Št. 48. V Gorki v ton-k dnc Isi. jimija 1003. Letnik V. l/.lirijn vs.i' rck in solmlu nli II. Ill I | ill'i 11 n»| 11 II l1 /;i Mil's! () I r I' 11], .'! || si |< |i. /.a ili'/rln ;\ko |>:nlr li.l l;i (ll|i\;i |u;i/.iiik i/.iih» il:in |in«jnlifi /.vnVr. Slain- |i(t |>'»šIi |irt'|<'Mi;ui all v Innri na iloiii [)oš111:111 (-i-li>l<>!iii) h \ , jiiilli-liiii ¦{. K in «v1'¦''"'i'iii '.'. K. l'rui|a|a -,<• v (iorici v l<>- !.,Iranian S <¦ li \v a r / v Snlskih uli< ali. .1 i• I I (' r s i I / v X1111sL 11, 11111¦ a 11 in I -'' li a n n;i \Vnlijrvrin Irkališ^u \m M vim. iTUltUjA (Zjutmnjo i/.rianjr.) Irednistvo im uprnvimtvo se naliajata v «.\ a r <> , ulna Wtturini li ¦it. ii. I)o|nse j»- iiasloviti na uredriistvo, ofrlasH in Maročiuiio p.i na upravnislvo »(iorir»'€. Oplasi s>* računijo po pHit- vrHtali in nicer ak<> bc tiskajo 1-krat po 12 viii.. 2-krat po 10 vin., 3-krat \><> H ';ii. Akci s<- \sakral tiskajo. raivu- IHJ.. S»' po [iUjlixibl. l/.dajalclj in udgovonn iiredmk Josip MaruSir. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. Alarusje). Krvava žaloigra v Beligradu.; CJrozni konee xralja Aleksandra in njogovo soprogo Drago jo tak, da mora i nitrosLi vsakogar, v katcrem bijo še holickaj čutočo srco. Vsak človek, ki nc dopiišča, du hi imel pri njegovem poce i njanjti jedino in odločujoro bosedo 1c njegnv ra/.um, ki hladnok. . no racimajoi: J /. okoliSčinauii neusmiljeno potepta v.se, ! kur hc postavlja po robu njcgovim 3pe- kulai'ijarii. marver ki prepušča tudi čh> vosko i,ut('<¦¦'imi srcu riekaj hc*cve soproge Drag's, poschno pa, ako jc res, da so sc /v.c vsi Srhi navelicali neprennsljenega počenjanja kraljevske dvojire, katero hi dovedlo prcj ali slcj srh.-,ko državo do popolnc^i propada. 'I'orej o tern, da je bil nkrajni eas storiti koncc ncznosnini razmeram v Srhiji. o tern pravimo, jc hil prcpric'an vsakdo, ki je « paz.nini očcsoin slcdil liok'odkoiii /adnjih let v ti nesrečni dr/avi. All z načinoiu, ua katcri sc jc ta I koncc storil, .sc pa nikakor nc rnorcjo vj'Mnati uni, kat(*rirn ni sree Se popol- noma okamcnclo in ki mo prepricani, da ni liil popolnoma izključen vsak drn^-i po.skua storiti nesrečnetfa kralja Aick- sandra in kraljico Dra^o ncškodljiva. I I'osobno pa naHtano vprasanjc, ako >ta ! bila v tcm po^'ledu jedina srbski narod I in srliska vojska. Taki in jednaki čuli | nas (ilnlajcjo, premi.sljujočc o vseni tern, kar sc je do^odilo v noči od sredc na čctrtck v heli^rajskcni dvorcu, in kar nc najdc para v zadnjili slolctjih, kar nas ' pa nctiotc živo spominja nekdanje^'a rimskc^a inpcrializma in njc^'ovih prc- torijanccv. Bodi.si pa tcmu kakorkoli, ^otovo je vnakakor, da «roliov, ki so prov/.ročili to grozno katastrofo, ni imel vsch na vesti kralj Alt»ksandcr, marveč da so hili to tudi v veliki tneri xwhi njc.u'ovetfa occta Milana, kat<»n»Kra ded^čino je prcvzol Alcksandcr v najkritičncjših časih. Sploh ni ^'a kmalu človcka, ki l>i se bil rodil pod tako nosmono zvezdo, kakor so je rodil kralj Alekaander. Vžo v najmlajših lotih, kouiaj \'.i let star, propu^i'on jo bil sanicrriu sohi. /nlo.stnc razmorc, ki so vladalc mod njf^ovim (x'ictorii Milanom in njcj,'ovo materjo Natalijo, vplivati so morale tfotovo jako neu^'odno na njoyovo vztjojo. Njc^rov oče Milan, najvocji pu-to lovež prcjšnjc^a voka, udan jc hil vhciii strastcin najni/.jo vrstc. bil jc hrc/. v-a- kej/a značajn in sko/i in skozi ps)dcl. I'rizadcjal jc svoji visoko izobrnferii in pleiinMiito Outer, .-oproj^'i Nath!iji toliko /aljcnj, da je hila tudi ona vcrkrat f>ri siljena rca^'irati na v-c to. kar jc t njo |ioccnjal moralno popsilnorna propali Mi- lan. Zaraditc^'K prislo je pa rued njirna po^ostokrat do jako burnili pri/orov. ka- terim je bil priča tudi takrat še jako niladi Saša. na katere^a niso taki pri/.ori ^'ntDvo dobro in odi;ojevalno vplivali. l)a jc /.adi^til nje^ov o('c svojim nebr/da- nt ni strahiern, potreboval jc n^rornne svote denara. katere je jcmal i/. držav- nih blauajnic. ki pa ui.'O bile posebno dnbro z denarjern prcskrbljene in He je morala vslcd tc>ja dr/.ava po^ostorna za- dolževati pri tunanjih državah in denar- nih motfotcih Da se jp pa to 'agj* do- K'odilo, spravljal je Milan na vaina dr- iavni^ka tnesta satno svoje kreature. vec ali manj demoralizirsne ijudi. ki so z Milanom vred /He \t dr/.avnii- lda^rajnic. (." se je jia denar porabil v take na- mene, zancniarjala se jp javna uprava v vseh svojih panojjah, zanemarjale ho se razne prepotrebne naprave, od katerih je bilo odvisno ljudsko bla^ostanjc. I Hili \i. — I'rirodil Soški. (Daljc) I>rn^i prizor. J M . r in i J aj in Dirt n il a j. Dirindaj: (vstopi in reče vzne- voljen.) Proklete stopnice! Še malo in polomil bi si bil vrat in noge. (Položi ključ na omarico.) Mirmidaj: Ako bi bil vedel, da me obišče kdo danes še po polnoči, bil bi se bolje pripravil na to. — (Zapazi, da so vrata odprta do kraja.) Oprostite, ali pride še kdo za vami? Dirindaj: (maha z mokrim klo- bukom, ga dene na umivolnik in prisloni k umivalniku tudi palico.) Mirmidaj: No, sedaj mu bom moral biti še ponižen sluga! (Postavi svečnik na pisalno mizo in zapro vrata; v tern odjpro Dirindaj okno.) Dirindaj: Uprav vis-a-vis! — ömentran« ŠpeJal Mirmidaj: ^zapre za njim okno.) Torej stanuje uprav vis-a-vis? — Dirindaj: Jaz obupam ! Minn i d a j: Kaj ?