INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V MARCU 1956
V marcn, ko vremenske ne-zgode itfso povzročale proizvod-nji in prometo takih težav ka-kor v februarju, jc Industrijska proizvodnja naglo porastla in dosegla za 2 odstotka višjo stop-njo od povprežne mesečne pro-izvodnje v letn 1955. V priraer-javi s februarjem pa to pove-tanjc znaša 23 odstotkov. Del tega porasta je naslal tudi za-radt večjega Stevila delovnih dnl, kajti maree Je imel dva delovna dneva več kakor fe-bruar. V obdobja jannar — ma-rec   smo   dosegli   za   2   odstotka
večjs  proizvodnjo  kakor  T  pr-vem  četrtletju  lani.
T marcu so svojo pmizvod-njo povečale vse industrijske veje. Pa vendar Sest industrij-skih vej še ni doseglo lanskcga obsega proizvodnje ˇ prvem četrtletju. Te veje so: nafta % indeksom 93, gradbeni material — 77, lesna industrija — 93, tek-stilna industrija 97, živilska 96, in tobačna 99. Po rezultatih v prvih treh mesecih je dosegla največjl porast industrija pa-pirja — 135, nsnja in obutve — 117, gume 116 in kemična indu-strija — 11*.
I ponuihiiM vrotTrodnfc t msrcn s* Ja popravilo tndl razmerje proisrodnje t prvem ietrtletja t prtmerjavi z Ian-skjra leiom. T» razmtrje je cd 101 porastlo na llz. Plan za 1950 pa rainn« ¦ pvnutom proizvod-nje <* l"*/i, kar pomenf, da se bo morala proizvodnja bitro ve-čatl, lc hočem« dose6l planiranl niv». T devcUh preostalih me-secdh leU 195« bo morala btl prolKTodnJa povprečno za 23 odst vefja od proizvodnje v prvem fetrtletjn leta 1956, č« hoieiBo dnseH planlrsai porast !•  odstotk»r.