 3.660 din; osnovna organizacija sindikata Kremen Novo mesto — prispevek za inkubator 3.000 din; Franc Kump. Dol. Toplice 101, namesto venca na grob pokojnega Galiča Štefana 10.000 din.
Na napakah se še učimo
Vsaka občina po svoje pripravlja plane
NOVO MESTO — V preteklih letih je bila na Dolenjskem vrsta poizkusov. da bi oblikovali enotne strokovne službe za področje planiranja, vendar nobeden ni bil posrečen in ne uspešen. Posledica tega je. da vsaka od štirih dolenjskih občin po svoje išče strokovnjake, ki bi jim obsežno in zahtevno gradivo pripravili.
Novomeščani imajo Zavod za družbeno planiranje in so tudi s pripravo planskih dokumentov najdlje. V Črnomlju za družbenoekonomski in prostorski del plana za petletno obdobje še nimajo izvajalca, medtem ko so družbenoekonomski del dolgoročnega plana poverili Igrelu (mariborska delovna organizacija s tozdom v Ljubljani). Kar dva različna izdelovalca pa imajo za izdelavo lokacijske dokumentacije.
v Metliki so družbenoekonomski del srednjeročnega plana sami pripra-
Višje vse vrste pomoči
S skupščine skupnosti socialnega skrbstva
NOVO MESTO — Novomeška občinska skupnost socialnega skrbstva je v letu 1984 imela za vse naloge in obveznosti na voljo 110.69 milijona dinarjev. Iz te vreče je dajala družbene denarne pomoči, rejnine, financirala dejavnost centra za socialno delo, dejavnost humanitarnih organizacij, varstvo v različnih zavodih itd. Obveznosti ostajajo tudi letos približno enake, zanje pa naj bi imela skupnost na voljo 168.474 milijona dinarjev. ^
Takšen zaključni račun za lani in letošnji plan so sprejeli delegati na zadnji skupščini skupnosti v ponedeljek. 11. marca. Na tej seji so se seznanili tudi z analizo razvojnih možnosti socialnega skrbstva do leta 2000 ter z realizacijo programa socializacije Ro-
mov v letu 1984. Sprejeli so sklep o uskladitvi preživnin v letu 1985. po katerem se vse preživnine, določene ali dogovorjene do konca januarja 1984, s L marcem zvišajo za 52,8 odstotka, lani med letom določene preživnine pa se zvišajo manj.
Prav tako so delegati dvignili roke za zvišanje denarnih pomoči in rejnin. Dodatek za pomoč in postrežbo ter rejnine se s L marcem 1985 zvišajo za 47 odstotkov. Za enak odstotek bodo večje tudi družbeno denarne pomoči kot edini in dopolnilni vir preživljanja. Ker pa naj bi jih povečali šele z majem, so delegati sprejeli predlog predsedstva skupščine, da sc zaradi nagle rasti življenjskih stroškov delna valorizacija opravi že s I. marcem.
vili. prostorski del plana še nima izdelovalca. Del dolgoročnega plana do leta 2000 je za Metličane izdelal novomeški zavod, prostorski del za to obdobje ostaja nedorečen. Lokacijsko dokumentacijo jim dela Projektivni atelje Ljubljana. V Trebnjem imajo zastavljeno najbolj pestro planiranje. Družbenoekonomski del srednjeročnega plana jim delajo zasebni strokovnjaki. prostorski del plana za obe obdobji je Sc v zraku. Doslej so dokumente za družbenoekonomski del dolgoročnega plana tudi za Trebanjcc delali na zavodu \ Novem mestu, za naprej še ni nič dogovorjenega.
Lokacijsko dokumentacijo pa so tudi v Trebnjem poverili Projektivnemu ateljeju Ljubljana.
Ob taki pestrosti izdelovalcev planov pa naj bi bili planski dokumenti ne le pravočasno nared, ampak tudi uskladeni v občini in seveda v regiji. Ob sedanjem načinu planiranja ni možno zagotoviti potrebnega usklajevanja. da jih je preveč zraven, pa se kaže v praksi v tem. da na primer Tre-banjci v republiki glede posameznih zadev v razvoju regije zagovarjajo povsem nasprotno stališče od metliškega'.
Planerske težave pa so imele dolenjske občine tudi v preteklosti. Toda v prenekaterem primeru seje čez leta pokazalo. da so za drage denarje kupili lično izdelana strokovna dela z neustrezno vsebino.
Da bi se po tolikerih izkušnjah zadeve vendarle obrnile, se v dolenjskih občinah dogovarjajo, naj bi novomeški Zavod za družbeno planiranje. ki je kadrovsko dobro zaseden, prevzel planerske posle za vso Dolenjsko.
Če bo predlog prodrl, potem se bodo dogovorili tudi za organiziranost enotne dolenjske planerske organizacije.
R. BAČER
Geodezija meri vse več iz zraka
Dolenjsko geodetsko društvo skrbi za to, da so člani strokovno na tekočem
NOVO MESTO — Geodezija se že dolgo ne zadovoljuje več s tradicionalnimi meritvami in opravili, pač pa se je kot stroka tako razvijala in razvejala, da si dandanes vrsto zadev težko zamišljamo brez njenega sodelovanja. To velja še posebej za utrditev informacijskega sistema. Za same geodete je razvoj stroke tudi izziv, ki od njih zahteva večjo strokovnost in seveda večjo vpetost v sistem družbenega informiranja.
Na posvetu o informacijskem siste-
mu v občinah in republiki, ki ga je v Trebnjem pripravilo Dolenjsko geodetsko društvo, je beseda tekla predvsem o mnogih nalogah, ki jih goedelom nalaga nova zakonodaja o prostoru. Ena najpomembnejših je ta. kako vse to. kar geodetske službe že imajo, vključiti v sistem,_da bo služilo širši uporabi. Tega je že kar precej, saj je znano, da imajo geodeti največ informacij o prostoru in evidenc, vezanih nanj, da so geodetske uprave že pravi zbirni centri tovrstnih podatkov. Poleg tega je geodetska služba v zadnjih letih nastavila evidenco hišnih številk in register teritorialnih enot. Potrebno pa je priti, tudi o tem je
bil govor v Trebnjem, še do evidenco naravnih lastnostih prostora, dejanski rabi, varovalnih območjih in do podobnega, kar sodi v sistem družbenega informiranja.
»Z zemljišči vse prevečkrat ravnamo mačehovsko, zato je res že skrajni čas, da evidentiramo dejansko stanje, v prihodnje pa načrtneje in racionalneje izrabljamo prostor. Nekaj se v tej smeri že premika, kar kaže zaščita kmetijskih zemljišč, vendar pa je vsega tega še premalo.« ugotavlja novi predsednik Dolenjskega geodetskega društva Janez Sašek iz novomeškega Gozdnega gospodarstva. Pravi, da bi se morali vsi. ne samo
geodeti, ampak tudi gozdarji, kmetija in drugi uporabniki prostora,seznaniti z racionalnimi metodami za ugotavljanje stanja. Ena takih metod je aerolotogrametrija. Ker o uporabi nje na splošno še vsi premalo vedo, bodo
• S pomočjo aerofotogramet-rijc, ki pomeni najsodobnejšo metodo, so pri nas do zdaj izdelali osnovno državno karto za Slovenijo v merilu 1:5000, opravili pa tudi nove katastrske izmere za dolenjska mesta. Letos se prične obdobje novega triletnega cikličnega aerosnemanja, kar pomeni, da bo vsa Slovenija iz zraka poslikana vsaka tri leta.
o tem govorili na naslednjem srečanju Dolenjskega geodetskega društva, ki bo to pomlad v'Črnomlju.
I. Z.
NAŠA ANKETA
Rahel priokus dvoma 1
Konec februarja je novomeška občinska skupščina sprejela skkf i o uvedbi ukrepa družbenega varstva za SOZD IMV, kije bil predla j ga n z utemeljitvijo, da IMV ne uresničuje sanacijskega in razvojnip , ga plana, da samoupravna organiziranost ni do kraja speljana. j sozd še kar posluje z izgubo itd. Gre za še en, tokrat menda zadnji ■, poskus sanacije dolenjskega industrijskega giganta, ki ga že šesto | /ero davijo velikanske težave in prav take izgube in ki nikakor m more začeti normalno delali in poslovati, čeprav je v reševanje ven- j dar/e vključena cela veriga organov, organizacij, sanatorjev. Bo nova garnitura vodilnih sanatorjev v sami IMV imela več uspeha? [ V ajmo. že zaradi delavcev IMV. Večina ljudi pa je precej skeptična-
BRANKO VIDETIČ, preddelavec v obratu IMV na Suhorju pri Metliki: »Kot še marsikdo v našem obratu mislim, da bi ukrep družbenega varstva v IMV morali sprejeti že precej prej. Daje v IMV marsikaj narobe, ne vemo šele od včeraj. Sicer pa delavcev tukaj nič ne zanima, kdo je v Novem mestu v vodstvu, nas zanima naše delo. da si bomo lahko zaslužili danar. Mi hočemo imeli delo v domačem kraju, ne pa da nas bodo naložili na avtobuse in nas vozili, kamor se jim bo zahotelo. Vodstvo našega obrata pa si prizadeva, vendar samo ne more nič narediti.«
JOŽE KLEMENČIČ, član občinskega , sveta ZSS Trebnje: »O IMV se mi poraJa ( nekaj vprašanj. Zanima me, zakaj dosj^ | danje vodstvo ni rešilo IMV. Ali so b1' , vzroki subjektivne ali objektivne narave' j Če so bili subjektivne narave, potem )e , bilo dosedanje vodstvo izbrano napačfl0, i kar me seveda več kot čudi. saj so Prl , kadrovanju sodelovali izvršni svet.gospf! | darska zbornica in še kdo. Če pa so vzrok objektivne narave, tudi sedanje vodstva ne bo naredilo dosti ali celo nič.'
BORUT MLAKAR, vodja priprave dela v Sopovem tozdu Oprema Krško: »Ukrep družbenega varstva je verjetno smiseln, če gre za okrog 5.000 delavcev, kot je v primeru IMV Novo mesto. Gledano ekonomsko, se mi pa zdi, da tak ukrep nima nobenega smisla, če ga ne spremljajo ustrezni proizvodni programi, ki bi obetali perspektivo tovarni in delavcem.«
MILKA KOCJAN, učiteljica na osne' ni šoli Dragatuš; »Kako bo ukrcP družbenega varstva v IMV uspešen. nC morem reči, vsekakor pa bi delovno org3" nizacijo morali rešiti. Če pogledambAam0 črnomaljski tozd IMV. je v njem hud0; zlasti so težke delovne razmere. odgovor bi bil verjetno drugačen, če biv IMV delala in bi bolje poznala razmcre' tako pa lahko govorim le na podlagi inf®’" macij o tej tovarni v časopisih, po radiu m TV.«
ANICA BENČINA, pomočnica ravnatelja osnovne šole Ribnica: »Sama zamenjava poslovne strukture za IMV ni rešitev, pač pa bi bilo treba spremeniti proizvodni program ali zelo izboljšati sedanji proizvodni proces. Vprašljivo je tudi. če je prav, da se skuša za vsako ceno obdržati delovna organizacija, ki nima velike perspektive. Avtomobilska industrija je pri nas v Jugoslaviji tudi preveč razdrobljena.«
TONE VUKŠINIČ iz Gotne vasi Pfl Novem mestu: »Ukrepi družbenega va tva so sc v večini primerov pokazali usp* Sni. Težko pa verjamem, da bo že tf* L .zdravniški* garnituri uspelo ozdra .
fA
težkega bolnika IMV. Doslej sanacij
ijsk'
program ni bil uresničen, krivca za nismo poiskali. Mislim, daje IMV mog reševati in morda rešiti le s spremen1 . delovnega programa, saj vsaka katrca P naša izgubo, kako je s proizvodnjo p*
H
olic, pa tudi že vemo. Ne vem, kdo
no* j
razumeti, da je bila gradnja svetova avtomobilske tovarne v Novem mestu i j di za Levičnikove sposobnosti preve zalogaj.«
RUDI MAROVIČ: frizer iz Kočevja:
»IMV naj bi preusmerila proizvodnjo v izdelovanje nečesa, kar so sposobni delati in kar bi šlo v promet, seveda po sprejemljivi ceni. Ukrepi družbenega varstva brez. spremembe proizvodnega programa niso in tudi ne bodo dali zadovoljivih rezultatov. Njihova katrca pa po zadnji podražitvi res ni več katrca. ampak,
,dragica*“
ALOJZ RUPAR, vodja hranilno-k^ ditne službe pri sevniškem Kmetijske kombinatu: »Ukrep družbenega vars,v ima vedno nekakšen priokus rezanja gIaV' vendar se pri nas običajno ne vprašamo P*’ odgovornosti prejšnje vodstvene garn!. ture in tistih okrog njih. -Ti ukrepi so IU. premalo učinkoviti, saj običajno ne sledil drugi nujni posegi. Vsekakor bi bilo bO‘le' da bi storili vse. da ukrep ne bi bil nujen-
MARJAN MARIČIČ. sindikalni delavec iz Brežic, ekonomist: »Kolikor vem. je na čelu IMV že četrti tim. Ukrep družbenega varstva je opravičljiv le. če pripelje do sanacije, ki ne bo nikogar puščala v negotovosti. Zadnja je bila. žal. takšna. Moti me izjava v DE. češ naj bo slovenski javnosti že jasno, da ne morejo delati zobotrebcev. Razumem, da pri iskanju rešitve upoštevajo obstoječo tehnologijo. vendar s lem še ni rečeno, da morajo za vsako ceno vztrajati pri nečem, kar ne gre.«
DOLENJSKI LIST
Št. 11 (1857) 14. marca
NA predavanjih
600 KMETOV
žba ^iP^^ — Pospeševalna slu-Pred k aj^nje kmetijske zadruge je delom ratk'm zaključila z zimskim Se bod^°SVetOVan^ za kmete- sicer pa leto p °. Preciavanja nadaljevala vse
ilnajsti^mi-S|? 'mdi Predavanja v Pe’ zadruž 3| v °t>čini, zajeli so vse
udeležil!! e"°te' Plavanj pa se je ra?-merom 8 600 'j"11'- kar Je
P°8odbenih kVel'k°’ WJ je VSeh 6 UDemh kmetov 800.
TRGOVINA brez denarja
tefr!B.NlCA ~ Poročali s
smo ze o
"■zavali .-m
Mer- bniske trgovine oziroma Za |’atorjl-’vega tozda Jelka Ribnica, oljija^ <>S s'ar načrtujejo delno, izb-ožaj.11^' SV(,juga gospodarskega polnili ! 'n /‘IUs,avitev nadaljnjega pada-rati!'llrnib osebnih dohodkov, a hk-raz UtB’da kl->ub 'umu ne bodo mogli soP'>r°diti v poslovni sklad in sklad n()v!|nePorabc nobenih sredstev. Judi ra/!' InvcsbuJ letos ne načrtujejo, ler ski 'Bn-°VC Prodajalne v Grčaricah udišča pijač in bi lej n v Ribnici.
O — *	•	iz	iz
Sejmišča
Pon aV° MESTO — Na Drin t ^0' seiem so kmetje do /nJa prašičev, starih 7 starti. ,,e^novi in 200 prašičev, jc do 12 tednov. Lastnika m|ar.n*al() 245 živali. Za 6 (um . Je bilo treba odšteti Da 7 e«0 7-500 din, za starejše Pa 7.500 do 9.500 din.
Seim^l9E ~ Na sobotnem pračo!-*e 6ilo naprodaj kar 608 NoyICCV’ s,ar'p do 3 mesece. 464 .S°sp°darja je dobilo to n !Va,i- Kilogram žive teže je p0‘ veljal 300 din.
Društvo mora ostati enotno
Društvo belokranjskih vinoqradnikov podpira tako razstavo vin v Semiču kot »Vinsko vigred« v Metliki — Dobro sodelovanje z Vinsko kletjo
METLIKA — Tako v poročilih kot v razpravi na nedeljski skupščini Društva vinogradnikov Bele krajine v metliški Vinski kleti je bilo večkrat poudarjeno, da je društvo enotno in da mora tako tudi ostati, če hoče kaj veljati in pripomoči k nadaljnji krepitvi ugleda belokranjskega vinogradništva. Ti pozivi in opozorila iz vrst v inogradnikov so veljala zlasti nekaterim razgretim glasovom v zvezi z neprijetnimi zapleti pri pripravi letošnje razstave belokranjskih vin in prireditve »Vinska vigred«.
»Obstaja nevarnost, da zadeve okoli razstave v Semiču in Vigredi v Metliki razcepijo naše društvo. Spametovati moramo tiste, ki to poskušajo, in se truditi, da ostanemo enotni.« je med drugim dejal predsednik društva Martin Plut. ki je ironično dejal, da so raz-
IjjjpESKE TRŽNICE
II	MESTO — V ponedeljek.
našalafCa S° novomeška tržnica potnih .?r2e*° tlotyfo-Lzbiro raznovrs-
'uludansGiSadnega drevja' Mcd p°-tudi -	Ponudbo lahko štejemo
°dnirz e le*oba- regrat in deloma
bilo ! njene cene jajc. Tokrat jih je
ena v °Vo'j po 70 din. Solato je imela
din ^L^alka- in sicer po 250
ružnem°tram' met*tl;rn ko so v zad-
mehko - ,'0sku Pr°dajali endivijo in
nih cen h n° Solato po neizpremenje-
Končno pospeševalec za vinogradništvo
Prva skupna akcija
ČRNOMELJ — »Med črnomaljsko in metliško kmetijsko zadrugo je bilo na področju vinogradništva premalo sodelovanja, da bi lahko vodili enotno vinogradniško politiko. Šele sedaj smo, tako rekoč iz nuje, ker so vinogradi v naši občini na psu, začeli z načrtno pospeševalno službo in s tesnejšim sodelovanjem z metliško Vinsko kletjo,« pove Andrej Fabjan, inž. agronomije, ki je pred kratkim kot pospeševalec v vinogradništvu začel orati v črnomaljski občini ledino na tem področju.
»Prej te službe pri nas ni bilo, Metličani pa so lahko pomagali le s predavanji in obiski pri večjih vinogradnkih. Za kaj več ni bilo časa,« pove Fabjan, ki ga čaka, če bo hotel, da bo uresničen program, ki jim ga je dala metliška Vinska klet, še veliko dela. V črnomaljski občini je namreč po katastru 680 hektarov vinogradov, skoraj polovica pa je starih, zasajenih s samorodnico ali zanemarjenih. Zares kvalitetnih je le okrog 200 hektarov vinogradov. Poleg tega so močno razdrobljeni, saj največji ne merijo niti hektar.
Fabjan Andrej
Prva skupna akcija metliških in črnomaljskih pospeševalcev v vinogradništvu je bilo nedavno ugotavljanje posledic zimske pozebe. »Bolj prizadete so trte v nižinskih legah, pa seveda tiste, ki so bolj občutljive, kot na primer žametna črnina, modra frankinja, medtem ko je bilo rizlingu bolj prizaneseno. Ugotavljali smo le pozebo očes, kmetom pa svetujemo, da puščajo več rodnega lesa. Več pozornosti bodo morali vinogradniki posvetiti tudi pršici, kije mraz ni uničil,« pravi Fabjan.
B. M.
Kmetijski
prave stročnice
'hutjj1' — ostreje pokaže, kaj kdo zna in /more. Žit inoreja je/daj \ PrirgT^^ktjšnji. Izvlekli se bodo le najboljši rejci, taki, ki znajo ^°hia ' '°8rarn mesa ob najmanjših stroških, predvsem s poceni konCe priclelano krmo, tudi beljakovinsko. Uvoz beljakovinskih v bratov je iz več razlogov postal vse težje dosegljiv.
!Crthi?rT' 'ahko najučinkoviteje nadomeščali uvoz beljakovinskih je v ’.S| strokovnjaki še niso na čistem. Kmetijski inštitut Slovenije hatj^jHPlih štirih letih organiziral poljske poskuse z nekaterimi zr-ratko 1tr°čnicami, vendar je bilo poskusno obdobje očitno prek-y ’ Pa bi dalo zares zanesljive sklepe.
p°ljuPvS,kUSihje na-iveč obetal krmni bob, s katerim so na poskusnem tohe p^.a6'ah dosegli pridelek 3,4 tone na hektar, v Rakičanu pa 4,7 na voliCJal' s-° 6°t> sorte kornberški, drobnozrnati, ki ga imajo zdaj ®rah J° ,Uc*‘ za prodajo. Na drugem mestu je bil po pridelku krmni •hestu rte.a8a. medtem ko je toliko priporočana soja šele na tretjem soja n s. Pridelkom od 2,1 do 2,5 tone na hektar. Res pa je, da vsebuje Hi.Na .^Vep beljakovin med vsemi preizkušanimi zrnatimi stročnica-od žabjem mestu je bila sladka bela lupina sorte bosna, ki je da-%	J-1 do 2,5 t/ha.
de|a^ .'"-kakor bo potrebno še precej raziskovalnega in pospeševalnega ^i jih 0	'	večŽem °bsegu uvedeno pridelovanje zrnatih stročnic,
bo n uP<Jrabljali kot beljakovinsko krmo v prašičereji in perutninars-Pov,5j z'di je treba tudi primerno tehnologijo za pridelovanje na večjih ^kater Eak<> pomembno je to, seje pokazalo že lani pri soji, ko je y 1 Prvi pridelovalci niso znali ne mlatiti ne uporabiti. hii| 5®°Vedoreji je pomanjkanje uvoznih beljakovinskih močnih kr-!išfenjh0lečal0 pomen pridelovanja detelj. Tuje tudi še dosti neizko-spr3vi| m?znosti. posebno če pomislimo na tolikokrat neustrezno °- ki zapravi mnogo dragocenih hranilnih snovi, tako potreb-
ah
k
rmnih obrokih prežvekovalcev.
Inž. M. I
4
z
4
4
4
4
*4
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
dalje med Metliko, Semičem in Črnomljem očitno tako velike, da otežujejo potrebno dogovarjanje. O teh zadevah je v svojem poročilu in kasneje v razpravi trezno in umirjeno govoril tudi predsednik izvršnega odbora društva Janko Bahovec, ki je pozval, naj si vsi prizadevajo, da bosta obe prireditvi, tako razstava vin v Semiču kot »Vinska vigred« v Metliki, kar najbolje uspeli, saj gre v obeh primerih za koristi belokranjskega
\ inogradnišu -i
Organizatorji razstave belokranjskih vin, ki bo v Semiču od 26. do 28. aprila, so delegate društva seznanili s pripravami na razstavo in okvirnim programom, ki ga pripravljajo. Računajo. da bo celotnaprireditev stala okoli 3,7 milijona dinarjev, kakšnih 500 tisočakov naj bi bilo dobička, ob tem. da od združenega dela pričakujejo ka-
kšnih 800 tisočakov v obliki reklam in podpore.
. Društvo oziroma njegovi člani, ki jih je sedaj 746, dobro sodelujejo z metliško Vinsko kletjo, o čemer je govoril direktor kleti mag. Julij Nemanič, kije ob sproščenih cenah za vino izrazil upanje, da bo klet lahko izplačala poračun za lansko grozdje in da se tudi za vinogradnike kažejo boljši časi. Vinogradniki pa s strahom čakajo, ali se bodo pokazale posledice hudega mraza v vinogradih.
Na koncu so sprejeli delovni program društva za letošnje leto. Se naprej si bodo na razne načine prizadevali za strokovno izpopolnjevanje članov in splošni napredek belokranjskega vinogradništva.
A. BARTELJ
SPOSOJENO TRNJE
• Informacije morajo biti dostopne novinarjem, sicer bi se lahko zgodilo, da bi prišle do javnosti.
(Iz Politike ekspres)
OCENJEVANJE DOLENJSKIH VIN — V prostorih novomeške kmetijske šole na Bajnofu pod Trško goro je prejšnji teden Društvo vinogradnikov Dolenjske, ki šteje okoli 1.500 članov v 11 podružnicah, pripravilo ocenjevanje dolenjskih vin, kat spada v redno društveno dejavnost. Desetčlanska komisija, sestavljena iz petih strokovnjakov in petih vinogradnikov, je ocenila 76 vzorcev cvička, 32 vzorcev belih vin in 10 črnin. Te ocene veljajo za cvičke tudi za sodelovanje na tednu dolenjskega cvička, vsak vinogradnik, ki je dal vzorec v oceno, pa mora imeti na voljo vsaj 400 litrov tega vina. (Foto: A. Bartelj)
Če klesti, klesti po vseh
Denarne težave obrambe pred točo — Med neplačni- ki Trebnje, pa tudi delovne organizacije
SEVNICA — Leta 1979 je republiška skupščina sprejela zakon o enotnem raketnem sistemu za obrambo pred točo. ki je določil tudi načine financiranja. Lanska izjemno velika poraba protitočnih raket (dodatnih 2.500 kosov) je povzročila precejšnje finančne težave za samoupravno interesno skupnost. V njenem poročilu je rečeno, da je med tistimi, ki niso poravnali vseh obveznosti, tudi petero, občin: od naših je na tej »črni listi« občina Trebnje. Plačila se branijo tudi nekatere delovne organizacije. na primer Pivovarna Union, ki po drugi strani gotovo računa na savinjski hmelj (le-ta pa je bil lani v najhujšem neurju uspešno obvarovan).
Iz nekaterih občin prihajajo tudi pobude za drugačen ključ denarnih prispevkov. Območna skupnost za obrambo pred točo v osrednji Sloveniji predlaga, da bi prispevnih stopenj ne
OCENILI LANSKA VINA
CERKLJE — Konec februarja so v podružnici Društva vinogradnikov Dolenjske v Cerkljah ob Krki ocenili vina letnika 1984. Vinogradniki znanega vinorodnega okoliša Gadova pečin sosednjih gričev severovzhodnega dela Gorjancev so prinesli v oceno 21 vzorcev belih in 67 vzorcev rdečih vin. Vsi vzorci so bili dokaj kvalitetni, saj stroga degustacijska komisija ni izločila nobenega, pa tudi ocene so bile dobre. Bela vina so bila ocenjena s 15 do 17.1 točke, cviček pa je dobil od 14 do 16 točk. Najboljše belo vino sta pridelala Jože Arh iz Hrastja in Stje-pan Zupančič iz Samobora. Njuna vzorca sta bila ocenjena s 17,1 točke. Najkvalitetnejši cviček pa je pridelal Avgust Unetič z Vinjega vrha.
NAPREDEK JE, A NE NA VSEH PODROČJIH
BREŽICE — V sindikatu ocenjujejo, da so nove naložbe prinesle kmetijstvu velike koristi, predvsem tiste za izboljšanje zemljišč. Veliko površin, na katerih je raslo grmovje in jih je občasno preplavljala voda, je zdaj sposobnih za setev koruze in pšenice. J udi za obnovo vinogradov je bilo v občini ogromno napravljeno, velik dosežek pa predstavljajo žitne shrambe v Brežini, zgrajene z združenimi stredstvi. Zdaj pogrešajo hitrejše ukrepanje za delitev dela oziroma poenotenje stališč za boljše sodelovanje med Agrario in Slovinom. Na tem področju ni rezultatov, čeprav se dogovarjanje vleče že zelo dolgo.
povišali, dodatno potrebnih 30 milijonov dinarjev pa naj bi zagotovili iz intervencijskih skladov v kmetijstvu na branjenem območju.
A. Ž.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL..
Uneja: Tit Doberšek
Letos bomo trto dvakrat obrezovali
Veliko negotovost pri letošnji rezi vinske trte je povzročila huda zima. Kakšno škodo je povzročila, do danes še nihče ni mogel povedati. saj bo škoda znana šele takrat. ko bodo očesa na enoletnih rozgah začela odganjati. Kot smo bili obveščeni po sredstvih javnega obveščanja, je bila letošnja zima na štajerskem hujša kot pri nas. od tod bolj zaskrbljujoča poročila vinogradniških strokovnjakov tega predela. Vendar pri nas kaže, da le ne bo tako hudo. kot napovedujejo.
• V torek, 19. ntarca^oh 10. uri bo na osnovni šoli v Šentjerneju strokovno predavanje o rezi po zimski pozebi poškodovanih vinogradov. Predavanje pripravlja kmetijska pospeševalna služba KZ Krka, predavala pa bosta mag. Tone Zafošnik in inž. Miljeva Kač.
Kmetijski inštitut Slovenije je opozoril (Dolenjski list 7. februarja). naj zrezjo trte ne hitimo in naj narežemo več rodnega lesa, vendar ne v obliki dolgih šparonov. temveč pustimo več očes na večjem številu enoletnih rozg, ki rastejo iz dvoletnega lesa (lanski rezniki in šparoni). Podobne nasvete smo slišali 3. marca na televiziji. Dolenjskim vinogradnikom je na Trški g°ri (navzočih 80 vinogradnikov) podobno svetoval inž. Jože Maljevič iz Metlike, ki je predlagal, da bi letos trte dvakrat obrezovali.
Dvakratno rez bi opravili zato. ker z rezjo tie moremo čakati tako dolgo, da bi očesa pognala, saj bi vsega dela ne mogli pravočasno opraviti.
Prvič bi trto obrezali bolj na grobo, in ne dokončno. Najprej porežemo vse rozge, ki so očitno suhe. Na kratko porežemo mladike. ki so pognale iz starega lesa, in to na eno oko, od katerega bomo dobili rozgo za prihodnje leto kot ustrezen rodni les. Vse ostale enoletne rozge rastoče iz dvoletnega lesa, na katerih so več ali manj pozebla očesa (za katera ne vemo. koliko so pozebla). pa obrežemo na reznike s 3 do 4 očesi in srednje dolge šparone s 6 do največ 8 očesi. Tega lesa zaradi nejasnosti pozebe pustimo čimveč, na večjem številu rozg, tako kot svetuje Kmetijski inštitut. Ko bodo po tej grobi rezi odgnala očesa, bomo ob vezanju šparonov trto drugič dokončno obrezali, ker bomo ob že nabreklih očesih najlaže presodili, koliko rodnih oči bomo posamezni trti pustili.
Upoštevajmo nekatera stara pravila
Ob tej priložnosti kaže upoštevati nekatera stara pravila o rezi trte (nemška šola). Ta pravila svetujejo, da sorte trt, ki rodijo velike grozde, režemo na kratko, to je le na reznike brez šparonov. Izrazita sorta te skupine je pri nas žametna črnina, ki jo je treba rezati na kratko, to je le na reznike s 3 do 4 očesi, kvečjemu na kratke šparone z največ 6 očesi. Tej sorti pustimo 10 do 15 rodnih očes.
Po istem pravilu sorte s srednje velikimi grozdi režemo srednje dolgo, to je poleg reznikov (pri kombinirani rezi z rezniki in šparoni) še šparone z 8 očesi. V to skupino uvrščamo pri nas kraljevino. modro frankinjo, modro partugalko. šipon, zeleni silvanec, žlahtnine. rumeni plaveč in podobne. Tem sortam pustimo 20 do. največ 30 rodnih očes.
Le sorte z malimi grozdi poleg reznikov režemo na dolgo, to je na šparone z 8 do 12 rodnimi očesi. K tej skupini štejemo pri nas rizlinge, beli burgundec, traminec itd. Tem pustimo 30 do 40 rodnih očes.
T. DOBERŠEK
1
S
I
S
I
s
I
s
I
N
I
N
I
S
I
A
I
S
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
J
Sadjarstvu obetajo razcvet
Doslej zapostavljeni panogi vinogradništvo in sadjarstvo dobivata pravo veljavo ______—	Z	izgradnjo	hladilnice	je	možnost	za	skladiščenje	sadja
NOVO MESTO — V novomeški kmetijski zadrugi že imajo programe za ponoven razcvet sadjarstva. V novem srednjeročnem obdobju bodo ugodne možnosti za sajenje lešnikov, robide in bezga ter jabolk.
Ker je bilo vsa leta poslovanje .novomeške zadruge usmerjeno v živinorejo in poljedeljstvo, sta bila vinogradništvo in sadjarstvo nekako zapostavljena. Tudi kreditna politika od leta 1979 tema dejavnostma ne daje nikakršne prednosti, kar vse je vplivalo na to, da pridelovanje vin in sadja ni doživelo domala nikakršne posodobitve.
V novem srednjeročnem načrtu zadruge pa ima sadjarstvo lepe možnosti. Po oceni strokovne komisije je za sadjarstvo najbolj primeren predel Prevol pri Šentjerneju in okolica Šmarja, medtem ko so v
ŠKODLJIVCI
PREZIMILI
SEVNICA — Kaže, da pozeba rodnega lesa in očesc ne utegne biti edina nevšečnost vinogradnikov, ker so izredno mrzlo zimo uspešno preživeli tudi škodljivci. Inž. Mamilo-vič, zastopnik Pinusa iz Rač, je na predavanju v Sevnici v nedeljo opozarjal na nalet pršic, ki so se v jeseni zaradi tega. ker so trte dolgo obdržale listje, lahko dodobra pripravili na prezimovanje. Zimsko škropljenje mora biti zategadelj temeljito.
ZAČELI Z NOVO KULTURO
ČRNOMELJ — V sodelovanju s Kolinsko iz Ljubljane so sc v črnomaljski kmetijski zadrugi letos prvič odločili za setev bele gorčice, ki jo bodo v Kolinski uporabljali za pripravo gorčice. Letos, ko je pridelava še poskusna, jo bodo sejali v draga-tuškem koncu, sedaj pa seje zanjo odločilo pet kmetov, ki jo bodo posejali na okrog treh hektarih. Tehnologija pridelovanja bele gorčice je približno enaka kot pri pšenici, prav tako ekonomski učinek.
vinorodnih krajih občine pogoji tudi za gojenje lešnikov, robide in bezga.
POBIRANJE VZORCEV ZA RAZSTAVO BELOKRANJSKIH VIN
BELA KRAJINA — Društvo vinogradnikov bele krajine obvešča člane, da bodo vzorce za 9. razstavo belokranjskih vin, ki bo v semiču od 26. do 28. aprila, pobirali od 15. do 17. marca. Tako kot prejšnja leta, naj vsi, ki želijo dati vino na razstavo, čakajo pobiralce pri svojih zidanicah. Pobiralci vzorcev jim bodo dali tudi vse ostale informacije v zvezi z razstavo belokranjskih vin.
Toliko bolj bodo sadjarji zainteresirani za nove programe, ker se ob gradnji hladilnice ve. da bo prostor za shranjevanje sadja, to pa daje možnost organiziranega odkupa kvalitetnega sadja. Doslej so kmetjesadje prodajali predvsem za industrijsko predelavo.
Na področju vinogradništva zadruga že letos išče interesente za obnovo 3 hektarov vinogradov. Pogoji so za lastnike zelo ugodni, saj dajejo za hektar obnove 1,2 milijona dinarjev kredita rja 10-letno odplačilno dobo. s tem da prva tri leta odplačil ni. Obrestna mera je 15-edstotna.
Kako v občini razvijati sodobno i vinogradništvo, kako z grozdjem rav-jnati. kako negovati cviček — to pa je i lema raziskovalne naloge, ki jo izvaja višja agronomska šola v Mariboru skupno z metliško zadrugo.
R. B.
Izenačena lanska vina
Trebnje: degustacija in zbor vinogradnikov
JREBNJE —- Tedni je degustacijska komisija trebanjske podružnice vinogradniškega društva uspešno opravila (že šesto) strokovno pokušnjo vin. Ocenila je 77 vzorcev lanskega letnika, kar je nekaj manj kot prejšnja leta, vodil pa jo je inž. Alojz Metelko. Prav on je s predavanji in nasveti v dosedanjih letih veliko prispeval, da je vinogradništvo na tem območju precej napredovalo. Pri pospeševalnem delu tudi ne smemo prezreti prizadevanja Janeza Lorencija. ki je postal pravi strokovnjak za kletarstvo.
Med vzorci cvička je komisija priznala prvo mesto in 15.5 točke vinu dveh vinogradnikov, Alojza Papeža iz Velike Strmice in Branka Mežana iz Dolenje Nemške vasi. drugo mesto s 15,4 točke sta dosegla Janez in Mija Lorenci iz
Trebnjega, tretje s 15,3 točke pa Stane Prijatelj iz Starega trga. Med vzoTci črnih vin je bilo najboljše vino Ivana Matoha iz Dolenje Nemške vasi, ki je dobilo oceno 15.9 točke, drugo mesto sta s 15,8 točke dosegla Janez in Mija Lorenci, tretje pa s 15.7 točke kar trije vzorci, in sjcer Branka Mežana. Adolfa in Željka Gričarja ter Staneta Prijatelja. Med belimi vini je zmagalo vino Jožeta Gabrijela iz Trebnjega (15.8), 2. mesto je doseglo vino Franca Polanka (15,7). 3. Franca Drnovška iz Trebnjega in Naceta Škode iz Vine gorice (15,6).
ub tem času je bil tudi polnoštevilno obiskan zbor vinogradnikov, na katerem so izvolili novo vodstvo in delegate za skupščino Društva vinogradnikov Dolenjske.
PAVLE MIKLIČ
(18571 14. marca 1985
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
 _____________
Napredek se že povsod pozna
V Mirni peči so vidni uspehi v družbenem standardu, letos pa se lotevajo še dveh akcij: razširitve pokopališča in telefonskega omrežja
MIRNA PEČ — Delavoljnosti krajanov in še posebej funkcionarjev krajevne skupnosti ter vaških organizacij gre nemalo zaslug, da lahko ob krajevnem prazniku ugotavljajo ugodno bilanco pri razvoju kraja.
Kljub težkim gospodarskim razmeram so lani v Mirni peči asfaltirali cesto od Velikega Kala skozi to naselje in vas Orkljevec v dolžini 2600 metrov.
Asfaltirana je bila pot skozi naselje Marof na železniški postaji* razširjeni in posodobljeni v makadamski izvedbi pa sta bili cesti Dolenja vas-—Hrastje. Dolenja vas—Šentjurij—
Hmeljčič. Ker je na območju krajevne skupnosti kar 50 kilometrov maka-
• 16. marca praznuje krajevna skupnost Mirna peč svoj praznik v spomin na ta dan leta 1942, ko je šla prva večja skupina mirnopeških fantov v partizane. Letos bodo praznik počastili prav na slavnostni dan, in sicer ob 10. uri s proslavo v kulturnem domu. Ob tej priložnosti se bodo spomnili tudi 40-letnice zmage. Poleg kulturnega programa bo slavnostna podelitev častnega občanstva, podelili bodo 6 krajevnih priznanj OF, odbor skupnosti borcev I. dolenjskega partizanskega bataljona pri ZZB NOV pa bo svojcem padlih in umrlih borcev podelil spominske medalje.
bo potrebno telefonsko centralo povečati za najmanj 200 številk.
Velik problem za krajane pa je pretesno pokopališče. Že lani je krajevna skupnost odkupila del zemljišča za razširitev pokopališča, letos pa bodo potrebna dela oprav ili. Kljub temu da so bili na področju vodne oskrbe zadnja leta doseženi pomembni uspehi, vaščani iz Goriške vasi. Vrhovega. Golobinjka in dela Mirne peči še vedno nimajo vodovoda. Te vasi oskrbujejo domači gasilci z dovažanjem vode. Samo v letošnji zimi so opravili preko 90 voženj s cisterno.
Čeprav v mirnopeškem predelu ljudje iz leta v leto ugotavljajo posebno na komunalnem področju precejšnje uspehe, pa jih tudi še marsikaj moti. Kot eno glavnih težav kra-
janov ob regionalni cesti navajajo neurejen redni avtobusni prevoz na delo in z dela. Prizadeti so predvsem občani, ki se vozijo v Novo mesto.
R. B.
ZA ZDRAVILA 71,5 MILIJONOV
NOVO MESTO — Lani je šlo v novomeški občinski zdravstveni skupnosti za zdrav ila in injekcije 71.5 milijona dinarjev . Za novomeške zavarovance so zdravniki napisali skupaj 440.919 receptov, kar je 13 odst. več kot v letu 1983. Povprečna cena na recept izdanega zdravila je bila 162 dinarjev. Novomeški zavarovanci so lani dobili tudi 2.941 ortopedskih pripomočkov, kar je občinsko zdravstveno skupnost stalo 7.96 milijona dinarjev.
Nove razmere in nov način
Komite ZK pripravlja programsko sejo, ki bo potekala v treh sekcijah — O položaju v IMV
damskih cest in vedno zmanjkuje materiala za posipavanje, seje krajevna skupnost odločila odkupiti peskokop v Čemšah.
V letu 1984 so se v Mirni peči lotili tudi širše akcije za razširitev skromnega telefonskega omrežja proti železniški postaji in v vaseh ob glavni cesti, kjer je polovica vasi v vsej krajevni skupnosti. V naslednjih dveh letih pa
ZA DAN ŽENA
METLIKA — V počastitev dneva žena so v metliški občini pripravili številne prireditve. Tako je pevski zbor Beti nastopil v metliškem domu počitka in v Novoteksovem tozdu, za žene v Beti je program pripravil vrtec, oktet Vitis je pel v kmetijski zadrugi in v nedeljo v Rosalnicah. Med drugim so lepo in prisrčno proslavo za dan žena pripravili mladinci iz Stamne vasi in še marsikje so 8. marec počastili s kulturnim programom.
NOVO MESTO — Konec marca bo občinska volilno-programska seja občinske konference ZK, njeno delo bo za novomeške razmere posebnost. Delegati bodo zasedali v treh sekcijah, na skupni plenarni seji pa bodo sprejemali zaključke.
Ker bo na programski seji sodelovalo blizu 200 delegatov iz osnovnih organizacij in smatrajo, da bo laže in kvalitetneje organizirati čim širšo razpravo v manjših skupinah, so se v komiteju odločili za sekcijsko delovno zasedanje. V komisiji za družbenoekonomske odnose, komisiji za politični sistem ter v komisiji za organiziranost in razvoj bodo delegati laže ocenjevali dosedanje delo in načrtovali prihodnje. Po delu v komisijah v popoldanskem času je plenarna skupna seja vseh delegatov predvidena za soboto. 30. marca dopoldne, na njej pa bodo strnili razprave iz sekcijskih obravnav.
Pet dni po vzpostavitvi novega vodstva v IMV ob ukrepih družbenega varstva so člani komiteja na seji 7. marca že dobili prvo informacijo. Novo vodstvo je očitno prve akcije zastavilo znotraj kolektiva: v /.manjše-
»Noreli smo od navdušenja«
Spomini spomeničarja Braneta Suhyja na maj 1945 in dogodke v prvih dneh svobode
Novomeščan Brane Suhv. ki je med čedalje bolj redkimi živimi nosilci Partizanske spomenice v novomeški občini, seje po mnogoterih bitkah in različnih funkcijah v partizanih maja 1945 znašel v Dalmaciji kot okrevanec in bolnik. »V Kaštel Štafiliču srn bil v Bazi SNOS. Konec vojne smo pričakovali in se že organizirali, kako bomo prišli v domače kraje. Bil sem določen za vodjo transporta ranjenih, bolnih, žena in otrok, s katerim bi iz Dalmacije prišli najprej na Reko. potem pa v Ljubljano. Z ameriškimi kamioni smo se vozili čez Velebit. Ko šo se četniki in okupatorji umikali, so na najtežjih prehodih čez prelaz rušili kamenje, tako da smo naleteli na nič koliko ovir. ki smo jih morali sproti odstranjevati. Bili smo v stalni nevarnosti, in ko smo že srečno prišli na Reko, smo imeli nove težave. Moral sem pri tamkajšnjih Italijanih, ki so nas hoteli ovirati in se niso sprijaznili z našo zmago, ostro nastopiti. Celo s pištolo sem grozil, da so nam dali vlak za transport do Ljubljane.
Ne vem več točnega datuma, mislim pa, da je bilo tretji dan po osvoboditvi Ljubljane, ko je naš vlak le prispel na železniško postajo v Ljubljani. Tam smo se znašli v »norem svetu«. Še vedno je bilo vse v cvetju, ljudje so se objemali na ulicah. Kar nismo mogli dojeti, da res lahko živimo, ne da bi nam kar naprej grozila nevarnost.
Vem pa, da sem se še na vlaku zamislil in se spominjal prijateljev in partizanov, ki svobode niso
dočakali. Pomislil sem na dobrega prijatelja Vilija Kumpa. Novo-meščana, s katerim sva v partizanih kovala načrte, kako bova po svobodi skupaj študirala. Ze prvi dan v Ljubljani pa sem srečal komandama Ferleža, ki mi je rekel, naj grem takoj v Novo mesto in prevzamem Ljudsko milico. Sploh nisem razmišljal o tem. da ne bi še naprej delal, kjer me potrebujejo. Tako sem z ženo prispel domov. Sploh nisem vedel, če so domači živi in kaj je z brati. Štirje smo bili v partizanih. Doma je bil že Štefan. ki so'ga Nemci ranjenega ujeli pri Šmarjeti. a se mu je s pomočjo naših aktivistov posrečilo priti domov. Brat Marjan je umrl v internaciji.
Začel sem organizirati Ljudsko milico, kot sem vedel in znal. Kadroval sem znance, za katere sem vedel, da jim lahko zaupam. Ker je bilo v Novem mestu veliko ujetnikov, po hostah pa skrivačev, smo imeli težko delo. Trgovine in skladišča so bila prazna, mi pa smo pri meščanih-nasprotnikih delali preiskave, da bi našli zaloge. Pri nekaterih smo našli cele kupe okupacijskih lir in nemških mark. drugod cele vozove skritega blaga. Najbolj veseli smo bili zaplenjenega usnja pri čevljarju Grilcu, ker smo bili vsi takorekoč bosi in slabo oblečeni. Vse smo sproti oddali na okrožje, tam pa so razdeljevali.