\ — Dirindaj: (hodi sem in tje.) Meni ne odpreti?! Skandal! Ako ne bi bilo tako pozno, mislil bi, da ni nikogar doma. (Mirrnidaju, ki se pomika vedno za njim in drgne z brisalko pod.) Kaj pa počenjate? (Umakne se na desno.) Mirmidaj: Had sem na snhem. Mislite-li, da sem Noetova barka, •— vi — personilicirani vesoljni potop V — Dirindaj: Ako se ne motim, imam pravega cepca pred seboj. (Stopi zopet k oknu.) Vse tenino v mojem stanovanju. — Mirmidaj: (vzame meh in zapiha ogenj.) Zakuril born, da m poprej po- sužite... Dirindaj: (Za se.) Kaj naj skepam iz tega, — to bi hilo grozno ! (Hodi razburjen gori in doli.) Mirmidaj: Prijatelj, glejte, kako živahno plapola ogenj, — to vaa bo po- mirilo. Precej Oez po'noci je vže; kako bi bilo, ako bi poskusila malo spati ? — I) i r in daj: Spati ? ^Sleče svršnik in ga vrže na posteljo.) Rad bi spal, a zdi se mi nemogoče, Mirmidaj: (potegne hitro svršnik s postelje in ga obesi eez stolico.) Opro- stite, postelja je za-me, ne za vašo suknjo. Dirindaj: Kaj, imate-li sumo eno posteljo ? Mirmidaj: Ne potrebujem jih več. Dirindaj: ^Zamiäljeno.) Meni ne odpreti! Mirmidaj: (kažoč na naslonjatO Tu hoste spali izvrstno. Dirindaj: (omahne v naslonjaČ.) Če bi to dopustil nemir v mojem srcu. Mirmidaj: Torej — lahkno noč! (Zleze v posteljo.) Dirindaj: /Mi nimate pri hiäi nobenega vzglavja? Mirmidaj: (deia se, kakor da ne bi razumel.) Hvala, enako tudi vam ! (Leže.) Dirindaj: (vzame Mirmidajevo suknjo. zmota jo skupaj in si jo dene pod glavo.) Mirmidaj: (skoči kvišku.) Gospod, ta suknja je moja! Dirindaj: Ne de nič, — samo da imam nekaj pod glavo. Mirmidaj: (Proti občinstvu.) Stvar postaja vedno zanimivejša. Ni dragače, nego da žrtvujem noč temni usodi. (Sede v postelji in vgasi luč poleg sebe.) Vga- site tudi ono luč, gospod, ker jaz ne morem spati na svetlem. (Odmor.) | Dirindaj: (V naslonjacu.) Torej | vi ste še samec, gospod ? Mirmidaj: Bila mi je menda vže cast, da sem vas obvestil o tern. j Dirindaj: 0 presrečni Človek! I (Plane kviäku in hodi zopet gori in doli.) ' 0 ljuba prostost, o samska leta — — M i r m i d a j: Prosim, gospod, ne mislite, da je moja spalnica zverinjak. ' — Vzbudili boste Se Ijudi v pritličju. \ Dirindaj: Imato prav. — Včasih gotovo pahnila v propast vea srbski na- rod. Da hi se pa ?se to zaprečilo, zgo- dilo se je to, kar smo v prejsnji šievilki poročali: umorjena sta bila kralj in kra- Ijica tor nastal je, v Srbiji prevrat, ka terega posledice ne more danes Se nikdo preračaniti. Ta prevrat pripravljal ae jo že 4 mespcft in pripravili so ga najviAji vojaski dostojanstveniki z drugimi upliv- nimi srbskimi dr?.avniki. Pripravljali pa so «a tako tajno in tako spretno, da je svet zvedel o njem, ko je bil že dovr- äen na tako grozovit način, da je pre- tresel vsakemu čntečemu čioveku duso in srce do skrajnosti. Dogodki v Srbiji. Gitisilo ministra za zunanje zadeve Rrola Uoluhovskega, ki je dobilo obvestilo nnjbrže iz diplomatienih virov, poroča, da se jo uinor srbskega kralja in kraljice izvršil tako le: Zadnjo svojo sejo so imeli zarotniki pod predsedstvoni podpolkovnika Mišira v sredo zvecer v olicirskem domu. Za uinor določili so noč od arede do četrtka. V oticirskem doma ostali so čast- mki do polunoči, potem so se podali v malih gručah do konaka. Dospevši tje, razdelili so se v osem oddelkov in vsak ten oddelkov dobil je avoja navodila. Zi- upniki, katere so imeli zarotniki v ko- naku in zunaj konaka, so jim naznanili, da je koncert v dvoru že končal, in da sta odžli iz konaka kraljičini sestri in njuni bratranci. Istodobno prišla sta pred konak dva častnika z jednim bataljonom vojakov Ö. pešpolka. Vojaki postavili so se proti dvorcu ter obrnili tje tudi puifce. Zlai odpre vrtna vrata Panajatovic, jeden izmed kraljevih adjutantov. ki je bil isto- tako zapleten v zaroto. Orožniki, ki so bili na straži, hoteli so zabraaiti vhod za- rotnikom. Nastal je boj med prvimi in drugimi, stretjati so začeli iz revolverje? in pusk in ranjenih je bilo na obeh straneh več oseb. Nekateri izmed kra- ljevih adjutantov, ostali so kralju zvesti, drugi so se pa pridružili zarotnikom. Med zadnjimi bil je tudi polkovnik Najmovie, ki je glasrio pozdravil zarotnike. Ko so zarotniki razorožili straže, odprli so pi- sarno, ki se je nahajala v pritličju. Na stopnicah, ki vodijo iz pritličja v prvo nadstropje, postavil se je zarotnikom na»- proti držeč v jedni roki revolver in v drugi sabljo, generalni adjutant Bože Pe- trovie. rKaj hočete ta?" vprašazarotnike, a ti ga vprasajo ,.Kje sta kralj in kraljica? „Povedite nam kje sta kralj in kraljica,•* ponove svoje vprašanje zarotniki. „Nazaj'', zavpije Petrovic, v tern trenutku pa ga je zadela kroglja iz revolverja nekega poroenika in Petrovie se je zgrudil mrtev na tia. V tern hipu pa je nastala tema v dvorcu, kajti zarotniki so pretrgali elek- triono vodiino žico. Kakih trideset za- rotnikov zagnalo se je v temi po sto- pnicah in prišli so kmalu v prvo sobo kraljevega stanovanja. Kraljevi adjutanti, ki so se nahajali med zarotniki, vžgali so sveče in preiskali so z revolvers v rokah vse sobe, da bi našli kralja in kra- Ijico. Odprli so vse omare in druge ahrambe. Prevrgli so vse in pregledali so vse sobe štirikrat zaporedoma, a uatonj. xMislili so. da sta kralj in kraljica srečno pubegla. Stari dvorec je z novim zvezan z nekim hodnikom. Ta je spal jeden orožnik. Vsled ropota se je orožnik vzbudil in postavil se je proti zarotnikom, a bil je pri ti priliki ustreljen. Neki kraljuMn sluga ae je skril v noko malo sobo, a kmalu bili so zarotniki pri njem. Imel je pri sobi revolver in je ž njitn teJ.ko ranil stotnika Diniitrijovioa. V tre- notku pa so bili zarotniki pri njem in iiiu nastavili revolverje proti soncu tor ga prisiiili, da ie» povcdal, kam sta se skrila kralj in kraljioa. Konočno pa so ga vendar umorili. Odslej začela sta iskali kraljevsko dvojioo polkovnik Mašin, se- danji minister javnih del in adjutant Naj- movk' Prišli so do malih zaprtih vrat. ,.Tu notri se nahaja Alexander s svojo Ijubovnico", zaupil je Najmovk' nasproti častnikom. „Sem sekire/ zaupilo jih je več, „da razbijemo vrata". Ko niso mogli tako hitro odpreti vrat, klicali so zarotniki veekrat zaporedoma kralja, a dobili n7) Ä »f i ] --- ^H * ,1 -3 S. ban S. -3 ,| ä "* 3 ¦ * L ¦ 'L -° M 'S -p--------------- a , »| _ c o j »radn. | ^ o j pežci L dragohci V sami procesiji ni bilo nikakega meščana; tudi sola se ni udeležila. Ko se jo procesija izvršita, je ban sedel v svoj voz in okrog njega eskadron ulancev, in v največjem diru so se spustili proti banovi palači. Po ulici, koder se je pelja| ban, je bil tudi vpjaski špajir blvša kraljica Natalij^ npyarno zdolela, Na kraljiooNatalijo, na mater kralja Aleksandra, je vest 0 umoru sina tako strašno uplivala, da se je bati za njeno življenje. Izvedela je to vest, ko je bil« pri maši. Naznanil ji je to njen sp -vednik. Začuvši to strašno novico, zaječala je Natalija : „O ti moj zapeljani Šaša !„ Listi poročajo, da se jo Natalijq obrnila do grola Goluchoyskega, da b\ ta s pomocjo avstrijskegg ?;a,s|.opnika v beligfadu, grola Dumbe, izposloval pri novi srbski vladi, da bi ji ista izročila sinovo truplo, katero bi dala prepeljati v Bijaric in bi mu tarn napravila poseben niavzolej. Pomiloščenja v $rH|jl |zdan je od vojnega ministerstva srbskega odlok, s katerim se pom.iloščiije 64 častnikov, ki so bili zadnji čas o^sq-' jeni v iečo zaradi r»žaljenj, storjenih proii amorjeni kraljici Dragi in njenemu bratu Lunjevici, Srbski knezi. Vsem srbskim vladarjem, brez izje- me je bila usoda jako nemila. Po prvi revoluciji naperjeni proli Turkotn in ka- tero je provzročil Karad.qrdjevic, hi|i «q na bürbskem ti-le vladarji; I. Jurij Petrovič Karadjordjevič, ki je bil po naročilu Miloša ObrenoviOa po svojem povratku v domovino umorjen 1. 1817.; II. Miloš Obrenovič je bil proglaäen za kneza 6. novembra I. 1817. Odpovedati se je moral svoji časti 13. junija 1 R2\>.; III. Njegov sin Milan vladal je samo f) dni. Umrl je za osopnicami. IV. Sledil mu je Miloä. Ta je vladal od 8. julija 1. 1830. do 7. septembra I. 1842. NasUla je revolucija in Milo^ je moral bežati; V. Njegov naslednik je bil Aleksander Karadjordjevič od Petra Ta je vladal od 14. "eptembra 1. 1842. do 22. decembra 1. 1858. Toru je odstavila skupščina; VI. Osemdesetletni Miloä, ki je bil zo- pot pozvan k vladanju, je umrl 26. sep- tembra I. 1860; VII. Njernu je sledil njegov sin Mihael. Njega so zarotniki umorili 10. junija 1. 1808., torej ravno 35 let pred umorom bivšega kralja Aleksandra. VIII. Milan Obrenoviö, ki je bil poprej knez, a je postal kasnejo kralj, se je od- Ijovedel prestolu; IX. Njegov sin Aleksander, ki je storil v četrtek tako žalosten konec, je vladal od 1. 1889. do 1. 1903. Krlza v Italljanskem mlnlsterstvu. Italijansko ministerstvo podalo je kralju svojo ostavko. Vzrok krizi je baje ta, ker j© zbornica z malo vecino glaaov odklonila predlog, da se vrSi preiskava v mornariskinn rninisterslvu zitradi znane a lere svaka rnininlr-ji HHtolo, o kalrrih srno zadnjič poronili. Dr/nviiO7l)ursk(! volitvc v Ncmciji Danes 10. I. m. s<» vr.se, kol znano, v Nfiintiiji splofine volitvo za nemSki dr- žavni zbor. Za 3(J7 mundatov se polf'^ujc nič manj kol I 124 kandidatov, ki pa vkljub kratkemu času niso povsodi Ac definitivno naslavljeni. Najver je seveda socijalnodemokraških kandidatov, namrcc 394; njim slode po številu nacijonulni lihrrald s I7H, centrum a I«>1, svobodo- miselna Ijudska stranka s 112 in nemški konservativci sill kandidali. Antisemiti kandidirajo v 41, Poljaki v 2s», kmečka zaveza v *39 okra.jili. Poleg lega jo še vecje älovilo kandidatov manjsih atrank in strančic. Prirneroma z največ kandidali bo pa zmagal centrum, dočim socijalna demokracija nili z desetino kandidatov ne prodre. Nemoija proti Rusiji. Nedavno jo izSla v Berolinu neka broSura pod nasiovorn : „Unsere Ampst- Politik". V tej brosuri pravi pisec, da j« prišel za Nemčijo jako žalosten čas, in da je njcna politika, ki He je oddaljila od tradicij Karola Velikega, napolnjena s strahom in z neodlocnosljo. Prebival- stvo Nemclje narašča sicer od dne do dne tako silno, da ni najti za Vsenemce proalora na nemških tleh. To je sicer resnično, ali pri vsem tern pa ni še vedno potrebno, da se Nemci izseljujejo v prekm rske dežele. Zato pp je treba nastopiti spet staro pot. Osvojiti si je treba severno in južno .