Tiste mesece smo bili noč in dan v službi. Mnogi kolegi so spali kar v pisarnah, saj stanovanja sploh niso imeli. Leto dni smo tudi delali brez vsake plače in še na misel mi ni prišlo, da bi koga zanjo vprašal. Dobivali smo živilske karte, doma smo imeli vrtiček, ki so ga obdelovali starši in žena. pa smo se preživeli.
Braneta Suhyja je kasneje dolžnost vodila na razne odgovorne položaje tudi v druge kraje, pa se je kmalu vrnil v rodno Novo mesto in tu ostal. Upokojen je bil kot delavec UJV. do nedavnega pa je bil strokovni sodelavec na občinskem komiteju ZK za področje SLO.
R. BAČER
vanje stroškov poslovanja in boljšo organizacijo dela. Hkrati je že prve dni navezalo stike tudi z novim vodstvom Renaulta, prav tako pa z domačimi tovarnami TAM. Crveno Zastavo. Smelt in drugimi.
Hudo bitko so minule dni bili v IMV pri zagotavljanju pokritja izgube — rok je bil 15. marec. Kot so bili informirani člani komiteja, so prav pri tej nalogi največje ovire, četudi je bilo ob sprejet ju ukrepov družbenega \ ars-tva tako rekoč vse dogovorjeno. Komite je ocenit, da je svojo vlogo pri razčiščevanju težav v IMV doslej dobro opravil. S celo vrsto aktivnosti navzven in s pomočjo komunistov v tovarni so delovali predvsem na področju informiranja in pojasnjevanja prizadevanj širše družbene skupnosti, da bi IMV rešili agonije.
R. BAČER
Priznanja ob prazniku Laboda
NOVO MESTO —8. marca so delavke Laboda, druge največje delovne organizacije konfekcije v Sloveniji, praznovale dvojni praznik. Dan žena so si kot najbolj ženski kolektiv leta 1963 izbrale tudi za dan kolektiva, slavje pa je bilo letos še večje, saj se izteka praznovanje 60-letnega jubileja tovarne.
Na petkovem slavju v Domu kulture je delav ski svet delovne organizacije prvič podelil priznanja za posebne uspehe in zasluge v podjetju. Prejelo ga je 42 nagrajencev. 23 iz novomeškega tozda Labod. Prvič so podelili tudi Plaketo Laboda (bronasti kipec laboda), ki ga je kot prvi prejel nekdanji direktor Zdravko Petan.
	*• TKf l - jflBHj > JIS	
w		
		
	Jh	
KIPEC LABODA — Prvi gaje prejel nekdanji direktor Zdravko Petan (levo). (Foto: .). Pavlin)
Ob praznovanju so podelili tudi več priznanj Labodovim zunanjim sodelavcem. Med dolenjskimi podjetji ga je prejela tudi Tiskarna Novo mesto. Prav tako je sjovesno potekalo izročanje jubilejnih nagrad za 10. 20 in 30 let dela. Tri desetletja dela so praznovali Ivan Pungartnik, Marija Redek in Alojz Ceglar. Na koncu so se v kolektivu spomnili tudi tistih, ki so lani stopili med upokojence.
Praznovanje so sklenili s zabavnim kulturnim programom.
Seznam naj bo popoln
Na spisku spomenikov in spominskih znamenj še veliko manjka — Tehtne pripombe ob osnutku odloka
NOVO MESTO — Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB, ki dela i okviru občinske konference SZDL, je 6. marca pregledal enoletno delovanje, obravnaval delovni program za leto 1985 in dal vrsto tehtnih pripomb k osnutku odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih ter zgodovinskih spomenikov v domači občini.
V razpravi so pri dosedanjem in bodočem delu najbolj poudarjali pomembnost tesnejšega sodelovanja s srednješolsko mladino v mestu, najdlje pa so se v razpravi zadržali ob seznamu pomnikov revolucije. V javnost je prišel ob osnutku odloka, s katerim občine vsaka na svojem območju razglašajo take objekte ali dele narave za spomenike ali naravno dediščino, kar bo novi zakon ščitil.
Kljub temu da je na dosedanjem novomeškem seznamu že čez 500 naslovov raznih pomnikov iz časa NOB in predvojnega revolucionarnega dela. seznam še daleč ni popoln. Sklenili so seznam dopolniti, nakar bodo v tesnem sodelovanju s strokovno službo razvrščali pomnike NOB med bolj ali manj pomembne, čeprav so krajev-
no pomembni vsi in naj bi bili tudi vsi zaščiteni. Nastaja pa vrsta odprtih vprašanj prav ob določilih zaščite: ali zaščititi samo ploščo ali celo stavbo, če ni več ohranila nekdanje podobe?
Več pripomb pa je bilo izrečenih k besedilu navednega seznama, ker so ob sedanjih razmerah in poizkusih javnosti razvrednotiti NOB borci še bolj občutljivi. Svet je menil, da napisi spomenikov NOB ne smejo puščati dvomov in mora biti na njih jasno navedeno. da gre za spominska znamenja padlim partizanom ali žrtvam fašističnega nasilja.
V letošnjem letu bo svet kot eno prvih nalog vzpostavil koordinacijske odbore po terenu, sodeloval bo pri izdelavi Vodnika po partizanskih poteh, pri izdelavi registra spomenikov, pri urejanju lastniških zadev spominskih znamenj iz NOB itd. V letošnjem letu. ko praznujemo 40-letnico zmage, pa bodo pri prenašanju tradicij NOB na mlajšo generacijo Se posebej poudarili vrednote, s katerimi so se ponašali borci: ne gre pa le za tovarištvo in bratsvo. ampak tudi za odgovornost in disciplino.
R B.
Jez za cene
Ne več »po domače«
N()\ O Mi.S! O — Cene neznansko divjajo, zalo morajo na občinski ravni in i* delovnih organizacijah poskr/x‘ti za večjo družbeno ko mr (do. Znano je. da so z novo zakonodajo interesne skupnosti za cene odmrle in da morajo r občinah do L aprila poskrbeli za nov način dela. s katerim bo zagotovljena družbena kontrola cen. Izvršni sveti občinskih skupščin dobivajo na področju cen precej večje pristojnosti, gre pa za cene. ki navadno občane najbolj prizadenejo. Za stanarine, komunalne storitve, cene v mestnem prometu, cene v obrtnih storitvah itd.
Kako bodo v novomeški občini organizirali službo za družbeno kontrolo cen. še ni povsem dogovorjeno, bržkone pa bo delala pri komiteju za družbeni razvoj (kot doslej skupnost za cene).
Pomembno pa je, da morajo do konča marca tudi v delovnih organizacijah področje če n uredili v svojih samoupravnih aktih. Zapisano mora biti. v kakšnih primerih in s kakšno utemeljitvijo se lahko odloča jo za povišan je cen in tudi na kakšen način. Ne bo šlo več po domače. da strokovna služba predlaga sprejet je višjih cen in hkrati obljubi višje osebne dohodke, zaposleni pa brez posebnih utemeljitev za lak predlo g glasuje. Kjer se ne bodo ravnali po novih predpisih pri dvigan ju cen, bodo krepko občutili sankcije.
R. RAČ KR
Tisoč bolniških
V občini manjka vsak dan 3,73 odst. delavcev
NOVO MESTO — V novomeški občini je lani vsak dan izostalo z dela iz zdravstvenih razlogov 1.036 delavcev. Povprečni odstotek za delo nezmožnih je bil 3.73. kar je skoraj 4 odst. več kot v letu 1983. od tega 1.62 odst. v breme ozdov. 2,11 odst. pa v breme zdravstvene skupnosti. Še vedno pa je delež bolniških v novomeški občini najmanjši v dolenjski regiji, kjer je lani skupno povprečje odsotnosti znašalo 4,06 odst.
Zaradi bolezni je vsak dan manjkalo 759 delavcev ali 3 odst. več kot v letu 1983. Od tega je na račun organizacij združenega dela (vse odsotnosti do 30 dni) vsak dan manjkalo 412 delavcev ali 1.2 odst. manj kot leta 1983. nad 30 dni. kar gre v breme občinske zdravstvene skupnosti, pa 347 delavcev ali 4,2 odst. več kol leto poprej. Izredno je narasla odsotnost z dela zaradi nesreč pri delu in poklicnih obolenj. Povprečni odstotek za delo nezmožnih zaradi nesreč pri delu in poklicnih obolenj je bil v novomeški občini najvišji v regiji.
Zaradi nege družinskega člana in spremstva je bilo lani v občini vsak dan odsotnih z dela povprečni) sodelavcev, kar je enako kot v letu 1983. medtem ko se je za malenkost (0.2 odst.) skrajšala povprečna dolžina zadržanosti z dela. Tudi pri dopustih zaradi nege je bila novomeška občina lani na vrhu regijske lestvice.
ugoden nakup moških
hlač In spomladanskih l plaščev
NOVOTEKS
Kdo se boji ekonomskih stanarin?
V družbenih stanovanjih živi le 15 odstotkov metliških občanov
METLIKA — Zadnja seja občinskega sveta Zveze sindikatov v Metliki je bila tako rekoč v celoti posvečena stanovanjski problematiki v tej belokranjski občini, vprašanjem, ki so bila, in kot kaže, še dolgo bodo zelo občutljiva in v ospredju pozornosti.
Eden večjih problemov je vzdrževanje 36! družbenih stanovanj, kajti, povedano preprosto, denarja je le toliko, da za silo krpajo strehe. Ob pomanjkanju denarja je na sestanku beseda večkrat nanesla na vprašanje ekonomskih stanarin. Čeprav so nekateri zagovarjali stališče, da seje treba misli na uvedbo ekonomskih stanarin odpovedati, ker bi to močno ogrozilo standard stanovalcev, je prevladalo stališče, da je treba ekonomske stanarine pospešeno uvajati. Za to je po mnenju metliškega sindikata več razlogov. Med njimi tudi ta. da so ekonomske stanarine edini prav i regulator potreb po družbenih stanovanjih. Vsekakor se velja zamisliti tudi nad podatkom, da v metliški občini v
družbenih stanovanjih živi le dobrih 15 odst. prebivalcev, ostali pa v zaseb-
• Vsekakor drži, kot je poudarilo več razpravljalcev, da bo v bodoče veliko težje graditi družbena stanovanja, kajti po nekaterih predvidevanjih bo kvadratni meter stanovanja v Sloveniji kmalu stal od 90 do 150 tisočakov. V Metliki jih glava boli že zaradi tega, ker ni denarja za dokončanje 50-stanovanjskega bloka, ki ga sedaj gradijo v novem načrtovanem stanovanjsko-poslovnem središču. Zato so se na sindikatu zavzeli tudi za spodbujanje zasebne gradnje. V Metliki že dalj časa ni na voljo niti ene komunalno urejene parcele!
nih. kjer veljajo ekonomske zakonitosti.
Poleg tega podatki kažejo, da se je delež stroškov za stanarine v strukturi stroškov gospodinjstva nenehno zmanjševal: leta 1960 je bilo treba za stanarino odšteti kar četrtino povprečnega dohodka, lani pa je znašala povprečna stanarina 1.268 dinarjev, kar je le 5 odst. povprečnega osebnega dohodka v metliški občini. Pa še nekaj: v lanskem letu je samo en stanovalec vložil zahtevek za subvencijo za stanarino. Te pravice upravičenci pač ne uveljavljajo, ker stanarina za nikogar ne pomeni bistvenega stroška. Ena od razpravljalk je dejala, da so tudi nizke stanarine v precejšnji meri krive, da so mlade družine zapuščale vasi in se naseljevale v blokih.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
PASOVI — .lavna skrivnost je;^ se večina Novom.cščank ne veA pasovi, la varnostni pripomoček 1 vržejo prek rame, pripnejo pa £a .nc| Ko smo krenili po sledovih te navade, smo /vedeli: da nimajo n*1 drage somešeanke nič /oper Neprivezovanje je samo pošto® govoric, da se voznica ali sopoBH®*. primeru po/ara na avtu ne dovolj hitro odpeti in rešiti! nismo vedeli, da hi Novo fl®*.. slovelo po masovnih avtomobil? požarih in da ognjeni zublji najrv izbruhnejo v avtomobilih, ki jih voflr zenske.
PROMET — V soboti) ob j|* zjutraj je bil po novomeških uliean vrvež, kot da bi bila ura sedem. Ja r ponedeljek. Gnečo pripisujejo s*° ■ -sitostim ob letošnjem dnevu /ena-je bilo potem doma. ne poročajo* r. same/ni nespečneži pa i rdijo, o* bilo i/ več naselij slišati moške k na pomoč
v
TELEFONI — Zvedeli srn«. * imajo novomeški vrtci, ki dežu/ajn^ sobotah, redno zaklenjene telefone- ^ tovarišice vzgojiteljice in varuška primeru nesreče ja ne bi mogle p» čuti na pomoč. Kaj čudna uo .
na pomoč, isaj euuu« -	,
varčevanja, še posebej, če vemo. da treba za varstvo otroka po 9®'! , prispevati več kot 30 odst(>’ ( dohodka na družinskega člana- ^ da pa gre za nove stabilizacij^ prijeme in lahko pričakujemo, bodo telefone zaklenili tudi novo škim zdravnikom, gasilcem m [ cinkom. Mesto, ki premore IM” kje je mogoče-kaj privarčevati-
a
Ena gospa je rekla, da bo *a ^ varčevati, saj da stari miiij°1 letih skoraj 15 milijard obresti-paka je le, da bo takrat stal k* .
ram mesa milijardo, poštena ka pa 30 milijard.
olik’
S. 7';
V času od 28. 2. do 6. 3. v novomeški porodnišnici rodile: J ^ Dolinar iz Črnomlja — Maria. L Dragišič iz Loke pri Šentjernej ■" Gordano. Branka Zupan iz BrcZ‘j/a|j
— Roka. Veronika Podlesnik s -p pri Šentjanžu — Aptona. m' Brunskoie iz Podloga — ^	^ Angela Košir iz ŠentlovrefiCA ^ Matejo. Ivica Malič iz ČrnortuJ ,r Tanjo. Jožica Prešeren iz Smolcnl , si — Klavdijo, Nataša Jaklič iz j/ ca — Nikolino. Biserka V'rbane^ Vivodinskega Zorkovca —
Mojca Macur iz Krškega —l*s pj-Kristina Crnoja iz Regerče vasi'' p(. nijelu. Milena Koretič iz Gorice oša. Marija Pavlin iz 11rastja —j-Cnis* Jelka Gorenc iz Kamnja — igre Janislava Uvodič s Senovega ,p, ta. Marija Režek z Radoviče )r Zdenka Požes iz Rožemplja srnino. Silva Šepic iz Gorenje v". . Vanjo. Milena Korošec iz CešflJ . Vanjo. Zora Kulner iz Orljakovet ^ dečka. Terezija Štih z Gornjega c
— dečka. Alojzija Markovič iz
da — dečka. Irena Turk iz J ancij^
— dečka. Zora Jelen iz Krškega'j y klico, Štefka ČečeIič iz Jedinšc1 ^ dečka. Ana Stegne iz Zilj —
Marija Blaznik iz Drožanja — -jC' in Martina Haralovič iz GloboC^jf dečka, Janja Dragan iz Soteske . čka in Vesna Jerič iz Gorenje Stra Gašperja.
iij|
IZ NOVEGA MESTA:
Barborič iz Ulice K Roku 86-
■ l'
ja. Nika Lorkovič iz Cankarjev'1' % Marka. Radmila Bukovec |Z j bljanske 15 — Dragico, Jelena » a Gubčeve 33 — Vesno, Terezija -
iz Ragovske 10 — Natalijo in Mefa
tirov z Zagrebške Čestitamo!
Sprehod po Metliki,
■aN-11
OB NEDAVNEM GOSTOV^jl ŠENTJAKOBSKEGA ŠČA v Metliki seje pokazalo, da pt,t| ljudje res radi te vrste priredite*-^ j| rana je bila namreč zasede,/ zadnjega kotička. Ljubljanski j/ ki so se predstavili z dvema en'	.	t\
kanta Vaclava Havla: Sp«J Otvoritev. Škoda, da si methsk kulturnih organizacij zaradi P ^ p kanja denarja ne more Pr'v0S^,/ podobnega večkrat. Sebi v ™ ljudem v zadovoljstvo.	.
OPOZORILI VAS BOMOŠ!l)3 NASLEDNJI KULTURNI d®| jO’ v petek. 22. marca, bo ob jr Ganglovem razstavnem pn,sl. ,vč lokranjskega muzeja predstav* j/ sniške zbirke Novomeščana s* |J) Šalija z naslovom Sijoče mračt .$• rati bo tudi otvoritev likovne/ Janka Orača. Ljubitelje poezije. ne umetnosti in giasbe vabimi. večera udeleže.
DOLENJSKI LIST
Št. 11 (1857) 14. marca
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
'  ^_
Ijmomaljski drobir
1	dir^,IZNANJt 1AZI - Boris Weiss-
i	s. . or tozda Vzdrževanje in rekon-
‘	vilki n, Crnome|j. očita v prejšnji šte-
laži v nJskeBa lista piscu te rubrike ‘	Prelnk VCZI ,S pisanjem o slabi cesti med
Griki ° ln 'P'co ter Čudnim selom in 1	bodohk"' P‘Sec Pri/na ,azi- če jih
>	ra k?„	“I1 prlznali tudi delegati zbo-
'	nuar^Vn!h skuPnosti. ki so se na ja-
I	sohil* Sejl 1 enakimi besedami, kot birju Zap.'5*ne v Črnomaljskem dro-
II	Vnra«„Jtiz na ces,e ‘n cestarje,
k	niali /de pa je, če se bodo s tem stri-
I	razumo'Stl’ k' se- kljub temu da
II	vozijo n° 'rud eestarjev, vsak dan
J P<> cestah z luknjami.
takcrn^v A ^ESTNA — Seje potem
l1	z|agal tudfJ1,Zb°Ta KS Pretekli Petek
l	skuPnosh L Jn V‘?'Ške kraJevnc
ii	vanja |f,e'j u n' moeel mimo vzdrže-
*	vzdfževai !n'h,Cest? Pa'd'a8a'je. naj bi
ii	eeste in i skrk>eli za vse lokalne
y	mreč'7k ezaneka,ere- Denarsena-
i	po ni.. 'ra,za vse ceste, a na nekatere
:(	ni vzdržev'a| edab tl|d' P° cel° lelo
v2 pW-ialne .
It arnnoL	Pezado voljni le s cesta-
k	?adruoe k,“d' z obljubami kmetijske
izjavo d3 uJe zopet Prišla na svetlo z Preuredil Prostore stare železnine
Postali odi Vxgost'.nski ,okal- Tokrat so dni... . 'ocnejši in zahtevajo jasen in
ončen na J ln zahtevajo jasen in rgovin. ?gOV<)r- Pa Uldl sicer letijo
dok
na trgovinuPeovor. ra tudi sicer letijt vinii-k e,ijske zadruge pripom g|arotr5-.Cga Potrošniškega sveta ii zadruga h"i-V" Bo'ie bi bilo, če bi s
ti
'v	zadruga k 7 " “U‘JC oi Dno, ce Dl se
•ijstva in ° J Posvetila razvijanju krneli	'n gouin 'dobivanju hrane, trgovino
i	lis'om na ,,Vu° Pa prepu"tila specia-
r 1	J!3	teh	področjih
Eniški zobotrebci
čakalnice
Melike p6,- a^hice na območju KS dobrodošl ne SO *'^ne ln za Potnike trajala a e j9radnja je sicer dolgo
Nove
glavne^3,,2daj s? potniki z njimi v ''odo nmk3	-ih'1 Dpamo le, da ne
bijajo v aro žrtev vandalov, ki raz Pad	ar j'm Pride pod roke.
~-ZaradnANJE NA KRIŽIŠČIH P	ljudi vn,. „?ega bencina se vse manj
!®	katerih '. delo z avtomobili. Iz ne-
t	°lj iv ih	Pa še vedno ni zadov-
t	do naibliv° zvez- zat0 občani
\e	No s sv„LaV,°busne Postaje pripe-
Je Uajvečll voz,li- V ribniški občini “Pri rokah *	Parkirišče v Žlebiču
Magistral *’ manjši pa sta pri križišču P°dDoll "ekCe!,e za Rakitnico in pri rk'rani i? so l' avtomobili pa-Prostor Pač voznik odkrijf
O^bne
je bil v CVETJA — Za dan žena Promet izC\etličarnah izredno v sluJij ' očevske cvetličarne spet /a-dražjitrn°-val°.ker n'so bile med naj-nekoiji,, 'n so cvetje prodajale celo objavi;« , cen.eJe od v časopisih J 'h najvišjih dovoljenih cen.
uAKUPIH V RIBNICO? — ničarije n ai se je dogajalo, da so Rib-Pnsebno * jak nakuPovat v Kočevje blag()Vrn se- odkar je bila odprta vele-k-d)ničan^a a ani?' Pfed leti pa so tudi je ra? J6 H svojo blagovno hišo, Je naDrn?)eroma dobro založena, v njej trgovin» J tudi blago, ki ga kočevske lop e"6 premorejo.
Načrt „ A. IN PARKIRIŠČA — ■ •lanske	've Širše okolice Lju-
'ili otr0rkes,e predvideva, da bi opus-?? Pjem ° '®rjšče pri Avtu Kočevje in e. 0traredi,i Parkirišče za avtomo-Pfek Cc Cl So morali zdaj na igrišče Dr^;, kar je bilo nevarno.-Po 'a najfr.e . Su naj bi otroška igrišča pPicami JšS.u.r^d'li med Rinžo in stol
,miv Kidričev, uHci
rebanjske iveri
PlftjC2A SEMENSKIM KROM-,banjski l Eepo re^ so s' zakuhali ‘n leta etijski pospeševalci. Le-Up°rabi rS° sP°dbujali kmete k večji ** km(,<jrne.nske8a krompirja. Zdaj . vPfaševJe navadili nanj, vendar se j. anje prekaša ponudbo. In ,^.oser>lnasli spretneži, ki bodo na-»^vadnBCnskega krompirja prodaja ?.J|nii t„., ga, jedilnega. Seveda ie met
V * tudi .......11Sjcvcudjc uieu
b t kaže ^ j ,ak'b. ki niso kmetje. kaj Ve,' “o prav zaradi tega imela PRip Iudi tržna inšpekcija.
?01ernnaAV--Lb SO SI ZAKUSKO, aCllafje bii"0Pb povabili nanjo — Dan J.sloVcse na Nirni kar živahen. In tu-|Pravj|i a Praznovanje, ki so ga
'Šli,.. . V domil TVD Piirti-zan
PrirlQv  _________________________
^■'"tudi V d°rnu TVD Partizan, so ŽeJ?«rc^tavn*^' krajevne skup-nUsko i ^ke pa so si pripravile za ^rugr(l!11 'roje bilo konec kultiirneei
n rba St*., Predsednik skupščine KS epalo Jnc pančar povabil ženske, 0 Prigriznejo.
.LETOS BODO
°tRebovali več
1-T1EBNjpDENARJA
sJNjent sest^T P[e,^!‘-,wlen SCJC v . . aincg	skupščina	skupnosti
SkupJčib-rbStVa: Delegati šo na
V,lliu sk C'ne sPrejeli poročila o delo-
t'«*r --------------------
sPn
i (1plPnost' v lanskem letu in c!°S' Sprcj:,V"' lcr finančni načrt za
1 SO tudi poročilo o delu
4:-"° dei.°-Le,os bod°/a
^ij°hov!,nOSt Potrebovali več kot 53 k°t lan|lnarjev' kar je za 58 odst
Doslej znane zaloge še za 20 let
V Rudniku Kanižarica lani namenili 80 milijonov za raziskave, ki se bodo še nadaljevale — Zaradi težav pri izkopu bojazen, da plan ne bo uresničen
K večjemu izkopu od načrtovanega so najbolj pripomogle boljše delovne razmere pri odkopih ter pravočasna priprava odkopov, zmanjšanje zasto-jevdelovnih strojev in naprav terseve-da večje število nekvalificiranih de-
KANIŽARICA — V Rudniku Kanižarica so v preteklem letu kljub mnogim težavam uspešno poslovali. Plan izkopa so presegli za desetino, prvičpa so del čistega dohodka namenili tudi za poslovni sklad. Prodali so ves premog, in sicer 65 odst. kot komercialni premog zasebnikom, ostalo pa ljubljanski toplarni kot energetski premog.
lavcev. Vendar se niso mogli izogniti mnogim težavam, ki se bodo nadalje-vale tudi letos. Zato se boje, da ne bodo mogli izpolniti plana, ki je sicer enak lanskemu: 120 tisoč ton premoga.
Medtem ko so imeli pretekla leta težave z nekvalificiranimi delavci, ki jih imajo sedaj dovolj, tako da sprejemajo na delo le še domačine. Zaradi povečane beneficirane delovne dobe pa jeodšlo v pokoj veliko kvalificiranih delavcev in prav teh sedaj primanjkuje. Precej dni so lani v rudniku porabili za saniranje žarišč, kjerseogreva premog, vendar so bili ti posegi nujni, sicer bi prišlo do požarov. Umikati sose morali številnim jalovim vložkom, težavepa jih nisoobšleniti pri nabavi repromate-riala. Ker ponuja tovarna celuloze višje cene lesa, bodo morali tudi v Rudniku plačati gozdarjem več za jamski les. Za kable in gumijaste trakovejepotrebna devizna soudeležba, v Kanižarici pa deviz nimajo, ker ne izvažajo. Probleme so imeli celo pri prodaji, kerjepozi-mi zaradi nerazloženega tovora primanjkovalo vagonov, tako da so morali premog deponirati. V letošnjem letu pa se jim obetajo tudi manjša odkopna polja, tanjši sloji, še več težav zaradi ogrevanja, celo manjši vdori vode in blata, zato pa več selitev mehanizacije in s tem večji stroški izkopa.
O ODNOSIH
ČRNOMELJ — V okviru programa idejnopolitičnega usposabljanja je bilo pretekli teden v Črnomlju predavanje za člane Zveze komunistov ter za prosvetne delavce in delavce občinske uprave, ki niso člani ZK, in sicer o aktualnih odnosih med samoupravnimi in verskimi skupnostmi. Predaval je Primož Hainz, član predsedstva republiške konference SZDL. V okviru istega programa je bil pretekli teden v Črnomlju tudi seminar za organizatorje idejnopolitičnega usposabljanja v osnovnih organizacijah ZK, na katerem je predaval Jože Valentinčič iz Ljubljane.
ŽE PRIPRAVE NA VOLITVE
KOČEVJE — Vodstva krajevnih organizacij SZDL v kočevski občini te dni razpravljajo o pripravah na skupščinske volitve, ki bodo čez eno leto. K odgovorni uresničitvi te naloge jih opozarjajo sedanje družbene razmere, v katerih delovni Ijduje, še bolj zahtevajo odgovornost za uresničevanje samoupravne kadrovske politike.
V. D.
Lani je Rudniknamenilokrog80mi-lijonov dinarjev za raziskave zalog premoga v sami jami, za dodatna
0 divjadi spet različno
Lovci trdijo eno, kmetijci in gozdarji drugo
KOČEVJE — O škodi po divjadi imajo lovci še vedno drugačno mnenje kot kmetijci in gozdarji. To se je pokazalo tudi ob razpravi o poročilu o lovstvu, ki gaje8. marca obravnaval kočevski občinski izvršni svet.
Poročilo Zveze lovskih družin Kočevje o lovstvu ugotavlja, daje bilo lani uplenjene za 4-odstotke več jelenjadi kot leto prej oz. kolikor je bilo
Izvoz caplja
V trebanjski občini so tani uresničili komaj tri četrt izvoznih načrtov
TREBNJE — Trebanjsko gospodarstvo si je za lani zastavilo na področju izvoza več kot ambiciozne načrte. Vendar rezultati niso sledili načrtom. Analize vzrokov za tako stanje sicer še nimajo, vendar bi bila zelo dobrodošla, če naj občina zleze med tiste s pozitivno bilanco.
Sploh pa je vprašljivo planiranje, ki se ozira po 40-odstotnem povečanju izvoza, potem pa se že sredi leta izkaže, da taki skokimiso mogoči. V trebanjski občini so namreč načrtovali za 40 odst. povečan izvoz na konvertibilni trg, v celoti pa naj bi bil izvoz večji za tretjino. Toda dosegli so komaj tri četrt načrtov. V primerjavi z letom poprej pa so izvoz na konvertibilne trge povečali le za dobrih 6 odst. Kolikor toliko razveseljiv dosežek je pa vendarle v tem, da se je izboljšala pokritost uvoza z izvozom.
Vodilni izvoznik je slej ko prej Trimo, vendar je uresničil manj kot polovico načrtaNDrugi največji izvoznik v občini so Tesnila, ki so izvozila za 127 milijonov dinarjev izdelkov, kar je za polovico več kot predlani, a še vedno pod načrti. Slabo se je odrezala tudi mirenska Dana, ki je uresničila komaj 20 odst. predvidenega izvoza.
Vendar je povečanje izvoza v nekaterih delovnih organizacijah vredno vsega spoštovanja: IGK je povečala izvoz za 165 odst.. Industrijski obrat Pohorje celo za trikrat, dobra sta bila tudi Kolinska z Mirne,in Kmetijska zadrtiga Trebnje..
Nič manj niso spodbudni rezultati o pokritosti uvoza z izvozom, ki. so jih dosegle posamezne delovne organizacije. Labod-tozd Temenica pokriva svoj uvoz s petkratnim izvozom. Tesnila in KZ Trebnje z dvakratnim, izvozno-uvozno bilanco pa ima krito tudi Trimo.
J. S.
načrtovano. Prav jelenjad pa povzroča kmetijstvu in gozdarstvu največ škode. Hkrati je bil odstrel srnjadi in divjih prašičev skoraj začetrtino- pod načrtovanim, medvedov pa je padlo celo le 6 (namesto načrtovanih 13). Po oceni lovcev je bilo tudi škode po divjadi lani za dobro četrtino manj kot leto prej.
Predstavniki kmetijstva so v razpravi poudarjali, da so lovci prikazali položaj preveč »idealistično« in da »je zadeva bolj resna kot je zapisano v poročilu«. Opozarjali so, da škoda po divjadi ni sjvarno ocenjena in da po njihovih ocenah ni za četrtino manjša, ampak kar za 100 odstotkov višja kot leto prej ter da je škod najmanj za 10 milijonov preveč. Gozdarji so opozorili, da dela divjad veliko škodo na pogozdenih površinah in da obžira tudi bukovo in jelovo naravno mladje. Zaradi previsokega staleža divjadi imajo gozdarji veliko nepotrebnih stroškov s pogozdovanjem in varstvom gozdov.
Glavna ugotovitev razprave je bila, da je treba v prihodnjih načrtih zagotoviti skladen razvoj lovstva, kmetijstva in gozdarstva, izvršni svet in občinska skupščina pa morata doseči, da bodo načrti spoštovani.
J. PRIMC
raziskovalna delajužnega in severnega polja in raziskave ob severovzhodnem delu kadunje. Odkrili so 3 do 7 m debele sloje premoga, doslej znane zaiogepa bi Rudnik lahko izkoriščal še nadaljnjih 20 let. Seveda se bodo raziskave nadaljevale, in sicer tudi na širšem področju kanižarske kadunje.
M.BEZEK
PROKUPSKI TEDEN
KOČEVJE — Po predlogu KS Kočevje naj bi v okviru praznika krajevne skupnosti Kočevje—mesto, ki je v začetku maja, letos prvič organizirali »Teden prokupske kuhinje«. V tem tednu bi kuharji in drugi gostinski delavci iz pobratene KS Prokuplje v Srbiji v Kočevju pripravljali in prodajali prokupsko hrano in postregli z znanimi in kakovostnimi prokupski-mi vini.
Pomoč Kopaoniku
Za prizadete zbrali 480 tisoč dinarjev
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so občinska konferenca SZDL, občinski svet Zveze sindikatov in občinski odbor Rdečega križa pripravili akcijo zbiranja denarja za prizadet e na Kopaoniku. Do konca februarja, ko je bila akcija zaključena, so zbrali dobrih 480 tisoč dinarjev, vsem darovalcem pa se organizatorji za pomoč najlepše zahvaljujejo.
Denar so prispevali: SIS občine Črnomelj (3.200 din). OK SZDL Črnomelj (1.000 din), Temeljno sodišče Novo mesto — enota Črnomelj (1.000 din). CSŠ Črnomelj (10.000 din). Rudnik Kanižarica (10.000 din). Krajevna organizacija RK Adlešiči (24.490 din), OŠ Vinica (5.200 din), krajevna organizacija Kot — Brezje (7.000 din). OO ZSS OŠ Stari trg (8.000 din), KO RK Tribuče (7.400 din). Novoteks Vinica (zbrali delavci) (19.000 din), OO ZS tozd Mehanska obdelava Belt (3.000 din), Novoteks Vinica (10.000 din), OO ZS pošta Črnomelj (3.000din), IMVtozd Semič (1.000 din), KO RK Dragatuš (69.330 din). KO RK Stražnji vrh (15.800din), OŠ Črnomelj (122.777 din). KO RK Črnomelj (13500 din), Emona Dolenjka Črnomelj (10.000 din), KO RK Vinica (80.180 din), OO ZSS iskra Semič (75.710 din), Belt tozd Livarna (5.000 din) in Iskra tozd Elektronski kondenzatorji (75.000 din).
Za lepše mesto
Obljubljajo tudi, da bo varnejše za promet
KOČEVJE — Do 5. marca je bil v Likovnem salonu v Kočevju razstavljen predlog ureditve Ljubljanske ceste v Kočevju s širšo okolico. Tajnik SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje Vinko Zajc je povedal, katere so glavne značilnosti tega predloga:
»Prejšnji program je predvideval. da bo treba na tem območju podreti gostilno Rog, stavbo, v kateri je cvetličarna Agrarie. prizidek pri knjižnici in pekarijo; medtem ko naj bi po novem predlogu vse te stavbe — z. izjemo dotrajale pekarije — ostale. Za novo rešitev se zavzema zaradi ohranjanja kulturne dediščine tudi Zavod za spomeniško varstvo.
Vinko Zajc
Predlog zajema prevzaprav ureditev ceste od stare gimnazije do kavarne Zvezda in tudi njene širše okolice, se pravi Kidričeve ulice, dostopa do novega vrtca ob Cesti na stadion, okolice objekta postaje milice in stavbe DPO, prostor pred trgovino Tehnika in območja med Namo. Centrom usmerjenega izobraževanja ter Rinžo.
Sama cesta bo na tem območju ostala 6 m široka. Ob njej pa ne bosta več dva ozka pločnika, ampak le na levi strani (gledano od mostu proti pošti) najmanj dva metra širok pločnik, medtem ko bo na desni strani speljan promet za pešce za gostilno Rog in stavbo Računovodskega biroja. Tudi vhod v knjižnico bo po novem iz zadnje strani in ne več z Ljubljanske cest e. Z vsem tem bo zagotovljena popolna varnost pešcev. Tu so predvidene še ploščadi, klopce, otroška igrišča, gostilniški vrtovi, mladinski dom itd., ob Rinži pa tudi sprehajalna pot.«
J. PRIMC
Komunala naj bi skrbela za večja pokopališča
Vendar si bo šele začela nabirati izkušnje
ČRNOMELJ — Na nedavni seji zborov črnomaljske občinske skupščine so delegati sprejemali osnutek občins-kegd odloka o pokopališkem redu. ki ga morajo prilagoditi novemu republiške-'mu zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti. V novelaeiji odloka je vrsta novosti, med njimi zahteva po načrtu pokopališča z evidenco grobov, vsako pokopališče mora imeti pokopališki odbor, ki bo pobiral najemnino, odrejaI grobove, v Črnomelju pa bo to urejata Komunala. Poleg tega so določili pokopališča v občini in upravljalce le-teh. določili minimalno opremljenost pokopališč in še nekaj manjših novostih.
Čeprav je bilo pričakovati, da bodo o teh stvareh v krajevnih skupnostih poglobljeno spregovorili, in da bo temu primerna tudi razprava delegatov na seji. pa sta se oglasila te delegata večjih krajevnih skupnosti, semiške in viniške. kar pa gotovo ne pomeni, da so v drugih krajevnih skupnostih popolnoma brez problemov pri pokopih. Marsikje sc namreč že sprašujejo, kakšne naj hi bile pogrebne svečanosti, ki so sedaj skoraj v vsakem kraju drugačne. Pričakovati je bilo tudi besedo delegata dragatuške krajevne skupnosti, ki ima. tako kot selniška in viniška. kar 7 pokopališč, za katera naj bi skrbele krajevne skupnosti. medtem ko za eno črnomaljska Komunala.
Ne le. da pomeni to vzdrževanje za krajevne skupnosti veliko obremenite-v,ampak se jim celo zdi. da so v neenakem položaju v primerjavi s Črnomljem. Res je. da bi bile storitve Komunale dražje od sedanjih, vendar so vsaj na večjih pokopališčih pripravljeni sprejeti njihovo pomoč, saj bi se tako znebili neprijetnosti ob iskanju človeka, ki bi bil še pripravljen kopati jame. Zgodilo se je namreč že. da so morali sorodniki umrlega to delo opraviti sami. Na Vinici pa tak o ne bi več razmišljali o lastni krivdi zaradi preplitkih grobov, saj zaradi kamnitega sveta kljub miniranju ponekod ni moč skopati več kot 130 centimetrov v globino. Možnost, da bi pokopališko in pogrebno dejavnost opravljala Komunala, naj bi sc odpirala tudi drugim, manjšim krajevnim skupnostim. Do uresničitve lega pa bo gotovo preteklo še veliko časa. kajti Komunala si bo na črnomaljskem pokopališču šele začela nabirati izkušnje.
M. BEZEK
Ribniški RIK0 bo še zrastel
Z novo proizvodno halo bodo v Rikostroju razširili in posodobili proizvodnjo ter __izdelovali	kakovostnejše	izdelke	— V glavnem vse za izvoz
RIBNICA — V RIKO Ribnica zaključujejo gradnjo in opremljanje nove proizvodne dvorane tozda Rikostroj, ki meri 6.000 kvadratnih metrov (s še nekaterimi drugihti prostori pa še nadaljnjih 2.000 kv. metrov). Veljala bo z opremo vred okoli milijarde dinarjev. V njej bo delalo okoli 140 delavcev.
V razgovoru z vodjo plansko- Ta investicija pomeni razširitev in analitske službe Jadranko Jamnik in posodobitev proizvodnje v Rikostroju
direktorjem Rikostroja Francem Šilcem smo zvedeli, da bo investicija zaključena predvidoma v juniju, v drugi polovici leta pa se bo v novih prostorih začela poizkusna proizvodnja. V njej bo sodobna strojna oprema.
pa tudi izboljšanje pogojev dela in odpravo ozkih grl.
V novi proizvodni dvorani bodo izdelovali predvsem težke novejše stiskalnice S-40. kijih izvažajo predvsem v ZSSR. in še nekatere druge zahtev-
Vsak dinar dvakrat oplemeniten
V dobrniški krajevni skupnosti so lani v razvoj vložili več kot 2 milijardi starih di- narjev — Letos ravno toliko — Ceste in vodovod imajo prednost
DOBRNI Č — Pred leti seje razvoj v krajevni skupnosti Dobrnič domala ustavil. Pred dvema letoma pa je dobil nov zamah in v tem času je bilo narejenega toliko kot prej v štiridesetih letih. Obeti pa so dobri tudi za prihodnost.
»Ko smo na zadnji seji skupščine rešetali naše načrte, seveda nismo mogli mimo dosežkov v preteklem letu.« pravi Silvo Prpar, predsednik sveta krajevne skupnosti Dobrnič. »In v resnici smo veliko naredili. Asfaltirali smo odsek ceste proti Vavpči vasi in Vrbovcu, vse smo pripravili tudi za asfaltiranje ceste proti Šehovcu. posodobili smo cesto proti Grmadi in še bi lahko našteval. Vsa ta dela so veljala kar 2,5 milijarde starih dinarjev. V tej vsoti pa so upoštevani tudi dodatni prispevki krajanov, njihovo prostovoljno delo, pomoč Gozdnega gospodarstva, No-volesa, žužemberške iskre, komunalne in cestne skupnosti ter seveda samoprispevek. Pol milijarde dinarjev pa je prišlo tudi iz republiškega sklada za manj razvita območja. Vse to pomeni, da smo vsak dinar oplemenitili še z dvema dinarjema, ki so jih prispevali prej omenjene delovne organizacije in drugi,« je povedal Prpar.
Tudi za letos planirajo v tej krajevni
skupnosti enak obseg del. Dela bodo veljala 2,5 milijarde starih dinarjev. Asflatirali bodo 700 metrov ceste proti Vrbovcu, 500 metrov proti Zagorici,
SILVO PRPAR: Vsak naš dinar smo oplemenitili še z dvema od drugod.
Šahovcu, položili bodo fini sloj na asfalt v Dobrniču. V vaši Korita bodo opravili priključitev na vodovod itd. Seveda vsega tega ne bodo zmogli, če ne bodo dobili pomoči od drugod. Poleg domačih delovnih organizacij naj bi nekaj prispevale tudi tiste, kamor se vozi na delo precej Dobr-ničanov. Takih je namreč domala 200 krajanov, v Dobrniču pa je le 9 delovnih mest.
»Kako pomembne so komunikacije za razvoj, pa ni moč ponazoriti samo s cestami, ampak tudi z drugimi sredstvi. V Dobrniču sicer že imamo telefonsko centralo s 40 priključki, vendar še ni montirana. Zato si želimo, da bi bila čimprej usposobljena za delovanje. Seveda bomo morali dobiti najprej projekt. In ko bomo uredili cestne povezave s svetom, komunalne zadeve ip še kaj drugega, bomo seveda spet postavili vprašanje obrata. Ta bi šele pomenil nov korak naprej. Čeprav ne rečem, da se ni tudi zaradi dosedanjih uspehov pri nas razpoloženje med ljudmi bistveno izboljšalo,« je dejal Prpar.
J. SIMČIČ
nejše končne izdelke. z.anje imajo tržišče zagotovljeno najmanj za nadaljnjih 5 let.
Z delom v novi proizvodni dvorani se bo letni fizični obseg proizvodnje
• »Med razpravo o zaključnem računu za lani smo ocenil!, da smo dobro poslovali, čeprav bi lahko dosegli še boljši uspeh,« je povedal direklor tozda Rikostroj Franc Šilc in nadaljeval: »Preveč imamo še zalog materiala in polizdelkov, kar pa je tudi posledica pomanjkanja hidravlike in nekaterih drugih repromaterialov. Zaradi vsega tega smo potrebovali več obratnih sredstev, ki pa so draga, saj smo za posojila za obratna sredstva porabili kar 180 milijonov dinarjev.« Pri približno 3,5 milijarde celotnega prihodka so ustvarili 840 milijonov dinarjev akumulacije (za poslovni sklad 730 milijonov), za osebne dohodke pa so namenili 230 milijonov ali 39 odst. več kot leto prej. Povprečni čisti mesečni osebni dohodek na delavca je znašal preko
30.000 din. Njihov cilj je, da ne bi smelo biti osebnega dohodka pod
27.000 din.
povečal za okoli 1.000 ton izdelkov ali ok. 20 odst. še pomembnejše pa je, da bodo proizvodi Rikostroja lahko tudi kakovostnejši.
Na vprašanje, če bo RIKO zaradi novih investicij res potreboval okoli 200 novih delavcev — take glasove je slišati po Kočevju —■ in če res vabijo delavce kočevskega Itasa v Riko, je direktor delovne organizacije Stanislav Škrabec odgovoril, da Riko štipendira okoli 250 učencev in študentov in da bodo letos samo za potrebe proizvodnje dobili iz šol okoli 50 štipendistov, kar bo dovolj za pokrivanje lastnih potreb.
J. PRIMC
marca 1985
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
\ IZ NtkŠIH OBČIN
L
Brez blišča
V letu jubilejev več za vsebino in manj za parade in slavja
BREŽICE — Štiridesetletnico os-voboditvebodo letos v več krajevnih skupnosti povezali s svojimi krajevnimi prazniki in obletnico vrnitve iz izgnanstva, v delovnih organizacijah in društvih pa z gospodarskimi in kulturnimi dosežki. To ne bodo proslave za vsako ceno, prazne po vsebini in polne razsipnega blišča, ampak bolj dogovori za delo. Denar, ki so ga včasih namenjali za slavja, bodo tokrat porabili-za trajnejše in koristnejše naložbe v kulturi in še kje.
Za osrednjo občinsko proslavo kraj in čas še nista izbrana. Združili jo bodo z eno od proslav v krajevnih skupnostih, najverjetneje v maju ali juliju. Ponekod imajo že datume, drugpc) zanje šele dogovarjajo.
Med prvimi bo slavila Vel. Dolina v začetku maja. Spomin na osvoboditev in vrnitev iz taborišč bodo popestrili z razstavo fotografij iz izgnanstva in filatelistično razstavo. Žrtvam fašističnega nasilja bodo odkrili spominsko ploščo.
V Dobovi bodo 7. julija združili svoj krajevni praznik z obema jubilejema in s 65-obletnico pihalne godbe v Ločah. Na Čatežu pripravljajo sredi julija turistični teden, v Kapelah pa 21. julija 135-letnico tamkajšnje gasilske godbe. Bizeljancj imajo,svoj praznik v novembru.
V Brežicah bo za 1. maj revija pevskih zborov iz Jutranjke, Lisce. Krke, Remontnega zavoda, Popravljalnice voz in Slo vina, ki jo napoveduje Dom JLA. Ta priredi 7. maja tudi akademijo ob 40-letnici zmage in več drugih oblik od tribune spominov revolucionarjev do predavanj, razstav in dokumentarnih filmov, ki bodo občinstvo seznanjali z dogodki in osebnostmi NOB, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij bo pripravila revijeotroškihs odraslih in mladinskih pevskih zborov in z njihovimi nastopi obeležila dvajsetletnico brežiškega in artiškega zbora.
K POPRAVKU
Francka Ozbič, vodja teama za izvedbo programa del v Vipavski dolini, je prejšnji teden na tej strani napisala popravek, ki se nanaša na moje poročilo -Savska veriga elektrarn ne sme bremeniti okolja- in v katerem je bilo rečeno, da bo mogoče v Posavju pridobiti več obdelovalne zemlje, kot so je s toliko opevanim zelenim programom na Vipavskem. Žal polemiziraš tjsjtar-skim škratom, kije v poročilu dobil eno ničlo in namesto 5.000zapisal le 500 ha. Resnica .je, da bi z gradnjo verige savskih elektrarn bilo mogoče pridobiti— po besedah poročevalca na seji Jožeta Avšiča — 6.200 hektarjev obdelovalne zemlje, z agromelioracijami in namakanjem. Če od tega odštejemo približno 1000 hektarjev, ki bi jih izgubili z gradnjami, še vedno ostane več kot 5.000 ha, tako pa je pravilno pisalo v poročilu, ki je šlo v tiskarno.
SUMLJIVI POSEGI V PROSTOR
BOŠTANJ — Na nedavnem zboru občanov je večina udeležencev komaj čakala, da bo prišla na vrsto druga točka dnevnega reda — obravnava kart prostorskega načrta za obdobje 1981 — 85. Bilo je več pripomb na urejanje kmetijskega prostora in kategorizacijo zemljišč. Kako velike napake delajo urbanisti se je pokazalo pri obravnavi boštanjskega polja. Ena cesta je tam že postala odveč po dograditvi mostu čez Savo, ob predvideni gradnji elektrarne pa bo odveč še ena. namesto nje pa naj bi po polju začrtali novo. Potrebni bodo še drugi posegi v prostor, ki nikakor ne bodo smeli miniti brez sodelovanja prizadetih občanov. Tudi razpravo bi kazalo ponoviti, saj seje v mrzlem domu TVD Partizan zbralo premalo ljudi, pa tudi predstavniki občine in Regiona so manjkali.
A. Ž.
Nikoli zaklenjena poštna vrata
Ustrežljiva poštarica
SROMLJE — Pomožna pošta v Sromljah se stara s hišo vred in krajani razmišljajo, da bi jo preselili kam drugam, morda v šolo, če bi preuredili prostore zanjo. Vendar vsi niso takega mnenja, kajti potem bo pošta zagotovo odprta samo med uradnimi urami. Tudi zdaj
piše na vratih njen delovni čas.ast-ranke kljub temu nikoli ne pridejo zastonj. Ana Petan odpre na trkanje ob vsakem času, v petek in svetek, da ljudje lahko telefonirajo, pokličejo zdravnika ali oddajo kako drugo važno sporočilo.
Za svojih 74 let je zelo živahna in ustrežljiva, in četudi jo kdaj zmotijo pri njenih domačih opravilih, se ne jezi. Poštna pisarna je del njenega stanovanja. V njihovi hiši je že več kot osem desetletij. To je rojstna hiša Aninega pokojnega moža FrancaPetana,kijeskoraj42 let delal kot poštni uslužbenec. Bil je tudi pismonoša.
V stanovanje v prvem nadstropju je morala Ana v letošnji hudi zimi znositi ogromno drv. pa je svoj urad komaj ogrela. Pospravljanje in čiščenje ji vzame precej časa, ker ni več mlada. Pritožuje se kljub temu ne. Rada ima ljudi, z vsakim se kaj pogovori. To jo razvedri in še vedno je sredi življenja.
J. TEPPEY
Ni konkurenca, je dopolnilo
Namen praznika posavskih vin je turistična poživitev vinorodnih krajev
ČATEŽ OB SAVI — V stari šoli bodo danes popoldne odprli razstavo posavskih vin s pokušnjo najboljših vzorcev lanskega letnika. Za krajevno skupnost je to vsakič praznični dogodek, ki povezuje vinogradnike inobisko-valce z obeh strani Save in Krke, pridelovalce pa spodbuja k boljšemu kletarjenju in vzgoji vinske trte. Predsednik organizacijskega odbora Vlado Deržič je v razgovoru takole obudil spomin na prvo tovrstno prireditev v njihovem kraju:
— Zamisel se je porodila pred štirinajstimi leti. ko smo se zanjo ogreli Franc Avšič, Tone Baškovič. Franc Zevnik in jaz. Skupaj smo obiskali vinogradnika Kerina v Gadovi peči in ga povprašali za svet. Takrat smo imeli v mislih samo razstavo gorjanskih vin. zato smo prireditev imenovali praznik cvička. Turistično društvo gaje tri leta zapored organiziralo na Čatežu. Deloz njim je preraslo naše možnosti in začeli smo razmišljati, da bi sčasoma prešli na posavski praznik ter združili pridelovalce Cvjička in štajerskih vin. Naleteli smo 'na dober odziv na obeh straneh ter na Tazumevnje pri Agokombinatu v Krškem in pri Slovinii V Brežicah. Ustanovili smo medobčinski odbor, ki uspešno dela. in prireditev se od takrat seli vsako leto drugam, s Čateža v Kostanjevico in od tam na Bizeljsko.
• Bi lahko na kratko povedali še nekaj o ocenjevanju vin in njegovem vplivu na pridelovalce?
— Ocenjevanje je anonimno in komisija se že od vsega začetka ravna po
RAZSTAVA ROČNIH DEL ZA DAN ŽENA
KRŠKO — Že kar lepo uveljavljeni tradiciji delavk Labodove temeljne organizacije Libna v Krškem, ki ževečlet prirejajo razstave svojih ročnih del ob dnevu žena, so 6. marca letosslediletu-di delavke krške tovarne »Djuro Salaj«. V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem so pripravile zanimivo, bogato razstavo ročnih del, ki bo odprta do 22. marca. Zatem sta sindikata Celuloze in krške nuklearke omogočila za svoje delavke, upokojenke in članice Zveze borcev iz krške občine še brezplačen, ogled predstave "Otroci manjšega boga«, gostovalo je Mestno gledališče ljubljansko
mednarodnih pravilih. V njej sodelujeta oba inštituta, mariborski in ljubljanski, ter Slovin Bizeljsko—Brežice in Agrokombinat Krško s svojimi strokovnjaki. Prva leta so pri ocenjevanju izločili še precej vzorcev, ker so vsebovali samorodnico. Takih vin je bilo vsako leto manj, letos pa niti enega. Vinogradniki so se medtem marsikaj naučili, saj združujemo te praznike z izobraževanjem. Za razstavo dobimo od 150 do 300 vzorcev, ki jih pred
dobre kletarje. Ljudje bodo del grozdja še vedno stiskali doma. priprav e za to imajo, mi jih pa spodbujamo, da ohranjajo tradicijo vinorodnih krajev. V 'Cerkljah, Globokem in Sromljah se pridelovalci združujejo v vinogradniška društva, a na Čatežu in Bizeljskem so pobude v rokah turističnih društev. Sam menim, daje prišel čas za ustanovitev zveze vinogradniških društev v Posavju in za organizirano obliko sodelovanja z Agrokombinatom in Slovinom.
J. TEPPEY
Vlado Deržič
ocenjevanjem pregledajo v laboratorijih Agrokombinata in Slovina. Vsakdo želi vedeli, kakšno vino pridela.
• Zdaj pa besedo, dve o namenu prireditve v času, ko kmetijske organizacije neodkupujejo več vina, ampak prevzemajo le še grozdje.
— Če s tem mislite na konkurenco družbenemu sektorju, potem lahko takoj odgovorim, da je naša dejavnost samo njegovo dopolnilo. Našciljjetu-ristična poživitev vinorodnih območij. Ko načrtujemo vinske ceste, moramo pomisliti tudi na vabljivost pokušnje vina iz hrama, torej moramo vzgojiti
Bogati po delu, ne po denarju
Za zvezo organizacij za tehnično kulturo v krški občini le drobtine?
KRŠKO — Za mladino po osnovni šoli ni nikogar, ki bi jousmeril na pravo pot. Mladinske organizacije niso dovolj močne, da bi pobrale vse te mlade, zato naj jih ob izhodu pričakajo družbene organizacije in društva.
Takole slikovito je označil vlogo in pomen tudi občinske zveze organizacij za tehnično kulturo sekretar občinske konference socialistične zveze Vladimir Vogrinc. Nesprejemljivoje.damo- . rajo biti pri osmih društvih, oziroma klubih, povezanih v ZOTK v krški občini, v ospredju finančne zagate, seveda na račun ustvarjalnedejavnosti pretežno mladih članov. Članstvo v tej organizaciji nenehno narašča, v krški občini se suče okoli števila 300, pomanjkanje denarja in dostikrat tudi ustreznih prostorov pa, žal. včasih porajajo celo težnje po razpiranju. »V vsakem društvu prirejamo osnovne izobraževalne tečaje, denimo o osnovah radioamaterstva in speleologije, lani pa smo pripravili tudi več specializiranih strokovnih predavanj za širšo javnost. Tudi ta so obiskovali predvsem mladi. Kostanjeviškim jamarjem je lani uspelo obnoviti Kostanjeviško jamo. zelo uspešni pa so bili tudi radioamaterji v Prekopi, ki so /gradili svoj dom.« pravi Borut Mlakar, dosedanji predsednik občinske ZOTK. Ob razvijanju prostočasnih aktivnosti in usposabljanju občanov tudi za veščine, koristne za SLO. delo v ZOTK dovolj neposredno ogreva mlade za vojaške poklice.
Radioklub Rotocel Krško, Radioklub Iskra Prekopa. Krila Krško, Jamarski klub Kostanjevica in Modelarski klub Krško so lani dobili 326 ti-
javnostjo pač nekaj zaslužijo. Tudi mi se moramo znajti, kakor vemo. toda prosjačenju bi naredili konec, če bi bolj organizirano in zanesljivo zagotovili sredstva. Dogovor zafinanciranjeteh-nične kulture je žalostno propadel in zdaj moramo biti zadovoljni, če nam sis na koncu leta podelijo — ostanke,« pravi novi predsednik občinske ZTKO Boško Karabaš.
P. PERC
Znajdejo se
Uspešni krški modelarji — Baisa iz »uvoza«
KRŠKO — Čeprav je krški modelarski klub pričel z delom komaj pred okroglimi šestimi leti in spada med najmlajše slovenske klube, seje že lepo uveljavil.
»Ko sem leta 1979 prišel v novoustanovljeni klub. sem bil še v 7. razredu in član modelarskega krožka tudi na osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem. Tedaj je imel klub več kot 20 članov, sestajali pa smo se v šoli. Kljub temu da smo zdaj bolj na tesnem, vsaj ni ovira čas, kot nam je bil v šoli. Ždaj nas je v klubu okrog 20, aktivnih pa je kakšnih 10 članov,« pripoveduje Martin Lavrinšek, elektromonter pri krškem DES Elektru.
Martin je dober mentor 11-letnemu novincu Primožu Gajšku, ki bi rad izdelal svoj prvi model. Toda če naj bi avionček res kdaj poletel, je treba skrbno prekopirati nemški načrt in tega dela se je lotil izkušeni mentor. Zelo težko dobijo načrte doma, kvečjemu včasih iz TIM, zato se vsak znajde, kakor ve in zna. Dragocen les — balso. načrte in marsikdaj tudi bela lepila prinesejo krškim modelarjem sorodniki ali prijatelji.
P. P.
ZANESENJAKI — Modelarji morajo žrtvovati veliko prostih uric in tudi žepnine, preden naredijo svoj model jadralnega oz. motornega letala.
Boška, Karabaš: »Naši programi niso družbeno ustrezno ovrednoteni!«
sočakov pomoči od občinske raziskovalne. telesnokulturne in izobraževalne skupnosti ter od OK SZDL, medtem ko je vsaj simbolična dotacija kulturne skupnosti iz prejšnjih dveh let spet presahnila. »Še dobro, da avto-molo društva oz. Zveza šoferjev in avtomehanikov niso zahtevali svojega koščku že tako skromne pogače, ker s svojo de-
Sad preventive
Gasilstvo uresničuje napotke mariborskega gasilskega kongresa
SEVNICA — Gasilci retino vsako lelo pregledujejo svoje delo. kar ugodno preventivno deluje.
Zloveščega zavijanja si rent zalo domala ni bilo.
Tudi letos nameravajo nadaljevati s to obliko dela. Pozornost posvečajo delovnim organizacijam, kjer so /oliko morebitne (kotle največje. Želijo spodbuditi samozaščitno zavest pri slehernem delavcu. Na prihodnjem občnem zboru letijo podelili posebno priznanje tisti to-
varni. ki bo letos največ storila za polarno varnost. To nebo pomenilo le strumne industrijske desetine (Kopitarna ima celo le društvo), temveč zgledno urejene požarnovarnostne načrte. skrbnega vratarja itd.
Sevniškim gasilcem se tudi ni bati za podmladek. Premorejo že petero pionirskih desetin. Minuli teden so uvedli krožek na osnovni šoli Sava Kladnika.
Ogleda je vredna tudi priložnostna razstava o minulem X. kongresu slovenskih gasilcev. Izvirno jo je postavil akademski slikar l.ojzc Konec iz Jutranjke. Skratka: v Sevnici uresničujejo marskikai. o čem er so govorili na kongresu v Mariboru.
A. ŽELEZNIK
Postorili vse po referendumu
 Letni obračun v sevniški krajevni skupnosti — Pogumno tudi naprej
SEVNICA — Na skupščini krajevne skupnosti sov torek ocenjevali delov minulem enoletnem obdobju. Zanimivo je, da je bil dnevni red krajši, kot je seznam vseh opravljenih del.
Krajevna samouprava ne trpi leporečij, če vse ni podprto z akcijami. V komunali je bilo le teh reci in piši 14 v pičlem letu dni, vsaka jih je za seboj potegnila še dosti več. Tako so lani razširili cesto Lončarjev dol — most, da so lahko storili to, so morali pred tem prestaviti celo potok, položiti kanalizacijo in še marsikaj. Ravno tako so razširili cesto Zajčjagora — Zleteče, enako na Žigarski vrh. Samo za dovozno cesto k novemu bazenu v Sevnici
je bilo treba pripeljati 2.450 kubikov gramoza. Hkrati so tam uredili in asfaltirali tudi parkirišča. Šele novi most v Lončarjevem dou je odprl pot avtobusu na Žigarski vrh.
Zahtevano je bilo asfaltiranje ceste na sevniški grad. Cestarji so morali položiti 230 m kanalizacije za vodo od padavin, ki sesceja s hriba. Zgraditi je bilo treba 14 jaškov, dobetonirati oporni zid. nanj namestiti odbojnoog-rajo. Asfaltni trak je s priključki dolg
kar 1.200 metrov, mesto ima poslej tod lepo sprehajalno pot. kjer motijo mir le redki avtomobili. Dokončali so tudi cesto Lončarjev dol — Prešna Loka. Letos L januarja je tod lahko pričel v izit'.ilVtuUl*«.
Mesto je bilo v minulem letu bogatejše za 8- telefonskih priključkov. Na vsem območju velike sevniške krajevrtt skupnosti telefonskega omrežja ne premorete še Podgorica, vendar je v delu tudi že ta načrt. Pohvalno je tudi to. da so v zajetnem svežnju komunalnih del lani opravili vse. kar je bilo predvideno po krajevnem samoprispev ku.
A. Ž.
CEST 11 KA TUDI UPOKOJENKAM — Ob 8. marcu so učenci osnovne šole Sava Kladnika v Sevnici čestitali s kulturnim sporedom vsem tovarišicam, tudi tistim, ki so v pokoju. Na kraju sojini izročili lične spominke, izdelke pri tehničnem pouku, ki jih med drugim delajo tudi za šolsko zad-rugofc(Eoto: A. Železnik)
Novo v Brežicah
v   ___________________
Z ZEMLJEPISOM SPRTO IM£' Artičanom ne gre v račun, kakot°-
i
novinarji tako vztrajno pišejo o zah ga h premoga v Globokem, ko p»* snici najbolj razkopavajo in vrtajv ozemlju artiške krajevne skupj'®. No, če je rjavo zlato res njin° potem jim najbrž ne botežkouvelj ti geografsko ustreznejšega irne,.. Brežiška občina bo imela P0,'jnVlf rudnika, kar tudi ni od muh. mu še vedno lahke obvelja traid nalni naziv, odvisno od tega, kattf ran bo imela močnejše karte.
BOLJE VEČ IDEJ KOT MANJ' Resda se v turističnem društvu P ožujejo. da njihovih zamisli nima uresničiti, toda najti morajo le P . ključ, da se bodo ljudje ogreli za 'r Nekateri komaj čakajo, da bi ■ Brežice spet potegovale za naslov lepšega mesta v Sloveniji. To Ji” spodbudilo, da bodo pometli zo f očasjem tudi v napol praznih Takrat bodo kakovost in dornisd
tako visoko nagrajevali, da bod izložbenih oken izginile vse des več let stare drevesne korenine,^ za sadje in druga šara pa bo rol” nazaj v skladišča in napravila pr0 izvirnejšim domislicam.
NA PRAVI GUMB JE TRE® PRITISNITI — V nekaterih delov" organizacijah niso verjeli, da pretopijo v solidarnostni dinar to . vrednostnih bonov, kolikor jim J1 ponudil Rdeči križ. Potem se je r kazalo, da gre kot po maslu, c zraven pravi ljudje. Pri Slovinu so ko pohiteli, da je zdaj drugim nerodno. Delavci so pokazali O j posluh tako za Sevnico in za K?Pc nik kot za lačne v Afriki. V cer*t!-!3c(|o krajevni skupnosti pa so imeli premalo bonov in ljudje so darov precej dodatnih prispevkov.
APLAVZ ZA ŠOLARJA
BREŽICE — V mestu je v na^j da pripravijo kulturni progra « proslavo 8. marca učenci osnov glasbene šole. Z. njim so tud'/11 četrtek zvečer navdušili obči°s Proslava je bila tja predvečer PraZfj[f v Prosvetnem domu. Podobne P ditve so se ves teden vrstile tu krajevnih skupnostih, le da niso povsod tako stabilizacijske.
Krške
PRISILA IN ZAVEST —Ob^ upravni organi za ljudsko obrani |f vsej Sloveniji prirejajo obram1D -j samozaščitno usposabljanje de...—-ljudi in občanov, ne glede na nj razporeditev v posamezne °ora. |j§j sestavine. Po dogovorih na rePu® ravni naj bi organi bolj trkali na s ljudi, kot pa jim grozili z dena ^ oziroma zapornimi kaznimi pravičeno odsotnost z usposaoj^ Za Posavje imamo tale podatek- ^ sekretariat za ljudsko obrambo J ^ bil« ljudi po starem in za.® j^lfi kazen je pripomogla, da je bua_ —j-udeležba zelo dobra. Manj se P jju lijo z obiskom Sevničank kj pa da je njihov oddelek za lju1 rambo vsaj toliko upošteval d°S $ tudi o podružbljanju ljudske o in družbene samozaščite, in e(1j»t prtič namenoma pozabil °m »zloglasne« člene zakonov,—
RAČUNALNIŠKO VODENI ^
Pri krški Celulozi so s storitva bljanskega železniškega tranj>P isii ga podjetja (ŽTO) še kar zado Kar nasmehnejo pase. ko slišijo-^ sc železničarji hvalijo, da imaF kje/ nalniško vodeno evidenco o len ' sleherni vagon ŽTO v doli ^ času. Namreč tudi njim se je m) pripetilo, da so dlje, kot je nor čakali na vagone.
. ^
Sevniški paber
NAJMLAJŠI ZA PRAZNUJ
mednarodni praznik žena
>če*
so najmlajši marsikje prisrčno i
li. Naj opozorimo na mladež ' jjanske ulice v Sevnici, Tam ^ ž kulturno-prosvetno društvo. jr premore niti prostora za ^ javnost, je v soboto za mamice (|f pripravilo prisrčen kulturni Pr -^ kar v znani Lutrovski kleti P ^ niškem gradu. Posnemanja soseska!	-j J
POZABILI NA RED — %i,v' sploh nadebudna mladina iz b ‘ ^ naselju heroja Maroka je bila ”» j-jj, in pečena« na snegu na Hrastn' \,|f je bila nekaj časa tudi smučar* «/ čnica. Sedaj, ko se je sneg stoP ,|f zimski uporabniki te strmine .p' čnico pozabili. Na travniku ie kazalo toliko nesnage, Pr razne plastike in druge navlake-tniki ne,vedo, kaj bi storili- vj
OKAJENI NAGOVOR — obiskovalcev na koncertu 1 ji/ Ribniškega okteta ob 8. niarp bil v gasilskem domu je bilo ^p1' mučno ob pozdravu gostov,
nik Zavoda za kulturo je v Pr ^|jil ^ nju skupine, v katerem je P0/jca-j njihovega uglajenega povezov*.jjoJ variša Sušnika očitno pod \ j*1! maliganov vezal takšne otrob • bilo za nikamor. Zatem je še ra ft/l v avli dvorane med samim koU jjsE | Zadovoljnim obiskovalkam "V.jijii valcem koncerta je bilo na prizaneseno: iskreno hvalo P f harmonikarju Vitalti Ahačiču j/ vezovalcu je izrekla predstav". ..d ranjke. delovne organizacije. ► stop omogočila.
DOiemSKI UST________________________________________________________________________________________________________________  št.	11	(1857)	14.	marca	g
Kostanjeviško doživetje
Mladi v Kostanjevici pripravili zanimivo prire-ditev v počastitev dneva žena__________________________
KOSTANJEVICA — 8. marca so mladi iz Kostanjevice na Krki v okviru tamkajšnje mladinske organizacije organizirali zanimivo prireditev, ki sojo posvetili dnevu žena. V domu kulture so se zbrali številni obiskovalci, ki so resnično uživali v prijetnem, skrbno pripravljenem programu, ki ga je v celoti pripravila in izpeljala domačinka, dijakinja 4. letnika novomeške gimnazije, Lucija Kuntarič.
Večer je bil poln presenečenj, nekonvencionalen, prijetno svež in mladosten, posamezne točke pa so bile dobro vkomponirane v vsebinsko Zaokroženo, homogeno celoto. Kostanjevi.ški študentje, dijaki in osnovnošolci so v recital vložili veliko entuziazma pa tudi simpatične mladostne drznosti, ki se je odražala predvsem v tem, da so se neprisiljeno >n domiselno izognili tradicionalnemu konceptu suhoparnih in vedno enakih proslav.
Prijetno je bilo prisluhniti lahkotnim pesmim Mihe Avanza in Se nekaterih sodobnih slovenskih pesnikov, pa dobro izbrani glasbi Liszta, Ravela. Gershvvina, Čajkovskega in drugih. Presenečenje večera so bile zanimive plesne točke kostanjeviških osnovnošolk v sodobni koreografiji Kuntaričeve.
Kostanjeviški mladinci so polni zamisli in načrtov, v kraju pa bi jim morali znati botj pfisluhniti. imeti za mlade več razumevanja, saj le-ti nimajo niti primernega prostora za vaje in srečanja.
Mladi že razmišljajo o prireditvi ob dnevu mladosti. Morda bi se kazalo že zdaj vprašati, kako bi jim pomagali. Pripravljeni so delati, zalo Bo dobrodošla kakršnakoli pomoč.
MARJANCA KOČEVAR
•Iv > V
Premalo, pa čeprav vsem več
V novomeški kulturni skupnosti ne vedo, kje dobiti denar za izboljšanje gmotnega položaja delavcev v kulturi, saj bodo redna sredstva komaj zadoščala za programe in druge izdatke — Kaj pravi osnutek denarnega načrta?
NOVO MESTO — Novomeška kulturna skupnost bo imela letos, kot je razvidno iz osnutka denarnega načrta, nekaj nad 120 milijonov dinarjev prihodkov ali 46 odst. več kot lani. Največ denarja bo seveda zbrala po prispevni stopnji, ki bo znašala v prvem četrtletju 0,90, potem pa do konca leta le 0,73 odst. bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Komite za družbene dejavnosti pri občinski skupščini predvideva, da bo prispevna stopnja dala okoli 119,7 milijona dinarjev prihodkov ali 51 odst. več kot minulo leto.
Gerlovič: OTOK Z OGRADAMI, polivinil acetat, lesonit, 71 — 1974 — j. rastave, ki je na ogled v Dolenjski galeriji v
Ni
ovem mestu.
Kulturna skupnost bo denar razdelila izvajalcem glede na njihove programe, večje vsote namenila za tako imenovano investicijsko vzdrževanje in rezervirala določene vsote zadruge izdatke. Največjo vsoto bo dobilo knjižničarstvo, in sicer okoli 32.3 milijona dinarjev ali 75 odst. več kot lani. Od tega bo Studijska knjižnica Mirana Jarca dobila 31,5 milijona dinarjev; 24.6 milijona bo porabila za redno delo. 4.4 milijona za nakup knjig. 2.5 milijona pa za večja vzdrževalna dela. Založništvo kot knjižničarstvu pridruženo področje lahko računa le na 600.000 din in Se to bo komaj zadostovalo za malo večjo soudeležbo pri izdaji Dolenjskega zbornika.
V. primerjavi s prejšnjim letom bo največ sredstev dobil Dolenjski muzej — 30.4 milijona dinarjev ali 158 odst. več kot lani. Toliko znašata dve tretjini denarja za program te ustanove, saj dobiva Dolenjski muzej tretjino sredstev od republiške kulturne skupnosti. Izdatki te ustanove so se namreč zelo povečali na račun Jakčevega doma. 92 odst. več denarja kot lani naj bi po osnutku denarnega načrta dobil tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Takoj pa je treba dodati, da bo zavod 3 milijone dinarjev ali 30 odst. vseh sredstev porabil za pripravo in objavo strokovnih podlag za razglasitev spomenikov naravne in kulturne dediščine.
Dokaj velik strošek predstavljata ZKO in Dom kulture, katerima kulturna skupnost s finančnim načrtom namenja po okoli 9,4 milijona dinarjev. ZKO bo skoraj 6.9 milijona dinarjev namenila za najrazličnejše ljubiteljske kulturne dejavnosti. 1.1 mi-
Krajine v očeh intelektualke
V Dolenjski galeriji razstavlja svoja dela akademska slikarka Alenka Gerlovič Iz ^Hjbljane — Na otvoritvi koncert Tomaža Lorenza in Alenke Šček—Lorenz
slivovo MESTO — Na dan žena so v Dolenjski galeriji odprli razstavo Val3rskih del Alenke Gerlovič, akademske slikarke iz Ljubljane. Obiskovana otvoritvi najprej prisluhnili krajšemu glasbenemu recitalu, ki st a „ **yedla violinist Tomaž Lorenz, član mednarodno znanega Ijubljanske-AlJl ’ in Pianistka Alenka Šček—Lorenz, nakar je o življenju in delu Bred Gerlovič ter še posebej o značilnostih razstavljenih del govorila Mišja, kustodinja Narodne galerije v Ljubljani.
slikarski
, kustodinja
jCn Ljubljani rojena Alenka Gerlovič v g* aj *et zgodnje mladosti preživela "halo1 'Cal1' ’’kovno akademijo pa je nja| Pred drugo svetovno vojno ko-ski a V ^aBrebu. Kot številni slovenja Ttniki 'n izobraženci seje tudi uslv.V .Jjniila v NOB in pri partizanih c*kelpa Prv' Pomi;mbncjši Hoj; 0 osvoboditvi je svoje znanje in nju P°svetila likovnemu izobraževanja d ?<*‘ne 'n kot likovna pedagogi-na j” a'a ,ud' upokojitev. V likov-tnjjll ^Janja je posegala tudi s pre-SvCnim Publicističnim peresom. Iahk°* s*'karski dar je Gerlovičeva ’u V*’1"0™ zaposlila šele po le-način k' Pomenilo tudi preobrat v za{,,|U nienega ustvarjanja. Slikati je p*a*noN R0*'v'nR"acetatom. sprva na Značji*’ 'lasr|eje na 'esonitne plošče. Z jenini nanosom barvnega gradiva . tria -------------- plastičnost	sv-
Na razstavi, ki bo na ogled do 27. marca, predstavljena so dela v glavnem iz zadnjega desetletnega
°jih ^ nebelnost ■
kr;,:'''1, je Alenka Gerlovič slikarka njimi' T k°' ,aka se predstavlja s sv-Hieric C*' U,eh v Dolenjski galeriji, kakrj * ■	n'so klasične krajine.
itlentjf1 nam Ponujajo realistični in po *likar"n°-,i ' motivom stremeči ni, n<V ' ak'h krajin pri Gerlovičcvi
'	|eu.( n > u. t	..IL.,	y
na-
tudi težko pričako-
njenjn,C® lC*a pa Bi od intelektualke , lskateljskim duhovnim — vafi kaJ ,akega
°vn	njenih del so zbrani iz
Prep™ ° razgibana intelektualka ut)ra}at'V.a'a in spoznala. V obliki, ki vednos s.,*tar»k° znanje, senzibilnost. snifCna 'n razumsko urejanje, so uredijo, j, 'karska dela z osnovno mi-PtJltrjji'' Povsod živijo ljudje, ki so sledi sv"0 °Bbkovali in v njej zapustili Zapisa,^Sa bivanja,- je med drugim ^ reda Mišja.
.Razstava za jenski praznik
a so v	.— ^ počastitev dneva
i I. niarc.lukajšnjem likovnem salonu "Prostj j' °jjprli razstavo z naslovom 'kuvna'jas 'n samozaposlitev«. Svoja n*1 Tr„h n ‘iruga dela razstavljajo Ire-ra ^etert?'1^' Marta Mertelj in Barba-Dasbenik ' olvor|,vl so sodelovali utle|: 1 i rii Štefančič, Marjan Andrej Trobentar.
MLADI SLIKAR NAVDUŠIL
ČRNOMELJ — Osmi teden jugoslovanskega filma, ki ga je konec prejšnjega in v začetku tega meseca pripravil črnomaljski Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost, je letos prav tako kot lani izredno uspel, saj so našteli kar okrog 3.500 gledalcev. Boljši obisk je predvsem posledica boljšega izbora filmskega programa in urejene adaptirane kino dvorane. Poleg tega so ob tednu filma v razstavnem prostoru Kulturnega doma pripravili razstavo likovnih-del domačina Boruta Lozarja, učenca srednje metalurške šole v Ljubljani. Razstava, na kateri se je prvič samostojno predstavil s 54 olji. pasteli, risbami s tušem in svinčnikom mladi samouk, je v Črnomlju zelo odmevna, /lasti še. ker je bil Lozar doslej neznan in je zato še toliko bolj presenetil. Razstava bo v Črnomlju še do konca lega tedna, naslednji teden pa jo bodo. tako upajo, preselili v Metliko.
METROPOLOV TOREK PRESTAL KRST
NOVO MESTO — Metropolo-va novost pod geslom »Vsak torek sc dobimo v Mctropolu ob umirjeni glasbi« je prejšnji torek prestala preizkušnjo. Nekaj deset gostov, ki so prišli po 19. uri v modro konferenčno dvorano lega novomeškega hotela, je bilo prijetno presenečenih. Dobrodošlo poživitev večera je pomenilo tudi srečanje s pisateljem in pesnikom ter upokojenim ravnateljem Belokranjskega muzeja v Metliki Jožetom Dularjem, ki je le teden poprej obhajal svojo 70-letnico. Organizatorji Metropolovih glasbenih torkov obljubljajo, da bodo v modro konferenčno dvorano pripeljali še več	znamenitih
gostov, koga vse bodo povabili, pa ostaja skrivnost.
lijona pa še posebej za predstavitve dejavnosti tistih društev ali skupin, ki jih bo sama organizirala. Dom kulture. ki sicer še vedno nima statusa delovne organizacije, bo za program porabil nekaj nad 3.6 molijona dinarjev ali 120 odst. več kot lani.
Kljub temu da bodo vsi upniki dobili neprimerno več denarja kot lani. pa
ga še vedno ne bo dovolj za vse potrebe. V kulturni skupnosti si belijo glave zlasti še z vprašanjem, kako in s čim izboljšati materialni položaj delavcev v kulturi. Resje, da so predstavniki občinskega izvršnega sveta že lani predlagali, naj bi kulturna skupnost namenila več denarja za osebne dohodke zaposlenih, res pa je tudi, da kulturna skupnost ni dobila posebne vsote za to. Če naj bi letos nadoknadili zamujeno, bodo mogli le tako, da bodo krčili programe. O tem, kaj bi to pomenilo za kulturo, pa si ne upa nihče nič reči.
L Z.
Aplavz za »šopek« pesmi
ČRNOMELJ — Priložnost, da bi v svojem Kulturnem domu spremljali tako kvalitetno prireditev, kot je bila preteklo soboto, se Črnomaljcem ponudi le redkokdaj, vsekakor pa vsako drugo leto, ko domači moški pevski zbor »Belt« pripravi skupaj s pobratenim mešanim pevskim zborom »Dr. Bogdan Derč« z ljubljanskega Univerzitetne pediatrične klinike večer domačih in tujih narodnih pesmi pod naslovom »Šopek Belokranji-caro«.
V uri in pol so poslušalci poleg domačega zbora, ki ga večini ni potrebno
obdobja ustvarjalnosti Gerlovičcve. To so konstruktivistične in abstraktne krajine, izbor, ki kaže slikarkino stopnjevano doživetje narave in razmišljanje o njenih problemih.
I. Z.
Lorenčakov cikel v novomeški SDK
V tej »denarni hiši« na ogled dvanajst slik akademskega slikarja Milana Lorenčaka
NOVO MESTO — V razstavišču novomeške SDK (na Glavnem trgu) je od prejšnjega tedna na ogled dvanajst del akademskega slikarja Milana Lorenčaka. Slikar, ki sodi v starejšo generacijo slovenskih likovnih umetnikov, se obiskovalcem te »denarnehiše« predstavlja s krajinskimi motivi.arhitekturo in tihožitji, ustvarjenimi v letih 1982 — 1984. torej z novejšim ciklom likovnih upodobitev. Motivika razstavljenih stvaritev ni vezana za ozek prostor, marveč Lorenčak upodablja tako rekoč vso Slovenijo. Resda je med njimi največ kraških oziroma obmorskih motivov, vendar to velja samo za pričujoči izbor. Razumljivo je. dajesli-kar vanj vključil tudi motiv, ki je obiskovalcem najbližji — akvarel »Novo mesto«, nastal leta 1982. Znjim je želel opozoriti, da Dolenjska njego-mu slikarskemu zanimanju ni tuja. Tudi druga dela. ki si jih bodo ljubitelji likovne umetnosti lahko ogledali še do 31. marca, so ustvarjena v akvarelu, a nikakor ne vsa. polovica slik je v oljni tehniki, prav ta del eksponatov padaje razstavi težo. Dodajmo še. da je bil Lorenčak svoj čas Jakčev »učenec«, sa je pri tem znanem umetniku in novomeškem rojaku končal grafično specialko. Razstavljati je zače) pred tridesetimi leti in ima za seboj štirinajst samostojnih razstav, poleg tega je sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini.
NOVOMEŠČAN RAZSTAVLJA V LJUBLJANI
LJUBLJANA — V razstavišču Inštituta Boris Kidrič v Ljubljani so od torka minuli teden na ogled dela novomeškega slikarja Jožeta Kotarja, člana likovne skupine »Vladimir Lamut«. Razstavljalec je za to samostojno razstavo izbral petnajst del z dolenjskimi motivi.
Kdo ima njihova deia?
Moderna galerija prosi za pomoč pri razstavi
LJUBLJANA — V Moderni galeriji z vso nemo zbirajo in dokumentirajo likovna dela slovenskih umetnikov, ki so nastala med letoma 1918 in 1930.kostavevrop-ski umetnosti prevladovalaekspre-siortizem in slog nove stvarnosti. Pripravljajo razstavo, ki bo posvečena razgibanemu času po prvi svetovni vojni, na njej pa bodo ssv-ojimi deli predstavljeni; Fran Tratnik. brata Kralj. Božidar Jakac, Veno Pilon, Ivan Čargo. Lojze Spazzapan, brata Vidmar, Olaf Globočnik. Miha Maleš, Stane Cuderman, Tine Kos, Ivan Kos, Franjo Stiplovšek in drugi. Moderna galerija prosi lastnike plastik, slik. grafik in risb omenjenih in drugih umetnikov, da na njen naslov (Ljubljana, Tomšičeva 14, tel. 061 214-106) sporoče, kat era njihova dela iz dvajsetih let imajo. Prireditelji želijo ustvarjalnost po prvi svetovni vojni celovito predstaviti ljubiteljem likovne umetnosti.
TREBANJCI RAZSTAVLJAJO V AVLI KRKE
NOVO MESTO — V počastitev dneva žena so v avli Krkine upravno-poslovne stavbe v Ločni odprli razstavo. na kateri sodelujejo s svojimi izdelki Irena Blaznik, oblikovalka iz Trebnjega, in člani trebanjskega društva za pomoč duševno prizadetim. Medtem ko Blaznikova razstavlja okrasne in iz keramike oblikovane predmete, so dali člani omenjenega društva na ogled tapiserije, mak-rameje, pletenine in broške. Razstava bo odprta do 20. marca.
REŠILNI PREDLOG ZA PIHALNI GODBI
BREŽICE — Denarja, ki ga zbere tukajšnja kulturna skupnost, je premalo, da bi lahko izdatneje podprli ljubiteljsko kulturno delo. To še posebej občutita pihalni godbi v Kapelah in Ločah, ki slavita letos: prva 135, druga pa 65-letnico obstoja. Ker ni denarja za proslavitev teh jubilejev in tudi ne za nadaljnje nemoteno delo godb. so na svetu za kulturo pri občinski konferenci SZDL v Brežicah predlagali rešitev: sprejeli naj bi samoupravni sporazum, po katerem bi vsi zaposleni v občini za godbi prispevali po 0,03 odstotka bruto osebnih dohodkov.
kultura
in
izobra-
ževanje
posebej predstavljati, dodobra spoznali tudi svoje ljubljanske goste. Zbora poleg ljubezni do petja, trdnih prijateljskih vezi, ki so se pred leti začele tkati zgolj po naključju, druži tudi isti rojstni datum: pomlad 1981.
Kako skladni znajo biti, je skoraj 60 pevcev in pevk obeh zborov dokazalo s pesmima, ki ju je—poleg devetnajstih posameznih — zapelo skupaj. Za to gre seveda zasluga tudi zborovodkinji črnomaljskega zbora Majdi Veselič in Sašu Frelihu, ki je na nastopu zamenjal zborovodjo ljubljanskega zbora Venčeslava Zadravca.
Sicer pa so si Beltovi pevci, ki jih družita predvsem velika ljubezen do petja in tovarištvo, ki se je v preteklih letih, polnih pevske zagnanosti, dodobra utrdilo, letos zastavili poseben program. Njihova delovna orga-nizacija-namreč praznuje 30. obletnico, Črnomelj pa 65 let livarstva. Tema dvema jubilejema in dnevu žena je bil namenjen tudi sobotni večer.
In še pohvala humani potezi organizatorjev »Šopka Belokranjicam« — konferenci osnovnih organizacij Bel-tovega sindikata in črnomaljski Zvezi kulturnih organizacij, ki je ni bilo moč prezreti. Odpovedali sta se namreč vstopnini, poslušalci, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, pa so prispevali za skoraj 24 tisoč dinarjev prostovoljnih prispevkov Društvu duševno prizadetih Bele krajine^ ^
TEKMOVANJE V ZNANJU MATERINŠČINE
NOVO MESTO — Področno tekmovanje Dolenjske v znanju materinščine za Cankarjevo nagrado bo v soboto, 23. marca, ob 8. uri na osnovni šoli Grm. Prijave sprejema Sonja Simčič. OŠ Grm Novo mesto, do 20. marca.
Bistro Slavin nudi umetnost
O novem ribniškem likovnem razstavišču
RIBNICA — Da more likovna umetnost živeli in opravljali svoje poslanstvo tudi kje drugje, ne samo v galerijah in drugih, njej posvečenih hramih, je bilo že neštetokrat dokazano in tudi vedno znova potrjeno.
Zato že dolgo več ne presenečajo razstave v vežah bank, zavarovalnic in podobnih ustanov, sejnih dvoranah delovnih organizacij, na hodnikih hiš, kjer se sicer ukvarjajo z zadevami, ki imajo bolj malo skupnega z duhovnimi potrebami človeka. Tudi na Dolenjskem takih primerov ni malo, našli pa bi jih v vseh o bčinah in tudi ne samov občinskih središčih.
Prav razveseljivo je. da se je tako razstavišče pojavilo v Ribnici, še posebej zato. ker v tem kraju likovnih’razstav ni na pretek. Likovno razstavišče so namreč uredili v bistroju Slavin, v gostinskem lokalu, in minuli četrtek v njem odprli razstavo kiparskih del akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja. Seveda tega ni jemati za nekakšno »divjo akcijo« bistroja, da bi na ta način zvabil čimveč gostov, saj so razstavišče in razstavo pripravili v sodelovanju z občinsko kulturno skupnostjo, torej načrtno.
Razstava Jarmovih del, ki seveda odsevajo umetnikovo »videnje. posvečene visoki pesmi o vrednostih človeka, njegovi življenjski usodi« kot pravi Aleksander Bassin, je samo začetek tovrstne dejavnosti v bistroju Slavin. Z drugimi besedami, začetek približevanja umetnosti ljudem. ki ne obiskujejo posvečenih hramov. Kot so zapisali v vabilu na Jarmovo razstavo, si bodo poslej redni ali naključni obiskovalci bistroja Slavin lahko še večkrat ogledali stvaritve že uveljavljenih in tudi manj znanih likovnih umetnikov. Kajti njihova deta »naj postanejo nevsiljiv in poživljajoč spremljevalec vsakdanjega ribniškega utripa«.
L Z.
TA MESEC DVAKRAT ZA GLEDALIŠKI ABONMA
NOVO MESTO — Ta mesec bosta v Novem mestu kar dve abonmajski gledališki prireditvi. 18. in 19. marca bodo na odru v Domu kulture gostovali člani Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta z Linhartovo komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Teden kasneje, 18. in 19. marca, pa bo na obisku ansambel Mestnega gledališča ljubljanskega z dramo Marka Medoffa »Otroci manjšega boga«. Eno od glavnih vlog v tej psihološko zapleteni igri ima igralka tega gledališča Jožica Avbelj, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada.
Zbor pojočih učiteljev pri nas
Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«, ki slavi 60-letnico, bo jutri nastopil v Novem mestu, v soboto pa v Črnomlju — Koncerta tudi v počastitev 40-
letnice osvoboditve
NOVO MESTO, ČRNOMELJ — Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«, ki so ga ustanovili leta 1925 v Trstu, začenja proslavljanje svoje 60-letnice ta teden na Dolenjskem in v Beli krajini.
Jutri ob 19. uri bo imel koncert v novomeškem Domu kulture, v soboto ob enakem času pa v črnomaljskem kulturnem domu. V Črnomlju so to gostovanje uvrstili v spored letošnjega 8. koncertnega abonmaja. ki gaje pripravila Glasbena mladina Bele krajine v sodelovanju s črnomaljsko koncertno poslovalnico. Pri organizaciji nastopa učiteljskega pevskega zbora pomaga medobčinski svet Zveze sindikatov za
Dolenjsko. V obeh krajih so koncert tega zbora z njegovim jubilejnim programom uvrstili med prireditve v počastitev 40-letnice osvoboditve.
Učiteljski pevski zbor, ki nosi ime enega svojih ustanoviteljev, znanega slovenskega skladatelja Emila Adamiča, se ponaša s gestro zgodovino in dejavnostjo. Ze pred vojno je priredil okoli 170 koncertov, iz tistih časov pa sta znani zelo uspešni večdnevni koncertni turneji zbora po Čehoslovaški in Bolgariji. Med okupacijo je zbor sledil pozivu za kulturni molk. Ponovno je oživel januarja 1952 in od takrat nemoteno deluje še danes.
S sporedi, obsegajočimi narodno, partizansko in umetno
pesem domačih in tujih avtorjev, je učiteljski zbor po vojni nastopil več kot štiristokrat. Koncerte je imel malone po vsej Jugoslaviji, nekajkrat pel zamejskim Slovencem v Italiji in Avstriji) požel številna priznanja širom po svetu in navezal stike z vrsto zborov doma in v tujini.