{usijo, obrežje baltiškega in severnega morja ter na ta način zaprečiti nadaljni razvoj Rusije, ki postaja vedno nevarnejša zahodni Evropi. Na rodovitnih planjavah južne Rusije, v stari domovini Gotov, ki so pa zdaj jako redko naseljene, je dovolj pro- stora za milijone nemških kulturonoscev, industrijalcev in trgovcev. Pisec brožure nasvetuje Nemčiji, da se združi s Fran- cijo, kateri naj v ta namen povrne Elza- cijo in Lotringijo. Tako bi postala Ru- «ija osarnljena in bi se ne mogla braniti pred Nemčijo, ki bi našla svojih zave- ssnikov v prebivalstvu na obalih balti- škega in severnega morja. Pisec brošure pravi konečno, da je vojska med Nern- čijo in Rusijo neizogibna, ker bo posku- sila Nemčija koj po smrti cesarja Franca Jožefa osvojiti si Avstrijo. Kak duh pa da vlada na Nemškem nasproti Rusiji, pokazalo je dovolj prosluvljenje 200-let- nega obstanka mesta Petrograda. Nem- Iko časopisje je po večini popolnoma preziralo to slavnost. Tisti nemški časo- pisi pa, ki so pisali o tej slavnosti, pisali so pri tej priliki jako grdo in zaničljivo o Rusiji in njenem preslolnem mestu. Ti časopisi pravijo ludi, da se nahaja skoro vsa industrija in trgovina petrograjska v rokah Nemcev in Angležev in da se imajo Rusi le Nemeem in Angležem za- hvaliti za zunanji sijaj, katerega nudi danes mesto Petrograd svojim obisko- valcem. Taka pisava nemških listov rnora razvuseliti vsakega Slovana in Nemeem hvaležni bodemo vedno bolj, kolikor od- kritosrčnejše bodo nastopali nasproti Ru- siji. Saj le na tak način se bodo ruskim vodilnim krogom oči popolnoma odprle in njih bračun z Nemci golovo ne bode pretežaven, kerje popolnoma golovo, da tudi nemška drevesa ne zrastejo do neba. Dogodki na Balkanu. Iz Carigrada poročajo, da je na povelje velikega vezirja da! minister bo- gočastja eksarhatu nalog, da izgube vsi učitelji in dahovniki, ki so se na kakr- šenkoli način udeleževali macedonskega gibanja, svojo službo. ttksarhat je že odredil potrebno. Tudi sicer je poskrbel eksarhat, da bi se povrnil mir; v štirih okrajih je bila zaprta polovica šol in okoli ene tretjine c.erkva. Dotični učitelji in duhovniki, kolikor jib ni pobegnilo, so bili dejani v preiskovalni zapor ali pa so jih pregnali čez mejo. Dopisi, ki pri- hajajo iz teh krajev, poročajo, da je na- stala velika lakota in beda. Po nekod niso nič sejali jesenskega žita, dru^od ,e pa vojaštvo V3e poteptalo in uničilo. Položaj jejako resen. Številne turžke čete stoje ob bolgarski meji. Samo v Arianoplu je 50.000 mož in 300 topov, v mestih Mustafa Paäa in Kir Kilissa so vtaborjeni 4 eskadroni konjenikov, ki so ysak trenotek pripravljeni za odhod. Tudi je ob meji navzoeih vcč častnikov tur- äkega generalnega ätaba, ki delajo načrte. btevilo v Skoplju aretiranih Bolgarov je 2000. Domače in razne novice. VabilO na jjivni shod (izrodni občni zbor), katerega priredi drušlvo >Sioga« v nedeljo 21. junija ob 4. mi |)(>j)()lii(Jnc v I) (j r n \) c r % u na dvoris(':ii ». Alliina .^inij/oja li. Mc\\ l!)i. v sliK'ajn iicugoduf'«.^1 v^'Miciia I »a v (Ivonini olx'in^kc hiss / jiiisIlmJ- njiiii (Incvnim rcdoin: 1. Vipavska /clc/nica. '2. L'nivnava \i|»avc in pri- lokov. It. llrczobrcslna pos<|jila vi- no^radnikom. 4. Viriskn klavzula. 5. \hk/.c\i\(i liiuiMcc in uzilninski davok. K obi I n i iidflcxlii vabi o (I b o r. liiKMiovan.ja. Finančni svr*tnik v Trstu, g. Mirunlav K a d e r k in višji li- nani'ni nadzornik v Kopru, g. Anton T o- m a s i n i, imenovana sta visjirna finanf1- nima svetnikoma. Hinrl je v Ljubljana veletržec g. l^'r. Sou van, očo znane veleodlične in spošlovane rodbine. Za „Solwki Dom" doälo uprav- niStvu: .Josip Vrtovl nam očita tudi, da smo hoteli goriški shod ponižati s tern, ker smo rekli, da so ga sklicali „naprednjaki" in socijalni demokratje ter pravi, da t? naša trditev ni resnična. Taka pisava presega pa že vse meje nesramnosti. Ti ljudje hoteli bi celo solnce na nebu utajiti. Kako ni res, da so tudi socijalni demokratje sklicali z „naprednjaki" vred shod v Gorici. ko so socijalni demokratje s posebnimi ve- likimi plakati, nabitimi po mestnih vo- galih, klicali svoje sodruge k shodu, 9 plakali pravimo, ki so se tiskali tarn, kjer se tiska ,«Soča". In celo to dejstvo torej hoče nearamni zdražbar utajiti. Socijalnim demokratom je pač dobro znano. kako jih je neko človeče iskalo ter pri njih moledovalo za mnogobrojno udeležbo. Zdaj pa, ko so se socijalni de- mokratje obeh narodnosti udeležili shoda prav v mnogobrojnem številu, tako da bi bil shod brez njih navzočnosti in brez navzočnosti naših somišljenikov res prava pravcata mizerja, hot;e nesramni zdražbar popolnoma utajiti jedne in druge, kakor da bi se jih sramoval. Jako neljubo nam je ukvarjati se s takimi rečmi, ali bili smo prisiljeni to storiti, ker so tako zah- tevali od nas naši somišljeniki in pa tudi zato, da se v pravi luči pokaže grda per- lidnost znanega zdražbarja. Kanonlčiia vi/jtaclja in delitev /akrameiita sv. birme v dckanatih Kobarid in Bovec. — üne 20. junija zvečer dospe naš mil. knezonadškof v Koba- rid. Dne 21. junija bode istotam kano- nična vizitacija in sv. birma. Isti dan pop. obiakal bode mil. knezonadskef cer- kev na ldrskem in se potem proti ve- veiu poda na Livek. Dne 22. bo sv. birma na Livku. Proti večern bode obi- skal cerkev v Staremselu ter se od tod poda v Kred, kjer bode dne 28. sv. bir- ma. Dne 24. junija bo sv. birma v Bor- jani, dne 25. v Ureginju ; istega popoludne v Logjeh. Na večer istega dne pa pride mil. knezonadškof v Set'.lo. Dne 26. t. m. bode sv. birma v Sedlu in sicer predpo- ludne, popoludne pa se vrne mil. knezo- nadškof zopet v Kobarid, kjer bode obi- skal podružnice. Dne 27. bode sv. birma na Trnovem pri Kobaridu in sicer pred- poludne, popoludne pa se mil. knezonad- škof odpelje na Srpenico. Dne 28. t. m. bo sv. birma na Srpenici predpoludne, popoludne pa se odpelje mil. knozonad- škoi' v IJovec in bo pri ti priliki obiskal cerkev v Plužni. Üne 29. t. m. bode v Bovcu predpoludne kanonična vizitacija in sv. birma, dočim se bo vršilo popo- ludne obiskovanje corkvo sv. Tmcije in cerkve M. Božje na Polju. Dne 30. t. m. pa bode sv. birma v Čez-Soči, popoludno pa obiskovanje podružnice v Kalu. Due 1. julija bole kanonirna vizitacija in hv. birma v So^i, dno 2. julija v Trenti, dno H v Lngu in hjcIak*imll,jana I. v Koriniini Odkritje spomenikacesarju Makiiniiljanu I , ki se je vršilo v nedeljo. je irnelo bolj oficijelen značaj. Spornenik je blagoslovil gori^ki knezonHilAkrjf. Slovesnosti se je udHežil tržaski narnestnik grot Goens in rnnogo drnuih nradnikov. I delezile so se slovesnoHti tudi nekatera veteranska dru- 5tva. Bili so navzoöi tudi mnogi višji <"aHt- niki in veO vpokojcnih gcneralov. Hftdi- kaini italijanski živclj korminski. kaleregn pa tarn ni malo, se je ta dan poskril. I)h ni pri tej slovesnosti manjkalo tudi slo- venskih Bricev. razume se samo ob sebi, saj ho primor.skemu zintcmu le o takih prilikah Slovenci dobro došli. Tatovi. — Pripeljali so te dni v Gorico Ivana Zupana in Danila Pogač- nika, katera so prejeli v Ljubljani in katera sta izvršila prejänje mesece v Go- rici gotovo vsaj jedno tatvino, a na ka- tera leti sum, da sta bila delcžna tudi drugih tatvin, ki so se izvršile prejšnji mesec v Gorici. Tretji v tej družbi je neki Junj Huter iz Tiefenbacha. tudi na- takar, katerega so. kakor smo že zadnjič poročali. prijeli te dni na Reki. Huter je bil že na Reki zaradi nekega zločina obsojen na jednoletno ječo, katere kazni pa 3e ni dostal. Okraden je bil v noči od petka na soboto posestnik Alojzij Brajnik. sta- nujoč pri Barki. Odnesli so mu tatovi eno jopo. šest salamov in dežnik. Sum leti na nekega delavca, ki je delal nekaj dni pri Brajniku. Tudi šivilje strajkajo. — V ne- deljo so se zbrale gori^ke Sivilje po- poludne k aeji in so zahtevale osemurni delavnik ter prvi majnik kot praznik. Kor se niso hotele delodajalke ukloniti tem zahtevam. sklenile so šivilje da hočejo štrajkati. Kakor čujemo. ni bilo vojaštvo zaradi tega konsignirano. Be^un, ki se je sam predstavil. — Te dni se je predstavil tnkajsnji vo- jaški oblasti neki gospod. ki pa ni hotel povedati kako se zove in ji je povedal, da je že pred sedmimi leti pobegnil od Ijubljanskega pešpolka št. 17. Dosedaj nahaial se je baje v Milanu, odločil se je pa. da hoče zadostiti svoji vojaški dol^,nosti in se je zaradi tega tudi pred- stavil. Isti dan pa je begun obolel in po- slali so ga v bolnišnieo. Surovost. — Na dan Sv. Resnj. Telesa priredile so drustvenice pevmske „Marijine druzbe1' romanje na Sv. Goro. Ko so se vračale popoludne s Sv. Gore skozi Solkan domov in so mirno sie mimo neke krčme, nahajajoče se . blizu pošte. usulo se je iz te krcme skozi okna na- nje vse polno najsurovejših zabavljic in grdih, umazanih psovk. Te zabavljice in psovke izvirale so od nekih mladeničev, ki so se nahajali takrat v krčmi ter so s tem pokazali, da so mnogo surovejši od najpriprostejših pastirjev, živečih v skrajnih gorskih kotih, čeravno žive blizu mesta, kjer bi se lahko naučili nekoliko olike. — Lepi so to sadovi navodobnego napredka. Prišli smo torej tako daleö. da se niti mirno po cesti idoei ljudje ne puste več pri miru. D:'i, dfi. žali Bog. da se barabstvo med našo mladino vedno bolj in bolj širi. ,.Soča*' se v resnico lahko ponaša s svojimi vspehi. Nesrt'fa pri streljanju. — V Biljah imeli so v nedeljo cerkveno slo- vesnost. Streljali so pri ti priliki tudi