V sedanji sestavi zbora so pevci iz osemintridesetih slovenskih občin. Med člani so številni priznani dirigenti in uspešni organizatorji kulturnega življenja. Se več pove podatek, da kot dirigenti vodijo kar 96 različnih pevskih zborov od otroških do odraslih. Na novomeško-črno-maljski turneji bodo zapeli pod vodstvom sedanjega dirigenta zbora prof. Mira Slosarja. j ^
pisma
in
odmevi
Da ne bodo reveži bogatejši od bogatašev
Misli
S. Kralja o problemu
tem
Zamislil sem se ob sestavku »Da ne bodo reveži bogatejši od bogatašev« Zdenke Lidnič-Dragaš v 9. številki Dolenjskega lista in sklenil, da napišem nekaj misli o tem problemu. Strinjam se, da si je treba socialno varnost zagotavljati predvsem z delom. Znani pa so tudi primeri, kose delavec pošteno trudi, da bi prišel do večjega zaslužka, pa mu to zelo težko uspe ali pa mu sploh ne. Gre predvsem za nekvalificirane fizične delavce. Prizadeta je potem vsa družina, najbolj pa otroci.
V sestavku je navedeno, da bi morali pri ugotavljanju, kdo je potreben pomoči, sodelovati vsi,od strokovnih služb in komisij do krajevnih skupnosti in sosedov, kajti ti najbolje vedo, kako družina živi. S tem se ne bi povsem strinjal. Med sosedi namreč velikokrat vlada nevoščljivost, češ če moram jaz plačati vurstvo za otroke, naj ga še on. itd. Ocenjevanje na videz« je lahko varljivo. Dve družini z enako nizkimi dohodki lahko dajeta zelo različen vtis; ena bo skušala na vse načine dokazati, kako težko shaja in da je socialno ogrožena, pri drugi, kjer se revščine sramujejo in jo skušajo na vse načine prikriti, pa na prvi pogled posebne revščine ne bo opaziti. Pred leti meje pot zanesla mimo lesene hišice, kjer sta živela dva stara in bolna zakonca. Zenica mi je'zatrjevala, da jima nič ne manjka,da dobita 500jurjev na mesec in da kar lepo shajata. Hočem povedati, da so le potrebni realni podatki;
STANISLAV KRALJ Dobliče
Mučil dojenčka!
Pretresena in ogorčena
V 8. številki Dolenjskega /ista sem prebrala strašno poročilo o človeku (pošasti!), iz Brežic, ki je mučil in pretepal petmesečnega dojenčka. Pretresena in ogorčena ne morem nehati misliti na majcenega otročička, ki je moral prestati toliko trpljenja že na začetku svojega življenja, hkrati pa se sprašujem, kje je bila otrokova mati. zakaj je molčala in tako branila pošast, ki se je izživljala nad dojenčkom. Zakaj je zatajilo okolje, zakaj sosedje in socialna služba?
Se in še vprašanj sc mi poraja ob tem dogodku in ob podobnih nasiljih nad otroki. Predvsem pa se sprašujem, zakaj tako milo kaznujemo pošasti, ki mučijo otroke, in doklej si bomo še zatiskali oči pred strašnimi dogodki. Mar moramo čakati, da bo nasilje doletelo otroke vsakogar od nas?
Prepričana sem. da veliko ljudi misli tako kot jaz. Pozivam jih k razmišljanju in odgovoru. Želim pa tudi opozoriti. da so prav otroci glavno bogastvo in skrb vsake družbe, tudi naše humane socialistične družbe. Torej?
V. M. Novo mesto
S škandalom počaščena stoletnica?
Novomeški Sokolski dom kot kulturna sramota mesta — Smo res pripravljeni vse uničiti?
Vandali so na delu. Za boljši jutri nam ponujajo uničenje. Dohodek je njihova parola, ne glede na ceno. Grozijo nam z razvojem, ki še vedno temelji na nizki ceni delovne sile. s kamnolomom sredi Novega mesta, z umirajočo lepotico Krko, z nezaposlenostjo kot veliko »bodočnostjo« mladih... Toda zakaj razburjanje. Ljudje so se sami odločili za samouničenje. Imeli so priložnost, da bi povedali kaj mislijo o (ne) razvojnih poteh, pa je niso izkoristili. Ali je res to ljudstvo izpod Gorjancev tako neuko, neosvešče-no, da si reže vejo. na kateri sedi? Ne. samo onemogočeno je. da odloča o pogojih in rezultatih svojega dela in življenja, predvsem pa o pravici do kulturnega življenja.
TEDEN DOMAČEGA FILMA
V Črnomlju smo si v počastitev občinskega praznika v okviru 8. tedna domačega filma lahko'ogledali sedem domačih filmov. Predstavejeobiskalo kar veliko ljudi. Vsak film so predvajali dvakrat, da so ga lahko videli tudi mlajši obiskovalci. Upamo, da bo tak teden tudi prihodnje leto in da bodo filmi še boljši.
ANDREJA VIDERVOL OŠ Črnomelj
Da bi razumeli pomen Narodnega, Sokolskega doma za Novo mesto, se moramo vrniti v njegovo zgodovino.
Po letu 1861 se je kulturno in politično življenje Slovencev odvijalo predvsem v narodnih čitalnicah. Šča-soma seje pojavila potreba povezovanja vse bolj razgibane kulturne- de-
PRlPfS AVTORICE SESTAVKA: V navedenem sestavku je bil govor o novem samoupravnem sporazumu o uveljavljanju socialnovarstvenih pomoči. ki temelji na načelu, naj pomoč dobe tisti, ki si socialne varnosti ne morejo zagotavljati z.delom, tisti, kijo res potrebujejo. Da bi bilo res tako. naj bi upoštevali dejanski materialni in socialni položaj družine, ki ga le osebni dohodek vedno realno ne odraža. Za to pa je, sem pisala, potrebno-odgovorno delo tistih, ki bodo izpolnjevali obrazce v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, ter poštena pomoč tudi sosedov, sodelavcev, ki vendar vidijo, kako neka družina živi. Brez tega so strokovne službe in komisije težko pravične, saj ne poznajo tako dobro razmer na terenu.
RAZSTAVA
DRAGATUŠ — V okviru praznovanja dneva žena so na dragatuški osnovni šoli poleg proslave za mame pripravili tudi razstavo likovnih del ekstempora, ki je bil poleti v Metliki in ki so sc ga udeležili tudi učenci njihove šole. Poleg tega so si mame lahko ogledale razstavo drugih likovnih del in ročnih del svojih otrok.
PRVI JAVNI NASTOP — Na predvečer praznika dneva žena so manjše slavje pripravili tudi v Domu starejših občanov v Šmihelu pri Novem mestu. V goste so povabili člane Društva upokojencev iz Trebnjega. Njihov na novo ustanovljeni zbor (na sliki) seje ob tej priložnosti prvič javno predstavil, program pa je povezovala Zvonka I alkner. Čestitkam so se z daljšim spletom v pesmi in besedi pridružili učenci Doma Majde Šilc, prazniku pa je bila posvečena tudi razstava Tuga Lebiča, ki sojo v njegovi prisotnosti odprli isti večer. (Foto: J. P.)
Se: »IMV dobil novo vodstvo
«
Razmišljanje o začasnem ukrepu družbenega varstva v IMV
V Delu sem 28. februarja na naslovni strani prebral, daje občinska skupščina Novo mesto ob podpori republiškega izvršnega sveta sprejela začasni ukrep družbenega varstva v SOZD IMV. Imenovan je bil začasni kolegijski organ. Kar pogumno in ponosno objavljamo, da bo novi kolegijski organ (četrta garnitura) le potegnil IMV iz položaja, v katerem je.
posluje. Mar se iz prejšnjih »treh slabosti« ni dalo razbrati, daje najprej potreben tak način spremljanja poslovanja, da bo tako velika organizacija vsakodnevno, ne pa le ob trimesečjih, polletjih itd., vedela, kako stoji?
Sploh je iz dosedanjega poročanja v časnikih zaslediti, da nikoli nihče ne predloži novega programa, ko nastopi kot začasni organ, kar bi bilo nujno. Začasni sanacijski ukrep jepodprltudi IS SRS, ki je že v preteklosti dajal podporo vedno novim in novim sanacijskim programom, ki so bili nestro-kovnuZanimivobi bilo vedeti, naosno-vi česa seje IS SRS odločal za podporo.
Mar se bankam izplača kar naprej’ vlagati v nekoristne investicije in v razširitve ali modernizacije programov? Sprašujem se, s kakšno motivacijo so obubožanemu sozdu IMV dovolile odkup deviz za 5,83 milijarde dinarjev in s kakšno pravico je v tej vsoti pokrite 2,1 milijarde izgube z odpisanimi plačili obresti. To pač ni dobro glede na veliko drugih delovnih organizacij, ki kljub ostrim kriterijem poslujejo zelo uspešno in ažurno. Vsak trenutek vedo, kako finančno stojijo, čeprav je naš finančni kontni plan v desetletjih tako popačen in spreminjan, da ga najboljši strokovnjaki težko spoznajo in delajo v njem. Kot nekdanji računovodja in kasnejeanali-tik prav dobro vem, da je finančno poslovanje prav zaradi nestalnosti in neprestanih popravkov takšno ozko grlo, daje lahkovsakdozačuden, kako jc občinski skupščini Novo mesto sploh uspelo ugotoviti, da IMV slabo
V prispevku so imenovane tudi vsot e, ki so, k ot kaže, pogojev ale u krep družbenega varstva. Novinar Ivan Vidic je prispevek napisal tako, kot je stvari videl, v podrobnosti, ki sz) sicer odločilne, pa se seveda ni mogel spuščati. Mislim pa, da prikazane šter vilke ne ustrezajo resnici, saj tako imenovani razmejitveni stroški spremenijo finančno podobo. Vse kaže, da v preteklosti v službi upnikov in dolžnikov niso spoštovali predpisov o plačevanju in terjatvi v daljšem časovnem razdobju, kar lahko ocenim kot sabotažo pri opravljanju delovne dolžnosti. Vsekakor je morala odgovorna služba že v preteklosti opozarjati, da je dolžnikov več kot upnikov ali obratno, in preko banke bi morala spremljati vsa plačila ažurno in pošteno. Vse mogoče kompenzacije, napravljene iz potrebe sozda, so bile samo metanje peska v oči, saj je položaj sedaj podoben tistim v prejšnjih »prisilnih« razdobljih.
Uravnilovka je pogubna. Kdor delovnega tempa ne bo zmogel, bo odstopil.
Kako so ukrepali komunisti glede razvoja sozda? Kaj jestoril naš delegatski sistem* koso predstavniki v občini in republiki poročali o nazadovanju sozda na vsakem koraku? Sene zdi, da je tak sistem po nestrokovnih in
neodgovornih zastopnikih neučinkovit? Široka javnost po vsej verjetnosti
zasluži pojasnilo, kako neki industrijski gigant, ki ni pravno registriran, sploh lahko posluje. Menda nedela na črno.
Kljub temu da novi kolegijski organ še ne ve, s kakšnim programom bo nastopal, je opustitev zdajšnjih programov nedopustno dejanje in predrago, da bi sozd šel v nove programe, zaradi česar bodo potrebne nove investicijske vsote. Mislim, da je mogoče poiskati notranje rezerve delovne sile. Vsekakor je zelo pereče vprašanje preutrujenosti delavcev, ki delajo še na svojih domovih, pa nekulturni prevoz. Kolektivu je treba vcepiti zavest, da kdor veliko dela tudi veliko zasluži
Z gotovostjo trdim, da reprodukcijskih odnosov med kooperanti ne bo rešil vjjoločcnem trenutku noben kolegijski organ, pa če je še tako sposoben. To je kompleksno vprašanje.
Dosedanjih kooperacijskih odnosov IMV s TAM Maribor ne poznam. To niti ni potrebno. V Delu pa sem že v preteklosti bral, kako tudi ta delovna organizacija boleha zaradi težav z repromaterialom. Seje kolegijski začasni organ zaradi tega sporazumeval z njimi? Ali ni lažje poslovati z manjšimi in zanesljivejšimi kooperanti kot pa z velikimi, ki imajo logično velike potrebe?
Šele ko bo delovni kolektiv vse to rešil, se bo lahko enakopravno pogovarjal z Renaultom o medsebojnem sodelovanju. IMV mora pridobiti ugled z vestnim m poštenim delom in z lastnim proizvodnim programom, da bo lahko vsak delavec s ponosom povedal, kje je zaposlen, in da bo delo opravljal z zadovoljstvom.
A DOLI KAČ Družinska vas 10 Šmarješke Toplice
javnosti, ki je začela preraščati čilal-niške okvire. Rodila seje ideja, da bi to povezovalno vlogo opravili Narodni domovi. Ta misel je dobila odziv tudi v Novem mestu, in sicer so se v gostilni »Pri zlatem levu« leta 1872 zavedni meščani dogovorili, da pričnejo graditi Narodni dom, prvi v Sloveniji.
Propadanje Narodnega, Sokolskega doma v Novem mestu je samo eden od primerov kulturnega (nej življenja. V starem mestnem jedru, v današnji Sokolski ulici, stoji (na žalost mnogih še vedno) Sokolski dom. Vsak dan hitimo mimo njega. Za mnoge je to samo še zgradba, ki nima življenja, ki je obsojena na počasno umiranje. Umazana in siva fasada ter razbita okna resnično ne obetajo nič dobrega. Zgradba, ki sodi v spomeniško bogastvo zgradb v starem mestnem jedru je nekoč bila matica kulturnega življenja slovensko zavednega prebivalstva Novega mesta in širše okolice. Nič nam ne pomagajo kulturne prireditve in manifestacije, če pa vsak dan kažemo do. naše kulturne dediščine našo kulturno bedo.
Temeljni kamen Narodnega doma je bil položen 7. januarja 1873. Graditelji so se pri svojem delu srečavali z mnogimi težavami, ki so začasno zavrle gradnjo. Leta 1882 je na volitvah zmagala narodna stranka in ponovno so oživela dela na domu. Dom je bil dokončan leta 1885. Narodni dom je postal središče kulturnega in političnega življenja. Leta 1925je premoženje čitalnice z. Narodnim domom prevzel Sokol in dom se je preimenoval v Sokolski dom.
Pred letom 1941 je imelo Novo mesto tri domove s kulturnimi dvoranami (Sokolski dom. Rokodelski dom in Prosvetni dom). Novo mesto je imelo takrat 4000 prebivalcev.
S pričetkom gradnje novega doma
JLA se je začelo razmišljati o bodoči namembnosti Sokolskega doma. Na osnovi stališč, ki jih je" sprejela OK ZSMS leta 1976, izvršnega odbora kulturne skupnosti z dne 14. 2. 1976, • pobude mladine KRKE z dne 4. 2. 1976 ter informacije predsedstva skupščine občine Novo mesto z dne 2. 12. 1976 je bila 13. 1. 1977 imenovana delovna skupina, ki naj bi pripravila predlog bodoče namembnosti Sokolskega doma. Delovna skupina, ki jo je vodila Joža Miklič, je pripravila predlog in ga posredovala OK SZDL Novo mesto v obravnavo. Gradivo ni zagledalo belega dne. Zavestno se je odlagala razprava in odločitev o bodoči namembnosti Sokolskega doma do danes. Minilo je že osem let od prvih razprav, ne da bi sprejeli kakršno koli odločitev. Osem let čakanja je pustilo na Sokolskem domu globoke rane. Dom propada in potrebnih bo vedno več sredstev za njegovo sanacijo. Dom je družbena lastnina, torej smo se in se še vedno neodgovorno obnašamo do enega od temeljev našega samoupravnega socialističnega sistema. Lahko rečem, da
smo ta sistem s takšnim odnosom spodkopavali. Postavlja se vprašanj kdo je tisti, ki je odločil, da jed® potrebno prepustiti propadanju?Dr gačesi ni mogoče razlagati, davost? letih ni bilo mogoče najti ustrti' rešitve za Sokolski dom. Opravičilo" tudi v denarnih težavah ne. Danes1
vse glasnejše zahteve po sPrem^p
namembnosti Sokolskega doma-1 .. naj ga tisti, ki ga lahko vzdržuje, preprosto povedano, tisti, kdor t® denar. To pa ni kultura, na žalost (j* srečo mnogih). Da bi bila tak* sprememba v nasprotju z odlosff skupščine občine Novo mesto, pomembno, saj je ta odlok črka na papirju. Sokolski dom je?' zgodovini središče narodno ProS'.-nega in kulturnega dela, opot‘s( slovenstva in središče revolucionar?
ga vrenja, je torej kulturni spol
,me?'1
Novega mesta. Zato je nedopustne
neodgovorno spreminjati njegovo
vse
Hazardna vožnja v Krško
 Voznik, ki ruši prizadevanja Gorjancev
bino in poslanstvo. Rešiti ga moral^ pred propadom. To, kar se trenim dogaja okoli Sokolskega doma (“®L ja pa se nič), je kulturni škandal. primer kulturne zaostalosti. V 1
njem letu. ko praznuje dom sto-letnL|
izgradnje, pričakujem, da bo do.
»botra«, da bi praznovanje pove
:zalj*
K pisanju me je spodbudilo nenehno prizadevanje prevozniškega podjetja Gorjanci, ki se zadnje čase resnično trudi izboljšati svoje storitve.
Kot povsod pa so tudi v tej delovni organizaciji ljudje, katerim je ugled in dobro poslovanje njihove organizacije deveta skrb. Kot potnik že nekaj let opažam, da se na redni progi Novo mesto — Krško dogajajo čudne stvari. Prva stvar, ki vsakega normalnega potnika moti. je ta, da avtobusa za to smer ponavadi ob za to določeni uri sploh ni na mestu odhoda, ampak pride nekaj minut pozneje, to pa zato, ker se voznik ni hotel prej odpraviti iz ekspresne točilnice in je nemočne potnike samo hladnokrvno opazoval skoz okno. Ko potnik vstopi, dobi občutek, da v tem avtobusu in za voznika ne veljajo nobeni humani odnosi. Voznik, ki ga preganja vozni red (ne zaradi potnikov!), na vse načine sitnari nad potniki, naj že vendar vstopijo, pripravljen bi morali imeti drobiž.
• Iz »Gorjancev«, kjer so tudi dobili prepis tega pisma, so nam sporočili, daje pisanje resnično in da so zato voznika že začasno suspendirali, začel pa seje tudi redni disciplinski postopek.
Poleg tega mora pri omenjenem vozniku potnik sam šteti morebitne kovance, ki bi z njimi hotel plačati vozno karto.
Ko vozniku končno uspe vse potnike pripraviti do tega, da vstopijo, se vrata zapro in začne se ura vožnje, v kateri dobi človek vtis. da je na tekmovanju, ne pa na redni avtobusni progi Novo mesto — Krško. Vozilo ne dopušča. da bi potniki videli, kje se vozijo, ker so okna avtobusa zaradi umazanije popolnoma neprozorna. Zato je vožnja še toliko bolj neudobna.
No. človek bi pomislil, da so s tem težave pri kraju, vendar se prave šele začno. Poleg tega, da voznik vozi z. neprimerno hitrostjo, se kaj rado zgodi, da se avtobus zaradi zasebnega opra-viltj voznika ustavi v okolici Čučje mlake. Potniki ne dobe niti najmanjšega pojasnila in samo čakajo na vrnitev voznika. Potem pa se zopet začne običajno divjanje, ki se za nekaj minut konča šele na Raki. ko voznik zmagoslavno z nekaj poznanimi potniki odide v bližnjo gostilno. Ostali seveda ne dobijo nikakršnih pojasnil.
Mogoče se bo marsikomu zdelo nadaljnje opisovanje poti dolgočasno, saj se divjanje nadaljuje vse do Krškega, kjer avtobus točno (ne vedno) pripelje na postajo. Zato bom samo naštel še nekaj lastnosti že tolikokrat omenjenega voznika: prtljage kljub plačilu noče spravljati v prostor, ki je temu namenjen; do potnikov je skrajno neprijazen, še posebno do mladine (razen poznanih ljudi, seveda), poznanim ustavlja tudi na za to nepredvidenih mestih in še in še bi lahko našteval.
DAN ZENA
Nedeljsko popoldne je ženam in materam Uršnih sel prineslo prijetno presenečenje. KK SZDL jim je pripravila zares lepo kulturno prireditev. Nastopali so mladi z osnovne šole Bir-čna vas pod vodstvom tovarišic Zdenke in Tine, domačini so pripravili humoristično igrico, nadvse lep spored pa je imel Šentjerncjski oktet, kar je bilo za vse posebno doživetje. Dvorana zadružnega doma je bila daleč premajhna, da bi sprejela vse gledalce in spet seje marsikomu utrnila misel, da kultura na deželi vse bolj oživlja. Kaj kmalu bo treba misliti tudi na večjo dvorano. Žal bo to še dolgo le želja, saj imajo Uršna sela z okolico odprtih mnogo perečih vprašanj komunalnega značaja in bo družbeni dom še dolgo zgolj le načrt »v oblakih«.
Vsem. ki so njim pripravili to lepo proslavo, prisrčna hvala.
V imenu žena, mater in deklet
J. S.
Ob tem pisanju se marsikomu lahko zastavi vprašanje, ali je lovljenje voznega reda res pomembnejše, kot je varnost potnikov. Moram pa pohvaliti ostale (stalne!) voznike, ki vozijo na tej progi in resnično zaslužijo ime voznika avtobusa, saj se temu primerno tudi obnašajo.
začetkom lepših dni za Sokolski
Predlagam, da se ustanovi odbor
proslavo stoletnice izgradnje prV “ Narodnega doma na Slovenskem-
BOJAN*# NOVO M Es'
DAN ZENA
V četrtek, 7. marca, so U0* . osnovne šole Bržljin v avli šole P['j^
vili lepo prireditev v počastitevd^
Še to. Številko avtobusa (NM 871-49) sem zaradi umazanosti vozila prebral z velikimi težavami.
MITJA FABJAN Regerča vas 164
žena. Udeležilo se je je veliko
Prireditev je popestril Henčekssv fanti. Zaigrali so nekaj svojih pop" nih domačih viž.	o	j|t
NATAŠA MAL^
ošxnsN°i-
Novo m*
Še: Bolje je modro molčati
»Iskren dialog« predsedstva OK ZSM Krško?.
Dasiravno si predsedstvo OK ZSMS Krško medna »ne želi več polemiziranja, sploh pa ne o stvareh, ki so že mimo« (to pa je moje poročanje o volilno programski konferenci OK ZSMS Krško) . sc moram spet oglasiti. Predvsem zato, ker sem še vedno prepričan, da sem z omenjene seje poročal o »bistvenih vsebinskih poudarkih«, res pa bolj na osnovi razprav mladincev iz. »baze« kot pa besed predsednika ali sekretarja. Celoten potek seje ste snemali na magnetofonski trak in pripravljen bi bil še enkrat nemeniti blizu štiri ure, samo da bi se s ponovnim poslušanjem prepričal o vašem »bistvu«.
pozneje poslana stališča o - f seji, nad katerimi so se zgrozili (?^ zaradi »tehnične napake) vsi. k' dajo na materin jezik. »Slovenšči^j javni rabi« pa ni le pisanje sp£>r . Jezikovnega razsodišča in kamp . ■ ska akcija SZDL, ampak stalno . turno dejanje, naloga vseh delov, tudi foruma, kot je predseo OK ZSMS Krško. Kakšna je njeg"f kultura dialoga, pa kažejo lu ej-sprotujoče si lloskule taistega P ■ sedstva, ki »ni in neželi polemizira T sploh pa ne preko časopisa, sme PK, odprt, kritičen, iskren in konst* veži"® j
. Namesto da bi bili zadovoljni, daje list sploh lahko posvetil toliko pozornosti seji, tudi na drugih straneh in v Četrtkovem intervjuju, duhovičite in podučujete o novinarskih zvrsteh, pri tem pa verjetno pozabljate na svoj polizdelek. V mislih imam vaša
naše delo, pa tudi v pisanje«.
objavlja v prejšnj številki DL, ob k®.
Če pa je potreben diakjj
cu pa doda:
je mesto zanj samo predsedstvo
SZDL«. Tudi prav!
PAVEL PEgC
Sev
itid
Zdaj grozi še antraks
Zakaj javnost ne dobi strokovnega pojasnila 0 , metanju obolelih živali v kraške jame?______
20. februarja 1985 smo gledali televizijsko oddajo »Kjer kukavica gnezdi«. ki nas je zelo razočarala. Popolnoma se strinjam z mnenjem tovariša Gašperiča. Televiziji je iz vre oddaje uspela le ugotovitev, da Krupa pač je zastrupljena, nismo pa videli ne predstavnikov Iskre, ki je glavni krivec za umrlo reko. pa seveda »ni ničesar kriva, ker je to prevelika katastrofa," ne predstavnikov občine, po katerih so. spet resnici na ljubo, udrihali tisk in ljudje. Mar naj izvršni svet popije Krupo in jo s tem sanira? Ostaja dejstvo, da je Iskra vedeta že vrsto let, da je v Krupi piralen. in je bila tiho! Ostaja dejstvo, da je bila tiho še potem, ko smo bili tik pred zajetjem vode z.a Beto krajino! Ni bil izvršni svet Črnomelj tisti, ki je bil tiho, temveč Iskra. Morda ne bi niti pisala več o lem problemu, če ne bi izvedeti za še en problem ekološkega onesnaževanja. ki je po svoje še bolj grozljiv. Gre namreč za odlaganje poginulih živali, okuženih z vraničnim prisadom. antraksom v kočevske kraške jame.
O tem je objavil kratek članek tudi Dolenjski list. in sicer v tem smislu. da so občani kamniške občine ekološko osveščeni in da pri njih ni bilo mogoče pospraviti te močno kužne snovi in so jo z 'dovoljenjem pristojnih služb prepeljali v kočevske kraške jame.
Marsikdo utegne reči, saj to ni v Beli krajini. Res je, ni pri nas. ampak dejstvo je, da so te jame kraške, torej prepustne in povezane po vsej verjetnosti s Kolpo, Dobličico, torej z dvema rekama, ki pomenita za Belo krajino življenje. Znano je tudi. da ra kužna snov živi še dolga leta v zemlji, četudi je zakopana. Pred nami zaživi res grozljiva podoba.
kaj bi bi/o, ko hi te klice prišle Kolpo, Dobličico... Zelo čudu0' neodgovorno in naravnost strašno P to. da odgovorni oz. pristojne slu-"1 v Kamniku pa tudi v Kočevju nb° pomislili na takšno možnost.
V Nedeljskem dnevniku je jun"11
rja letos opozorila na ta pr"1
,blef
Nada Planinc iz Kočevja in se
la na republiške inšpekcijske slu*
r prošnjo, naj dajo pojasnila o ,e j
javnih občilih, vendar do danes ^
dobila odgovora. Pač pa so. p"'(] ■■
vali nekaterih Kočevcev. tamkajvV
češ kdo je spl«1'1 ,jnti>
veterinarji jezni, novico raznesel med ljudi! Tore] hoče spel nekdo lepo skrivaj zast piti. Nekdo? Ne! Prav lahko bi namreč ugotoviti odgovorne ose ' tako v Kamniku, kjer so ekološko osveščeni« in so odt,n f kužno bolezen Kočevju, kak<>r Kočevju, kjer so velikodušno «® ulili zastrupljali svoj kraški svet-
S tem prispevkom nočem sej"1.
P?
panike med ljudi, upravičeno pričakujem, da bomo le <l»*■ ,1 strokovno mnenje inšpekcijskih sn> ki jim morda le ni vseeno, na kak način se zastrupljamo. Zahtevo takojšen odgovor ustreznih repu ških organov.
Naj za konec še pristavim-Belokranjci nismo »nekje dalel
jugu. skriti za hribi", ki še
Pie<
v belih nošah ob belih brezah-
P
vse tiste, ki so iz Bele krajine o$.
velit'
vračajo not j
»dušebrižniki« in krilizerji. P" ±  	hv""
in se danes
tiste, ki prihajajo k nam pet
niee naši zgodovini iz NOB. Pa
ate
kd"l
slimo. da hi hi/o bolje, da nam k pa kdaj tudi konstruktivno P°m
ga/o!
j-RANČIŠKA
od četrtka	do	četrtka	•	od	četrtka	do	četrtka	•
Cer?tralna, ki bo 9r*la tudi, ko bo že toplo
nov°' ovn'ca in centralna kurjava v j,0 U’1 "a*elj,t blokov Pod vrtačo v Sevnici (as trja[' že nemalo sestankov in tudi Cj Por°čil. Stanovalci so kotlovnico s(, 'fno °lie nasprotovali, še preden ,i>o VseM'v’ bloke, vedoč, da toplota iz te-^ energetskega vira ne bo poceni. Do-Zfrex° je. da so bodoči stanovalci o „/,,, c"os'i centralne kurjave za kurilno govorili na najmanj treh sestankih.
Vse je bito zaman, saj je stanovanjska skupnost na drugi strani vrtela okoli prsta ključe novih stanovanj. Ključe bo dala iz rok le. če bodo stanovalci prevzeli tudi sporno kotlovnico. Zmaga! je seveda »argument« ključev. Nenasilno cisterno sot najprej napolnili z oljem na kredit, kasneje s še nekaj pobiranji denarja, potem pa je bila nenehno prazna.
Odločnejši stanovalci so si medtem že priskrbeli drva. termoakumulacijske peči. karkoli je obetalo zanesljivo toploto. Že pred iztekom prve zime (pred dvema letoma) so v skupni kotlovnici nehali kuriti. Preden so razčistili, kdo je kriv. da imajo r kotlovnici le peč na kurilno olje, je minilo še eno leto. Vmes je bilo tudi nekaj akademskih razprav, ali so dimniki za kakšno rabo in zakaj ne.
• V pravkar minevajoči sibirski zimi je bilo še najtopleje tistim stanovalcem, ki so centralno ogrevanje v svojem stanovanju odklopili in si omislili električno etažno gretje. Elektro bo razliko i’ kilovatih prikazal šele ob poračunu, do takrat je še daleč, zebe pa nas danes in tukaj. Vmes pa je mrazilo in zeblo tudi samo centralno kurjavo. Okrog novega leta je preprosto zamrznila. Strokovnjaki zmajujejo z glavami, škoda na družbenem premoženju je precejšnja.
Zgodbo o sevniški kotlovnici so vsem v poduk povedali tudi na posvetovanju o stanovanjski politiki, ki ga je v Sevnici sklical posavski svet SZDL. Od več mogočih podukov je SZDL izbrala tistega, ki izvira iz podatka, da je stanovanjska skupnost hišno samoupravo pravočasno opozorila na morebitne posledice nekurje-nja in da je bil ključ kotlovnice pri stanovalcih. Na omenjenem posvetovanju je bilo tudi kategorično rečeno, da na družbenem premoženju pač ne bi smelo priti do škode. Občinska skupščina bi morala v trmastih blokih pravočasno imenovati prisilno upravo.
Črka zakona najbrž res dopušča tudi takšen razplet. Najboljša pot, čeprav samo teoretična, pa bi bila, če bi se bodoči stanovalci pogovarjali o skupnem življenju v bloku in stanovanjskem naselju že takrat, ko se zasaja prva lopata. V sevniškem primeru so se stanovalci res organizirali že zelo zgodaj, pred vselitvijo, vendar je bito vse zaman. Neljubi Spomenik nerazsodnosti in negospodarnosti, ta kotlovnica na kurilno olje. ki se zdaj vsem otepa, je bila takrat že nepreklicno zgrajena. Posavska SZDL bi lahko gledala tudi s te plati. To bi bilo bolj strateško kot ugotavljati, pri kom so bili nazadnje ključi neke nesrečne kotlovnice.
A. ŽELEZNIK
Čigav bo golob na strehi?
Čeprav so si v črnomaljski občini še lani prizadevali, da bi čimbolj finančno razbremenili delavce in je bilo večkrat slišati, zlasti v sindikalni organizaciji, da po izteku sedanjega samoprispevka ne bi razpisali novega referenduma, pa nevzdržne razmere predvsem v šolstvu kažejo, da se ponovnemu samoprispevku ne bo moč odpovedati. Poravnati morajo namreč »dolgove« iz programa sedanjega samoprispevka, ki ga ni bilo moč uresničiti. kajti kreditov in sredstev občinske izobraževalne skupnosti, na katera so računali. ni bilo. Poleg tistih, ki so upali, da bodo njihove težave rešene v tem srednjeročnem obdobju, pa se oglašajo še novi prosilci, ki
prav tako kot prejšnji utemeljeno zahtevajo denar iz samoprispevne vreče.
Žal pa bo ta vreča v naslednjih petih letih bolj podobna denarnici in namesto da bi vsakemu odrezali kos, bodo morali deliti le drobtinice. Potrebovali bi 600 milijonov dinarjev, da bi končali drugo fazo prizidka semiške celodnevne osnovne šole. adaptirali in razširili starotrško šolo. posodobili sedanje šolske prostore, jih toplotno izolirali in zgradili ustreznejšo telovadnico na Vinici, dozidali še osem učilnic, kabinete, večnamenski prostor, razdelilno kuhinjo, knjižnico in telovadnico v črnomaljski šoli v Župančičevi ulici ter dogradili vsaj še 8 učilnic, vhod z garderobo, upravne prostore in zbornico v Loki. Poleg tega pa bi radi sanirali cerkvico sv. Duha. rešili prostorske težave v vrtcih ter uredili dom starejših občanov v Črnomlju. Vendar pa se bo s samoprispevkom zbralo /e 250 mi- * lijonov dinarjev. To so tiste drobtinice, ki jih bo zelo težko razdeliti.
Kako velike so potrebe v šolstvu, dovolj zgovorno pove podatek, da denar, ki se bo zbral s samoprispevkom v vseh petih letih, ne bi zadostoval niti za rešitev prostorskih težav črnomaljske osnovne šole. Razdeliti pa ga bodo morali še med šest drugih. Težko se je še zlasti odreči kateri izmed štirih osnovnih šol. kajti takoj je slišati očitek, da nimajo vsi osnovnošolci v eni občini enakih pogojev za delo. Vsaj cerkvica .vv. Duha, ki že vrsto let potrpežljivo čaka na adaptacijo, je tiho. 70 občanov, ki so jim v metliškem domu počitka neugodno rešili prošnje, tiho upa. da se bo na stara leta našel prostor zanje. Predstavnike vrtcev je sicer večkrat slišati, a njihov glas bolj prosi kot zahteva. Zato pa so toliko bolj glasni šolniki.
• Žal vsak vleče v glavnem le na svojo stran, kot da ne razumejo, da s skromnimi dinarčki ne bo moč nasititi vseh lačnih ust in da bi lahko dobili več sredstev le, če bi se jim drugi odrekli. A o odrekanju, razumljivo, ni govora, kajti prav v vseh šolah, ki so c programu naložb iz sredstev samoprispevka, so se morali te doslej zaradi prostorske stiske, zastarelih stavb, pomanjkanja sodobne opreme, kuhinj, telovadnic itd. marsičemu odreči.
Prav zaradi tega je jasn . >i se morali šolniki pri razdeljevanju de.ar ja, zbranega s samoprispevkom, solidarnostno obnašati tudi do kolegov iz ostalih šol, ne pa med seboj meriti moči. gledati le nase in poskušati na svojo stran potegniti čimveč denarja. Na vsaki šoli bi morali vedeti, da niso edini, ki potrebujejo pomoč in da so je potrebni tudi tisti, ki v osnutku programa samoprispevka sploh niso omenjeni, na primer podružnična šola vAdlešičih. Če že ne gre drugače, naj vsak dobi vsaj nekaj denarja in s tem se bodo očitno morali sprijazniti. Sicer pa je povsem mogoče, da šol-
niki zidajo šole v oblakih. Nikjer ni namreč rečeno, da bo samoprispevek, na katerega denar vsi trdno računajo, sploh izglasovan.
M. BEZEK
Slabim časom zmanjkuje * potrpljenja
Za uresničevanje programa socializacije Romov v novomeški občini, ki je bi! sprejel leta 1978. je šlo lani 18.47milijona dinarjev. Največ od te vsote. 8,27 milijona dinarjev, so zbrale občinska stanovanjska in komunalna skupnost pa skupnost socialnega skrbstva za urejanje osnovnih življenjskih razmer Romov v obstoječih naseljih. Znano je namreč, da vsakodnevno vračanje Romov v bedne bivalne razmere izničuje nemajhne napore, ki jih vsa ta leta vlagajo za socializacijo Romov predvsem vrtci in šole. trudeč se socializirati najmlajšo in za spremembe vendar ■najdovzetnejšo generacijo. V nič gredo tako tudi sredstva, porabljena v te namene, ki sploh niso tako majhna.
Za vzgojnoizobraževalni program Romov sta občinska izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva lani zbrali 5.24 milijona dinarjev. Skoraj 4 milijone sta skupnosti otroškega varstva in socialnega skrbstva združili za denarne pomoči Romom, občinska skupnost za zaposlovanje pa je prispevala 300 tisoč dinarjev za usposabljanje Romov za zaposlitev. Če že delamo pregled sredstev, porabljenih za Rome, moramo omeniti še r»kaj manj kot 500 tisočakov, ki so šli i-	iškega proračuna za poravna	omov.
• Taki so podatki za lani. Tudi v preteklih letih so bila za socializacijo Romov vložena dokajšnja sredstva ter napori vsaj tistih, ki jih povezuje komisija za usklajevanje programov socializacije Romov. Ljudem je očitno jasno, da Romov ne moremo kar tako prepustiti mizernim razmeram, v kakršnih so in ki jih sami ne zmorejo spremeniti. Za izboljševanje njihovih življenjskih razmer imajo ljudje razumevanje, celo tisti, ki so kot sosedje romskih naselij utrpeli že ogromno škodo, groženj, nasilja. Nerazvit čut za lastnino pri Romih pač povzroča v stiku z drugimi ljudmi hude konflikte.
Vsi pa pričakujemo, da bodo malce več pripravljeni za izboljšanje svojih življenjskih razmer storiti Romi sami. Celo najbolj razumevajočim in strpnim počasi zmanjkuje potrpljenja in razumevanja ob dokaj zahtevajočem odnosu večine Romov do družbe, četudi imajo pred očmi večino posebnosti romskega življa.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
'rgo vci brez ^na rja in *ianja
v n
tna|o 0v°meški občini je trgovina pre-trj j >ra/v'ta — to resnico ponavljamo že Po,r s,ct'etja — dan za dnem pa jo čutijo pr0(j 'n|K>< ko tekajo od prodajalne do na|(uaja'ne in morajo po marsikaterem dr v Brežice, Krško, Ljubljano in te p0 m' krivda za premajhno razvitost ten, !tlembne dejavnosti (»vzrok« bi bil v lrRov nrneru Preveč nedolžen izraz) je v ln> in občini.
hJe ustvarjala trgovina dovolj s° Ja 23 svojo širitev in razvoj. Takrat P°dj nuJala mnoga velika trgovska love ■ drugod, da bi zgradila pri nas rrtaCj i"1 s°dobne prodajalne. Naši do-va|j j 8°vci so temu odločno nasprotoval Zalrjevali, da bodo sami rešili ru. v** Preskrbe v občinskem prosto-*ahteVjaSt ^ takrat popustila tej njihovi
^ Obrin
rr>ani i 1 smo v tistih časih imeli nekaj ; °tdUCE
liJ. ki
Pot,
at majhnih trgovskih podje-
ebeVSakoi d«jai„e.hitrega povečevanja števila pro-
treh , zase ustvarjala premalo za hitre
ln in
,težavah in odporih so bila v tem
velikih 'n njihovega posodabljanja. Ob
z združevanjem us-
^ večja trgovska podjetja. Naj-??i°niz» k	takrat trgovski ekspa-
nova, ve-
rja jn Crnjfcmodi, so nato tudi _, . -
Svojc k^nejša domača podjetja širila ^nicj'IT>0Slj*v°sti v sosedne občine in v Počela tisto, <jo česar so drugim
odrekala pravico. Tako smo v zlatem obdobju dobili v občini le nekaj novih prodajaln. Ob tem smo zamudili vlak, ker so nato prišli časi, ko je trgovina osiromašila. Tako smo danes po površini prodajnega prostora na prebivalca na dnu slovenske lestvice.
Črni dnevi za trgovino so se začeli pred šestimi leti, ko je bil sprejet zvezni predpis o zamrznitvi razlik v cenah. Razlika med nabavno in prodajno ceno je za trgovino edini vir zaslužka. To je pomenilo, da bo trgovina ostala pri dotedanjih sredstvih in da je spodrezan njen razvoj.
Že pred zamrznitvijo razlik pa so začele rasti cene v spremstvu z inflacijo. Seveda je v takšnih pogojih dinar iskal blago, ob tem pa je bil trg vedno slabše založen. Trgovina se je znašla na prepihu: doba-viteji so zahtevali predplačila Slaga in so nudili le majhne obresti, v posamičnih primerih so terjali celo plačilo v devizah, izsiljevali so priznanje posebnih stroškov (ker so bile tudi cene zamrznjene) za embalažo, za pakiranje; za' posebno manipulacijo itd. Ob očitnem-pomanjkanju posameznih proizvodov so nastajala zaprta tržišča, trgovec, ki je tak izdelek želel, pa je bil postavljen pred izbiro: ali vzeti poleg njega tudi neidoče blago ali pa ostati praznih rok.
Potrošnik je v tem času tekal od prodajalne do prodajalne in se tepel za pralni prašek, za olje, za kavo, za tekoče detergente in podobno. Hkrati s tem je trgovina zaradi zamrznjenih razlik v cenah ostajala vedno bolj brez denarja za naložbe in posodabljanje. Podkrepimo to z nekaj podatki: pred zamrznitvijo je trgovina ustvarjala večje sklade kot gospodarstvo (v Sloveniji 1979. za 5,4 odst. večje), že tri leta po zamrznitvi razlik pa so njeni skladi za 8 odst. manjši od tistih v gospodarstvu. Zmanjševanje skladov se nadaljuje vse do danes. Cene so ob tem nenehno rasle, razfika v ceni, ki joje ustvarjala trgovina, pa seje zmanjševala: povprečna razlika v ceni je bila v trgovini na drobno leta 1983 za 3,4odst., v trgovini na debelo pa za 3,2 odst. manjša od tiste v letu 1979.
Drugi udarec je sledil zaradi rasti cen (v zadnjih dveh letih so se povečale po 50 odst. na leto!). Razpoložljiva obratna sredstva trgovine niso zadoščala ne za kritje zalog ne za sprotno nabavo. Obresti za kredite so poleg tega skokovito porasle. Konec 1983 ima trgovina v Slove-
niji le dobro dvajsetino obratnih sredstev pokritih s svojim denarjem, šestina je v bančnih kreditih, vse ostalo v čekih, menicah in medsebojnem zadolževanju. Obresti, kijih plačuje trgovina, so skoraj enake celotnim sredstvom, kijih ustvarja za obnovo. Vsa trgovina v novomeški občini je v tričetrtletju lani ustvarila 215 milijonov dinarjev za obnovo.
Vsa ta zgodba pa skriva v sebi zanimivo nasprotje. Država je leta 1979 sprejela predpis o zamrznitvi razlik v cenah in vztraja pri njem že 6. leto. Trgovina pa je ob tem celo najboljši služabnik države: zbira ji lepe denarce s prometnim davkom (ki ni zamrznjen!). Samo lani je trgovina v novomeški občini odvedla državi več kot 495 milijonov dinarjev prometnih davkov, kar je 2-krat toliko, kot znašajo njeni skladi!
Potrošnik se s trgovino in trgovci srečuje vsak dan. Ugotavlja, daje postrežba slaba, da pogreša prijaznosti, založenost je slaba in tudi volje, da bi jo izboljšali, ni čutiti dovolj. Pri prodajalcu naletiš prej na vzvišenost kot na prijazen nasmeh. Naj povemo še to, da v nezavidljivem položaju, v kakršnem je, vsa novomeška trgovina ne premore niti enega strokovnjaka z visoko izobrazbo!
Velikih zagat in stisk, v kakršnih je novomeška trgovina, zagotovo ne bomo odpravili z neresnim obljubljanjem velikih blagovnic, ker zanje ni denarja, in ne * pravljičnimi načrti o desettisočih kvadratnih metrov novih prodajaln, zarisanih v razvojnih programih. Vprašanj razvoja trgovine se je treba lotiti zelo resno: v tesnem in usklajenem sodelovanju vseh trgovskih podjetij pri razvoju, s pritegovanjem sredstev iz ostalega gospodarstva, z majhnimi koraki in poglobljeno, ter pri tem vzeti v zakup vsa opozorila, ki sojih prinesli hudi časi!
MILOŠ JAKOPEC
DOLENJSKI UST
  -------- 'm7TT
IN OD TELE LIMONCE Ml ODREŽITE ZA NEKAJ JURJEV LUPINICE.