s topiči. Med onimi, ki so streljali, bil je tudi 27 letni France (luk. Pri petem strelu se je vžgal topic Čuku v rokah in mu je odtrgal mezinec na levi roki ter mu sploh strašno razmesaril levo roko. l'.uka so prepeljali v tukajšnjo bolnisnico. \orec, ki je žut?al našemu cc- sarju s palico, bivSi knjigovodja Jakop Reis, se nahaja zdaj v norišnici. Ko se je v soboto popoludne peljal naš cenar v odprti kočiji iz dvorca v Schrmbrun, zbrala se je mnogošteviina množica, ki je cesarja burno pozdravljala. Krlve vestl o papeževtMii/.dravja. V soboto 13. t. m. so prinesli neka- teri listi brzojavke, da je papež umrl, docim je bila resnica, da je papež äe isti dan vsprejel v avdijenci dva kardinala. Oro/niski BtražmesttT Korotaj je v soboto ustrelil orožnika Mihalica v Sv. Juriju ob Dravi, potem pa je hotel ustreliti samega sebe, kar so mu pa za- branili ter ga spravili v ječo. Sprejeina hranilne vloge katore obrestuje po 41 ," „ poluiiiosečno; ne- vidigncne obrosti pripi- suje konec leti k glav- nici. Rentni davek pla- čuje poFOJilnica sama. l'osojihi udoni nH o*ebni krtdit po •')' , in lu \kuji/lio po .">',/ t „Centra Ina posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejoma nove člane z glavuimi in opravil- nimi doleži. Glavni do leži po 2OOK, opravüni po2K. Otvarja članoiu tekočo računo, katore obrostujopo dogovoru Urnriiic urr Vüiik dull öd N. do 12. dop. in poiul. iu I'ctrlt'kddL'. ilo4.po|> Loterijsko številke. IT), juinj.i. Tr-t......30 8t fvt 6 S7 Line......51 31 80 33 SI Tržne cene. Za 100 kg. K:tva: Santos . . . K ISO- do 200 — Saiulomingrt „ 260— „ 2S0 — „ Java....., 25-0 - „ 260 — Portorico . . „ 260--- „ 280 — ,. Ceylon..... 3Ö0— „ 370 — Slakdor....... 88-- „ S9- Sprh........ 160— „ 180- IVtrolij v sodu . . ., 32'— ,. 33"— .. zaboju . „ KifiO „ 11- Muslo surovo ...,', 170— ., 200 — kuhano . . ,. 200— ,. 220"— Olrobi debele . . „ 10 60 „ 12 — drobne . . ., 1040 „ 11-- ¦ Tursica stara . . . „ 1520 „ 1680 Ovos ......„ 15— „ 17 — M o k a ogerska: St. 0 K 27 80 St. 1 K 27-20 st. 2K 26 40 „ 3 ., 25 80. „ 4 ., 25.20. „ 5 „ 24 60 St. 6 K 23-80. Dezelno-kmetijsko izšolana oseba. Samec. rodom Slovenec, zmožen treh deželnih jezikov, zeli si kakoršnekou službe, najraje v mestu ali pa na deželi. Ponudbe je poslati na upravništvo na- sega lista. Naznanilo. Udano podpisani »as- nanja p. n. občinstvu, da je prevael staro, vsem do- bro znano gostihto „Pritreh kronah" r Gorici, Gosposka ulica st. 12, katero je po najno- vejših sahtevah popohio ma pre»ovil. Toči raunovrstna do- maca in ptnja vina ter Pilze»sko in Dreher jevo pivo. lzborna kuhinja, toc- na postre&ba po smernih ten ah. Za »inogobrojno obi- skozuinje priporoca se 8 vsem spostovanjem F. Baumgarten, gostilničar. Odlikovana delavnica! ANTTKRUŠIČ7 krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoca se bI. občin- stvn v mestu in na deželi, posebno čč. duhovsčini. — Ima bogato zalogo bla^a vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, lastni izdelek gotovih oblek in povrlnih sukenj. Cene prav solidne! Fani Drašcek zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja strojo tudi , nateden- sko ali niPisočno obrokc. oIroji so iz prvih tovain ler nj.j'ioljse, kakovosti Priporoca so slav. občinslvu. Podpisani priporoca slavnernu ob" činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kavo vseh vrst% raz- licne moko iz Majdičev^ga mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrslnc pijačo na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina. gorsice (Sons.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Motodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v llirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba ločna in po zmernih cenab. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, irRovec v Somcuiiki ulici h. Stv. 1. (y lastni hiši.) V ofllikovanem fotopMeii atelije-u Anton Jerkic. v Gorici, Gosposka ulica St. 7 ncje sc poisvc pri ta- nxoSixJGnx ^upaixstvii. I Safljarsko ia vinarsko Mvo I | za J3rda v (Joriei i Prodaja naraviie in prstno I brisko pridclkc po zmcruili j I Zaloga pristnih vin: j burgundeca, rizlinga. modre I frankinje in drugih. I ¦ DESEllTNA VINA. , Sedcž društva je: I Gorica. ulica Barzelilni št. 20. | ^^^,^. ^^^^^ ^^_^_ —- ^amma^ .^H^B^ .^mmm^. Krojaška mojstra Cufer Sc Bajt v Gorici, ulica sv. Antuna St. 7 ' v hiši j». .1 c r n o j a K o ji h č a I izdoliijeln I vsakovrstnc obleke za mo^kp , ) mem, bodisi fine ali pa 1 priproste. I Priporočata sc svojim rojakom v Gorici in na dezHi, pnsebno pa | č. duhovščini za obilna naročila. Anton Pečenko Vrlna ulica 8 (.(MU( A Via Giardino 8 priporoca pristna oeia in črna vina iz vipawskih, ffimlantakili. briskih, dal- matinskih in isterskih w i - n ft n w. DoHlHvIja na il.iin in nupoäilja po ivWz- .lici i>a vac krajc avstro-cgcrskf1 nionarhij« t sodih od 6(i litrov napirj. Na zahtovo poäilja tuili n/.orcc. Cene zmerne. Postraiba poštena. hS; Mejnarodni panorama I^Cr iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. I Kostavraelja.