I
UULnJUJLJUJUJUl
Fotoslišal: Milan Markelj
L.
dolenjski list pred 20 leti
Letos nam ne bo lahko
Mnogo godrnjanja bozaradi zvišanja cen — Kriza za les vsak dan večja — O Ciganih zdaj drugače
TOV AR IŠ TITO je povedal tisto, kar vsi čutimo in kar nam vsem ni všeč: dirko s cenami je treba zavreti tudi administrativno, če ne gre drugače. Draže*, je dejal tovariš Tito, tudi tiste stvari, ki jih sploh ni bilo treba podražiti. Osebni dohodki rudarjev so pri nas na 32. mestu, vtem ko so drugod po svetu med prvimi. Torej je treba popraviti cene premogu, da bodo lahko rudarji prišli do boljših prejemkov. Toda zaradi tega, ker seje podražil premog, ni treba podražiti krompirja, in ker seje podražil časopis, ni zaradi tega bicikel nič dražji. »Hotel bi vas opomniti,« je dejal tovariš Tito,« da letos ne bo lahko, da bo mnogo godrnjanja zaradi zvišanja cen.«
KRIZA ZA les je vsak dan večja. Z lovom na tržišču in s preplače-vanjem se količine lesa ne bodo povečale. Torej je izhod le v večjem prirastku. Hkrati s tem rešujemo ekonomski položaj gospodarsko najmanj razvitih predelov ter vključujemo v donosnost domala vse povsem mrtve površine.
V SEVNICI veliko premišljajo o mladini in njeni organiziranosti. Anketa med člani ZMS je pokazala, daje mladina zelo samostojna in razgledana, kritična in zahtevna. Zato ni čudno, če se ne zadovolji z okorelim aktivizmom svoje organizacije. Mladi ljudje hočejo nove oblike sestajanja in dela in zaradi tega odklanjajo neopravljene in dolgočasne sestanke brez prave vsebine.
ZDAJ JE menda že čas, da vidimo v Ciganih ne le napadalce, tatove, kriminalce', kijih je treba policijsko onemogočiti, ampak ljudi, ki jim drugačni življenjski pogoji niso dovolili, da bi prej dobili legitimacijo civiliziranih občanov. Lov na »ciganske« Cigane ne bo smel več biti splošen, ampak čedalje bolj skrčen, omejen tako rekoč na »neposlušne« posameznike, ki se bodo težje odrekali nekaterim navadah!, ki ne krasijo lika socialističnega občana.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 12. marca 1965)
ŽE NEKAJ ČASA na mirnem in tihem prostorčku razmišlja Le-slie Baker o težki usodi strokovnjakov, pri tem pa ima nedvomno primeren zgled kar v samem sebi. Napisal je knjigo »Vedno znova prihajajo«, v nji pa-je strokovno razložil svoj uspešen lov na tatove po veleblagovnicah. Ko je bil še trgovinski detektiv, je ujel kakih l.OOOdolgoprstnežev. Knjigajebila svoj časzelo priljubljena v Veliki Britaniji. Slava pa seje zaključila tako, daje neki drug detektiv odkril, da je strokovnjak prav pridno tudi sam kradel; odnesel je več radijskih aparatov in magnetofonskih trakov. Kot ste že uganili, o vsem tem premišlja v ječi.
•••
TUDI PRAZEN in pust nekoristen prostor lahko prinese kakšen dinarzaslužka za domiselnega. Že nekaj let imajo blizu mestecaSt. Pierra edinstveno letališče za neznane leteče predmete. Pol 'ara primestnega zemljišča so mestne oblasti proglasile za takšno letališče. Doslej ni pristal na njem še noben znan niti neznan leteči predmet, je pa zato »objekt« obiskalo že več turistov, ki morajo za ogled plačati nekaj vstopnine, potem pa lahko po mili volji čakajo na pristanek NLP.
SLUČAJ JE odkril, kakšne vrste zbiratelj je uslužbenec mestne bolnišnice v Strassbourgu. Lepega dne je v kleti bolnišnice nekaj počilo. Ko si je policija skrivnost ogledala, je odkrila, daje eksplodirala mina iz prvesvetovne vojne. Zgroženi policaji so odkrili vkleti še 1501epozloženihbombin min. Ugotovili so, daje orožje zbiral eden od uslužbencev, v klet bolnišnice pajesvojokolekcijoznosil, ker mu je doma zmanjkalo prostora. Pameti mu je zmanjkalo najbrž že prej.
VRHUNSKI STROKOVNJAKI za modo so na zadnjem sestanku v New Yorku sestavili tudi lestvico najbolj elegantno oblečenih znanih osebnosti nasvetu. Na prvo mesto so postavili britansko princeso Diano, med moškimi pa je zmagal ameriški predsednik Reagan.
Kultura je most med narodi in vez med stoletji.
T. MARTELANC
Narodno občestvo je najbolj žlahtna domovina človeškega srcu.
B. PAHOR
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjska iovieo.
Raztrgano in razrujano življenje
Poslanci—uredniki grdo sramote kogar in kar se jim ljubi — Pozimi v Novem mestu ne dobiš za noben denar latvice mleka — Hudi časi za Rusijo
(Poslanec)dr.Žitnikjevproračunskemodseku . pojasnjeval žalostne šolske razmere na Koroškem, v Trstu in Istri. Slovenci in Hrvati morajo plačevati za nemške in laške šole, slovenskih šol pajim oblasti ne dajo vkljub mnogoštevilnim temeljito podprtim prošnjam. Hrvati in Slovenci si morajo sami vzdrževati šole, ako hočejo svojo deco odgojiti v narodnem duhu. Če to ni krivica, potem ne vemo, kaj je sploh krivica. V tiskovnem odseku pasosklenili, da državni in deželni poslanci ne smejo biti odgovorni uredniki časopisov, dokler traja dotično zasedanje. Premnogo poslancev urednikov je grešilo brezvestno na svojo poslaniško nedotakljivost- in so grdo sramotili v svojih listih kogar in karsejimjezljubilo.
(Pozi mi) je v Novem mestu časih tako pomanjkanje mleka, da ga ne dobiš, če bi bila sila še tako nujna, tudi za drag denar ne. Pa tudi je z mlečnimi izdelki, zlasti s presnim maslom, kojega poraba narašča od leta do leta, mesto tako slabo preskrbljeno, da ne more biti bolj.’ Dokler so se meščanje malo bolj pečali z rejo krav, je človek dobil v sili latvico mleka.
*
5
s
s
s
*
s
s
s
s
*
5
S
*«
Velika muca v progasti pižami
Čeprav zaščiteni, tigri izginjajo — V živalskih vrtovih več sibirskih tigrov kot v divjini — Lenuh in velik požeruh — Samotar _______________________________________________________________
vrsti ostalo meso, ki gastrgaskos” z jezikom, da na koncu pojedine ostanejo pred njim samo debele, popolnoma ogolele kosti. *se drugo izgine v njegovem želodcu.
Pojedina traja tri dni, če gre za večjo žival. Tiger se nažre, pote1” pa malo zaspi in nato ponovnozr ■
Plen ščiti pred drugimi živali”* zelo ljubosumno. Celo ptiče odg” nja od svoje mize. Tako neutrude jedec je, da mu ulov ne zasmrdi ni' po dveh dneh, ko običajno z krepko smrdi in je bolj mrhovin^ kot kaj drugega. Medjedjosetige naceja z vodo. Razumljivo, kaj” • zakaj potem tri dni preživi v brez delju.
Ostareli in bolni tigri seye^* iščejo tisti plen, do katereg^ pridejo najlažje. In marsikdajje plen človek. Ljudožerski tigri
Skorajda ni otroka, ki bi od velikih divjih mačk ne poznal znamenitega predstavnika teh zveri, oblečenega v rumenočrno »pižamo« — tigra. Ta žival je poznana po vsem svetu, postala je simbol krvoločnosti in zverinstva, čeprav _ je njen življenjski prostor omejen le na Azijo. Vse bolj očitno pa je, da se tigrov življenjski prostor krči in da bo, če se bo sedanje upadanje nadaljevalo, edini tigrov življenjski prostor živalski vrt.
Po svetu hodi ta plemenita in nadvse gibčna, zver že dober milijon let. Od pleistocenskega prednika se je razvilo osem pasem tigrov, med njimi pa je dosegel največjo velikost sibirski tiger, ki spada med največje predstavnike družine mačk. Dolga stoletja je bil tiger zelo razširjen po vsej Aziji in nekaterih otočjih. V zadnjih sto letih pa seje usoda za tigra obrnila hudo na slabše. Nekaj pasem je izumrlo, druge pa so strahovito skrčene. Krivda za izginevanje tigrov gre izključno na človekov račun, pri tem pa sta poglavitno vlogo odigrala brezobziren lov na te prekrasne zveri in uničevanje okolja, ki ga prav tako kot lov brezobzirno povzroča človek. Danes bi zaman iskali kaspijskega, balijskega, javanskega sumatrij-skega tigra. Od preostalih štirih pasem paje narobu izginotja kitajski tiger (živi jih samo še 30), amur-ski (350 živečih) in sibirski. Slednjih so pred vojno našteli samo še 15, vendar je s posebnimi zaščitnimi ukrepi uspelo povečati število v divjini živečih živali na 15.0.
Se najbolje se drži indokitajski tiger, čeprav je tudi tega pred izginotjem rešila splošna zaščita in ustanovitev nekaj rezervatov posebej zanj. Tako so dandanes vsi tigri zaščiteni, kar pa ne pomeni, da so tudi rešeni. Indijski tiger se zelo počasi vleče iz strahotnega uničenja. Leta 1900 je bilo indijskih tigrov najmanj 40.000, leta 1972 pa so od tega števila ugotovili samo še boren ostanek 2.000živali.
Posebna ekipa, ki jo je finančno podprla družba National Geog-raphic.je minuli dveleti raziskovala življenje indijskega rigra, njegove življenjske navade, kako se prehranjuje, pari, kakšno je njegovo ozemlje, njegove lovske navade itd. Strokovnjaki so snemali tudi
Moč volje
Invalid pretekel 5.300 km v osmih mesecih in pol
Pravi heroj volje in posnemanja vreden zgled za vse tiste, ki se v bolezni prepustijo malodušju, je 22-letni Jeff Keith. Fantu so morali zaradi kostnega raka odrezati desno nogo, kar pa ga ni prikovalo na bolniško posteljo za vse življenje. Lotil seje edinstvenega podviga. Da bi dokazal svojo voljo in zdržljivost, je pretekel več kot 5.300 kilometrov dolgo pot od Bostona do Marine del Rey, se pravi, daje pretekel .Združene države Amerike od vzhoda do zahoda.
K nenavadnemu podvigu ga je spodbudil poskus kanadskega in-
in sedaj se često dogaja, da ga ne dobiš za noben denar. In vendar bi moralo biti mesto ob količkaj urejenih razmerah dobro preskrbljeno nelezzados-tnim in dobrim mlekom, ampak tudi s potrebnim presnim maslom.
(Rusija) ima zares hude čase. Pojavljajo se mnogokje kmečki upori, delavski nemiri pa šesploh niti ponehali niso, nezadovoljnost je večja od dne do dne, vse ima občutek, kakor bi bila zemlja pod njimi polna smodnika in dinamita, ki se bo enkrat raz.-počil, tako raztrgano in razrujano je vse javno in zasebno rusko življenje. Očetovj sinov, bratov ni doma; požrla jih je kruta vojska.
(N o v) most čez Savo pri Brežicah na Štajerskem in Čatežem na Kranjskem bodo začeli letos graditi. Dolg bode 300 metrov.
(V Ameriko) seje odpeljalo §. t. m. 200 Kranjcev iz južnega kolodvora v Ljubljani.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. marca 1905)
film. Marsikaj zanimivega so odkrili, a tudi potrdili ugotovitve, znane že od prej.
Predvsem velja, da je tiger za razliko od levov in nekaterih drugih mačk velik samotar. Ogibljese drugih tigrov in tudi človeka, če je le mogoče. Svoje ozemlje označi z urinom, pri tem pa velja, da so ozemlja samic manjša, medtem ko ozemlja samcev segajo preko ozemelj do štirih samic. Priljudne-jši postane tiger le v dobi parjenja, ki traja, potem ko najde samico, kakšnih tri dni. Pri izbiri je dokaj skrben, kar povzroča dodatne težave v živalskih vrtovih, kjer ne morejo spariti tigrov, ki se »ne ljubita«.
Tigrovka po sto dnevih skoti tri do pet mladičev, ki jih mora med drugim čuvati tudi pred njihovim očetom, ker le prerad požre svoje potomstvo, če pride do njega. Mati tigrica pa je nasprotno zelo skrbna. Za mladiče skrbi celi dve leti, dokler ne postanejo toliko samostojni, da začno živeti na svoje. Potem gredo poti narazen in vsaka odrasla žival postane samotarska.
Opazovalce je še posebno presenetilo, kakšen lenuh je tiger. Po dolge dneve preleži v senci goste
poznavalci tigra pravijo, daj)u ^ pretiravajo. Uradno zabelezij0^ ysej Indiji vsako leto sam0 primerov smrtnih napadov tig na ljudi. Nekajkrat več u pomendra domači indijski slo0.
Mnogo bolj kot je tiger čl°v^“j
je človek nevaren tigru. Pozna
Progasti lepotec postaja bolj domač Markelj)
džungle. Šele prazen želodec ga prisili v lov. Tigrov delavnik je razdeljen v grobem natri dni počitka in tri dni lova in žretja. Resje ta žival nadve gibčna in urna, gibljese povsem neslišno, vendar pri lovu ni zelo vztrajna. Če ji ne uspe plen ujeti, ga ne zasleduje, temveč gre raje na prežo za drugim. Najraje ima merjasce, zadovolji pa se z vsem, tudi mišmi, če je sila.
Pri žretju plena je tiger pravi sladokusec, ki se strogo drži jedilnega protokola. Žival, ki jo ulovi, začne žreti od zadnjega konca. Najprej s svojim kot brusilni papir ostrim jezikom poliže vso kri, nato razpara kožo in požre drobovje ter zadnjico živali. Šele potem je na
č v živalskem vrtu kot v naravi. (Fot0,
so si edini, da so tigri zeloogr°z.
iže”a
vrsta in da se jim
slabo Pise'
, Razveseljivo pa je, da se v^e^c štvu, v živalskih vrtovih °° počutijo in lepo uspevajo- .j dandanes živi v živalskih vrt°|,l)i po svetu že več sibirskih tigrov, jih svobodno kroži po sibirski”
jgah. In presenetljivo je, da d°
kajo občutno večjo starost.
Aflt
Bodo šolske knjige nekega jV zapisale: »Tiger je žival, ki z> vsakem večjem živalskem drugje jih pa ni.«?
!#(
(Vir: National^,
Gutenbergova skrivnost.
  —
—:*~i:	skrivnost	svoje	tiskarsk"	na
Izumitelj tiska je skrivnost svoje tiskarsl odnesel v grob, ciklotron pa jo je raz
Z eno zdravo nogo preko ameriške celine
valida Terrvja Foxa. ki sije zadal nalogo, da bo pretekel Kanado, vendarje predpetimi letisrediteka podlegel raku. Keithu je podvig uspel. Dolgo pot je pretekel v večeta-pah, za podvig pa je potreboval osem in pol meseca časa. Najtežje mu je bilo, ko je moral prečkati zahodno Novo Mehiko in seje v snegu povzpel na nad 2.000 metrov nadmorske višine.
»Živ dokaz sem, da je raka mogoče premagati,« jedejal po končanem podvigu.
S kakšno tiskarsko barvo je tiskal prve tiskane knjige na svetu slavni izumitelj tiska s premičnimi črkami Johannes-Gensfleish Gu-tenberg? Zgodovinarji pravijo, da je v tiskarni uporabljal barvo na oljni osnovi, ker se je samo taka lahko prijela kovinskih črk. medtem kosonalesenih.manjtrpežnih in zato neprimernih, uporabljali vodno tiskarsko barvo. Po prepričanju strokovnjakov so tiskarsko barvo pripravljali z lanenim oljem in sajami. Takšna mešanica je bila v uporabi vse 16. stoletje. Vendar pa so se motili! Najnovejše raziskave so pokazale drugačno resnico.
Richard N. Schwab in Thomas A. Cahill sta ugotovila, da je bil Gutenberg večji strokovnjak za barve in da je mešal tiskarsko barvo na precej bolj zapleten način, kot so domnevali. Do ugotovitve sta prišla z natančno analizo strani ene od Gutenbergovih Biblij, pri analizi pa sta uporabila sodobno napravo — ciklotron. Žarek protonov povzroči, da molekule barve fluorescirajo v območju rentgenskih žarkov, pri tem pa vsak element oddaja značilen spekter. Tako je mogoče izmeriti količino in prisotnost posameznih elementov v barvi.
Izkazalo seje, da je Gutenberg z oljem mešal kovinskepigmente.ne pa saje. Pobudo za takšno sestavo barve je najbrž dobil pri mojstrih slikarjih. Dejstvo pa je, da so
njegovi tiski prav zaradi odlR^jt
tiskarske barve po več stoR^o vedno sijoči in črni, medte”1 tiski, narejeni s tiskarsko ba” . j: osnovi ogljika iz saj. 111 e ^ zbledeli. Ogljik v barvi je skozi čas oksidiral v p) monoksid, ki izhlapeva. b°rv(;1ii' zato postaja vse manj }ZTSt-^\,V bleda. Baker in svinčevi °ksl gsi1 jih je uporabljal Gutenberg. "
mnogo bolj obstojni.
Odkritje obeh razisko ^ ima še eno pomembno plal:r ^tf ga zgodovinarjem odkriva11’ ^
ri tiski so res Gutenbergovi. g^r
pa temu slavnemu možu sanjaj pisujejo, a v resnici niso iz” tiskarne. Gutenbergov ""
i tiski'1’’
7ll»
svojo natančno osebno iz1k pF — strukturni vzorec tlS*vis‘r barve, ki je edinstven in sep ki vsebnosti kovinskih pig1” loči od drugih.	.	f
Skupina raziskovalcev r ifr preverila tiske tako imenov” vrstične Biblije in Šibili”0 Tiski so nesporno Guten°e£3t!f Analiza pa je pokazala,
r te”
olicon nima značilnega Gu • pf» govega barvnega vzorca. fjp” zgodovinarji tisk te knjijR.^j (»J sujejo Gutenbergu. J udi 11 letu 1455, ko je Gutenberg jjf nadzor nad tiskom, nimaj0 ^ nega kemičnega »podpis”-pokaže, da je Gutenberg s gi<lC sestave svoje tiskarske barv_
sel v grob. Razkrila seje
(Vir: Scient"
ifi«'
NAGRADA V BOROVNICO
Aleš Žitko iz Borovnice si bo vsakdanje tegobe lahko osladil z aialo humorja; izžrebanje bil izmed reševalcev naše male nagradne križanke in za nagrado bo prejel knjigo humoresk našega znanega šaljivca Tonija Gašperiča.
Rešile današnjo križanko in Pošljite rešitev najkasneje do 22. jflarca na naslov; Uredništvo Do-[enjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
HI
TOTHIH1!
prgišče misli
Ni srce človeku potešeno nikdar 'n nasičeno do kraja.
P. PR PR A DO k’IČ
*
Moč je santo naključna posledica slabosti drugih.
./. CONRAD
^sa naša kultura temelji na želji Pa nakupovanju, na ideji vzajemne koristne menjave.
E. FROMM
Preproščina srca je nebeška dobrota.
SUJ.P Y—PR UDU O M ME
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADI									IAI	(RIŽAN		KA
! -				IT. SLIKAH 1 AMPER IN ARHITEKT j IGIORGIO)		LEDENI 1 OGBAJEN MOŽJE | PROSTOR	CELJE	i	PTICA PEVKA	IGLASTO OREVO	VETRNICA	DL
				► !		'j						JUŽNI SADEŽ
				J. AM. j DRŽAVA (								
				MLEČNI j IZDELEK :		i PEVEC 1 DEDIČ/ | i SNOPIČ						
				HOMEBSKI JUNAK/ BBEZNO		! i		VELEBLA GOVNICA/ JANEZ NOVAK	i ’ i			
						!	! i			OS. ZAIMEK /PREBIV. AZ. DRŽAVE		
bi	VRSTA RASTI. PLODA	NIZOZ. ANTILSKI OTOK	PODOBA/ ŽIVALSKA USTA			. ■— 1 —* PEVKA | OTTA/ LUZA						
MOKA IZ | PALMOVEGA STRŽENA j					INDUSTRIJSKO MONT. PODJETJE/ NAOAV	1 1 MERNIK 1 i			ETIOP. KNEZ/ SPLET LAS			
SVITEK 1					•	. ! VRSTA GRMA !					HRV. PETROL	TIBETAN- SKO GOVEDO
RUBLJENJE		i				RADIOAKT. KEM. ! ELEMENT/ SKOPJE	i					
KAMNIT ! SPOMENIK;		t				! GR. BO 1 GINJA •MODROSTI						
celovški’! KLUB |			r -	PRITOK VOLGE		j j j RACMAN {						
laserski kateter, ki bo nadomestil nekatere srčne operacije.
Operacije srca z žarkom
Namesto skalpela laserski žarek—Odstranjevanjeza-  maškov v žilah in napak v srcu od zunaj________
Očesni kirurgi že nekaj časa us-Pesno uporabljajo pri svojem delu .aser, medtem ko ostali kirurgi os-
. ------------  ^.„.i	kirurgi (
aJajo pri klasičnem skalpelu.
Jsaže pa, da bo skalpel v rokah ki-,Urgov postal vse redkejši, saj je aserska tehnologija že toliko napredovala, daje mogoče uporabiti aserska rezila pri mnogih zahtev-'h kirurških posegih.
g Rred dvema mesecema so v ost°nu srčni kirurgi opravili si, i Vno srčno operacijo brez ^.ajpela. Bolniku so odstranili ,lvJe tkivo, kije zaviralo pretok kr-skozi zaklopko, z argonskim serjem. Če bi kirurg pri tem opra-(a uporabil skalpel, bi na srčni kri nasta'a manjša ali večja lu-Ja’ tako pa je laser odstranil le Prebito tkivo, stene srca pa so im i ned°taknjene. Hkrati je pr kirarg ves čas posega boljši egled nad potekom operacije.
,o‘‘Z laserjem lahko kirurg naredi eno tisto, kar želi,« pravi dr. ry ,rey Isner, eden od dveh ki-r rgov na svetu, ki opravljataope-c,Jesrca z laserjem.
/^al‘l°rttijska družba iz Satna Id ^ Je izdelala lasersko napravo, ci ^ot Predvidevajo izdelovalen* Prav‘'a potrebo po mnogih j;,D rac>jah srca. Gre za zelo p0°P(j(njen laserski kateter, s slat' i ° katerega je mogoče po-src 1 laserski žarek v vsak del žile ali ’ da bi zato odprli prsni koš.
.g0 katetra, ki vsebuje 3.000 op-botr vlaken, zdravnik pregleda anJ°st krvnih žil; kjer se po-bitni nevarna zožitev žile z nalože-' lahr 'P^čobami ali drugimi tkivi, kate.° takoj posreduje. V žlebiček vep ra vstavi vlakno iz kremenče-arg0 stekla, ki je priključeno na 'aser> in preko njega st eče Qdst .žarek, ki zaporo upari in prjkfan.'- Ker je celotna naprava n, JUcena na mikroskop in na Pregl jF’ 'ma zdravnik natančen m0| nad dogajanjem in ni Pošk ^a z laserskim žarkom skeg.°-0Val stčno žile. Moč jaser-Ovjff,Zarka prilagaja vsakokratni ’ Ki jo mora odstraniti.
Medicinskim raziskovalcem se kaže kot zelo zanimivo področje laserske medicine tudi preprečevanje bolečin s to najsodobnejšo tehnologijo. Japonski strokovnjaki so že izdelali manjšo lasersko napravo, ki proizvaja nizkoener-getske žarke, ki pomagajo lajšati kronične bolečine pri nekaterih boleznih, kot je revmatizem, artritis itd.
MiM
(Vir: Newsweek)
Robot za mal denar
Zaenkrat še bolj igračka kot koristna stvar
So za računalniki zdaj na vrsti roboti? Znano je, kako hitro so se izdragih in nerodnih računalnikov razvili mali in vsakomur dostopni hišni računalniki. In kot je pred leti prišel na tržišče prvi poceni računalnik, tako zdaj stopa pred morebitne kupce mali hišni robot, potomec dragih industrijskih robotov in prednik domačih elektronskih služabnikov skorajšnjega jutrišnjega dne.
V Veliki Britaniji so začeli prodajati robotka, ki stane v našem denarju okoli 20.000 din. Robot nosi ime Zero 2, delajo pa ga v podjetju Interga-lactic Robots. Tako poceni je tudi zaradi tega, ker ga prodajajo po deli h, kupec pa korist no in poučno igračo sestavi sam.
Zero 2 zna zalivati vrt, riše kroje za obleke, lahko ziba zibelko, zna zaigrati nekaj priljubljenih melodij, pobožati se upa tudi domačega psa ali mačko.
Za pravega hišnega robotaje vse to seveda premalo, a že sam pojav takega robota je obetaven, saj mu bodo-zelo verjetno sledili hišni roboti, ki bodo bolj koristni in bodo več znali.
Satelit za arheologe
S pomočjo satelita ugoto-vili položaj 100 ruševin
Visoko nad nami v bližnjem vesoljskem prostoru kroži in motri naš svet na desetine budnih in ostrih elektronskih oči. Res je, da jih je velika večina namenjenih opazovanju vsega tistega, kar zanima generale, vendar pa hkrati z njimi kroži tudi nekaj miroljubnih satelitov, ki naš planet otipavajo z elektronskimi očmi in odkrivajo naravna bogastva, nadzirajo vremenske spremembe, pomagajo pri krmarjenju ladij in letal, prenašajo televizijske in telefonske signale, pomagajo raziskovalcem živega sveta itd. Izkazalo pa seje, da nam ti sateliti omogočajo tudi poglede v preteklost.
Satelit Landsat je ria Zemljo poslal že množino posnetkov, s pomočjo katerih geologi in drugi strokovnjaki ugotavljajo zaloge naravnih virov, izkazalo pa seje, da posnetki marsikaj povedo tudi arheologom. Ko so arheologi proučili posnetke Landsata, so ugotovili, kje se nahajajo skrita in nepoznana majevska mesta na polotoku Yucatan. Okrog 100 ruševin starodavnih mest so odkrili. Pri tem so jim pomagali barvni odtenki. ki so kazali gostoto rastlinja.
Kjer so podzemne ali z rastlinjem zakrite razvaline, je lepo videti obrise v drugačni barvi.
NA 0RLAKIH
Nekega lepega dne sem se odpravil s sekirico za pasom v gozd, da bi tam našel kaj primernega za izdelavo lesenih grabelj. Sel sem mimo župnišča, prav ko je župnik privezoval mladje velike trte, ki seje vila okrog vsega župnišča. Pozdravil sem ga in hotel nadaljevati pot, a me je zaustavil in vprašal, kam grem. in nato, če gre lahko z menoj, češ da bi mu spotoma pokazal bližnjico čez Debeli hrib do cerkvice sv. Florijana. Tako sva skupaj krenila naprej.
V dolinici, od koder seje že videl zvonik, je bilo ob stezi močvirje. voda pa je tekla tudi po stezici. Opozoril sem župnika, naj pazi, da mu na spolzki stezi ne bi spodrsnilo. A komaj sem izrekel opozorilo in je župnik odgovoril, da se njemu ko športnemu tipu kaj takega ne more dogoditi, žeje stokajoč ležal na tleh.
Videl sem, da si je moral hudo poškodovati nogo, sajseni mogel nanjo opreti. Naložil sem ga na hrbet in ga nesel navkreber do najbližje ceste. Tam sem počakal prvega voznika in ga zaprosil, naj župnika spravi v župnišče.
Naslednje dneve seje kot blisk širila novica, da si je župnik zlomil nogo in da je nesrečnež v bolnišnici. Govorili so, da sva bila pijana, da sva sesprla in stepla, da sem mu hote / brco strl nogo. da, celo ubiti da sem ga hotel, kot so vedele povedati goreče vernice.
Tudi po mesecu dni se govorice niso polegle. l isti čas sem se iz mesta grede ustavil v gostilni, komaj streljaj daleč od župnišča. Ker je bil tega dne sejem v mestu, je bila gostilna polna ljudi. Že v veži sem slišal prerekanje in pridušanjeenih »za« in drugih »proti«. Seveda, govorili so o župnikovi nesreči in o moji vlogi pri njej.
Ko so me zagledali, so sklenili priti do resnice neposredno iz mojih ust in so me povprašali, kako je bilo zares.
In ker sem bil že sit govoric in natolcevanj, sem zbranim možakarjem povedal tole zgodbo:
»Tisto, kar babe govorijo, ni nič res. Ko sva šla z župnikom na Debeli hrib. seje tako pooblačilo, da seje bilo bati toče. Prosilsem župnika, naj bi kaj naredil, da ne bi prišlo do nesreče. Glej. hip nato sva bila že vsak na svojem oblaku in tu na višavah je gospod župnik molil. Morda bi se vse srečno in lepo končalo, ko bi prav takrat ne priletel pod nama avion. Hotel sem ga s sekirico, ki sem jo imel s set
skrivi
proti tlom. Hitro sem si zvil iz puloverja pristal na senožeti pod vinogradom. Župnik pa, neroden kotje.se ni znašel. Treščil je na tla in si. kot je vsem znano, zlomil nogo...«
Na smeh ni šlo nikomur, le gostilničar si je začel brisati pos, čeprav za to ni bilo potrebe.
F. LUZAR Gabrje
Driletel pod nama avion. Hotel sem ga s seKirico. ki sem jo imci s leboj, po repu, a sem zgrešil. In zaklel sem... Takrat pa je popustila skrivnostna moč, ki naju je držala na oblakih, in začela sv« padati aroti tlom. Hitro sem si zvil iz puloverja zasilno padalce in srečno
-
JOŽE	RA
DOLGA POT GABROVIH
Spoznal sem pokrajino, spoznal sem, koliko človek zmore, saj sva nadan'prehodilatudi po 50 km, in to brez težav. Zato upam, daje bil to le povod za nadaljnje take pohode.«
Tončka pa:
»Kaj bi rekla o tem tridnevnem potovanju? Kaj mi pomeni? Dokazala sem si, dazmoremprehoditi40do 50 km na dan, tudi strah pred medvedom sem morala prestati, spoznala sem mnogo mnogo in, ne nazadnje, so se mi najini medsebojni odnosi pokazali v novi podobi. Ker sem bila nekoč jaz začetniktega, da se ne kličeva po imenih, in ker sem sedaj spremenila mnenje, sem pred lagala, da bi se klicala po imenih. Ne vem, če lahko kdo razu me, kako je to težko. Tudi možu je bilo; kar utihnil je, ko sem to rekla. Vendar mislim, daje njemu vseeno lažje, meni pasezdi, davsakokrat, ko mu rečem »Miha«, pade vsa obleka z mene. Vendar moram se premagati. Včasih mejetudi motilo, ker mislim, dasemožpremalovživivnaravoin raznezname-nitosti. Vesela pasem, daje navdušen nad hojo, in oba sva ugotovila, da je verjetnotopotovanjesamo povod za druga. Škoda, da sva zaključila že po treh dneh. Med nama se je rodilo nekaj novega, lepega.«
Muke in sladkosti zbliževanja dveh ljudi, ki se imata rada, pa ju jealkoholizem odtujil drugega od drugega!
Torek, 9. 9. 1980
Prvi sestanek terapevtske skupine po počitnicah. Gabfova povesta, da sta prehodila Trdinovo pot. Sta cvetoča in navdušena. Nekaj dni so gostovali na Gorenjskem pri Hrastovih in šli skupaj na Strožič, potem pa še enkrat s skupino.
Torek, 18.11.1980
V tednikih že dalj časa tožita nad upornostjo in spremembo obnašanja pri hčerki Alenki. Puberteta. Danes sta prišla na dan s težavo tudi v skupini in smo se temeljito pogovorili, kako je s tem pri vseh družinah, saj ima večina otroke te starosti. Prebrala bosta
Pedičkove knjižice »Puberteta, drugo rojstvo,« »Mladostnikovo vedenje« in »Mladostnikove zadrege«. Boljšega za starše v teh stiskah pri nas ni.
Torek, 9. 12.1980
Mizarjevi so se rehabilitacijsko predstavili v skupini, ki spontano postaja prava naravna prijateljska skupina družin. To je zelo obetavno za njihovo urejeno prihodnost, saj ne morejo biti večno v umetni terapevtski skupini. Brez redne povezanosti z drugimi zdravljenimi alkoholiki pa,'po svetovnih izkušnjah, ni možna trajna treznost.
Tudi v skupini ugotavljamo, da veliko bolje napredujejo tiste družine, ki se tesneje povežejo, se obiskujejo, skupaj rešujejo stiske pri rasti zakonskih odnosov, skupaj tečejo, praznujejo, zlasti pa hodijo v planine. Tiste družine, ki ostančjo osamljene, napredujejo veliko počasneje in se pogosteje osujejo.
Na doživeto pripovedovanje Mizarjeve o težkih nočeh, ko je čakala na pijanega moža, se je Gabrova odzvala s svojo izkušnjo:. »Tudi jaz se spominjam,
kako grozno mi je bilo hoditi domov. Ko sem šla v klanec proti domu, mi je bilo, kot bi vlekla sto kilogramov. Bala sem se odpreti vrata (on je bil navadnože prej doma) in priti spet v ta pakel. To je nekaj groznega. Pred kratkim sem v službi rekla, da se veselim praznikov. Sodelavka me je pogledala in rekla, da je to prvič, da se veselim prostih dni, prej da sem vedno tarnala, češ da jih je preveč. V prostih dneh si štiriindvajset ur doma, zato je za štiriindvajset ur gorja ali pa štriindvajset ur lepega.«
Ponedeljek, 9. 3.1981
Prejšnji torek je v skupini Samova povedala, kako se je njen štiriletni sin odzval na moževo alkoholično vedenje. Natoso vsi povedali, kakojebilogledetegaz njihovimi otroki. Gabrova sta povedala pravzanimivo izkušnjo. Natančno sta jo popisala v tedniku.
Miha je napisal:
■ »Ne spominjam se vsega, saj sem bil tudi takrat malo pijan. Odnosi med nama so bili že slabi, le bolj uradno smo se še pogovarjali. Kadar nisem spal, sta prišli k men i pufici in smo kaj govorili, žena pa je bila že zelo .odločna' in molčeča.
To se je zgodilo nekako v sredini tedna, ko sem bil doma. Delati se mi ni dalo. Ana je prišla k meni in me začela pregovarjati, naj se grem zdravit. Vem, da sva se veliko pogovarjala, vsega pa se ne spomnim, to pa vem, da sem ji obljubil, da grem v torek v Ljubljano v ambulanto. Prišla je še Alenka in pozneje tudi Tončka. Takrat smo se spet po dolgem času malo več pogovarjali vsi štirje skupaj in vsi jokali.
Seveda je prišel tudi torek, za katerega sem obljubil, da bom šel. Nikakor se nisem mogel odločiti, da bi šel. Vedel sem, da bom hčerki razočaral, na Tončko se nisem toliko oziral. Šel sem v gostilno in počasi pil in razmišljal o posledicah, dokler nisem na vse skupaj pozabil, ko sem se ga dobro napil, in odšel spat.
Od tistega dne naprej mi ni nobena več rekla, naj se grem zdravit. Hčerki sta izgubili vse zaupanje vame. Preveč resno sem jim obljubil tisti večer in vsi smo verjeli, da bom res šel. Kar ganjeni smo bili, zato smo tako jokali. Potem je bilo razočaranje otrok nad mano še toliko večje.
Dolgo je trajalo, da mi spet zaupata tako, kot sta mi nekoč!«
Tončka se tega dogodka spominja takole:
»Ko se danes spominjam tistega dogodka, mi ješe tisočkrat huje kot takrat.
Bilo je predlansko jesen, tik preden smozačelizzd-ravljenjem v skupini. Tisti dan, v mraku, je prišel mož domov bolj malo vinjen. Šla sem mu odpret in namesto v stanovanje je šel v delavnico. Punci sta vprašali, kdo je prišel, in potem delali svoje.
POTA
ii\ sin?
i •
Neuspel pobeg iz bolnišnice
Viljem Čebulj, ki je lani 9. aprila v zaporniški obleki pobegnil iz bolnišnice, _____________pred	sodiščem	—	Skupna	kazen:	8	let	in	6 mesecev zapora
znova
NOVO MESTO — Kar 8 let in 6 mesecev zapora je skupna kazen za 23-letnega Viljema Čebulja, doma iz Olševka pri Kranju, prislužena s prejšnjo kaznijo novomeškega sodišča in kaznivimi dejanji iz minulega leta. Naj kot zanimivost zapišemo, daje Čebulj lanska kazniva dejanja storil kot kaznjenec KPD Dob.
pomajo
IZ GARDEROBNE OMARICE ODNESEL URO — Franjo Biščar iz Drašljevice je 5. marca prijavil miličnikom, da mu je nekdo nekaj dni poprej iz garderobne omarice v Novolesu ukradel ročno uro znamke »Seiko«. Biščar je, če pogledamo izložbena okna urarjev, oškodovan za preko 20 tisočakov.
OB DENAR IZ KUHINJE — Med 5. in 7. marcem je nekdo nezaželen stopil v kuhinjo Antona Gerkšiča v Gornjem Suhorju ter mu zmaknil 6 tisočakov gotovine. Za predrznežem miličniki še stikajo.
OBLEŽALA POD PODRTIM DREVESOM
TRIBUČE — 30-letni Janez Kozan je 6. marca skupaj z ženo Stanko — oba sta doma iz Tribuč pri Črnomlju — podrl hrastova drevesa v gozdu Li-bučica. Med tem.koježenaobsckova-la veje podrtih dreves, je Kozan z motorno žago podiral nov hrast. Ko ie drevo pričelo padati, pa je opazil, da stoji žena ravno pod njim. Utegnil jo je še opozoriti, a prepozno. Krošnja drevesa jo je oplazila in zbila po tleh, pri čemer se je poškodovala.
ROKA ZAŠLA POD ŽAGO
SEVNICA — V sevniški Kopitarni je prišlo 5. marca ob 11.30 do hujše delovne nezgode, v kateri se je poškodoval 29-letni Ivan Zupan iz Podgorja pri Sevnici. Zupan je obdeloval les na krožni žagi, zaradi neprevidnosti pa mu je med delom roka zdrsnila pod list žage, ki mu ie odrezala sredinec in prstanec.
IZGINIL
RADIOKASETOFON
KRŠKO — Krčan Miran Stanko je 9. marca prijr.vil tamkajšnjim miličnikom, da mu je bilo to noč vlomljeno v osebni avtomobil, ki je stal parkiran blizu hotela Sremič v Krškem. Iz vozila je izginil radiokasetofon, vreden okoli 20 tisočakov.
Senat novomeškega sodišča mu je pred dnevi sodil zaradi treh tatvin. Resda bi moral tokrat poleg Čebulja sesti na zatožno klop še 32-letni Roland Magdič iz Rožne doline, a seje za njim po odhodu iz KPD izgubila sleherna sled, tako da bo sojenje zoper njega posebej.
Najprej nekaj o kaznivem dejanju, ki sta ga storila Čebulj in Magdič skupaj. 5. februarja lani bi se moral Čebulj s krajšega dopusta med prestajanjem kazni vrniti v KPD Dob, a si je očitno premislil. Skupaj z Magdičem sta iz nezaklenjene garaže na Gomili pri Šentjerneju ukradla osebni avto Ivana Dima, ki je v vozilu pustil tudi ključe. Skupaj sta se nato odpeljala proti Ljubljani, že v Višnjegorskem klancu pa sta, kot je na sojenju povedal Čebulj, zletela s ceste. Ker je bilo vozilo precej poškodovano, sta ga pustila ob cesti, sama pa se do Ljubljane odpeljala s taksijem. Po devetih dneh je bil Čebulj znova v zaporu.
Drugo kaznivo dejanje pa segavnoč od 9. na 10. april 1984. Čebulj jebil čez dan v zaporniški obleki v novomeški bolnišnici, vendar mu je od tam uspelo pobegniti. Počakal je noč, nato pa odšel do hiše Andreja Kafferleta na Adamičevi ulici in tam pobral perilo, ki se je čez noč sušilo na prostem(l). Odvrgel je zaporniško obleko in se preoblekel, nato pa se je odpravil do hiše na Trdinovi 20, kjer jestal golf, last Viktorja Tomazina. Skoz odklenjena
EDEN OB AVTORADIO, DRUGI OB ZVOČNIKE
KRŠKO — V noči na 8. marec je nekdo na Cankarjevi cesti v Krškem iz osebnega avtomobila Sandija Šviglja ukradel avtoradio. Dve noči poprej pa sta v Boštanju iz avtomobila Bogdana Lisca, vozilo je bilo nezaklenjeno, izginila dva zvočnika. Za storilci še poizvedujejo.
Dražje vino, manj kršitev
Na območju novomeške UNZ lani manj pridržanih vinjenih oseb — 5 prekinitev dela in 32 ___________________________,nezadovoljstev‘_______________________
Draginja in z njo nižji življenjski standard sta na več načinov prispevala svoje k strukturi kaznivih dejanj in kršitev javnega reda ter miru v vseh štirih doldnjskih občinah. Ne nazadnje je posledica tega tudi lani samo 128 pridržanih vinjenih oseb, ki so prebile noč v družbi z miličniki. Visoke cene v gostinskih lokalih so očitno opravile kar temeljito selekcijo.
Nasploh je bilo lansko leto na območju novomeške UNZ po tej plati precej mirnejše od predlanskega, saj je.bilo kršitev javnega reda in miru za blizu 22 odst. manj. Še zmeraj pa se največ prekrškov dogaja v gostinskih lokalih (lani 486), na cestah in ulicah (221) ter v zasebnih stanovanjih (200), domala osemstokrat je bilo povečano število maliganov krivo takšnemu nedovoljenemu početju, med katerim je bilo največ pretepanj, razgrajanja, pijančevanja, hazardiranja in še česa. Vsega takega pač. kar se praviloma dogaja le ponoči, ko je bilo registriranih tudi daleč nad polovico vseh kršitev.
• Navzlic težjim pogojem gospodarjenja je bilo v minulem letu manj prekinitev dela kot prejšnje leto, saj je bilo v vseh štirih občinah le 5 takih primerov (predlani 12), poraslo pa je število ,nezadovoljstev‘ od predlanskih 24 na 32. Vzroki: nizki osebni dohodki, pomanjkanje repromaterila, slaba obveščenost delavcev itd______________________________________________________________
Med tistimi prekrški, ki zaslužijo še kakšno besedo več, je nedovoljena nošnja orožja. Enote milice so lani na Dolenjskem odkrile in zasegle 22 raznih pušk, 14 pištol, več razstreliva in nožev, največ tega pa je bilo najti pri Romih, ki uporabljajo orožje za medsebojno obračunavanje in grožnje občanom.
B. B.
Hitro spoznal romske »običaje«
Radovednost je Vladimirja Razdrtiča stala hude poškodbe in denarnico—Hotel je vedeti, kako žive Romi v taborišču — Brajdiču 1 leto zapora
NOVO MESTO — 24-letni Marjan—Dušan Brajdič iz Račjega sela ni bil prejšnji teden prvič pred sodniki, vse pa kaže, da bo moral na zatožno klop še enkrat, saj teče zaradi kaznivega dejanja tatvive še en postopek. Tokrat mu je senat sodil zaradi ropa, ki ga je zakrivil 14. septembra 1982.
Vladimir Razdrtič, ki bo, kot bomo	Preiskava jepokazala.dastabilata-
videli kasneje, žrtev roparskega napa- krat z obtožencem Boris in Roman B.,
da, je bil v septembru 1982 na obisku pri sorodnikih v Mačkovcu v Suhi krajini. 14. septembra pa je mimo hiše, v kateri je prebival, šla skupina Romov, ki ga je prosila za cigarete. Ker jih ni imel pri sebi, je z njimi odšel do bližnje gostilne in jih tam povabil še na pijačo. Pohabljeni so videli, da ima možakar pri sebi nekaj denarja. Hitro so skovali načrt. Razlagali so o svojih navadah in načinu življenja, vse pa tako prepričljivo, da si je Razdrtič sklenil njihove razmere v taborišču ogledati na svoje oči. Skupaj so krenili proti njihovemu bivališču. Nenadoma pa sta ga dva na kraju, ki je bil močno obrasel s koruzo in precej skrit očem, spodnesla, da je padel na tla: pritekel je še tretji in skupaj so ga pričeli brcati in tepsti. Med pretepanjem mu je nekdo iz žepa zmaknil denarnico, nakar so hudo poškodovanega Razdrtiča pustili ležati, sami pa so jo jadrno ucvrli proti taborišču. Tam so si denar razdelili.
KDO SO NEZNANI NAPADALCI?
OKLJUKOVA GORA — V soboto okoli polnoči je prišlo pri gostinskem lokalu Avgusta Kuneja na Okljukovi gori do hujšega pretepa, ki ga je povzročila še neznana skupina mladih objestnežev. Le-ti so namreč brez pravega vzroka napadli Klemena Vodepa iz Dolenje vasi pri Krškem in Edbita Regalija iz Spodnjega Starega gradu. Oba sta bila v pretepu poškodovana, storilci pa so po dejanju pobegnili. Možje postave jih tačas še iščejo.
ki sta Razdrtiča tudi vrgla na tla, vendar je Brajdič na obravnavi svoj delež krivde zanikal. Rekel je celo, da o kakšnem napadu in ropu. o katerem naj bi se domenili, ni nič vedel. Govoril je, da je on hodil spredaj, da pa je nenadoma med potjo blizu Sadinje vasi videl, kako ostala dva suvata in pretepata Razdrtiča. Sodnikom je natvezil celo, da je napadenemu Razdrtiču priskočil na pomoč, mu pomagal na noge, kasneje pa dajo je iz strahu ucvrl za ostalimi v taborišče. Skesano je priznal le, da je tam vzel svoj delež uk- , radenega denarja.