„LA BOlli;Mi;u, Uorim, tekalisrimcriio linjceiicje bl««ig;o. Ponebno |>« * Za dame: Za gospode: Krasne okraske za obleke, Haznovrstno belo in barvano Irakove svilo zadnje novosli perilo najboljo vrste, jopice za bluse, pajčolano, pa.sove, za hribolazco; koleaarjo, veslarjo; predpasnikft, rokavice, nogavice, zadnjo novosti ovratnic, dežnike, solnčnike, bluze, čevljo, ovratnikov., zapestnic, nogavic, vso potrebScine za obleke, kakor: rokavic, hlacnikov, čepie, podla^e, sukanec, svila, gumbe, čevljev, dežnikov itd. vozenja, zaponke itd. Opozarja prečnstite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercov vsake cene, 25a birmarco Za slavnosti I in otroko; rokavice, nogavico, in druge veselice : vaakovrBtne I pajčolane vsako vrsto, obleke, narodne irakove, kojim preskrbi čepice, razno perilo. na zahtevo vsaknvrstne napise, I WF~ Cene brez vsako konkurence. V Št. 48. V Gorki v toi-clt dn<- 1si. junija 1908. Letnik V. l/.h;i|a vs.V 'H'U in suliotu ol> II. in i |¦ ti¦ 11111»I<1111* /.a 111<• s11) Irr öl, ;>. uri pi p. /;i. iliv.rld ,\|.(i |i;iilii n;i l;i ilir v;i pri/.iiik i/iilc il;ui jii't'i uli li. /.vi'i'vr. Sinne |MI |insl I |ll i-JI'MKUl .'til V (iill'll'l ll.'l llulll po^iljnn cclolcliH» K '\. polli'lnn ¦{¦ K in rill Heini) '.¦> K. I *r< ni:i j;i >< • v (Juriri v In li:ik;tni;in S c li w ;i r / v Šnlskih ulir;ili. .1 c I I c r s i I / v \iinskili ulic.'ili in I-'"- b ;in n;i \ t-ti!ij¦ • v<'111 Irkalisi'-i: |hi N vin. (WfTrno i/. 12 vin , 2-krat po 10 vin, H-krat po H vin. Ako be v^krat tiskajo. ra«vu- IHJO Hi' pO pDgddLl. IzdajatHj in odgovorni urednik Josip MaruSi<\ I'iska ,,Narodna tiskarna" md^iv. J. MarušiO). Krvava žaloigra v 3eligradu. ! Grozni konrc knilja Aloksandra in njfgovo soprogo Drage jo tak, da mora pretresti vsakogar, v kalorem bije So količkaj čulečo srce. Vsak človek, ki no dopu^ca, da bi itiiol pii njegovem pot'e- njunju jedino in odločujočo besedo lo njegov razum, ki hladnokrvno raciimajoč z okoliščinami neusrniljeno potepta vse, kar se poslavlja po robu njegovim špe- kiilacijam. marveo ki prepušča tudi člo- veško eulečemu srcu nekaj besede, ne more drugače, nego da nejevoljno zmaje z glavo ter da globoko obžaluje način, na kateri ae je storil konec Obrenovičem v strašni noči od srede do četrtka v boligrajskem dvorcu. Vsak človek, v ka- lerem ni če popolnoma okamenel cut usmiljenja, se nehote povpraša, ali bi se Srbija ne mogla na drug način znebiti kralja Aleksandra in njegove soproge Drage, posebno pa, ako je res, da so se že vsi Srbi naveličali nepremišljenega počenjanja kraljevske dvojice, katero bi dovedlo prej ali slej srbsko državo do popoinega propada. Torej o tem, da je bil skrajni čas storiti konec neznosnim razmeram v Srbiji, o tem pravimo, je bil preprican vsakdo, ki je s paznirn očesom sledil dofodkom zadnjih let v ti nesrečni državi. Ah z načinom, na kateri se je ta konec storil, se pa nikakor ne morejo vjer?.ali oni, katerim ni srce še popol- noma okamenelo in ki so prepričani, da ni ml popolnoma izključen vsak drugi poskus storiti nesrečnega kralja Alek- sandra in kraljico Drago neškodljiva. Posebno pa nastane vprašanje, ako sta bila v tem pogledu jedina srbski narod in srbska vojska. Taki in jednaki čuti nas obdajejo, premišljujoče o vsem tem, kar se je dogodilo v noči od srede na četrtet'z polnoči je vže; kako bi bilo, ako bi poskusila malo spati ? — Dirindaj: Spats? — (Sleče svršnik in ga vrže na posteljo.) Rad bi spal, a zdi se mi nemogoče, Minnidaj: (potegne hitro svršnik s postelje in ga obesi Oez stolico.) Opro- stite, postelja je za-me, ne za vašo suknjo. Dirindaj: Kaj, imate-li samo eno , posteljo ? I Mirmidaj: Ne potrebujem jih več. Dirindaj: (Zamiäljeno.) Meni no odpreti! Mirmidaj: (kažoč na naslonjac.) Tu boste spali izvrstno. Dirindaj: (omahne v naslonjač.) Ce bi to dopustil nemir v mojem sreu. Mirmidaj: Torej — lahkno noe! (Zleze v posteljo.) Dirindaj: Ali nimate pri hiäi nobenega vzglavja? Mirraidaj: (dela se, kakor da ne bi razumel.) Hvala, enako tudi vam ! Dirindaj: (vzame Mirmidajevo suknjo, zmota jo skupaj in si jo dene pod glavo.) Mirmidaj: (skoči kvišku.) Gospod, ta suknja je moja! Dirindaj: Ne do nie, — samo da imam nekaj pod glavo. Mirmidaj: (Proti občinstvu.) Stvar postaja vedno zanimivejša. — Ni drugače, nego da žrtvujem noč temni usodi. (Sede v postelji in vgasi luč poleg sebe.) Vga- site tudi ono luö, gospod, ker jaz ne ' morem spati na svetlem. (Odmor.) J Dirindaj: (V naslonj&ču.) Torej vi ste äe samec, gospod ? Mirmidaj: Bila mi je menda vže ' cast, da sem vas obvestil o tem. Dirindaj: 0 presrečni človek! (Plane kviäku in hodi zopet gori in doli.) • 0 ljuba prostost, o samska leta — — — Mirmidaj: Prosim, gospod, no mislite, da je moja spalnica zverinjak. I — Vzbudili boste še ljudi v pritličju. gotovo pahnila v propaat vea srbski na- rod. Da bi se pa vse to zapreeilo, zgo- dilo se je to, kar smo v projänji Atevilki poročali: umorjena sta bila kralj in kra- Ijioa ter nastal je v Srbiji prevrat, ka- torega poslodiee ne more danes So nikdo preraouniti. Ta prevrat priprav!