Sodišče seveda zagovoru ni verjelo, saj je imelo na voljo dovolj prepričljive dokaze in izjave prič. Marjana—Dušana Brajdiča je zaradi kaznivega dejanja
NI UPOŠTEVAL PREDNOSTNE CESTE
DRNOVO — 5. marca zvečer seje v križišču magistralne in lokalne ceste pri Drnovem zgodila hujša prometna nezgoda, v kateri seje hudo poškodoval 73-letni Franc Butkovič iz. Leskovca pri Krškem. Ta je vozil po lokalni cesti med Drnovim in Veliko vasjo, pred križiščem z magistralno cesto pa vozila ni ustavil, pač pa zapeljal naprej Po magistralki je proti Krškemu pripeljal tovornjak s prikolico, ki gaje vozil Ramo Draganovič iz Celja, med voziloma pa je prišlo do trčenja. Butkovič se je v nezgodi hudo poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Obstaja tudi sum, da je Butkovič vozil vinjen. Materialne škode je za 150 tisočakov.
ropa obsodilo.na 1 leto zapora, pri tem pa kot olajševalno okoliščino upoštevalo sorazmerno nizko vsoto ukradenega denarja, odmaknjenost dogodka, kot obtežilno pa seveda Brajdičevo predkaznovanost.
Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
Najmanj
nerešenih
primerov
V Črnomlju sodišču združenega dela veliko pomagajo domači sodniki
ČRNOMELJ — Pretekli teden sta na seji črnomaljskegaobčinskegasveta Zveze sindikatov predsednik sodišča združenega dela in družbeni pravobranilec samoupravljanja podala poročila o delu v minulem letu.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je poudaril, da prihajajo k njemu predvsem posamezni delavci in ga opozarjajo na kršitve, zlasti še. če so tudi sami prizadeti, medtem ko se malokdaj oglašajo predsedniki samoupravnih delavskih kontrol, predsedniki delavskih svetov in vodilni delavci pa sploh ne. Predsednik sodišča združenega dela pa je pohvalil, da zadnji dveleti, odkar deluje pravna pomoč, redno pa se v občinah oglaša tudi pravobranilec samoupravljanja, išče veliko manj delavcev pomoč na sodišču. Prav v črnomaljski občini je lani procentualno najmanj poraslo število predlogov glede na leto 1983, prav tako je ostalo med vsemi dolenjskimi občinami v črnomaljski najmanj nerešenih primerov. Veliko je k temu pripomoglo vključevanje sodnikov iz domače občine, s pomočjo katerih so na sodišču združenega dela rešili vrsto zaostalih primerov iz preteklih let.
B. M.
vrata prtljažnika se je splazil v notranjost vozila, ga z rezervnimi ključi spravil v pogon in s eodpeljal prot i Vrh-niki. Ko mu je zmanjkalo goriva, je avto v Logu pri Vrhniki pustil nepoškodovan, odnesel jeledokumen-te.
Čebulj je na obravnavi dejanja v celoti priznal, sodišče pa mu je to poleg dejstva, daje živel v neurejenih družinskih razmerah, štelo v olajševalno okoliščino, v obtežilno pa, da gre za specialnega povratnika. Skupaj s kaznijo, ki mu jo je novomeško sodišče izreklo predlani (6 let in 4 mesece zapora), mu je sedaj izreklo enotno kazen 8 let in 6 mesecev zapora.
Sodba še ni pravnomočna.
B. BUDJA
Pomladanska neprevidnost že zanetila požar
500 tisočakov škode na hiši Franca Tajnera
ČRNOMELJ: Franc Tajner je 5. marca pred še nedograjeno stanovanjsko hišo kuril odpadni material, očitno pa je pri tem početju pozabil na veter, ki je pihal. Skozi odprto okno je veter v hiše zanesel iskro, ta je padla na tam zloženi stiropor, nadaljevanja pa verjetno ni potrebno podrobeneje opisovati. Požar, ki seje bliskovito razširil, je Taj-nerju uničil 120 kvadratnih metrov porofena. poltretji kubil novoterma, dve okni, osem okenskih polken, zastekljena balkonska vrata s polkni, prav tako pa je uničil tudi električno napeljavo. Po še neuradnih cenitvah je škode za okoli 500 tisočakov.
BONI DOBILI NOGE
KRMELJ —Nasevniški postaji milice se je 9. marca oglasil Jože Prelogar iz Tržišča pri Sevnici in prijavil, da mu je nekdo v moči na 9. marec ukradel za 4 tisočake, vrednostnih bonov. Prelogar je bil to noč v gostilni Barbara v Krmelju, boni pa so mu skupaj z etuijem izginili iz bunde, ki jo je imel obešeno na hodniku. Etui so kasneje resda našli, saj ga je storilec odvrgel, a je bil prazen.
Objestnežu miličniki že na sledi
Primer vandalizma, kakršnega v Sevnici ne pomnijo
SEVNICA — V Sevnici so to nedeljo ponoči zabeležili primer vandalizma in objestnega obnašanja, kakršnega v tem kraju ne pomnijo. Neznanec, ki pa so mu uslužbenci krške UNZ že na sledi, je s svojim nepojasnjenim obnašanjem naredil precejšnjo škodo, dogodki pa so se odvijali približno takole.
V nedeljo ponoči okoli 1. ure je neznanec, morda jih je bilo tudi več, pri kinodvorani na železniškem prehodu razbil luči na zapornicah in semaforjih, uničil stekleni del nastavka na kretnici in 4 pozicijske luči na polzapornicah. Isti storilec, tako vsaj sumijo, je nekaj kasneje na parkirišču blizu gasilskega doma, 200 metrov od železniškega prehoda, močno poškodoval tovornjak, last Jožeta Pinoze iz Zurkovega dola. Na avtu 'je razbil vetrobransko steklo, šipi na vratih, odtrgal je žaromete, ogledala, zvil izpušno cev, razbil zadnje luči in smerokaz, sledovi pa celo kažejo, da je skušal tovornjak še zažgati. Razmetal je tudi notranjost kabine, tako da je skupna škoda za okoli 100 tisočakov. Na istem parkirišču je poškodoval še prikolico novomeških Gorjancev, na gasilskem domu je razbil steklo oglasne omarice, last kulturne skupnosti, na Glavnem trgu pa je s kamnom razbil izložbeno okno trgovine Kmetijskega kombinata Sevnica in iz. izložbe odnesel jopič iz jeansa,
• Tik pred zaključkom redakcije so nam iz krške UNZ sporočili, da so že prijeli storilca vandalskih izpadov v Sevnici. Gre za mladoletnega, 16 let starega M. K. iz Sevnice, ki je dejanja storil vinjen.
vreden 50 tisočakov. In za konec: pri železniškem prehodu je v potniški vlak, ki je pripeljal mimo, vrgel večji kamen, ta pa je razbil šipo kupeju, vendar nihče od potnikov na srečo ni bil poškodovan.
Kot že rečeno, imajo možje postave v rokah dovolj podatkov, in lahko pričakujemo skorajšnje prijetje objest-neža. ki je s svojim početjem povzročil za okoli 150.000 din škode.
B. B.
Petnajst tisoč kaznovanih
Manj prometnih nesreč in tudi manj tragične posledice — Na območju novomeške UNZ lani ______________________33	mrtvih_____________________
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — 346 prometnih nezgod, 33 mrtvih in 456 huje ali lažje poškodovanih oseb, to so glavne značilnosti stanja jtrometne varnosti na območju novomeške UNZ v minulem letu. Čeprav številke ne dajejo tega vtisa, je vendarle po dolgih letih potrebno zapisati, da so dolenjske ceste v lanskem letu pobrale precej manj davka, kot denimo, leto poprej. Vseh prometnih nezgod je bilo manj za 13 odst., mrtvih je bilo predlani 57, pa tudi poškodovanih osebje bilo lani manj za okoli 10 odst.
prestopkov, ovadbe pa so bile podane temeljnemu javnemu tožilcu. In še ena številka je zanimiva: lani je bil na kraju samem kaznovan 14.701 kršitelj, blizu tretjina vseh teh pa odpade na prekoračitev dovoljene hitrosti. Prav slednja je tudi prva na lestvici vzrokov, ki so zakrivili lanske prometne nezgode s 119 primeri, sledijo ji vožnja po levi strani ceste (36 primerov), neupoštevanje prednosti (30), nepravilno prehitevanje (26), vožnja pod vplivom alkohola (18), nenadno prečkanje ceste (15) itd.
Za konec še tole: lani je bilo tudi 11 prometnih nezgod s pobegom, od katerih seje ena končala celo s smrtnim izidom. Organi za notranje zadeve so jih doslej raziskali pel, medtem ko za ostale še niso našli krivca. Po dosedanjih izkušnjah tudi preostalih šest ne more imeti ravno mirnega spanja.
B. B.
Težko je reči, ali gre vse to pripisati manjšemu prometu, morda povečani budnosti in številnim preventivnim akcijam organov za notranje zadeve ali celo golemu naključju. Dejstvo pa je, da so miličniki v Črnomlju, Metliki, Novem mestu in Trebnjem lani odvzeli kar 560 vozniških dovoljenj (predlani 446), od tega jih je bilo 522 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. 21 pa celo zaradi utrujenosti. Enote milice so lani zaradi tehničnih okvar ali drugih vzrokov izločile iz prometa preko 8 tisoč vozil, kar je tudi svojevrsten podatek o stanju na naših cestah. Poleg vsega naštetega je bilo lani na Dolenjskem vloženih še 3.371 predlogov za uvedbo postopka zaradi raznih prekrškov, od tega 2.195 zoper voznike osebnih avtomobilov, 485 zoper šoferje tovornjakov, zoper 307 motoristov. 46 voznikov avtobusov in 8 pešcev. Bilo je tudi 57 gospodarskih
Nesreč več, posledic manj
Neprimerna hitrost prva na lestvici vzrokov prometnih ______________nezgod	v	metliški občini	____
METLIKA — Prometnovarnos-
tna ocena je za preteklo leto za metliško občino dokaj zadovoljiva. Res je bilo 6 prometnih nesreč več kot leto poprej, a so bile posledice precej milejše. Razlogov za to je več.
Veliko je k večji prometni varnosti prispevala dokončna ureditev križišča pri samopostrežni trgovini. Samo v prvih šestih mesecih po tem, ko je bilo poleti 1983 križišče odprto, a še neurejeno, da bilo tam 11 nesreč, ki jim je botrovalo predvsem izsiljevanje prednosti. Povzročitelji nesreč so bili namreč domačini, ki so vozili na pamet. Z metliško obvoznico seje izboljšal tudi promet skozi mesto. Veliko je k temu, da pri Mercatorjevi bencinski črpalki ni več prometnega zamaška, pripomogla nova bencinska črpalka ob obvoznici. Vendar to ne pomeni, da v središču Metlike ni več avtomobilske gneče. Velike težave so z avtobusno postajo, ki težko še zasluži to ime, prav tako pa tudi s pomanjkanjem parkirnih prostorov. Zato se je po Metliki močno razpaslo parkiranje po pločnikih. zelenicah.
Veliko je k večji prometni varnosti pripomogla obvoznica pri Trnovcu, še vedno pagrozi nevarnost voznikom pri mnogih avtobusnih postajah, tako na primerna Lokvici, kjer jevelikootrok.
ki se med čakanjem na avtobus celo lovijo po cesti.
S KOLESOM PADEL V JAREK
BRESTANICA — 8. marca °b 13.30 se je na kolesu po lokalni cesh med Krškim in Brestanico peljal letni Dominik Kunej iz DobovnikaPr| Brestanici. Očitno pa je možakar me° vožnjo padel, sumijo, da se je peli3 pod vplivom alkohola, pri čemer seje hudo poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico-
TRETJINA OPEKE RAZBITE
RIBNICA — Koso 5. marca delavci Inlesovega prodajnega skladišča v Ribnici raztovarjali vagon opeke, ki je prispela iz Kaniže. so videli, da je je precej razbite. V začetku so domnevali, da je razbite le nekaj opeke na vrhu, ko pa so razložili vso, so ugotovili, daje od 6.300 zidakov razbitih kar 2.030, od 200 slemenjakov pa je bilo celih samo 80.
Vodja prodajnega skladišča Alojz Oražem nam je povedal, da so opeko naročili preko Slovenijalesa. natovorjena pa je bila v Kaniži. Ni znano, če se je opeka razbila med natovarjanjem ali med prevozom po železnici. Poškodovane so bile tudi palete. Ta vagon opeke je bil namenjen za tri kupce zasebnike, ki so ponjo tudi prišli, dobila pa sta jo lahko le dva, ker jo je za tretjega zmanjkalo.
J. PRIMC
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Kako krut je lahko svet, je prejšnji teden občutil precej vinjeni Dušan V. iz Dobravice pri Metliki. Možakar si je v samopostrežni trgovini na svojevrsten način dajal duška nad zasoljenimi cenami, kar so miličniki v svojem por-očilu okvalificirali kot nadlego* vanje gostov in prodajalk. O cenah ter njihovi in svoji usodi je imel čas razmišljati v posebpi sobi postaje milice.
• Minuli vikend je bila po P°* ročilih organov za notranje zadeve prava invazija na kokošja prebivališča. Kronološko je vsa zadeva potekala takole:
• Do 9. marca je v svinjskem hlevu Antona Pezdirca iz Krasinca prebivalo 32 piščancev, po nočnem obisku neznanca so v celoti odstopili prostor drugim živalim-
• Tri bitja so v noči na 8. marec odkokodakala iz kokošnjaka. last Viktorja Sajeta iz Šentlovrenca-
• Nedeljska noč pa je bila usodna
za življenje dvanajstih kokoši Jožeta Dragmana iz Prečne, se-sem kosov perjadi pa je izginilo še iz kokošnjaka Ladislava Vidica, prav tako iz Prečne.
• Miličniki so se nemudoma podali v obsežno akcijo iskanje sto; rilcev, vendar ostaja lastnikom M malo upanja, da bodo ukraden0 mesnino videli na svojem kro*" niku.	 -
Z AVTOM SE JE PREVRNIL — Žužemberčan Alojz Potočnik se ie 9. marca peljal z osebnim avtom iz Žužemberka proti Dvoru, tam pa gaje zaradi prevelike hitrosti v blagem desnem ovinku zaneslo, obrnilo, vozilo pa se je celo prevrnilo. Med prevračanjem je 29-letni Potočnik padel iz avta in se poškodoval, tako da so ga morali prepeljati v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 100.000 din.
S CESTE V JAREK — 50-letni Ivan Golob iz Loške vasi seje 11. marca peljal z avtom iz Crmošnjic proti Podturnu. Skozi Občice je peljal s preveliko hitrostjo, tako da je vozilo
zaneslo v levo, kjer je prevrnjen0 nčalo v jarku. Voznika so z reši* > avtomobilom prepeljali na zdravIJ ( v novomeško bolnišnico. Matefl škode je bilo za 100 tisoč dinarje ^
TRČILA V KRIŽIŠČU " ^ nedeljo se je Jože Prus iz. Krmaim3^-Ijal v osebnem avtu iz Otoka protI jst-tliki in lam zapeljal v križišče z m3» ^ ralno cesto, čeprav je videl, da je njej približuje drug avto. Zmanl’ ^ hitrost, vendar je prišlo do trčenj ga voznik drugega avta Zlatko Bas • Velike Kladuše ni mogel PreP^0ic° Poškodovano sopotnico, 22-letno AJjjjj, Prus, so odpeljali v novomeško 6° nj šnico. Škodo na vozilih so oceni 200 tisočakov.
odbojka
košarka
ZVEZNA LIGA, zahod, MO-IS, KOLO: PIONIR — “Led 3:1 (-13, 6. 12, 9)
PIONIR: Vernig. Babnik, Bru-d ^osmina, Primc. Gregurek, Petkovič, Škrbe, Smrke, Berger, Pečar.
LESTVICA: I. Fužinar 26, 2. Novi Zagreb in Študent po 24, 4. B|ed 20. 5. Pionir 18,6. Metalac 16 dd.
. V 6. kolu igra Pionir v gosteh z Novim Zagrebom.
L SOL,
Fužinar II -‘9- 12,-10)
Kočevje: Kljun, Drobnič, turk. Gornik, Uran, .Piškur, Kočevar,' Levstik, Ahac, Klepec.
LESTVICA: 1. Ljubno in Par-“zan Tabor po 20, 4. Kočevje 16.
V 14. koiu igraj0 Kočevkedoma 2Ljubnim
ženske, 13. KOLO:
Kočevje 2:3 (16.-1 L'
I. SKL, moški, 17. KOLO: KRAŠKI ZIDAR — NOVOL.LS 78:98 (41:46)
NOVOL.ES: Peljhan 23, Cerkovnik 6, Lalič 10, Bajc 20, Se-ničar 6, Kek II, Župevec 22.
LESTVICA: L TIMA MTT 32, 2. do 3. Slovan in Ilirija po 30. 4. Novoles 20 itd.
V 18. kolu igrajo Novomeščani doma s Koprom.
L SKL, ženske, 15. KOLO:
SALONIT — NOVO MESTO 71:81 (32:40)
NOVO MESTO: Adamič II. Srebrnjak 27. Vesel 4, Bunc 27. Smrke 4, Dragman 6, Gal 4.
LESTVICA: L Mengeš in Ilirija po 28, 3. Jesenice 22, 4. Novo mesto 20 itd.
V soboto igrajo Novomeščanke doma z. Jesenicami.
Uspeli na »popravnem izpitu«
Slovenski derbi II. zvezne odbojkarske lige dobil Pionir — Blejčani hoteli zapus-titi igrišče — Kočevke v Slovenski ligi spomladi ne poznajo poraza
NOVO MESTO — Po nesrečnem porazu s Fužinarjem so odbojkarji novomeškega Pionirja v soboto v drugem slovenskem derbiju vendarle iztržili dragoceni točki in se tako sobotnemu nasprotniku, ekipi Bleda, približali na 4. mestu. Zares prava škoda, daje lepo odbojkarsko predstavo v dvorani pod Marofom pokvarilo vedenje gostov, ki se nikakor niso strinjali z nekaterimi sodniškimi odločitvami, priznati pa je treba, da sodnika tokrat nista bila dorasla srečanju.
Že prvi set je najavil veliko borbo in tudi kvalitetno odbojko. Odbojkarji Bleda, ki so se z Novomeščani dodobra namučili že v prvem delu prvenstva, so po ogorčeni in izenačeni borbi dobili prvi set s 15 : 13, vendar je nadalje-
PIONIRJI NA SLOVENSKO PRVENSTVO
NOVO MESTO — Namiznoteniškega pionirskega prvenstva Slovenije za posameznike in dvojice, ki bo 16. in 17. marca v Murski Soboti, se bojo udeležili štirje novomeški pionirji: Vitezič, Papež. Dežman in Gra-dišar. Konec meseca čaka novomeške pionirje 3. selekcijski turnir centralne regije.
V soboto nov korak proti vrhu?
? —  ----------------------------------------------
er>ska SKL: sobotna zmaga bi Novomeščanke izenačila na 3. mestu z Jesenica-— mi — Prepričljiva zmaga Novolesa v Sežani — V soboto nove točke
ga	NINOVA GORICA —Tako igralci Novolesa kot igralke Nove-
skih1^3 Se ,ud' P° sobotn'h srečanjih v obeh prvih republiških košarkar-sob t	^rePL° držijo na četrtem mestu. Novomeščanke pa imajo že v
ekin i *C*)0- Pr'*°^nost' da se izenačijo po točkah celo s tretje uvrščeno Drv, sen‘c 'n Oko dosežejo uspeh, kakršnega ni v klubu pred pričetkom enstva nihče načrtoval.
Dekleta so tokrat igrala v Novi Go
/m *lr0t' Salonitu in dosegla gladko resa®°- Gostiteljice niti enkrat niso H .eJe‘ogrozile vodstvo gostij, tako tudf trtner Švent lahko dal priložnost Nuajšim igralkam.
noma
ki so popolni upravičile zaupanje. Kot že n°. Da čaka mlado novomeško Pbč° v soboto nasprotnik, ki je pred lav . ■ prvenstva štel med glavne prAr'le za naslov prvaka, a je pet kol vrh cem iasno. da v boj za sam
, 1 us more VPr nneppl E o io niz m
v Dn'C' ^rot' Latcr'so Novomeščanke delu prvenstva pokazale •pri- ..° 8ro 'n bile celo na tem, da ornj V|jo presenečenje, vendar so sobC Prazn'h r°k- Upajmo, da v to v Novem mestu ne bo tako.
STRELJANJE ZA DAN ŽENA
N°v0 MESTO — V počastitev p. eva žena je bilo prejšnji teden v ovem mestu strelsko tekmo-nJe, na katerem so imeli največ “sPeha strelci iz Krke, UNZ in OŠ OKI
Um. Poglejmo rezultate. Člani ekipno: 1. SD Krka I 524 °gov, 2. Krka II 499. 3. SD J2e Dragan IMV 494, posa-
K
Loo
_	“	*	it c* 11 i tri v t7t, P V z O tl
Šobot (SD Krka> l82-2-
(SD Lojze Dragan) 176, 3.
J^ibar (13. maj UNZ) 176 itd , čla-2 CstrT ek'Pno: L SD 13. maj 446. d Krka 426, posamično: 1.
(SD Pionir) 183, 2. Bregar jŽV 3. maj) 164, 3. Uhan (SD OŠ d* P'on'rji — ekipno: 1.
345 s'j'5 452> 2- Tone Misie š. ' 3. OŠ Grm 291, posamezniki:
nr?. .(OŠ Grm) 163, Malnar (OŠ
l49Jtn) 160, Terlep (OŠ Bršljin)
ka.-r'H'e minulega meseca so imeli novomeški planinci redni letni občni zbor, na Prej'1? so pregledali delo minulega leta in zastavili nove načrte. Kot je ugotovila sekcij ca PD Rezka Žibert. so rezultati, ki jih dosegajo posamezne planinske spodbudni, škoda le. da jim stoji na poti en sam skupni imenovalec: 4neVu -iLunje denarja. Beseda na zboru je tekla tudi o uspešno organiziranem Pravil P. 'ncev na Gorjancihjob svoji 70-letnici je v minulem letu društvo pri-Planin ,?e“ve razstavi: eno v študijski knjižnici in drugo v avli Ljubljanske banke. Lrarnt,01 so se Omenili, da bodo zanimivi in dragoceni društveni arhiv izročili v Planin ° nov°meški Študijski knjižnici. Zapišimo še, daje bil gost novomeških Piki n1?;v na °bčnem zboru tudi predstavnik PZS, prisotni pa so bili še predstav-Uruj^^eškega Planinskega društva, ki seje z novomeškim celo pobratilo. Obe ie vtjs , no povezuje preteklost: Janez Trdina, mengeški rojak,
% b_ “ Gorjancem neizbrisen zgodovinski pečat. (D. VIDIČ)
UŠtvj fp.
,'esno povezuje preteklost: Janez Trdina, mengeški rojak, je bil človek, ki ,r . Gorjancem
(teje ta ,l1ekaj dnevi so zborovali tudi člani brežiškega Planinskega društva, ki *uUi pr ,c,as ze preko 400 prijateljev gora in planin. Občnega zbora so se udeležili * (Krvniki nekaterih društev iz Slovenije in sosednje Hrvaške, skupaj pa so Pulerr, |7°rd' za lesnejše sodelovanje. Brežiški planinci so pregledali delo vmi-Kan,- .. u- ki je bilo plodno, o čemer pričajo številni izleti, organiziran tabor v
Cii
rnik
Dai
Bistrici, lani pa so odprli svojo prvo planinsko pol: Brežice ■ Stojdraga — Globočice — Brežice. (B. HROVATIČ)
• Veliki
ski osagjj °b * 7’ ur' P°P°l4ne sc bodo na svojem letnem občnem zboru v miren
.	-•■n	soii sestali člani tamkajšnjega Planinskega društva.
Il| |p
RveJij ,, 8a društva, ki šteje med najbolj dejavne v občini, so lani organizirali in Pohodov v gore in planine. Udeležilo se jih je 240 planincev. Največ c' Pa SoJa* b“° za vzpone na Špik. Golico, Triglav-in druge hribe, štirje planin-Ptavjii.“deležili tudi zimskega pohoda na Stol. V manjših skupinah so se od-^ planj1 na Nrn, Jerebico, Visoki Kanin, Mangrt itd. V okviru akcije »Pionir H:le2j|ln^c" so P1 'Ptdvili pet pohodov za najmlajše planince. Teh pohodov se je NnTih0 p:onirJev' Ena izmed članic se je udeležila skupnega izpopoln jevanja S|"učanja v°dnikov v ledeniških razmerah. Dva člana sla opravila šolo turnega
Program bo letos podoben, kot je bil lani. Letos bodo organizirali 10 C, ' os,jnadalievali L"1*0 akcijo »Pionir — planinec«, pripravili bodo srečan je s ■ L Sos3Hhdveh društev v občini ter razširili svojo dejavnost tudi na področje I'bacjj;.s?| nj'“ krajevnih skupnosti. Osred nja izobraževalna akcija bo letos orga-"L planinske šole, v katero bo
predvidoma vključenih 30 pionirjev.
možnosti za 1. mesto in napredovanje v višjo ligo.
B. B.
kajti zmaga bi gostiteljice izenačila po točkah s tretje uvrščenimi Jesenicami, kar bi bil zagotovo izreden uspeh.
Brez. večjih težav, s kar 20 točkami razlike, so v soboto v Sežani zmagali tudi novomeški košarkarji in se tako otresli enega konkurenta v boju za 4. mesto na lestvici. Pravzaprav je tako gladka zmaga Novomeščanov, ki so na tem prvenstvu pokazali dokaj spremenljivo formo, presenetljiva, priborili pa so si jo predvsem po izvrstni igri v drugem polčasu. Vse do 15. minute igre sta bili namreč ekipi povsem izenačeni, z nekaj natančnimi meti pa so gostje vendarle odšli na odmor s petimi točkami prednosti. Z odličnimi skoki v drugem polčasu pa so povsem razbili igro Sežančanov in si priigrali pomembni točki. Če v sobotnem 18. kolu ne bo večjih presenečenj, potem bodo Novomeščani izgubili še zadnje konkurente v boju za 4. mesto. Kajti ne dvomimo o novi zmagi Novolesa doma proti Kopru, medtem ko bo domžalski Helios zagotovo ostal v Ljubljani praznih rok proti Iliriji, ki ima ša zmeraj nekaj
NAJBOLJŠI PIONIRJI , Z GRMA
NOVO MESTO — Novomeški atletski klub je priredil zimsko atletsko ligo za pionirje in pionirke. Tekmovanj so se udeležile ekipe iz osnovnih šol Grm, Baza 20, Katja Rupena, Šmarjeta. .Brusnice. Bršljin, Šmihel in Mirna peč.vTak je bil na koncu tudi vrstni red. Zal niso na tekmovanje poslali svojih ekip iz Šentjerneja. Pionirji in pionirke so se pomerili v teku na 40 m. 40 m z ovirami, na 600 in 1.000 m, štafetnih tekih, skoku v daljino in višino ter suvanju medicinke. Najboljši tekmovalec je bil Tomaž Božič iz OŠ Grm. kije zmagal v teku na 40 in 40 m z ovirami ter v skoku v daljino.
Balkansko kolesarsko prvenstvo Championnat balkanictue de cyclisrne
Črnomelj, Metlika, Novo mesto 4.-7 VII. 1985
Bodo gledalci ostali prikrajšani?
NOVO MESTO — Do pričetka največje športne prireditve na Dolenjskem in v Beli krajini. 18. balkanskega kolesarskega prvenstva za člane in mladince, ki-bo od 4. do 7. julija,, je še natanko 110 dni. Priprave tečejo po zastavljenem načrtu. ta čas edina nejasnost je le. kje bo potekala članska posamična dirka. ki bo zagotovo vrhunec prireditve. Še posebej, ker lahko skoraj z gotovostjo računamo, da ho zvezni selektor Franc Hvasti v jugoslovansko ekipo uvrstil tudi Novo-nteščana Jožeta Smoleta in Sandija Papeža.
Organizatorji upravičeno računajo na velik obisk gledalcev in prava škoda bi bila zategadelj, ako organizatorjem ne bi uspelo uresničili zamisli, naj bi članska posamična dirka potekala po krožni cesti med Novim mestom, Otočcem. Strugo. Ratcžem. Slatnikom in nazaj v Novo mesto, in ne kol je bilo prvotno zamišljeno, med Novim mestom, Metliko, Gradcem. Črnomljem. Podturnom in Dolenjskimi Toplicami. Povsem na dlani je namreč, da bi tako gledalci prišli na svoj račun, kajti krožna proga med Novim mestom in Otočcem je dovolj kratka, ljubitelji kolesarjenja hi tekmovalce spremljali in videli veliko pogosteje, ne dvomimo tudi. da bi gledalci -pokrili- celotno progo, medtem ko prvotno zamišljena proga še zdaleč ne bi bila tako privlačna za gledalce, saj je en krog dolg kar 85 kilometrov, kar pomeni, da bi gledalci videli kolesarje le dvakrat.
Resda je odločitev za krajšo in privlačnejšo progo meti Novim mestom in Otočcem povezana z nekaj več stroški (asfaltiranje 900 metrov ceste proti Strugi, popravilo luknjičave in dotrajate ceste med Novim mestom in Otočcem), pa vendarle: kolesarji položenega asfalta ne bodo odnesli s seboj, ostal bo krajanom, ne dvomimo, da v. njihovo veliko zadovoljstvo. Pa še tole v premislek: poznamo mestu, ki so na račun organizacije velikih prireditev pridobila bazene, igrišča, dvorane, objekte, katerih uporabnost je bila zgolj enkratna, saj sedaj samevajo prazni, opuščeni in ne-vzdrževani. Nekaj sto metrov us/alta. s katerim ne bi le ustregli kolesarjem. ampak v prvi vrsti oprali sramotno podobo ceste med Novim mestom in Otočcem, pa je vendarle nekaj povsem drugega. In upajmo, da bodo to imeti pred očmi listi, ki bodo že v kratkem morali o tem reči dokončno besedo.
Za konec še to! veliko lažje je na tako kratki progi poskrbeli za popotno varnost tekmovalcev, kar je verjetno dovolj močan dodaten argument r prid organizatorjev,
II. IIUD.IA
vanje na veliko veselje kakih 300 gledalcev prineslo premoč gostiteljem. Ti so z dobro igro na mreži, v kateri seje še posebej odlikoval Primc, zagospodarili na igrišču in drugi set brez težav odločili v svojo korist.Nato je bila igra ponovno izenačena v tretjem setu, ki pa so ga prav tako dobili Novomeščani. Blejčanom pa so v četrtem nizu popustili živci, ko sta sodnika Čelan iz Maribora in Demšar iz. Kranja prinesla nekaj spornih odločitev. Gostje so hoteli celo zapustiti igrišče, vendar jih je delegat srečanja le pomiril in vrnil na parket. Vse to je seveda na igri Blejčanov, ki jim je sodnik zaradi prigovorov nekajkrat pokazal rumeni in celo rdeči karton (imeli so le šest igralcev!), pustilo veliko posledic. Navzlic vodstvu 9 : 6 so ta set izgubili, saj so pionirjevci zmedo v gostujoči vrsti izkoristili in zapored dosegli devet točk. kar je pomenilo tudi novo zmago.
Razlika med Blejčani in Pionirjem je takole še dve točki, vendar je kaj malo verjetno, da bo takšna tudi po soboti, kajti Novomeščani potujejo k ekipi Novega Zagreba, kije bila edina kolikor toliko enakovreden tekmec Fužinarju v boju za naslov prvaka. Sobotno medsebojno srečanje so namreč dobili Ravenčani in si tako za prihodnje leto že zagotovili nastopanje v prvi ligi.
Vse bolj presenečajo tudi izidi republiških ligašic iz Kočevja ki v spomladanskem delu ne poznajo poraza. V soboto so pripravile veliko presene-
čenje na Ravnah, ko so ugnale ekipo Fužinarja II in se tako s 16 točkami učvrstile na 5. mestu. Kaj lahko pa se zgodi, da odbojkarice Kočevja ob takšni formi naredijo še kakšen korak proti Vrhu, saj jih od prvo uvrščenih ekip Bleda, Paloma Branika in Ljubnega ločijo vsega 4 točke. Z Ljubnim pa Kočevke že v soboto igrajo doma.
B. B.
DVE ZMAGI MLADEGA BOŽIČA
CELJE — Republiškega pionirskega atletskega prvenstva v dvorani — bilo je zadnjo nedeljo v Celju — so se udeležili tudi štirje mladi atleti iz Atletskega kluba Novo mesto. Med 140 pionirji se je najbolje odrezal Novomeščan Tomaž Božič, kije zmagal v teku na 60 m z rezultatom 7,53 s in v teku na 60 m z ovirami z rezultatom 9,12 s. Hočevarje bil na 60 m 7. (7.77 s), Kajtazovič 6. v skoku v višino (171 cm) in Zupin 9. v isti disciplini (168 cm).
BOLJŠI ZA SEDEM KEGLJEV
NOVO MESTO — Na kegljišču na Loki so novomeški kegljači dosegli novo zmago v tekmovanju 11. republiške kegljaške lige. Z rezultatom 5.081:5.074 so ugnali Fužinarja, medtem ko so Metličani še naprej brez točke. S 4.920:5.181 so izgubili v Mariboru z Branikom, brez točk pa so ostale tudi Novomeščanke v srečanju s Fužinarjem (2.291:2.397).
Ekipna zmaga v Poreču
Velik uspeh novomeških kolesarjev na veliki mednarodni dirki v soboto v Poreču — Robič 2., Bojane 3.
ožiti 108 km. Že kmalu po startu seje za pobeg odločil Božič in sam prevozil domala celo progo, vendar gaje skupina nekaj pred ciljem ujela, tako daje na koncu zasedel 3, mesto, Štangelj pa je bil 4. Takšni rezultati že na pričetku sezone so seveda velikopresenečenje, saj so Novomeščani, čeprav brez S. Papeža in Smoleta, v konkurenci vseh najboljših jugoslovanskih kolesarjev in gostov v ekipni konkurenci dosegli prepričljivo prvo mesto. Trdo in garaško delo med zimo očitno daje sadove.
POREČ — Kar 140 članov in 35 mladincev se je v soboto pomerilo na veliki mednarodni kolesarski dirki v Poreču, kije hkrati vsakoletni uradni pričetek kolesarske sezone pri nas. Med najboljšimi jugoslovanskimi kolesarji (manjkala sta le Sandi Papež in Jože Smole, ki sta pri vojakih) in tekmovalci iz Avstrije, Italije in ČSSR je okrnjeno novomeško zastopstvo doseglo velik uspeh.
Hladno in deževno vreme jc precej oviralo tekmovalce na 174 kilometrov dolgi krožni progi, zategadelj je bilo precej padcev in odstopov Med »žrtvami« sta bila tudi Zagorc in Novak, slednji je tako skoroda zanesljivo izgubil uvrstitev med najboljšo deset o-rico. Kakih 80.km po startu seje iz glavnine ločila skupina desetih kolesarjev, med katerimi sta bila tudi Robič in Bojane. Od obeh jc bil na cilju močnejši le Primož Čerin, ki vozi ta čas za italijanski amaterski klub Fiorentina. Drugo in tretje mesto Novomeščanov sta dopolnila še letos novopečana člana D. Papež m Glivar. Slednji je bil 11., Papež pa 12.
Nič manj razburljiva ni bila dirka starejših mladincev, ki so morali prev-
Navzlic okrnjeni udeležbi uspela prireditev
V Novem mestu zvezno tekmovanje obetavnih telovadk
NOVO MESTO — Po devetih letih so bili Novomeščani v soboto in nedeljo vnovič priča kvalitetni gimnastični prireditvi, ki jo je pripravil domači TVD Partizan. Prvega zveznega prvenstva obetavnih te/ovadk se je udeležilo 16 deklet, starih osem do enajst let, in prava škoda, da v Novo mesto ni bilo tudi teločadk iz Karlovca, Banjaluke, Subotice, Novega Sada, Beograda in Skopja, kajti tako bi bila podoba o prihodnosti jugoslovanske ženske gimnastike popolnejša.
Dvodnevno tekmovanje je obsegalo gimnastični čelveroboj in testiranje fizičnih sposobnosti bodočih olimpijskih upov. največ pa so pokazale mlade tekmovalke iz Zagreba, kjer z njimi že nekaj časa dela strokovnjak i/ Kitajske, in iz Ljubljane, medtem ko Novomeščankam, Brežičankam in Koprčankam manjka še precej, da bodo lahko nadomestile svoje starejše kolegice. V četveroboju je zmagala Zagrebčanka Predičeva; najboljša No-vomeščanka je bila V. Bučarjeva — na 6. mestu, Jankovičeva je bila 8., M. Bučarjeva 10. itd. V testiranju fizičnih sposobnosti sta najboljše rezultate dosegli Ljubljančanki Matohova in Deželakova. Jankovičeva je bila 8.. M. Bučarjeva pa 10. V skupnem seštevku jc zmagala Predičeva, Jankovičeva je bila 7.. M. Bučarjeva pa 9.
Tekmovalke so v Novem mestu položile tudi cvetje na grob svoje nekdanje kolegice, novomeške telovadke Vanje Požar.
Slavko Zakošek: rekord in zlata puščica.
Poleg zlate puščice še nov rekord
Občinsko streljanje za zlato puščico v Sevnici
SEVNICA — Strelska družina iz Boštanjaje pred dnevi na svojem in na strelišču SD Heroja Maroka iz Sevnice pod pokroviteljstvom sevniške strelske zveze pripravila letošnje tekmovanje- za zlato puščico. Prvo mesto je pripadlo še ne 26-letnemu Slavku Zakošku. članu SD Kopitarna, ki je poleg zlate puščice prejel še prehodni pokal.
Rezultati: Zakošek (SD Kopitar) 549 krogov, Kovačič (SD Boštanj) 547, Kranjc (SD Brežice) 535, Sotošek (SD Partizan Leskovec) 533 itd.
Uspeh mladega Zakoška. ki je v .streljanju z zračno puško že nekaj let v vrhu najboljših strelcev, ni presenetljiv, njegov rezultat 549 krogov od 600 možnih pa je nov rekord sevniške občine v tekmovanjih za zlato puščico.
J. BLAS.
SERVIS ZA KOLESA ŽE OBRATUJE
NOVO MESTO — Čeprav zima očitno še ni rekla zadnje besede, je popravljalnica koles, športnih in navadnih, na Loki že odprla vrata. Servis je odprt vsak ponedeljek, sredo in petek med 16. in 20. uro.
REZERVIRANO ZA ŠAH
• V soboto je bilo v prostorih osnovne šole Martina Kotarja v Šentjerneju občinsko pionirsko šahovsko prvenstvo za posameznike. Med 31 mlajšimi pionirji je zmagal Marko Istenič (OŠ XII. SNOUB Bršljin) pred Korijem Golobom (OS Katje Rupena), Dragom Finkom (OŠ Baza 20), Urošem Ravbarjem in Andrejem Gimpljem (oba OŠ XIV. divizije Grm). Pri mlajših pionirkah je zmagala Lidija Novak (OS Otočec), sledijo pa: Nataša Dež.an. Rebeka Koncilja (obe OŠ Katje Rupena). Janja Hočevar (OŠ Šentjernej). Urška Zorko (OS Katje Rupena) itd. Štarejši pionirji: Ralo Majstorovič(OS XIV. divizije Grm), Matjaž Markovič. Robi Gorše (oba OŠ Baza 20), Jani Gimpelj (OŠ XIV; divizije Grm). Marko Zupančič (OŠ Bršljin) itd. Še pogled med starejše pionirke: Genovefa Novak (OŠ Otočec). Martina Hosta (OS Šentjernej), Simona Zorko (OŠ Katje Rupena). Vesna Martinčič (OŠ Šentjernej) itd.
• Zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega turnirja ŠK Novo mesto /a mesec marec je Robi Rudman s 15 točkami, sledijo pa Milič 14,5. Stokanovič 14. Pucelj 13.5. Šporar‘13. Škerlj in Brajkovič 12,5 itd.
• Pred nekaj dnevi je bilo v Krškem odprto .šahovsko prvenstvo občine za vse kategorije. Nastopilo je 28’šahistov, ki so se pomerili nadveh turnirjih. Na prvem je med desetimi udeleženci zmagal Ahmatov ič (sledijo Tunjic. Žnideršič. Božič in Volčanjšek), medlem ko je bil na drugem turnirju vrstni red naslednji:Strojin, Požun, Perc. Volčanjšek. Velkovič itd.
• V tekmovanju za Titov pokal sta se v okviru dvobojev prvega kola pomerili ekipi Brežic in Zagorja. Zmagali so Brežičani s 3:1 in se bodo tako v drugem krogu pomerili s Sahisti Sevnice, ki so. kot smo že poročali, izločili Krčane s 3:1. Dvoboj med Brežicami in Sevnico bo 31. maja v Brežicah.
ŠPORTNI KOMENTAR
Vroča rokometna pomlad
Bo Inlesu uspela vrnitev med drugoligaše? — Itasova dekleta v boju za obstanek v I. republiški
ligi
Rokometna pomlad, ki se uradno pričenja 23. marca, ho očitno zelo vroča. Ne le za dekleta Novega mesta, ki bodo skušale narediti nemogoče in se rešiti izpadu iz II. zvezne lige. pač pa nuli za republiška li-gitša Inles in llas Kočevje.
Ribničani so jesenski tlel končali po predvidevanjih: prvo mesto na lestvici jim namreč daje najboljše obete, da se že v naslednji sezoni vnovič vrnejo med drugoligaše. Resda igre »lesarjev« jeseni niso bile tako prepričljive, kot hi po njihovi kvaliteti lahko pričakovali, vendar je zanesljivo, da imajo najboljši ig-' ralski kader, kateremu .* ? je sedaj pridruži! še Božo Karpov-. Največje nasprotnike v boju za prvo mesto in igranje kvalifikacijske tekme za II. zvezno ligo z zmagovalcem republiške lige SRH bodo imeli v Šoštanju in Tipi. In prav s tema nasprotnikoma igrajo Ribničani že v prvih kolih: v prvem v A jdovščini z l ipo in
v četrtem doma s Šoštanjem. Tako bo po 4. kolu vse že veliko jasnejše. I ribniškem taboru upajo, da bodo iz teh dveh srečanj odnesli celo kožo, kar bi bilo verjetno že dovolj za končni uspeh. ■
Dekleta Itasa pa imajo, razumljivo. nekoliko nižje cilje. V prvi vrsti žele očuvati mesto v /. republiški ligi. kar bi jim glede tla njihovo kvaliteto nedvomno moralo uspeli. Očitno je pač. da so igralke, ki so še predlani mešale štrene favoritom v medrepubliški rokometni ligi in po krivdi spremenjenega tekmovalnega sistema padle v nižji tekmovalni razred, izgubile voljo za zavzelo delo. Temu primerni so bili tudi rezultati v jesenskem delu prvenstva. Upajmo, da bodo vendarle zmogle dovolj moči za pričakovano bero spomladanskih točk. ki bi jim zagotavljale obstanek med slovenskimi .prvoligaši'.
M. (,LAVONJIČ
13
■______-	  ■■	■	  -f	ss-: ..	DOLENJSKI	UST
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK 15. III.
8.45 TV V ŠOLI: TV koledar, Mala delavnica. Staro naselje. Nemščina. TV berilo. Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Kampučija. Risanka. Stroji in orodja. Dnevnik pubertetnikov, Risanka, Jugoslovanski pisatelji za otroke: Milovan Danojlič, Zadnje minute
12.15 POROČILA
16.00 — 00.35 TELETEKST16.15
POROČILA
16.25 SP V SMUČARSKIH POLETIH, posnetek iz Planice
17.35 ČIV, ČIV, ŠE DOLGO BOM ŽIV, 2. del
17.50 GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 MLADOSTNIK: Na poti k odraslosti, I. del izobraževalne serije
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 PRIČEVANJA O EDVARDU KARDELJU: Srečanje s prihodnostjo, 4. del dokumentarne serije
20.55 NE PREZRITE
21.10 MIKE HAMMER, ameriška nanizanka
21.55 PLANICA 50. kronika 22.20 DNEVNIK
22.30 PASJI VOJAKI, ameriški film Za osnovo tega filma o vojni v Vietnamu je knjiga, ki na pretresljiv način obravnava od vojne iztirjene človeške osebnosti, za katere pravila vojne ne morejo prenehati v »mirni« Ameriki. Bolj kot sama zgodba, ki bi bila lahko kriminalka običajne vrste, so pretresljive okoliščine, v katerih se dogaja, in seveda njeni junaki, ki so iztirjenci posebne vrste.
DRUGI PROGRAM
17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Mama. ata in jaz — 18.15 Ljudje govorijo — 18.45 Humoristični klub —
19.30 Dnevnik — 20.00 Variacije za TV: Yummbei (resna glasba ) — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Vidiki — 21.50 Nočni kino: Z dušo in telesom (francoski film)
TV ZAGREB
15.20 Video strani — 15.30 TV v Soli
— 16.25 SP v smučarskih poletih —
17.30 Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Mama. ata in jaz — 18.15 Ljudje govorijo — 18.45 Humoristični klub
— 19.30 Dnevpik — 20.00 Gangsterska kronika (ameriška nadaljevanka)
— 20.55 Formula I — 21.40 Dnevnik
— 21.55 V petek ob 22.00 (kulturni mozaik)
SOBOTA, 16. III.
8.00	— 13.50 in 14.40 — 00.10 TELETEKST
8.15 POROČILA
8.20 J. Ribičič: NANA. MALA OPICA — Viharna noč
8.30 SNEŽENI MOŽ, angleški risani film
9.00 MARIJA LUCIJA — PORTRET AKADEMSKE SLIKARKE MARIJE LUCIJE STUPICA
9.15 MITI IN LEGENDE —Zgodbe o mezopotamskih kraljih, nanizanka TV Beograd
9.40 PLANICA: SP v smučarskih poletih, prenos
13.00 MPZ ZAGORJE 84, 2. oddaja
13.30 ČUDEŽI NARAVE: Skrivnostni svet opic, 4. del kanadske poljudnoznanstvene serije
14.55 POROČILA
15.00 PRIČEVANJA O EDVARDU
KARDELJU: Učitelj Ivan, ponovitev 3. dela dokumentarne serije 15.40 SPOSOJEVALCI, ameriški mladinski film
17.00 PJ V ROKOMETU
18.35 BOJ ZA OBSTANEK: Plavajoči dom, angleška dokumentarna serija
19.00 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 KOROŠKA POMLAD — NAŠA VIGRED, prenos prireditve iz Cankarjevega doma
21.35 ZRCALO TEDNA
22.00 PLANICA 50, kronika
22.20 NASMEJANI POLICAJ, ameriški film
00.05 POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.50 Trajekt (tunizijski film)— 15.25
Bordeaux 85 (resna glasba) — 16.50 Plavač in Vratko (češkoslovaški film)
— 18.10 Zgodbe iz delavnice — 19.00 Narodni običaji — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Dokumentarna oddaja — 21.15 Poročila
— 21.20 Športna sobota — 21.45 Moliere (francoska nadaljevanka) — 22.45 Poezija
TV ZAGREB
8.45 TV v šoli — 15.45 Sedem TV dni — 16.15 Narodna glasba— 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 PJ v rokometu — 18.25 Zagreb: Mesto herojev — 19,30 Dnevnik — 20.00 Sherlock Holmes v New Yorku (ameriški film) — 21.40 Dnevnik — 21.55 Za konec tedna: Večer z Olivero Markovič in 40 let Crvene zvezde in Partizana
NEDELJA, 17. III.
8.00 — 22.10 TELETEKST
8.15 POROČILA
8.20 ŽIV ŽAV: Risanke, Smrkci
9.10 GRIZLI ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke
9.50 PLANICA: SP v smučarskih poletih, prenos
13.15 625, oddaja za stik z gledalci 13.35 FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE —PTUJ 84
14.10 POROČILA
14.15 MOSTOVI
14.45 S. Sremac: POP ČIRA IN POP SPIRA, 2. del nadaljevanke 16 00 KO ZAPIHA SEVERNIK. ameriški mladinski film
17.50 TV KVIZ
18.50 KNJIGA 19.05 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK IN PLANICA 50 —
kronika
19.55 VREME
20.00 GENIJI ALI GENIALCT: Prva številka, 4. del TV nadaljevanke
20.50 PORTRET: Filip Kumbatovič— Kalan
Portret bo skušal približati Filipa Kumbatoviča—Kalana vsem, ki tega mednarodno uveljavljenega teatrologa ne poznajo najbolje. Med drugim je bil tudi prvi ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem
ozemlju, ki je sredi vojne vihre delalo precej bolje kakor nekateri njegovi današnji posnemovalci.
21.35 ŠPORTNI PREGLED 22.05 POROČILA
DRUGI PROGRAM
14.00 Glasbeno popoldne: Haendcl: Mesija — 16.00 PJ v vaterpolu —
17.00 PJ v rokometu — 18.25 Mali koncert — 18.40 TV esej — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik —
20.00 Moja domovina (dokumentarna serija) — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 TV kinoteka: Milijon (francoski film)
PONEDELJEK, 18. III.
8.45 TV V ŠOLI: TV koledar. Sadno drevje spomladi. Češčina, Prestavljamo vam. Po sledeh rokopisne dediščine, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Književnost, Risanke, Angleščina. Osnovna šola 25. maj Valjevo, Risanka, Oblikovalec pohištva. Ohridsko jezero
12.30 POROČILA
17.15 — 22.30 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 CICIBAN SMUČA, L in 2. del 18.05 KAMILA — portret slikarke Kamile Volčanšek
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 ZDRAVO, MLADI
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 REZBARKA, 2. del ameriške nadaljevanke
20.55 SPOZNANO NEZNANO: Stroj.
ki vodi stroje, oddaja o znanosti 21.40 JAZZ NA EKRANU: Kvintet Chica Freemana 22.15 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.30 Beograsjki TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Dobre vibracije
TOREK, 19. III.
8.55 TV V ŠOLI: TV koledar, Ob/na-na, NOB iri štičialistična revolucija. Izbrali smo za vas, Trebižat, Poročila
10.35 TV V-ŠOLI: Kemija povsod. Risanka, Lepote sveta: Otočje Aleuti, Mali program. Risanka, Ulična sonata. Ljubezenska poezija
12.30 POROČILA
15.55 — 00.10 TELETEKST
16.10 ŠOLSKA TVfUJiška republika
17.30 POROČILA
17.35 PEDENJŽEP
18.05 MITI IN LEGENDE: Mezopotamski miti — Ep o Gilgamešu..!, del 18.25 SEVERNOPRIMORSKI OB-
ZORNIK 18.40 PERISKOP 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 P. Ferris: DYLAN — ŽIVLJENJE IN SMRT NEKEGA PESNIKA, angleška drama
Drama prikazuje življenje in delovanje enega najpomembnejših modernih angleških pesnikov Dylana Thomasa (1914 - 1953). ki je živel boemsko, neurejeno življenje in je umrl med turnejo v Ne\v Yorku. Pisal je eseje, novele, drame, filmske scena-
rije, vendar je najbolj znan kot pesnik. Njegove pesmi so izšle tudi pri nas pod naslovom »Praprotni grič«. V drami spoznamo pesnika kot nemirnega, krhkega, a vztrajnega umetnika.* 22.05 OMIZJE 00.05 POROČILA
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Pisani avtobus — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Želeli ste, poglejte— 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.30 Grenoble: košarka, finale pokala pokalnih zmagovalcev — 22.00 Poročila — 22.05 Spomeniki revolucije
SREDA, 20. IIf.'>
9.00 TEST
9.15 TV V ŠOLI: Poštni nabiralnik. Starodavne civilizacije. Voda za Evropo. Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Skadarsko jezero. Risanka, Športni mozaik. Računalniška šola. Risanka, Kocka, kockica. Poslednje minute
12.30 POROČILA
17.15 — 23.30 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 LOVSKA ZGODBA I. del lutkovne nadaljevanke
17.50 P. Golia: JURČEK, 3. zadnji del predstave SNG Maribor 18.20 MOZAIK
18.25 GORENJSKI OBZORNIK 18.40 RAČUNALNIŠTVO, angleška izobraževalna serija
19.05 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 TISOČ IN VEČ, dokumentarec meseca
21.05 Film tedna: VSI PREDSEDNIKOVI MOŽJE, ameriški film
Vse skupaj se je začelo 1. junija 1972, ko je policija ponoči odkrila pet vlomilcev na sedežu ameriške demokratske stranke v poslopju Watergate. Dva novinarja sta začela brskati po ozadju tega vloma in postopoma izbrskala vse tisto, kar so kasneje
poimenovali afera Watergate, kr je takratnega ameriškega predsednika Ni-xona stala predsedniški stolček. Novinarja sta napisala knjigo in v njej opisala vse okoliščine in način, kako sta prišla do svojih odkritij. V imenitnem filmu Alana Pakule je vrsta odličnih igralcev, ki so svoje vloge odigrali s pravo strastjo.
23.15 DDNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Sokoli (otroška serija) 18.15 Centri za rehabilitacijo: Sokobanja — 18.45 Ljudski običaji — 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda — 22.15 Dnevnik
ČETRTEK, 21. III.
8.45 TEST
9.00 TV V ŠOLI: Pesmi in zgodbe za vas. Skrb za potomstvo. Sonce, Odmor, Gnojenje in prehrana rastlin. Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Dijaški magazin. Risanka, Združeni narodi. Risanka, Ribiči, Kako teči
12.30 POROČILA
15.55 — 23.20 TELETEKST
16,10 ŠOLSKA TV: Užiška republika
17.30 POROČILA
17.35 J. Ribičič: NANA. MALA OPICA — Nana se vrne
17.50 N. Grafenauer; LOKOMOTIVA
18.05 PORTRET KIPARJA FRANCETA KRALJA
18.20 MOZAIK
18.25 ZASAVSKI OBZORNIK 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Zlata mrzlica, sovjetski film. Mojster borilnih veščin, kitajski film
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.05 TEDNIK
21.10 MOLIERE. 2. del francoske nadaljevanke
22.15 DNEVNIK
22.30 RETROSPEKTIVA DOMAČE TV DRAME — M. Kranjec : O grehu stare Jakovce
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Jelenček — 18.15 Pravica do svobode — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.00 Mali koncert — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večni klic (I. del sovjetske nadaljevanke) .— 21.05 Poročila — 21.10 Umetniški večer, posvečen J. S. Bachu
(IIlj!
gl tEsJ
r~f
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE NOVO MESTO
UČENCI IN DIJAKI POZOR! ponovni razpis
Spložno gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesia razpisuje v okviru priprav na praznovanje 40 letnice delovanja natečaj z naslovom »Moj odnos do gradbeništva«.
Na razpis se lahko prijavijo učenci in dijaki vseh razredov in letnikov, ki bodo svoji dela poslali
najkasneje do 1. maja. 1985 na naslov:
SGP »PIONIR«, TOZD TKI, Oddelek tržnih komunikacij, Cesta herojev 70, 68000 Novo mesto.
Prijavljene avtorje bo posebna komisija razvrstila v več kategorij, zato prosimo avtorje, da vsakemu delu priložijo še osebne podatke: ime in priimek, naslov, starost in razred oziroma letnik in naziv šole.
Natečaj obsega dve področji in sicer:
1. Likovna in fotografska dela
2. Literamo-novinarske prispevke
Tema je dokaj široka in je ne bi želeli omejevati. Prav tako je avtorjem dovoljeno, da izbirajo likovne tehnike (risba, tuš, grafika itd.), literarne zvrsti (poezija, vse vrste pr' oze, novinarski prispevki itd.), omejen ni niti format likovnih in fotografskih del niti dolžina literarno-novinarskih prispevkov. Vsa dela avtorji odstopijo Pionirju brezplačno in jim ne bodo vrnjena. Izbrana likovna in fotografska dela bomo predstaviti na posebni razstavi ob praznovanju našega jubileja — 40 -letnice, izbrana literarna in novinarska dela pa bomo skušali izdati v tiskani obliki kot zbornik ali v posebni številki našega glasila, kjer bomo skozi vse leto objavljali literarna in novinarska dela, fotografije ter reprodukcije likovnih del.
Nagrade:
V vseh (starostnih) kategorijah in na obeh področjih bomo razdelili tudi nagrade:
1. nagrada — knjižna darila v vrednosti 5000 din,
2. nagrada — knjižna darila v vrednosti 4000 din,
3. nagrada — knjižna darila v vrednosti 3000 din ter 10 praktičnih nagrad.
Nagrajeni bodo tudi mentorji, ki bodo animirali čim več šolarjev ter jim pomagalI doseči čim višji kvalitetni nivo. Vsi, ki se bodo odzvali razpisu bodo prejeli priznanja za sodelovanje ter simbolična darila (značke, nalepke, koledarčke...)
Nagrade so torej lepe, zato se čimprej lotite dela, vzemite v roko svinčnik, barvice, fotoaparat... Kajti, izplača se!
IMV Novo mesto
tozd Proizvodnja
avtomobilov
Obrat Suhor
Bereča vas šL 1
p. 68331 Suhor
razpisuje
javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. polnojarmenik z elektro motorjem — izklicna cena
400.000.00 din
2. tračna žaga z elektro motorjem — izklicna cena
200.000.00 din
Licitacija bo v petek 22 marca 1985 ob 11. uri v prostorih IMV Suhor.
Pred začetkom licitacije morajo zasebniki predložiti 10% varščine, družbene organizacije pa instrument zavarovanja plačila.
Navedena sredstva bodo prodana po klavzuli ogleda-no-kupljeno in po prevzemu ne odgovarjamo za kakovost.
Ogled objavljenih osnovnih sredstev je mogoč vsak dan od 7. — 14. ure. Telefon 068 50-130.
178/10-85
OZD »Gorjanci« Straža
Odbor za delovna razmerja
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. vodja poslovalnice v Novem mestu,
2. prometnik v poslovalnici v Novem mestu.
Pogoji:
pod 1: višja ali srednja šolska izobrazba ekonomske, komercialne ali prometno-tehnične smeri in 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, posebna znanja: obvladanje strojepisja in poslovne korespondence.
pod 2: srednja šolska izobrazba ekonomske alj prometno-tehnične smeri in dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah,
posebna znanja: obvladanje strojepisja in poslovne korespondence.
Kandidati moškega spola morajo imeti odslužen vojaški rok.
Pismene ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja v Straži v 15 dneh po objavi.
172/10—85
ugoden nakup moških hlač in spomladanskih plaščev
m
= zavarovalna skupnost triglav
Po sklepu zbora delegatov temeljnih rizični skupnosti
Območne skupnosti Krško
razpisna komisija razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa (reelekcija)
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima višjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 delovnih izkušenj na področju del in nalog v zavaroval5, tvu ali da ima srednjo strokovno izobrazbo in najmanj1 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogi zavarovalstvu
— da izpolnjuje pogoje, ki jih zahtevata zakon in veljaV' ni družbeni dogovor o kadrovski politiki.	•	...0
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Ponudbo pošli1* v zaprti ovojnici z oznako (Za razpisno komisijo) na na'
• slov: Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupn°s Krško, Trg Matije Gubca 3, 68270 Krško.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili najkasneje^ J dneh po izteku prijavnega roka.
152/10'85
emona
tozd tovarna močnih krmil ljubi jan a
popolne krmne mešanice in mineralno-vitaminski dodatki
£
. ^ cr
Gradbeno in komunalno podjetje Trebnje, n.sol.o.
razpisuje
Po določilih 29. do 34. člena statuta DSSS ter na podlagi sklepa delavskega sveta DO
Pela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodje tehnično komercialnega sektorja
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene, ekonomske ali organizacijske smeri
— da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj
— da ima pozitiven odnos do samoupravljanja in socia-tične družbene ureditve, da je moralno neoporečen in Pa izpolnjuje pogoje 511. člena Zakona o združenem delu
— da ob imenovanju poda program razvoja službe. Mandat traja 4 leta.
K sodelovanju vabimo še:
1- KV zidarje — 10 delavcev
2. monterje vodovodnih naprav — 3 delavce
3- voznika tovornega vozila — 1 delavec
4. strojnika gradbene mehanizacije — 1 delavec
Pogoji:
1- poklicna šola za zidarje in 1 teto delovnih izkušenj
2. KV monter vodovodnih naprav in izpit za voznika B kategorije
3. poklicna šola za voznike motornih vozil
4- program usposabljanja s stroji težke gradbene mehanizacije
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kadidati Pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: GRADBENO IN KOMUNALNO PODJETJE TREBNJE, Goliev trg 9, TREBNJE, kandidati zaopravljanja del in nalogs posebnimi pooblastili in odgovornostmi pa naj pripišejo »Za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Komisija za delovna razmerja Rudnika rjavega premoga Senovo
objavlja
— prosta dela oz. naloge za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom:
1. 4 kopači III.
2. 2 kopača IV.
3. 2 vozača v jami in dostava materiala II.
— prosta dela oz. naloge za nedoločen čas, s 40-dnevnim poskusnim delom:
4. 4. ključavničarji III.
5. 3 ključavničarji I.
— prosta dela oz. naloge za nedoločen čas. z 1-mesečnim poskusnim delom;
6. 1 tirničar zunaj
Poleg splošnih pogojev, predpisanih zzakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: K kopač
1 teto delovnih izkušenj pri podzem. rud. delih pod 2: PK rudar
6 mesecev delevnih izkušenj pri jamskih delih pod 3: NK delavec pod 4: K ključavničar pod 5: K ključavničar
2 leti delovnih izkušenj pri ključavničarskih delih pod 6: PK rudar
1 leto delovnih izkušenj pri tirničarskih delih
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Komisija za delovna razmerja Rudnika rjavega premoga Senovo, 68281 Senovo.
Rok prijav: 8 dni po objavi
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijave.
153/10-85
Nuklearna elektrarna Krško, p. o. Krško, Vrbina 12,
objavlja
prosta dela in naloge:
1. koordinatorja za blagovno menjavo
2. pripravnika — za določen čas, dva vršilca
Pogoji:
Pod 1.:
— opravljena ekonomska fakulteta
— 60 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece Pod 2.:
— opravljena ekonomska fakulteta
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.	158/10-85
Na podlagi 76. člena statuta delavski svet tozd Tesnila Trebnje
J '‘A
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
vodenje kadrovsko splošnega oddelka za 4 leta.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— višja izobrazba pravne ali organizacijske smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj na področju kadrovskih ali samoupravno pravnih del.
Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva razpisa na razpisno komi-, sijo tozd Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka.
Komisija za medsebojna razmerja tozd Tesnila Trebnje na podlagi 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih
oglaša	:.	!	.
naslednja prosta dela in naloge za nedoločen cas s polnim delovnim časom:
1. komercialista za opravljanje naslednjih del:
— raziskava trga,
— ekonomska propaganda,
— urejanje cen,
— uvajanje proizvodov,
2. komercialista za opravljanje komercialnih poslov za nabavno področje,
3. referenta za obračun trgovskih zastopnikov in pripravo prodajne dokumentacije,
4. referenta za varstvo pri delu, LO in DS.
Kandidati morajo poleg splpšdih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1 in 2: višja izobrazba ekonomsko komercialne ali ustrezne tehnične smeri in 2 leti delovnih izkušenj na področju komerciale,
pod 3: srednja izobrazbaekonomsko-komercialnesme-ri in 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih nalogah,
pod 4: višja izobrazba tehnične smeri ali varnostni inženir, 4 leta delovnih izkušenj na strokovnem področju, za * kandidate z višjo izobrazbo tehnične smeri strokovni izpit po 17. členu pravilnika o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovni usposobljenosti ■ delavcev, ki opravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov DON IT tozd Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnih rokov.
161/10-85
IZOTER
OPEKARNA ZALOG
NOVO MESTO, tel.: 21-403, 22 - 291
Ljubljana, Škofja Loka, Cerkno, Kočevje, Ravne, Žalec, Levec, Titovo JL I.	X JL JHJ. Velenje. Slovenj Gradec
DAN PROIZVAJALCEV
15. marec 1985
— sodelovanje 33 proizvajalcev z
— več kot 70 izdelki z
— od 10 do 40% nižjimi cenami
v petek, 15. marca je nakup prehrambenih izdelkov, oblačil, obutve in gospodinjskih potrebščin v vseh veleblagovnicah NAME
cenejši!
zdravo— gradimo ceneje:
ali poznate
»IZOTER«?
IZOTER uporabljamo pri novogradnjah, adaptacijah in vzdrževalnih delih stanovanjskih, gospodarskih, kmetijskih, živinorejskih in industrijskih zgradb.
— kot kvaliteten izolacijski gradbeni material,
— kot zdravju neškodljiv material,
— kot akumulator toplote,
— kot gradbeno trden material,
— 'kot obstojen material.
IZOTER lahko uporabljamo
kot dodatek betonu pri izravnalnih plasteh, kot posebno izolacijsko plast pod talnimi oblogami, kot izolacijski dodatek malti za zidanje ali omet, itd.
IZOTER je samo opečni zdrob v različnih granulacijah glede na namen uporabnosti.
IZOTER dostavljamo na gradbišča v PVC vrečah ali v razsutem stanju.
Stoletja cenjenemu gradbenemu materialu opeki se je v zadnjem času pridružil tudi IZOTER kot njen stranski proizvod z že naštetimi koristnimi lastnostmi.
15
		
		
SPLOŠNI POZIV ZA VPIS V VOJAŠKO EVIDENCO
Na podlagi 12., 67. in 71. člena zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ št. 36/80, 40/81 in 70/83) pozivamo vse moške osebe, rojene v letu 1968, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Novo mesto, ki iz kakršnih koli razlogov niso bile klicane z osebnim pozivom k vpisu v vojaško evidenco, da se zglasijo čimprej, najpozneje pa v treh mesecih po objavi tega poziva, na Sekretariatu za ljudsko obrambo občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, zaradi vpisa v to evidenco.
Ta poziv velja tudi za tiste moške osebe, stalno ali začasno stanujoče na območju občine Novo mesto, rojene v letu 1967 in starejše, ki iz kakršnih koli razlogov še niso vpisane v vojaško evidenco.
Vse osebe, ki zapadejo temu pozivu, se morajo po njem ravnati, v nasprotnem primeru storijo kaznivo dejanje po 214. členu kazenskega zakonika (Uradni list SFR.J, št. 44/76, 54/76 in 36/77.
Številka: 821/41-85	SEKRETARIAT	ZA
Datum: 7. 3. 1985 LJUDSKO OBRAMBO SKUPŠČINE
OBČINE NOVO MESTO
»Kovinarska« tovarna industrijske opreme in konstrukcij, n.sol.o. Krško tozd Prodajni inženiring, n.sub.o., Krško
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
1. vodje Biroja za procesno tehniko
Pogoji: visoka šola strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj, znanje tujega jezika in opravljen strokovni izpit.
2. konstrukterja I. v Biroju za avtomatizacijo
Pogoji: tehniška srednja šola elektro smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Dela in naloge so za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom. Objava velja 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: »Kovinarska« Krško, kadrovskosplošna služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali.
162/10-85
Mercator
Komisija za delovna razmerja DO Mercator—Preskrba, trg. podjetje na debelo in drobno, p. o., Krško
objavlja
prosta dela in naloge aranžerja — za nedoločen čas
Pogoji:
— srednja aranžerska šola
— 6 mesecev delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih
— poskusno delo 60 delovnih dni
Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka.
166/10-85
IGM »Sava«Krško
%
Razpisna komisija za imenovanje vodje DSSS
razpisuje
po določilih Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO, Statuta DO, Statuta DSSS in sklepa delavskega sveta DO dela in naloge
vodje delovne skupnosti skupnih služb
Kandidat mora izpolnjevati poleg z zakonom predpisanih pogojev še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri
— da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj na odgovornih delih
— da ima organizacijske sposobnosti
— da je moralno-politično neoporečen in družbeno aktiven
Kandidat bo za opravljanje razpisanih del in nalog imenovan za 4 leta.
Kandidat opravlja poleg nalog vodenja DSSS tudi naloge vodenja ene izmed služb (splošno kadrovske ali finančno-planske ali knjigovodstva) po razporeditvi komisije za delovna razmerja DSSS.
Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov: IGMP »Sava«, Krško, Cesta krških žrtev 59.
Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb
156/10-85
Gozdno gospodarstvo Novo mesto, n. sub. o. TOK »Gozdarstvo« Trebnje, n.sub.o. Skupščina TOK »Gozdarstvo«Trebnje
razpisuje
prosta dela oz. naloge:
■ vodje TOK »Gozdarstvo« Trebnje
Poleg zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo strokovno izobrazbo diplomiranega gozdarskega inženirja in najmanj 5 let delovnih izkušenj v gozdarstvu ali strokovno izobrazbo gozdarskega tehnika in 10 let delovnih izkušenj v gozdarstvu
— da imajo strokovne in organizacijske sposobnosti
— da so družbenopolitično aktivni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z življenjepisom in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Gozdno gospodarstvo Novo mesto, TOK »Gozdarstvo« Trebnje, 68210 Trebnje, Baragov trg 2, s pripisom —»za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po sklepu o izbiri.
164/10-85
Zavod za družbeno planiranje Novo mesto p.o. Novo mesto
razpisuje prosta dela in naloge
1. administratorja
Pogoji: končana administrativna ali ekonomska srednja šola
zaželene delovne izkušnje 1-mesečno poskusno delo preizkus znanja iz strojepisja
2. čistilke
Pogoji: končana osnovna šola 1-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje bomosklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za družbeno planiranje Novo mesto, Novo mesto, Prešernov trg 8.
Prijavljeni kandidati za objavljena dela in naloge bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
167/10-85
»Beti« Metlika, tozd Konfekcija Mirna peč, ponovno
razpisuje
prosta dela in naloge:
- čistilke
Pogoj: končana osnovna šola
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 30 dni.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: »Beti« Metlika — tozd Konfekcija Mirna peč, 68216 Mirna peč. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi.
165/10-85
Izvršni svet skupščine občine Trebnje
objavlja
javno prodajo
rabljenih vozil in drobnega inventarja, ki bo v nedeljo, 17. 3. 1985, ob 8. uri za stavbo občinske skupščine
Zap.
št.	Tip vozila	Letnik	Izklicna cena
1.	Z — 750	1977	50.000 din
2.	Z — 750	1979	50.000 din
3.	R — 4	1979	90.000 din
4.	motor kampanjole — bencinar		10.000 din
5.	več rabljenih biciklov		
6.	drobni inventar in pohištvo		
Ogled vozil je na dan javne prodaje eno uro pred pričetkom.
Za vozila pod 1., 2. in 3. je potrebno položiti varščino v višini 10% na dan licitacije, med 7. in 8. uro.
Nakup vozila je po sistemu VIDENO — KUPLJENO. Poznejših reklamacij ne upoštevamo.
Kupec lahko plača kupljeno pod 1., 2. in 3. takoj ali 3 dni po licitaciji, ostalo pa takoj.
168/10-85
Zdravstveni dom Krško Komisija za delovna razmerja
razpisuje
specializacijo za dela in naloge iz medicine dela, prometa in športa.
Pogoji:
— zdravnik s končano medicinsko fakulteto, oddelek za splošno medicino
— strokovni izpit
— najmanj dve leti opravljenih delovnih izkušenj v osnovni zdravstveni dejavnosti.
Prijave kandidatov z dokazili sprejema v odprtem roku osmih dni po dnevu objave Komisija za delovna razmerja, Zdravstveni dom Krško, CK2 56.
175/10—85
Tovarna celuloze in papirja
djuro soloj
Krško ugodno proda naslednja vozila:
osebni avtomobil ZASTAVA 101, letnik 1984, karamboH-ran, v voznem stanju, začetna cena din 180.000,00, in osebni avtomobil AUDI 100 GLS, letnik 1979, začetna cena din 300.000,00.
Licitacija bo dne 18. 3.1985 ob 8. uri za družbeni in ob9. uri za zasebni sektor.
Ogled vozil je možen do licitacije vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure v garažah TOZD Transport.
176/10—85
»BELA KRAJINA« Obrtna zadruga Črnomelj Ul. 21. oktobra 17 b
Na podlagi sklepa zadružnega sveta razpisna komisija DO
razpisuje
prosta dela in naloge
1. direktorja
Pogoji za imenovanje:
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. da ima najmanj srednjo izobrazbo ekonomske, gradbene, pravne ali.organizacijske smeri,
2. da ima najmanj pet let delovnih izkušenj v stroki,
3. da ima sposobnost za organiziranje in vodenje poslovanja ter usklajevanje delovnega procesa,
4. da ima družbenopolitične ter moralno-etične lastnosti po družbenem dogovoru o kadrovski politiki in ustvarjalen odnos do samoupravljanja.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Obrtna zadruga »BELA KRAJINA«, Črnomelj, Ul. 21-oktobra 17 b, v zaprti kuverti s pripisom.»Za razpisno komisijo«.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
in objavlja
prosta dela in naloge
2. referenta kooperacije
z naslednjimi pogoji:
— srednja strokovna izobrazba tehnične usmeritve
— najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih opravilih
— 3-mesečno poskusno delo.
Za opravljanje navedenega dela bo kandidat pod 2. sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.	-
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 1=> dneh po objavi na naslov:
Obrtna zadruga »BELA KRAJINA«, Črnomelj, Ul. 21-oktobra 17 b.	h
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dnen po končanem'zbiranju prijav.
Po razpisu in objavi ne nudimo stanovanja.
174/10-85
Gnovoles
lesni kombinat nsola novo mesto-straža TOZD SIGMAT, Brestanica
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
projektanta — konstruktorja
pod naslednjimi pogoji:
— visoka šola strojne smeri, najmanj 3 leta ustrezni' delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovn zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
— aktivno znanje enega tujega jezika.	b
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in ° 90-dnevnem poskusnem delu.	.
Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanj pogojev v 8 dneh po objavi v TOZD Sigmat pri splošnega oddelka ali v kadrovsko-socialni službi D NOVOLES v Straži.	h
Kandidate bomo obvestili o izbiri najpozneje v 30 dne po končanem zbiranju vlog.	Qfi
171/10—
DOLENJSKI LIST
Št. 11 (1857) 14. marcajS^g
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica in teta
FRANČIŠKA KUMER
z Daljnega vrha 19
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja družini Golobič za vso skrb in Pomoč in patronažni sestri za obiske na domu. Nadalje izrekamo zahvalo TOZD za Vleko vlakov Novo mesto, Novolesu — ■ OZD TVP, Kuverti Ljubljana za podarjene vence ter župniko-•na za opravljeni obred.
,	Žalujoči:	vsi	njeni
I JI
Ljubila si cvetje, ljubita si dom.
In v tihem pomladnem jutru odšla si v večni dom.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in svakinje
JUSTI GAČNIK
iz Brezja 6
j’e.!)|rav IeP° zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in TeJle- Iskrena zahvala bolnici Petra Deržaja v Ljubljani za vso *fb in lajšanje bolečin, Novolesu TOZD TAP Trebnje, Rašici, Prt. oprema iz Ljubljane, pevcem in župniku za opravljeni Pred, fotografu, vsem iz Tacna ter vsem, ki so pokojno spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož, sin in hčerke z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta in strica
FERDINANDA KORELCA
iz Prelesja 16 pri Šentrupertu
jau^reno zallvalJ Ujemo sorodnikom, sosedom, znancem in pri-vs I'1?; k' so ga spremili do njegovega zadnjega doma. Hvala ter so mu P0^*00'!' toliko vencev in cvetja, darovali za maše ter 7 D ustno izrekli sožalje. Hvala pevcem za zapete žalostinke a OVn'k°m za poslovilne besede in spremstvo. Še enkrat 01 iskrena hvala!
klijoči: žena Ana, otroci Ferdo, Jože, Marija, Anči, Joži in Marta z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 72. letu za vedno zapustil naš nepozabni mož, ata, stari ata, brat, stric in boter
ALOJZ PAVLOVIČ
upokojeni strojevodja iz Sevnice
znanŽna *lva!a vsemu sorodstvu, sosedom, prijateljem in kj S( ,Ccrn za vso pomoč v najtežjih trenutkih slovesa. Hvala vsem, vilu e Pukojnernu darovali vence, cvetje in ga v tako velikem šte-Iskr *)(>sPrcrnili na njegovi zadnji poti. nam pa izrazili sožalje. strJna *lvala dr. Teppeyu za neutrudno skrb in zdravljenje ter hted n|C,?U <>SL'I>Ju bolnišnice Brežice, osebju ZD Sevnica za skrb PSSs Č*0 boleznijo. Zahvaljujemo se kolektivom Jutranjka 'Zpost nica- Slovenija avto Jesenice — Ljubljana, ŽCi — tov pUVa Židani most. Društvu upokojencev Sevnica, posebno ničar ,rancu Čubru za prelepe poslovilne besede. Hvala žclez-ohr„* 8°dbi Zidani most in pevcem »Fanto
le"««* Pesmi ob odprtem grobu. Iskrena hvala župniku za °Prav|jcni obred. Se enkrat hvala vsem!
žena Mici, hčerka Marica z možem Rudijem, sin Marjan /. Roziko, vnuki Marko, Rudi, Marjan, Lojze in Nataša ter ostalo sorodstvo
pevcem »Fantom iz Boštanja- za
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapusti! naš dragi mož, oče in stari oče
FRANC KOBE
iz Uršnih sel 92
Prisrčno se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom, ki so nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni župniku Romanu Kavčiču, ki je našega očeta več let obiskoval, mu nudil tolažno in ga spremil na zadnji poti. Prisrčna hvala DO Labod, upravi Sob Novo mesto, GD in OOZB Uršna sela za podarjene vence in govorniku za poslovilne besede. Vsem, ki ste se od našega dragega očeta poslovili in ga spremili na njegovi poslednji poti. še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Jožefa, hčerki Milena in Anica z družino
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 53. letu starosti mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
HENRIK MAGOLIČ
z Vrha nad Mokronogom
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Prav posebna hvala sosedom in sorodnikom, sodelavcem pokojnega iz Litostroja, Iskri Mokronog, Agrostroju Šentrupert, GKP Trebnje. Varnosti Novo mesto, godbi, pevcem, govornikoma za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. Hvala Onkološkemu inštitutu Ljubljana in zdravnikom ZD Trebnje za lajšanje bolečin. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAH V A L A
Po dolgotrajni bolezni nas je v 80, letu starosti zapustila naša draga sestra in teta
ANA KOČEVAR
roj. DRAGINC
iz Stranske vasi pri Semiču
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, govornici za poslovilne besede, novomeški bolnišnici in vsem zdravnikom za večletno zdravljenje. Hvala župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Še enkrat iskrena hvala vsem.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, prababice in
sestre
ANTONIJE ŠTRUMBELJ
v v
rojene ČEŠNOVAR
iz Straže 48
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje, še posebej sosedom za izkazano pozornost. Hvala vsem za podarjeno cvetje, tov. Martini Pečjak in lov. Ivanu Brsanu za poslovilne besede. Društvu upokojencev, pevcem iz Novega mesta ter cerkvenim pevcem iz Vavte vasi. Posebno se zahvaljujemo proštu Lapu in duhovniku Gregorju Doljšku za lepo opravljeni obred. Vsem. ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, lepa hvala!
Vsi njeni Straža, dne 12. marca 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
BARBARE IVIČIČ
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali preživeti hude trenutke slovesa. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so zasuli njen grob s cvetjem in jo pospremili na zadnji poti. Topla hvala sosedom za pomoč, zdravstvenemu osebju metliškega zdravstvenega doma za dolgoletno nesebično skrb in župniku za opravljen obred.
Žalujoči: mož Nikola, sinova Slavo in Ivan ter hčerki Mara in Ana z družinami
ZAHVALA
Ob prezgodnjem slovesu od naše
DRAGE ŠKERLJ
roj. Matko
se zahvaljujemo vsem njenim in našim prijateljem ter znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji prinesli toliko cvetja in sočustvovali z nami. Posebna zahvala vaščankama Francki in Fani za vso pomoč, ki sta ji jo nudili v času njene bolezni. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mož Bogdan in sin Tone z družino v imenu vsega sorodstva Gotna vas, Novo mesto, 11. 3. 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
NEŽE
PIRNAR
iz lvanjš 3 pri Kostanjevici
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, se poslovili od nje in ji podarili toliko vencev in cvetja. Posebno se zahvaljujemo Agrarii — TOZD Cvetje Čatež, Labodu — TOZD Libna Krško, Galeriji Božidar Jakac iz Kostanjevice za podarjene vence, vsem sosedom za nesebično pomoč v tem času in župniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem. ki ste na kakršenkoli način počastili spomin naše mame, še enkrat iskrena hvalg!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stric, dedek, pradedek in tast
JOŽE GORŠE
iz Novega mesta
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Novoies Straža —TOZD ŽAGA, DO BTC Ljubljana in pevcem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 92. letuje umrla naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta
MARIJA MEDIC
roj. ZAGORC
iz Dolenjih Lakovnic
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom za vso pomoč, darovano cvetje in vence. Prav lepa hvala župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
DOLENJSKI LIST
17
/| I f | ^ f y f f ^|§
tedensK6ledak
Četrtek, 14. marca — Matilda Petek, 15. marca — Klemen Sobota, 16. marca — Herbert Nedelja, 17. marca — Jedert Ponedeljek, 18. marca — Ciril Torek, 19. marca — Jožef Sreda, 20. marca — Klavdija Četrtek, 21. marca — Niko
LUNINE MENE
21. marca ob 12.59 — mlaj
MIRNA PEČ: 15. 3. italijanski film Šerif v vesolju. 17. 3. domači film Učna leta izumitelja Polža.
BREŽICE: 15. in 16. 3. francoski film Bankirka. 17. in 18. 3. ameriški film Ostati živ. 19. in 20. 3. ameriški film Hokus pokus. 21. 3. ameriški film Dan potem.
ČRNOMELJ: 14. in 17. 3. francoski film Morilsko poletje. 15. in 17. 3.
angleški film Meč kralja Arturja. 19. 3. film Alfred Concord. 21. 3. ameriški film Sled za prekletimi.
KOSTANJEVICA: 16. 3. italijanski film Apokalipsa. 17. 3. angleški film Viktor in Viktorija.
KRŠKO: 15. 3. ameriški film Fantje Maksijevega bara. 16. in 17. 3. angleški film Boj titanov. 19. 3. angleški film Bolnica Britanija. 20. 3. nemški film Hladen kot led.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 14. 3. filmsko gledališče — ameriška drama Električni jezdec. Od 15. do 17. 3. angleški film Črni petek za razbojnike. 16. in 17. 3. matineja — ameriški film Guliverjeva potovanja. 18. in 19. 3. gledališče: Matiček se ženi, 20. 3. ameriški film Za sinovo ljubezen. 21. 3. filmsko gledališče — angleška drama Mister Montenegro.
SEVNICA: 14. 3. francoski film Smrtonosna pot. 15. in 16. 3. francoski film Otok strasti. 17. 3. ameriški film Skrivnostna moč. 20. in 21. 3. francoski film Spet sem samski.
liMl
02
SLUŽBO DOBI
GOSTIŠČE .GRAČNER«. Radeče, tel. (061) 819-245, išče takoj kvalificirano ali priučeno natakarico za hitro, dobro in elegantno postrežbo. Stanovanje in hrana v hiši, plača po učinku, ostalo po- dogovoru.
STANOVANJA
STANOVANJE, hrano in popoldansko zaposlitev za nekajurno dnevno pomoč v Ljubljani nudim pridnemu in poštenemu dekletu. Telefon (061) 662-230 ali na naslov, Nežka Pančur, Iška vas 71, 61292 Ig pri Ljubljani.
STANOVANJE v Novem mestu iščem. Marko Cesar, Srednji Globo-dol 12, Mirna peč.
DVOSOBNO STANOVANJE v hiši z vrtom v Novem mestu zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Šribar. Šišenska 91. Ljubljana, tel. (061) 554-037.
DVE STANOVANJI za zakonca z visoko' izobrazbo in enim otrokom, vseljivi v maju ali juniju in za čas enega let;., iščemo z.u naše kadre. Naslov v upiavi lista (1193/85).
Motorna vozila
ZASTAVO 850. letnik 1981, 24000 km. prvi lastnik, prodam. Anton Drčar. Prečna 4/a. Novo mesto.
MINI MORIS 1000 ugodno prodam. Informacije: Dragman, Bršljin 36, Novo mesto.
R 4 TLS, letnik 1979. rdeče barve, 47000 km, in traktorske gume 11/28 ugodno prodam. Prešeren, Šmarjeta,
Šmarješke Toplice.
EIČKA prodam za 8 M Telefon 24-140.
GOLFA, letnik 1980, 51000 km. prodam. Tel. 25-278.
ZASTAVO 750, letnik 1977; ugodno prodam. Muhič, Ragovska 9. telefon 24-062.
ZASTAVO 750, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Informacije vsak dan na telefon 20-536 (po 15. uri).
Z 750 S, letnik 1977, prodam. Kos, Ločna 7, Novo mesto.
Z 750 L, letnik 1976, generalno obnovljeno, prodam, lahko tudi na kredit. Telefon 20-411.
126 P, letnik 1982, prodam. Ivan Simončič. Gorica-25, Leskovec pri Krškem.
Z 750 ŠC, letnik 1979, prodam. Telefon 51-661 (od 15. do 18. ure).
APN 6, letnik avgust 1984, ugodno prodam za 6,8 M. Telefon 85-104, zvečer.
ZASTAVO 101, neregistrirano, prodam. Darko Jamšek, Razbor 46, Loka pri Zidanem mostu, tel. (068) 81-891.
AUSTIN 1300, nevozen, primeren za rezervne dele. ugodno prodam. Prečna 19, telefon 23-486.
PONY EKSPRES avtomatik. malo rabljen, ter vrtno kosilnico prodam. Telefon 25-916.
WARTBURG karavan, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Jože Prah, Gor. Prekopa, Kostanjevica na Krki.
ZASTAVO 101 confort. letnik november 1979, garažirano, prevoženih 39000 km, prodam. Informacije na telefon (068) 84-300, popoldne.
ZASTAVO 750. letnik 1978, prodam'. Stane Jarc, Prečna 24, Novo mesto.
R 6 TL. tudi po delih, prodam. Informacije: Mali Orehek 9.
VVV 1200, letnik 1975, prodam. Telefon 56-778.
FORD 1700, letnik 1972, tudi po delih prodam! Vanja Košmrlj. Meniška vas 7, 68350 Dolenjske Toplice.
126 P. letnik 1980, in termoakornu-lacijsko peč (6 KW) prodam. Telefon (068) 82-387. Informacije zvečer.
VARTBURG, letnik 1973, neregistriran, v voznem stanju, ugodno prodam. Franc Lončarič, Jesenice 4 na Dolenjskem.
MERCEDES 200 D. letnik 1966. re-paš, ugodno prodam. Naslov: Zagrebška 16/14, Novo mesto.
126 P, letnik 1980, prodam. Založnik, Gubčeva 10, Trebnje.
TOMOS 14 M prodam. Telefon 24-569.
PRODAM Opel kadet, letnik 1976. Informacije na tel.: 24-233.
PRODAM Z 750. obnovljen za 5 SM. Ulica Mirana Jarca 35. Telefon 20-. 228.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 40 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 550 din, za razpise, licitacije ipd. 750 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 800 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1 /72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624 Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto. Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo —^asopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica. Ljubljana.
Z 101, letnik 1977. prodam za 13,5 M. Tel. 25-270.
FORD TAUNUS 17 M, odlično og-ranjen, poceni prodam. Tel. 85-155.
ŽA FIAT 850, prodam motor, menjalnik in še nekatere dele. Peter Murn. Na Lazu 30, tel. 25-836. po 16. uri.
DIANO 6 prodam. Telefon 71-156. od 6. do 8. ure.
Z 750 de luxe, letnik 1978, prodam. Informacije na telefon (068) 51-028. zvečer.
ŠKODO 120 LS, letnik 1982, ugodno prodam. Informacije na telefon (068), 67-020.
R 4, registriran za celo leto, prodam. Jože Drmaž, Čisti breg 6, Šentjernej.
Z 750, letnik 1973, prodam. Silvo Lukšič, Gotna vas 45, telefon 21-431.
VW 1300 prodam. Cveto Matoh, Bi-ška vas 2, Mirna peč.
Z 101, letnik november 1974, prodam. Darovec, Šegova 10, Novo mesto (popoldne).
126 P, star dve leti. dobro ohranjen, prodam. Tel. 22-349.
R 4 GTL, star dve leti. prevoženih 30000 km, prodam. Telefon 23-241, od 20. do 21. ure.
R 4, letnik 1977, ugodno prodam. Ogled po 16. uri. Irča vas 6, Novo mesto.
LADO 1200, letnik 1972, prodam. Anton Konček, Uršna sela 134.
R 4, letnik 1977, z dvema rezervnima blatnikoma, sklopko, barvo, vse za 10,5 SM prodam. Informacije na tel. (068) 51-436.
Z 750 le, letnik 1981, prodam za 200.000 din. Tel, (068) 21-003.
126 P, karamboliran, in škodo, skupaj ali po delih, prodam. Jože Pavlin, Paha 4, Otočec.
R 4 TL, letnik 1979. prodam. Janez Blažič, Grič pri Klevevžu 12, Šmarješke Toplice.
GOLF Diesel, leto proizvodnje 1983, prevoženih 26000 km, prodam. Informacije na telefon 25-133, popoldne.
Z 750, letnik 1977, in gume za Z 101, nove, prodam. Agnič, Gotna vas 51 c. Novo mesto.
FIAT 126, dobro ohranjen/poceni prodam. Šiška, Dol. Toplice 213 (Cviblje).
ŠKODO 105 L, letnik 1980, prodam. Miha Marš. Slovenska vas 13, 68232 Šentrupert.
ŠKODO 105 L, letnik 1982, prevoženih 500 km. prodam. Janez Pekolj, Artmanja vas 1 Dobrnič.
ZASTAVO 750 S, letnik 1979, registrirano do 8. marca 1986. prodam. Jože Grubar, .lurna vas 4, 68000 Novo mesto.
PRODAM tovorni avto TAM 125 — T 12. letnik 1979, registriran do konca leta (podaljšan kason s poletnim sistemom) in TAM 5000 v voznem stanju, letnik 1973, ki ga lahko menjam za vlačilec nad 20 ton. Zvone Rožman, Mali vrh 29, Globoko.
|j Kmetijski stroji jj
M	  <•
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
TRAKTOR Ursus 35 prodam. Jože Florjančič, Dol. Karteljevo 9, Mirna P°č.
n TRAKTOR Štore 502 prodam. Janez Kosec. Stara Bučka 17, Škocjan.
TRAKTOR FAR (16 KM) s koso in plugom prodam. Martin Volk. Sobe-. nja vas 10 a. Krška vas.
BCS kosilnico (petrolejko) prodam. Cveto Zoran. Šmarješke Toplice 14.
KOSILNICO Figaro z vozičkom prodam. Vili Krapež, Male Vodenice 7. Kostanjevica.
TRAKTOR Deutz (40 KM), starejši letnik, poceni prodam. Gornik, Gora Janeži 9, Sodražica, tel. 451-395.
IMT 560, nov, zamenjam za manjši novejši traktor. Sandi Žnidaršič. Slepšek 11, Mokronog.
SAMONAKLADALKO za seno in bočno koso za traktor Štore 404 ugodno prodam. Martin Jarkovič, Groblje 33, Šentjernej.
FERARI (30 KS) zamenjam za ne/.globni traktor. Telefon 25-460, zvečer.
NOV MOTOKULTIVATOR Goldoni (8 KM) prodam najboljšemu ponudniku. Ban, Gubčeva 33, Novo mesto.
KULTIVATOR Simplicity — ZDA, skoraj nov, prodam. Cena 10 starih milijonov. Informacije na telefon 21-446, popoldne.
TRAKTOR Ursus C 335, letnik 1978, s koso in kabino, lepo ohranjen, prodam po ugodni ceni. Ivan Tršinar, 68275 Škocjan 40.
TRAKTOR MAN, generalno obnovljen, s koso in prikolico za prevoz krav ter moped APN 4 prodam. Franc Conta, Tolsti vrh 1, 68310 Šentjernej.
KOSILNICO BCS 127 (bencin-petrolej) s sedežem prodam. Železnikar, Spodnji Brnik 40, 64207 Cerklje na Gorenjskem.
ZETOR 4712 s koso, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za manjšega. Ogled v soboto in nedeljo. Naslov v upravi lista (1191/85).
URSUS 335 ugodno prodam ali zamenjam za manjšega. Alojz Petje. Zabukovje 34. 68233 Mirna.
TRAKTOR Fcrguson 558 z varnostno kabino prodam. Jože Gril. Poljane 32, Dolenjske Toplice
MLATILNICO s polnim čiščenjem prodam. Dobrava 19, 68275 Škocjan.
MOTOKULTIVATOR, skoraj nov, s tremi priključki prodam. Informacije na telefon 56-654.
TRAKTOR Porsche prodam. Franc Lindič. Dol. Laknice 15, Novo mesto. Ogled od 16. ure dalje,
MOTOKULTIVATOR Simplicitv 8 HP prodam. Telefon 22-187. Mali Sja-tnik 22.
TRAKTOR Zetor 10 KW (14 KM) s priključki: kosilnica, freza, plug. ali samo priključke prodam. Milan Jenič, Stranska vas 26, Novo mesto.
TRAKTOR Porsche (16 KS) s kosilnico. dobro ohranjen, in bencinski agregat 750 W, 12- 24V, 35A, primeren za vikende ali polnjenje akumulatorjev, prodam. Tel. 21-326 (od 8. do 19. ure).
BCS prodam. Anton Hočevar, Grmovlje 21, Škocjan.
KOSILNICO Figaro diesel v garanciji prodam. Telefon (061) 219-302 (popoldne).
Traktor Štore 504, kabina, kompresor, 70 delovnih ur prodam ali zamenjam za manjšega. Tel. 061 786-021.
PRODAM
TELEVIZOR Gorenje, barvni, prodam. Jablan 28, Mirna peč.
JUNCE, vozne, stare 21 mesecev, sive barve, prodam. Franc Kršan, Globoko 68 pri Brežicah, tel. 69-405.
STUDIO glasbeni center, 2 x 20 W, prodam za 50.000 din. Telefon 21-602.
K1KINDA strešnik, model 272, 1300 kosov, prodam. Telefon 21-602.
PRODAM cirkular z vgrajenim motorjem in napravo za prevetrovanje sena. Mežun, Kamni potok 2, Trebnje.
JABOLKA (zlati in rdeči delišes) po 100,00 din kilogram prodam. Igor Avsec. Raka 46.
ZLATO za zobe (12 gr) po 3000 din prodam. Tel. 21-033.
LESENO KAŠČO dimenzije 3 x 7 m in plemensko kravo prodam. Informacije po telefonu (068) 56-729.
ZARADI selitve prodam klasični kavč, dvosed in dva fotelja. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov: Ahmed Kulenovič — Nadža, Jerebova J 6, Novo mesto.
ŽICO za vinograd in koruzo prodam. Stane Žibert, Šentjernej 60.
HLADILNO skrinjo (410 1) Gorenje prodam. Telefon 22-322, popoldne.
‘ PRAŠIČA (100 kg) in 400 kg betonskega železa profil 8,400 kg profil 10 prodam. Šantelj. telefon 69-741.
100 m: ladijskega poda po ugodni ceni prodam. Tel. 24-140.
KRAVO, staro 8 let. prodam. Sta-niša, Vrh pri Ljubnu 3, Novo mesto, KOBILO, brejo, mlado brejo kravo in ličkalnik prodam. Ledeča vas 15, Šentjernej.
1500 kosov strešne opeke Kaniža in obrobe za streho (4x8 m) prodam. Telefon 44-301 int. 40.
PRALNI STROJ 663, rabljen, in enobrazdni traktorski plug IMT prodam. Anton Popit, Slepšek 9. Mokronog.
KOMBI PLOŠČE (3 cm) ugodno prodani. Kličite na tel. 21-964!
ETAŽNO PEČ za centralno kurjaču Helios (20-22000 kalorij), novo, prodam. Alojz. Božič, Mesine njive 4, Novo mesto.
DVA JUNCA za delo prodam. Zupančič, Strelao- 5, Šmarješke Toplice.
UGODNO PRODAM 40-basno klavirsko harmoniko znamke Welt-meister, dobro ohranjeno. Branko Novak, Krka 26, 68000 Novo mesto.
BRAKO prikolico, dobro vzdrževano. garažirano, prodam. Telefon 24-590.
PRAŠIČA (100 kg) prodam. Jože Cesar Prečna 31. Novo mesto.
PEČ za kopalnico Braun in mlin za mletje žita (šrotar) prodam. Janez Hrovat, Brod 16, Novo mesto. tel. 20-213.
GRADBENI LES — punte in grušt za fasado prodam. Prodam tudi gliser 3.70 — kvarncrplastika. Šiška. Dol. Toplice 213 (Cviblje).
PRODAM 500 kostanjevih kolov za vinograd. Starič, Trebelno 30.
PRODAM TV Gorenje črno-bel in barvni, hladilnik (80 I), kombinirat) štedilnik (4 elektrika. 2 plin) ojačevalec HF1 stereo 2x40 vatov in zvočnike 2x60 vatov. Ogled v soboto in nedeljo. Kahteran. Slavka Gruma 6. Novo mesto.
VIKEND sedežno garnituro prodam. Cena 15.000 din. Telefon 25-520.
ZLATO verižico (46 g), 18-karatno. prodam. Telefon 25-343.
PRENOSNI TV Nippon, nov, ekran 38 cm. prodam. Tel. 22-007.
MOTORNO žago Stihi 051 prodam. Sintič. Gabernik 2, 68275 Škocjan.
PRODAM 100 VV PBT kitarski ojačevalec in električno kitaro solist. Telefon (068) 21-747 (po 17. uri).
ZAKONSKO posteljo z jogijem zelo ugodno prodam. Telefon 58-631.
PRODAM kravo, staro 6 let. Ogled po 18. uri. Zupančič , Drganja sela 8, Straža.
OVCE (plemenske) in mladiče prodam po 270 din 1 kg. Izidor Vovk, Dvor 14.
PRODAM fiat 126, letnik 1980. traktorsko prikolico, brane, avtomobilsko prikolico s cerado in zapravljivček. Košmerl, Petelinjek 33, Novo mesto.
ELEKTROMLIN z dvema paroma kamnov, dvojni valj s transmisijo in ležaji, zmogljivost 3000 kg dnevno, ugodno prodam. Možen pogon tudi na vodo. Jože Švajger. Na bregu 25, 68340 Črnomelj.
MOTORNO ŽAGO Husqvarna65, malo rabljeno, prodam. Drago Kump, Kot. n. h., Semič.
SENO prodam. Češnovar, M. Koren l/a. Raka, tel. 75-657.
MOTORNO ŽAGO Dolpima 290, skoraj novo, in gradbeno barako, prodam. Ogled popoldne. Jakša. Brod 10, Novo mesto.
POD prodam. Anton Malovrh, Uršna sela 103.
KOZE, breje, prodam. Omahen, Vel. Bučna vas 33, Novo mesto.
MOTORNO ŽAGO Stihi 70 prodam. Bajec, tel. 25-227.
600 kg sčna prodam. Naslov v upravi lista (1192/85).
ELEKTRIČNO škropilnico — črpalko MIO — HONDA za škropljenje vinograda ugodno prodam. Jože FIu-tar, Sadinja vas 11, Semič.
KOSTANJEVO kolje prodam. Franc Vene, Dolenja vas 5, 68222 Otočec.
MLADO KOBILO z žrebetom prodam. Zvone Štublar, Lipovec 5, 68333 Semič.
DVE OKNI z .roletami (140 x 120) prodam. Telefon 23-184.
SENIK, dobro ohranjen, prodam zaradi adaptacije. Rafael Kastelic, Šmihel 35. Žužemberk.
2000 kg sena prodam. Anton Grablovec, Vel. Videm 9, Velika Loka.
KUPIM
V OKOLICI Krškega (K. o. uora, Senuše) kupim zemljišče, primerno za obdelavo (sadovnjak, vinograd). Sandi Bendaršek, Krško, CKŽ 48, telefon 71-081.
PARCELO, ravninsko, (2000 — 3000 ur), oddaljeno do 6 km iz Novega mesta, kupim. Telefon (068) 84-661. vsak dan po 20. uri.
TRAKTOR Zetor (od 25 KM do 50 KM) kupim. Navedite ceno in letnik! Silvo Peček, Zavuše 21, 63231 Grobelno.
P O S I ST
NJIVO in travnik na Otočcu prodam. Alojz Jožef, Harinja vas 12, Otočec.
STARO HIŠO z lepim vrtom poceni prodam. Milankovič, Pot na Gorjance 18, Novo mesto.
HIŠO v gradnji, 5 km iz. Novega mesta, prodam. Naslov v upravi lista (1194/85).
5 a vinograda in 5 a gozda v Straži ugodno prodam. Jože Kocjan. Brod 45, Novo mesto.
PARCELO na igleniku, možna obdelava, prodam. Brulc, Stopiče 17.
HIŠO na Raki, v tretji^fazi gradnje, prodam. Ivan Tudjina, Šipkovica 28, 41090_Susedgrad.
HIŠO (v tretji gradbeni fazi) v Grosupljem. lepa lega, urejeno okolje, prodam. Možnost delavnice v hiši. Tel. (061) 721-401, zjutraj in zvečer.
15 arov vinograda z zidanico nad Logom pri Sevnici oddam v najem proti minimalnemu plačilu. Šifra: ..DOGOVOR.,
VINOGRAD s hramom in vrtom v Potovski gori in 500 1 vina prodam. Dostop z vsakim vozilom. Elektrika je poleg. Janez-Blatnik. Vel. Brusnice 30.
VINOGRAD (25 arov. 350 trt) ob asfaltni cesti v bližini Metlike (Berčiče) prodam. Informacije po tel. (041) 713-522.	.
ZIDANICO in vinograd v okolici Novega mesta ugodno prodam. Informacije od 18. do 20. ure. Naslov v upravi lista (1195/85).
VINOGRAD v Javorovcu (Sromlje), 20 arov, prodam. Marija Bednaršek, Krško, CKŽ 48 (telefon 71-081.
ZAZIDLJIVO parcelo z lepim razgledom na Sevnico prodam. Elektrika. voda, kanalizacija, cesta na oz. ob parceli. Ferdo Androjna, 68294 Boštanj.
V PLETERJIH pri Krškem prodam parcelo (36 a) s približno 15 ari triletnega vinograda. Parcela leži ob asfaltni cesti, 3 km iz Krškega. Dovoljena gradnja vikenda. Tel. 72-928 ali 72-059.
ranje avtomobilov ter delanje škode po moji njivi, deloma travniku, pare. št. 69, k. o. Kandija. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Se posebej opozarjam tiste, ki obdelujejo zemljo na bivšem Malenškovem hribu in na Potočarjevem.
FRANC BAKŠIČ, Dolenja Straža 127, opozarjam vse, da nisem plačnik dolgov svoje žene.
RAZNO
USPEŠNO inštruiram angleški jezik. Tel. 22-428. popoldne.
V SOBOTO, 9. marca, sem izgubila zlato zapestnico z napisom »Uroš »■ 7. 1984«. ki mi je drag spomin. Poštenega najditelja prosim, če mi j° proti nagradi vrne. Telefon 22-703.
Dobrima in skrbnima ANICI in JOŽETU LUKŠIČ iz Podgrada pn Novem mestu, čestitke za 25-letmc_° skupnega življenja — JOŽETU 5
posebej za dvojno praznovanje(50 let) — z željo, da bi si bili še naprej tako dobri v krogu svoje družine. ČestUIK veljajo tudi njihovi hčerki JOŽICI i vnukinji JOŽICI iz Vinje vasi ter prav nučku JOŽKU in njegovemu očet • Vsent skupaj iskreno čestita Jemcev mama.	_	_
Iskrene čestitke PEPCI ŽAGAR Birčne vasi želi sestra z možem. Ena JOŽETU ŽAGARJU, JOŽICI Gb*'
DEN in Sobarjevi mami.
Xe
JOŽKU SASKU iz. Gaberja Gorjanci iskreno čestitajo in mu
pod
želijo
VJCJljaiiui iJMv.ui/ ccJiiiajo	.
vse najboljše za njegov god man" ati in bratec Franci. Čestitka Pa.veL tudi PEPCI KRALJ iz Gaberja njen god.	r)/i
Dragima JOŽETU in FRANLN MOŠKONOVIMA iz Novega me* za osebno praznovanje iskreno ces družina Budja i mamo.
IVANU ZORANU želimo vse nab boljše za njegov jubilej — žena Tu sinova Borut in Jernej.	oCt.
Dragi in dobri teti FRANCKI PR GARJEVI iz Mirne peči 34 iskr čestitke ob njeni 93-letnici. Želim0fj da bi bila še dolgo let med nami. Vsi* jo imajo radi.
^obvestila!
OBVEŠČAM stranke, da sem z?^ prodajati 7 tednov stare jarčke rJ ^ pasme hisex. Prodajam jih vsak ' tudi ob nedeljah. Jože Jeršin, R selo 2, Trebnje, tel. (068) 44-389. .
VINOGRADNIKI, SADJARJU 0£
ravljam izkope za trto in sadna 0
vesa. Tel (068) 23-241. od 20. ure
dalje-
POPRAVEK
V 6. številki Skupščinskega Dolenjskega lista je bil objav ljen razglas o referendumu v KS S«" la Sumberk, ki bo v nedeljo, 24-marca 1985. V glasovnici k temu razglasu je napačno naveden datum 10. marca 19»: Krajane obveščamo, da se ta datum pravilno glasi 24. 3. 19”5-
IZDELUJEMO vse vrste m1®150 vseh barvah ter žaluzije od 25 d° mm, vključno avtožaluzije; laJ?~jpyO naročite po povzetju. ROLETARS Milje 13, 64208 Šenčur, telefon («" 50-720.
JARKICE HISEX — Prvovlltnanjh snice, rjave pasme, nimajo ščipa kljunov — lahko nabavite pri Sta Prevolšku, Čatež, 68212 Velika Los • od 27. marca 1985 do razprodaj; Informacije na telefon (068) 44-
nnn/l I	T - —,	interna 20, do 14. ure.
HičHCl it A	SALON	ZA	PSE	-	naročila	ob
tern. iVfcJVkJ	I	dah od 8. do 12 ure. Telefon (068) ^
156, Veterinarska postaja Brežic Nada Štaher!
; ALOJZ ŽUPEVEC, Žabja vas 16, •prepovedujem hojo, vožnjo, parki-
V SPOMIN
12. marca je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dobri in skrbni mož m oče
ALOJZ KAVŠEK
z Broda 33
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njejovi
ZAHVALA
V 86. letu starosti je umrla naša draga teta
MARIJA ŠUŠTARIČ
iz Sel pri Otavcu
Zahvaljujemo se vsem /a darovano cvetje, izraze sožalj8 |n spremstvo na zadnji poti. Lepa hvala cerkvenim pevkam duhovnikoma za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
18 E
	
fir‘ firrnHI^^————	
ZAHVALA
/
Ob boleči izgubi mame, stare mame, sestre in tete
MATILDE STRASBERGER
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in izrazili ustno ali pisno sožalje. Posebej hvala pevcem za zapete Pesmi in čč. duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Ruža in Anica z družinama, sestri Anica in Marija in drugi sorodniki
Novo mesto, 4. marca 1985
Lepo ti je mladost cvetela, ko usoda kruto ti je življenje vzela.
V SPOMIN
17. marca mineva deset žalostnih let, odkar si nas zapustil, ljubljeni sin. očka, brat in stric
FRANCI
VERDERBER
z Mlake pri Kočevju Vsem, ki se ga še spominjate, prisrčna hvala!
Neutolažljivi: vsi njegovi
V SPOMIN
Pred letom dni nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama in stara mama
KATICA
ČRNIČ
iz Tribuč
O
eZt^irn,n. nanj° je vedno boleč in žalosten, saj je bila zahrbtna bol-neizprosna. Hvala vsem ki jo hranite v lepem spominu.
Vsi njeni
ZAHVALA ■ letu starosti je po hudi bolezni ugasnilo življenje naše
Pri
skrbne mame in stare mame
Karoline rajer
iz Lašč 5 pri Dvoru
prjfafl? se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, znancem in Doi„:_ em’ ki ste nas tolažili, nam izrekli sožalje in spremili
P°kojno
yenc r 113 n-*en' zadn-i' Pot'- Zahvaljujemo se za podarjene Poseh Stnemu P°die,ju Novo mesto — enota Dvor, ZZB Dvor. pevc> 3 sosedom Glihovim in Vidmarjevim, pogrebcem, ku , m lz Žužemberka za poslovilne besede, tov. Banu in župni-a opravljeni obred.
^ajoči: hčerke Olga, Stanka, sinovi M ilan, Feliks, Štefan z družinami in Karel
Lašče, Mali vrh, Duesseldorf
Ob
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče. tast, dedek, pradedek, krušni oče, stric in bratranec
IGNAC
OBLAK
iz Gorenje Brezovice 15
B,
izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom. „ura -	delavcem Novoteksa — predilnica, Energoinvesta.
dnjaku	*enjskih Toplic. Grada Otočec — restavracije pri vo-
okojen'-. zdrj£vs,venemu osebju v Šentjerneju, društvu up-niku ,ccv v Šentjerneju. Posebna zahvala Gregoričevim in Hod-duhov t,S° nam v kritičnem trenutku stali ob strani. Zahvala cvetje • °lT,a za opravljeni obred in vsem, ki so mu darovali ln ga spremili na njegovi zadnji poti.
ujofi: žena, sin in hčerka z družinama, Emil ter ostalo sorodstvo
S9S8HS1
Kdor v mislih svojih dragih živi. ta umrl ni.
ZAHVALA
V 29. letu starosti nas je mnogo prezgodaj tragično zapustil našdragi mož, oče, sin, brat in stric
LADO KOLMAN
iz Sevnice
Najlepše sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivom Jutranjke, Stillesu, Kopitarni, družini Derstvenšek, LD Zabukovje, ZK Zabukovje, pihalni godbi, pevcem, govornikom, župniku za opravljeni obred in vsem, ki so pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Majda, sin Robi, mama, ata, sestra z družino in drugo sorodstvo
Je v našem domu žalost, mrak. odkar zamrl v njem je tvoj °0,}>' korak.
V SPOMIN
2, marca je mnilo leto žalosti in praznine, odkar nas je zapustil ljubi mož, oči, dedek in brat
ALOJZ
MOHAR
s Krke
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
V SPOMIN
1L marca je minilo leto dni, odkar nas je zapustil
ALOJZ
NOVAK
iz Breze 17, Trebnje
Počivaj v miru, ki večnost neskončno ga daje za veliki zemeljski trud!
Žalujoči: vsi tvoji
m
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga stara mama, teta, sestra in prababica
JOŽEFA KRIŽMAN
*
iz Novega mesta
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in z. nami sočustvovali, darovali cvetje in pospremili pokojno na njeni zadnji poti. Hvala govornikom za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke ter ZB Novo mesto za pomoč in darovano cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 80. letu je umrl naš dragi brat in stric
FRANC
GORŠIČ
upokojeni pismonoša v Metliki
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikoma za občutene besede slovesa, podjetju P IT Novo mesto — pošti Metlika, pogrebnemu društvu v Metliki, društvu upokojencev v Metliki, organizaciji ZtJ v Metliki, upravi Doma počitka v Metliki, zastavonoši, godbi in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: bratje, sestre, nečaki in nečakinje
Novo mesto	•
Tako boš ležal, kot ležiš, le malo globlje in z zemljo živel, kot živiš, le malo globlje.
Le malo globlje, pa vendar dovolj globoko, da tre dosežeš več teh trav s svojo roko.
M. Bor V SPOMIN
5. marca je minilo dve let i, kar nas je zapusti! dobri mož, ata in stari ata
FRANC
ZAMIDA
iz Uršnih sel 99
Vsem, ki se ga spominjate ter prižigate sveče na njegovem grobu, iskrena hvala
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
MARIJE
GORENC
iz Cerovca 8 pri Trebelnem
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, posebno Suševim in Krevsovim, prijateljem, pevskemu zboru, župniku ter sodelavcem kolektiva Elektro Novo mesto in Emona Ljubljana — tozd Cenlromerkur za darovano cvetje in iskreno sožalje ter pomoč v teh težkih dneh.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje predrage
ALOJZIJE HROVAT
se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi v težkih trenutkih pomagali, z mano sočustvovali, darovali cvetje in vence ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala govorniku za poslovilne besede in župnikoma za lepo opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoča hčerka Malka z družino Gor. Polje, dne 5. marca 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega •
ALOJZIJA
SAMSA
iz Retij 3, Loški potok
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom in vsem, ki so darovali cvetje, sočustvovali z. nami in pospremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Globoko zahvalo izrekamo dr. Rusu iz Loškega potoka, zdravnikom in zdravstvenemu osebju oddelka za kirurgijo srca in ožilja Kliničnega centra Ljubljana, ki so se med njegovo boleznijo trudili in mu v težkih trenutkih pomagali premagovati bolečine. Posebej se zahvaljujemo duhovniku Dobrovoljcu za opravljeno pogrebno slovesnost in Društvu upokojencev ter KO ZB NOV iz Loškega potoka za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
LL857) 14. marca 1985
DOLENJSKI LIST
19
JOŽE PETER
Pokojni Milja Gorjup je svoj čas skušal z ostrim komentarjem braniti direktorje, ki so bili, krivi ali ne, kar počez izpostavljeni porogu in javnemu žigosanju. Smo v sedanjih težkih časih do direktorjev kaj pravičenjši? Se vedno velja zakonska omejitev, kot da so direktorji nekakšna posebna kategorija zaposlenih, saj npr. ne morejo kandidirali v zbore združenega dela skupščin, so pa lahko v družbenopolitičnih zborih taistih skupščin, predsedniki zborov sisov itd.
Direktorju sevniškega Stille-sa, varnostnemu inženirju Jožetu Peternelju, takšnih funkcij ne manjka. Pred nedavnim se je ene rešil — kol nadvse uspešen predsednik sevniške občinske Zveze rezervnih vojaških starešin. »Rezervne starešine smo v Sloveniji menda edini, ki smo se držali prvotnega Titovega načela o enoletnem mandatu. Iz izkušenj povem, da je to prekratka doba. V enem letu se ko-
majda vpelješ, pa moraš že nehati,« je dejal In na prvi skupščini so zato Sevničani že spremenili pravila.
Jože Peternelj je prevzet krmilo v Stil/esu. ko marljivim sevniškim mizarjem ni šlo lahko. Bil je med pobudniki povezave v sozd Slovenijales, kajpak ne za vsako ceno. Stilles se je povezal kot delovna organizacija in se »stozdiral« navznoter. Vedno je za vestno strokovno delo. ceni stare mojstre, ki so ustvarili sloves nekdanje Mizarske produktivne zadruge, vendar je bil za to, da so začele prijemati za oblič in politirko tudi ženske. Nekateri pripadniki močnejšega spola so sicer vse opazovali z dokajšnjim nezaupanjem, vendar so kmalu spoznali, da ženske niso le za »cvirntrajhanje«, kot v Sevnici pogosto preveč porogljivo pravijo konfekcionarkam v Lisci ali Jutranjki. V novi tovarni sedežnega stilnega pohištva pri Blanci ali v sevniški strojni delavnici sodelavke delajo družno z moškimi, seveda tudi po Peterneljevi zaslugi.
Jože Peternelj pa ni samo dober direktor, je tudi član sveta sevniške KS. Bil je duša odbora za napeljavo telefona proti Lamperčam, član UO sevniškega gasilskega društva, požarne skupnosti, predsedstva sisa za raziskovalno dejavnost. Je tudi dolgoletni član degustacijske komisije dolenjske cvi-čkarije in predsednik enake komisije pri društvu vinogradnikov Sevnica — Boštanj. Četudi ni član ZK. v kolektivu ne posveča nič manj pozornosti delu družbenopolitičnih organizacij od zveze komunistov do sindikata in mladine.
A. ŽELEZNIK
Mučeniki v znamenju salamiade
Na 24. sevniški salamiadi je spet zmagal kozjanski mesar Branko Manček — Častni sprejem botre Marije Vidičeve, izžvižgani dve »vsiljivki«
SEVNICA — V prepolni znani Vrtovškovi gostilni je bila v nedeljo, ob dnevu mučenikov, že 24. salamia-da. Kot se za takšno mučeniško priložnost spodobi, so točili posebej za ta dan izbrano virštanjsko vino. sa-lamarske dobrote pa so šle po grlu z domačim kruhom mame Justine Kožuh iz Drožanja.
Str6kovna komisija pod predsedstvom posavskega veterinarskega
SLOVEČ S K- h L3dDS\cA ^ G,(_AS2>|L-A: 1
(MODERNEJŠA \MAOCAJ
CVft Huitrao)« črton* F)«»
NA INFORMATIVNEM DNEVU 81 UČENCEV
ČRNOMELJ —Ob informativnem dnevu konec preteklega tedna je po informacije o nadaljnjem šolanju na center srednjih šol v Črnomlju prišlo 81 osnovnošolcev. Za skrajšani program metalurgije so se zanimali le trije učenci, za kovinarstvo in strojništvo pa 34, vendar so za to usmeritev razpisali dva oddelka. V obeh usmeritvah pričakujejo tudi vpis učencev iz Hrvaške, ki jih ni bilo na informativnem dnevu. Za naravoslovno-matematič-no tehnologijo se je zanimalo 25 učencev, za družboslovno —jezikovno pa 19. Na šoli pravijo, da še niso vrgli puške v koruzo in da bodo poskušali vse, da bi pritegnili čimveč učencev, sicer pa je bil letošnji odziv ob informativnem dnevu boljši kot lani.
Zvest filateliji
Vinko Smrekar — duša črnomaljskega filatelističnega društva
alisl
filatelistično društvo »Oton Zupančič«, ki šteje danes 15 mladincev in 40 članov, je že vrsto let uspešno, za kar ima veliko zaslug-Vinko Smrekar, nekdanji predsednik in- tajnik, sedaj pa blagajnik društva. Vinko je že dobrega pol stoletja zvest konjičku, ki danes — tako pravi — če bi'hotel biti zares temeljit in zbirati znamke z vsega sveta, stane toliko, da bi moral prodati hišo.
Res, da ima Smrekar med svojimi 35.000 znamkami veliko lepih in dragocenih primerkov z vsega sveta, a zadnje čase kupuje le še jugoslovanske in delno tildi tiste izpred druge svetovne vojne. Slednje so mu zlasti pri srcu zato. ker ga spominjajo na prva zbirateljska leta, žal pa so mu zbirko med vojno uničili Nemci.
»V društvu pripravimo vrsto predavanj o znamkah, predvsem o njihovi zgodovini, za nove člane pa še posebej o tem, kako rokovati z znamkami. Sodelujemo v republiški krožni zamenjavi, pripravili pa smo že veliko razstav,« pove Vinko in misli mu nehote uidejo na razstavo, ki so jo skupaj z novomeškimi in karlovškimi filatelisti ob 8. marcu odprli v Ganglovem razstavišču v Metliki.
»Upamo, da bomo s pomočjo te razstave znova oživili dejavnost metliškega filatelističnega društva, ki je bilo tako kot naše ustanovljeno leta 1949, a že vrsto let životari. Z njegovim sodelovanjem bi potem lahko še večkrat razstavljali v Metliki, saj v Črnomlju nimamo primernih prostorov,« potoži Smrekar.
B. M-
»Sraka« — potujoči disko
Z vrhunsko opremo in velikim izborom glasbe
NOVO MESTO — Skupina poznavalcev in ljubiteljev sodobne popularne glasbe je osnovala potujočo diskoteko »Sraka«, krje nekakšna bela vrana med dolenjskimi diskoteka- . mi, saj zanjo velja, da sama pride k obiskovalcem. Tako je namreč »Srako« zasnoval njen programski in organizacijski vodja Drago Vovk.
»Imamo vrhunsko opremo, širok in pester izbor glasbe, ki ga okvirno določi gostitelj. Preko 2.000 velikih plošč je v naši fonoteki,'torej dovolj za vsak okus. Pripravimo glasbo, za šolske, maturantske, disko in druge prireditve, po želji pa razen' plesne glasbe ponudimo tudi tematsko zaokrožen izbor rocka, countrvja, bluesa ipd. Tudi narodnozabavne glasbe je dovolj na zalogi. In če gostitelj želi ter naroči, pripravim še predavanje o razvoju in -zvrsteh popularne glasbe,« pravi Vovk.
Zamisel seje porodila ob preprostem računu, da mladi in ostali nimajo v vsakem kraju svojega diska, ansambli za ples pa so precej dragi. »Sraka«
PRISPEVEK ZA SLEPE
NOVO MESTO — Namesto cvetja na groh pokojne Monike Knežje Julka Koščak z Broda pri Novem mestu poklonila 1.000 din Zvezi slepih Novo mesto. Iskrena hvala!
pride, kamor jo povabijo, in pripravi ples občutno ceneje.
»Še tole: Srako smo zasnovali tudi kot nekakšen potujoči snemalni studio. Po potrebi pripravimo ozvočenje za ansambel in ga tudi posnamemo na osemkanalni magnetofon. Tako ima ansambel na voljo svojo demo kaseto,« dodaj*a Vovk.
Kaj več o delovanju »Srake« in o njeni ponudbi- lahko zveste po telefonu (068) 23-174 ali če pišete na naslov: Sraka, Valantičevo 17, Novo mesto.
MiM
HARMONIKARJI,
POZOR
Društvo belokranjskih vinogradnikov pripravlja v okviru Vinske vigredi 85 tudi srečanje harmonikarjev. To naj bi bilo v nedeljo, 19. maja, ob 11.30 na Trgu svobode v Metliki. Vsi, ki bi se želeli udeležiti srečanja, se morate za zdaj le prijaviti. Napišite svoje ime in priimek, leto rojstva, točen naslov in navedite dve skladbi, ki bi ju želeli izvajati. To dajte v ovojnico in odpošljite na naslov: Vinska vigred, Toni Gašperič, Beti. 68330 Metlika, in sicer najpozneje do. 30. aprila. Po tem datumu boste prejeli natančnejša pojasnila.
Vinko Smrekar
KOČEVJE — V kratkem bodo končane vse priprave za dokončno fazo projektiranja ureditve okolice novega Kočevskega oz. Rudniškega jezera. Opraviti je treba le še nekaj analiz in zbrati podatke nekaterih društev, ki so zainteresirana za jezero.
Po enem izmed predlogov naj bi v opuščeni stavbi rudniške separacije uredili manjši muzej in v njem prikazali gozdarske zbirke, ribiške, lovske in jamarske.
Malo pa je verjetno, da bo sprejet predlog, naj bi tu uredili še strelišče, o čemer tudi razpravljajo in odločajo v teh dneh. Nihče ne trdi, da uspešni kočevski strelci ne potrebujejo strelišča, vendar tak objekt gotovo ne sodi na območje, ki je rezervirano predvsem za turizem. Predvideno je tudi, da bi popolnoma opustili, oz. razdrli del železniške proge od rudniške trgovine do separacije in na njeni trasi uredili cesto.
V glavnem so zaključene tudi analize o posedanju zemlje na tem območju in vplivu na stavbe ter odvajanju odplak iz stavb (v Željnah je predvidena čistilna naprava za to območje).
inšpektorja Borisa Starihe je tudi tokrat uživala nesporen ugled. Kako tudi ne, iz vrst občinstva so delegirali v ko-
• Predsednik ocenjevalne komisije Boris Stariha je o kakovosti 41 prinesenih salam in 5 klobasah menil, da je bila slabša od lanske, in to zaradi prehude zime. Zmrzlina je namreč prizadela sredice salame, vendar ne tako, da ne bi bile še užitne. Dobro pa bo storil vsak lastnik, da ob odjugi po dnevu mučenikov — zakaj po pregovoru bo takšno vreme vsaj še 40 dni — pregleda svojo shrambo.
misijo samega režiserja moped-showa Koksa Belottija, v isti komisiji je sedel tudi napovedovalec naše osrednje radijske hiše Mirko Bogataj. V komisiji je bilo še dvoje inšpektorjev: posavski tržni inšpektor Franc Skrabec in laški veterinarski inšpektor Alojz Mihev.
Po znani proceduri ocenjevanja so tokrat proglasili za zmagovalca mesarja Branka Mančka iz Planine. Ker je tokrat zmagal že tretjič, je poleg lične diplome prejel v trajno last sloviti valjar z imeni vseh 23 prejšnjih zmagovalcev. Drugi je bil Stane Krnc, delavec v Kopitarni, doma z Zajčje gore, ki je pred leti prvi osvojil valjar v
trajno last. Zmagovalecje za najboljšo salamo prejel 54,1 točke, Krnc pa 47,0. Resnici na ljubo jetreba povedati, da je Manček osvojil sicer tudi drugo, četrto in šesto mesto pri salamah, prvo pa pri klobasah. Tretje mesto je pripadlo trgovskemu potniku iz. Sevnice Zvonetu Juresiču. pri klobasah je bil drugi Boštanjčan Franc Pernovšek, itd. Šentviški črevar Jože Klopčič je zmagovalcu spet. podobno kot že dve leti prej, prinesel 100 metrov črev, za drugo mesto je dal 75 m in tretje 50 metrov črev. Kdor se še zanima za ta kakovostna čreva, jih lahko kupi v sevniškem Merxu.
Med čakanjem na rezultate seje v gostilni tokrat primerilo nekaj nezaslišanega. Vsega pomilovanja sta bila sicer deležna obiskovalca v ženskem spremstvu. Omizje ju je ob vsesplošnem negodovanju izžvižgalo, gostilničar Franci Vrtovšek pa jima je, v skladu s pravili, dejal, da sta sicer prazni mizi ta dah zasedeni. Ko pa je prišla botra sevniškega mučeniškega prapora, Marija Vidic, je bila sprejeta s prisrčnim pozdravom in kot donedavni vodja šiviljskega pozda posajena pod sam mučeniški prapor. Razigrana gostilna je ob pozivu predsednika sevpiških mučenikov Staneta Liparja v spomin na lani preminulega dolgoletnega elana ocenjevalne komisije Francija Škerbca vstala ob spošti-Ijivem enominutnem molku.
A.ŽELEZNIK
Krušna peč greje pujske
Kalce—Naklo: dobra zamisel za ogrevanje hleva
KALCE—NAKLO — Malo denarja je bilo potrebno, da so na kmetiji Flajšmanovih v vasi Kalce—Naklo lani poskrbeli za primerno ogrevanje prašičje farme. Zato pa sta zdaj Antonija in Franc toliko bolj zadovoljna, ker seje obnesla zamisel veterinarja in njihovega prijatelja Vasje Matjana za ogrevanje gnezd pujskov s toplim zrakom.
»Prej je noč in dan nad gnezdi z okrog 10 pujsk i gorel a po en a močnejša žarnica. Pokurili smo veliko elektrike, predvsem pa pujskom ni bilo tako toplo kot zdaj, ko iz teh cevi nenehno piha okoli 40° Celzija topel- zrak,« zadovoljno razlaga gospodinja Antonija. Pri uresničitvi Matjanove inovacije je s stotimi tisočaki pomagala občinska raziskovalna skupnost in sklad za intervencije v kmetijstvu y Krškem.
Jože Suša iz Za peča je izdelal krušno peč, kostanjeviški Ikon pa cevi premera 8 centimetrov, ki jih je pod velbom krušne peči razpeljal Martih Hodnik. Ventilator nad krušno pečjo v prostoru
METLIŠKA GODBA V PLANICI
METLIKA — V času lanske Vinske vigredi je imel v Metliki sestanek odbor za pripravo svetovnega prvenstva v poletih v Planici. Ko so slišali igrati metliško godbo na pihala, so godbenike takoj povabili, naj igrajo ob letošnji veliki prireditvi v Planici. Tako bodo metliški godbeniki v ' belokranjskih narodnih nošah prihodnjo nedeljo nastopili pod planiško velikanko.
pred hlevom vleče v peč svež zrak. V peči se hitro segreje in napolni jeklene cevi, ki so speljane do vsakega gnezda. Pri Flajšmanovih imajo zmeraj okrog 20 plemenskih svinj in dva priznana merjasca, tako gre letno z njihove farme, za katero so vložili že precej denarja in znoja, tudi čez 400 pujskov, težkih okoli 10 kilogramov. Brez teh pa seveda ne bi imeli kaj delati na mini prašičjih farmah, ki se ukvarjajo s t. i. B-fazo.
P.P.
ugoden nakup moških hlač in spomladanskih laščev
ilCI
liska
m
Otvoritev 22. marca
RIBNICA — Poročali smo že, da so po počitnicah na osnovni soli Franceta Prešerna v Ribnici opremili računalniško učilnico, njena uradna otvoritev pa bo 22. marca v okviru svečanosti ob letošnjem prazniku občine Ribnica.
O delu in načrtih na področju računalništva v šoli nam je pomp: čnica ravnatelja Anica Benčina, vodi tudi računalniški krožek,
povedala: »Najprej smo iz učencev,
ki se zanimajo za računalništvo! za katere smo menili, da so za
RAČUNALNIŠKA UČILNIC* — Na osnovni šoli v Ribnie1s pred kratkim opremili računa niško učilnico.
novost bolj dojemljivi, ustanovjj! skupino 25 učencev in z njirrute že začeli s tečajem. Kasneje bom
oblikovali še drugo skupino, m ^
pa bo tudi seminar za učitelje-prihodnjem letu bomo delo področju računalništva zasta širše in bo ta učilnica predvidoma vključena tudi že v redni pouk."
Skupno je v učilnici 15 računal nikov Commodore, 15 'case!°tnj nov, dva tiskalnika in dve diske enoti. Vse to z ostalo
opremo vredjedarovalašolidel
na organizacija Riko. Ta investi ja je veljala okoli 5 milij°n dinarjev.
V Ribnici ustanavljajo račun niški klub. Ustanovni sestanekJC bil, udeležilo pa se ga je oko!11 bodočih članov, v kratkem pa , ustanovna skupščina kluba. V k bodo vključeni le odrasli, tudjnL
pa bo na razpolago šolska učim1
j.PRIM<-
DALEČ OD RAČUNALNIŠTVA
NOVO MESTO — Na novo^J kem katastru so lani »peš« prerad1 ^ 36.000 posestnih listov za P<>1 davčne uprave, vse pa kaže. da Sj-'^ letos jeseni obeta ponovno prerad vanje. Oprav ka imajo z. 210.000 P® lami. Vse to izračunavati in obv «^ vati po »peš« sistemu pa je ne nesodobno, ampak tudi negosp0 I
Mirnopečani s »Ščuko*.
Dramska skupina s 30 aktivnimi člani — RežisCi6 »deklica ža vse« — Z vsako igro deset gostova^
MIRNA PEČ — Med tistimi amaterskimi skupinami v novomeški občini, ki sleherno sezono že nekaj let zapored-postavljajo igre na oder, je tudi gledališka skupina kulturnega društva v Mirni peči. Minulo sredo so v počastitev dneva žena zaigrali v Šmihelu za vzgojiteljice VVO Novo mesto komedijo Toneta Partljiča »»O
ne, ščuke pa ne«
, drus'
:,U
»Dramska skupina našega že peto Jeto nastopa z istimi igr' f vsako leto se pozna napredek P meznika. Priprava takšne igre j11 »ji tavitev na oder slehernemu |C
s#'
Bliže ureditvi jezera
V opuščeni separaciji muzejske zbirke? — Cesta, kjer je zdaj proga — Pri Željnah čistilna naprava
Dobili smo zagotovilo, da govorice o radioaktivnosti na tem območju ne drže in daje radioaktivnost povsem v mejah normale.
J. P.
vzame precej časa. Zadnjo
pripravljali kar tri mesece, skoraj „
največkrat v naši ne -z ■	'	'	'	'	-	P°V%r
•s$K.
je o delu skupine
večer m dvorani,-
režiser Marjan Kolenc, za katcTL“Uf mi igralci povedo, da brez njegav jj ni peči ne bi bilo iger. Njeg0^ scenske zamisli, izvedba in še '■ j. tale tehnične zadeve, ki jih prj ^ tvi igre ni malo. Tudi prcds.edm _ turnega društva Bogdan Krevs1,11 rj) malo zaslug, da ima društvo s 1,$ trideset aktivnih članov in 4a P .. dramske skupine deluje tudi red . ska, ki ob raznih priložnostih Pr vlja proslave.
Mirnopečani so
kom*
edij1’
Top11'
USPEHI NA ODRU — Svoje gledalce član« gledališke skupine KD Mirna peč najraje razveseljujejo s komedijami .etos gostujejo s Partljičevim delom »O ne, ščuke pa ne«. V vlogah nastopajo: Elko Obrekar, Jožica Rezelj, Ljuba Sukovič, Milan Vire, Marija Mikec, Ciril Progar, Tatjana Hočevar, Bogdan Krevs in Srečko Kastelk. (Foto: J. P.)
gostovali v Dolenjskih Šentjerneju in na Uršnih sel' nedeljo pa pripravljajo dve Pl”t,0iO' na Trebelnem in v KPL) Dob,1 'j;1Iijr rjajo pa sc že o gostovanju v vici in Prečni. Za konec naj b>
Gipos v : Ljubil* f
delovno organizacijo jakobskemu gledališču v
kozerija ••••••••••••••«••••••••
FRITZU	JE	ŠLO	T
Zaz.vonilo je rezko, in še preden sem mogel reči »Naprej«, se je pojavil na vratih ves režeč in razprtih rok moj nemški prijatelj Fritz.
»Koga ne vidim!« sem zatulil resnično vesel njega in njegovih mark. Izmenjpla sva oguljene fraze, skritizirala dolgo in ostro zimo, se vrgla na steklenico slivovke, pa seje že dan prevesil v večer in ta v-noč.
Zjutraj sem odšel v službo, Fritzu pa sem nastavil na nočno omarico časopise prejšnjega ted-
na. Ko sem se vrnil s posla je pričel Fritz lomiti moj malt jezik.
— Jaz brati Zeitungen. v ponedeljek podražiti mleko.
— Točno, in to za osemintrideset odstotkov.
— V torek podražiti olje.
— Točno, in to za štiriinšti-rideset odstotkov.
— V sredo podražiti bencin.
— Že drugič letos. Tokrat za dvaindvajset odstotkov. To še kar gre.
— V četrtek, brati, podražiti
meso.
— Drugače ne gre, moj ljubi Frizt. Ali podražiti ali pa ostati
brez njega.
r*e».ek podražiti čevlji.
— Čevljarska industrija je bila žc čisto na psu. Edinole višje cene sojo lahko rešile kraha.
— V soboto podražiti moka in kruh.
— Jugoslovani zmečemo na leto toliko kruha v smeti, da bi se lahko z. njim prehranila manjša afriška država. Se je pre-
pp
za
poceni.
— Jaz tega ne razumeti nas podražiti ena artikel marko, že vlada leteti.	z f
— Dragi moj Fritz, saj je C f nas tudi tako, tudi naša v‘a
— Tega ne brati. Prelista" | vse Zeitungen, pa ne videti-> ^ f
Leti, leti. Ravno ta tedeh.
■ run
I
Sicer ne v celoti. Nekaj	j
članov leti s posebnim letal® ’ na prijateljski obisk v latins f ameriške države.	*	f
TONI GAŠPERl |
••••••••••••••••••••••••
••••••••••••••••••