/al se je žo I mesece. in pripravili so ga najvisji vojaSki dostojanstveniki z drugimi upliv- nimi srbskimi državniki. Pripravljali pa so ga tako tajno in tako spretno, da je svet zvedel o nj'."»m, ko je bil že dovr- sen na tako grozovit način, da je pre- tresel vsakemu čutečemu cloveku dušo in srco do skrajnosti. Dogodki v Srbiji. Glasilo ministra za zunanje zadeve groin GoluhovskegH, ki je dobilo obvestilo najbrže iz diplomtttič-nih virov, poroča, du so jo umor srbskega kralja in kraljice izvr^il tako lo: Zadnjo svojo sejo so imeli zarotniki pod predsedstvom podpolkovnika Misu-a v sredo zvečer v otieirskem domu. Zh umor doloeili so no«) od srede do četrtka. Vr otieirskem domu ostali so east- niki do polunoei, potem so sa podali v malih gručah do konaka. Dospeväi tje, razdelili so so v osem oddelkov in vsak teli oddelkov dobil je svoja navodila. Zi- upniki, katere so imoli zarotniki v ko- naku in zunaj konaka, so jim naznanili, da je koneert v dvoru že končal. in da sta Oilšii iz konaka kraljičini sestri in njuni bratranci. Istodobno prišla sta prod kormk dva častnika z jednim bataljonom vojakov t>. pešpolka. Vojaki postavili so se proti dvorcu ter obrnili tje tudi pu$ke. Zlai odpre vrtna vrata Panajatovic, jeden izmed kraljevih adjutantov, ki je bil isto- tako zapleten v zaroto. Orožniki, ki so bili na straži, boteli so zabraniti vhod za- rotnikom. Nastal je boj med prvimi in drugimi, streljati so začeli iz revolverjev in pušk in ranjenih je bilo na oben straneh veO oseb. Nekateri izmed kra- Ijevih adjutantov, ostali so kralju zvesti, drugi to se pa pridružili zarotnikom. Med zadnjimi bil je tudi polkovnik Najmovic, ki je glasno pozdravil zarotnike. Ko so zarotniki razorožili straže, odprli so pi- sarno, ki se je nahajala v pritličju. Na stopnicah, ki vodijo iz pritličja v prvo nadstropje, postavil se je zarotnikom nas- proti držeč v jedni roki revolver in v drugi sabljo, generalni adjutant Bože Pe- trovič. vKaj hočetetu?*' vpraša zarotnike, a ti ga vprasajo ,.Kje sta kralj in kraljica? „Povedite na*1! kje sta kralj in kraljica," ponove svoje vprašanje zarotniki. „Nazaj'1, zavpije Petrovič, v tern trenutku pa ga je zadela kroglja iz revolverja nekega poročnika in Petrovie se je zgrudil mrtev na tla. V tern hipa pa je nastala tema v dvorcu, kajti zarotniki so pretrgali elek- tricno vodilno žico. Kakih trideset za- rotnikov zagnalo se je v temi po sto- pnicah in priäli so kmalu v prvo sobo kraljevega stanovanja. Kraljevi adjutanti, ki so se nahajali med zarotniki, vžgali so sveče in preiskali so z revolverji v rokah vse sobe, da bi na-sli kralja in kra- Ijico. Odprli so vse orr.are in druge shrambe. Prevrgli so vse in pregledali so vse sobe štirikrat zaporedoma, a zastonj. Alislili so, da sta kralj in kraljica srečno pubegla. Stari dvorec je z novim zvezan z nekim hodnikom. Tu je «pal jeden orožnik. Vsled ropota se je orožnik vzbudil in postavil se je proti zarotnikom, a bil je pri ti priliki astreljen. Neki kraljicin sluga m je ukril v neko malo sobo, a kmalu bili so zarotniki pri njem. Imel je pri sobi revolver in jo ž njim težko ranil stotnika Dimitrijevioa. V tre- notku pa so bili rarotniki pri njem in mu nastavili revolvorje proti soneu tor ga prisilili, da je povedal, kani sta se skrila kralj in kraljica. Konec.no pa so ga vendar umorili. Oilslt») začela sta iskali kraljevsko dvojico polkovnik Ma-^in, so- danji minister javnih del in adjutant Naj movie- Priäli so do malih zaprtih vrat. ,.Tu notri se nabaja Aleksander s svojo ljubovnic-»*, zaupil je Najmovic nasproti Oastnikoin. „Sem sekire," /»upilo jib jt» vet'*, „da razbijemo vrata"'. Ko niso mogli tako bitro odpreti vrat, klioali so zarolniki veckrat zapornje kraljice Drage ne znaša pet miljonov, kakor so to pisali razni listi, marveč le kakih 900000 frankov. Tudi premoženje kralja Aleksandra ni baS veliko. SSkoro vsa zemljišča so jako obložena z dolgovi, a mnogo zemljišč bilo je, že tudi poprodanih. Ko je Milan zapustil Srbijo in je obljubil Husiji, da se več ne povrne vanjo, nakazala mu je Husija pri nekaterih bankah dva miljona rubljev. A ker ni Milan držal besede in se je zopet povrnil proti volji Rusije v Srbijo, mu je Rusija zarubila vse pre- moženje. V kraljevem stanovanju našli so sedaj 150.000 frankov. Kralj Aleksander je bil pri neki parižki banki zavarovan za življenje za pol dragi miljon 1'rankov. Med papirji v kraljevem stanovanju so naäli zdaj iz- me preveč obvladajo čustva. (Prime sto- lico, da bi sedel nanjo ter tolče ves čas ž njo ob pod.) Mirmidaj: Pojdite rakom žvižgat! Poklical sem vas gori, da bi imel mir, in sedaj — — — (Ouje se od zdolaj trkanje ob strop.) Na, ta ga imaš! V pritličju je vže vse po konci! I'rosim vaa še enkrat: lezite in spite. (Leže. • Kratek odnior.) Ü i r i n d a j: (stopi zamišljen k oknu in je odpre.) Tukaj hočem stati na atraži. Mirmidaj: (ne da bi ga videl.j Ljubae mi bo, ako ležete v naslonjač. — Üirindaj: Gelo noč bom prežal tukaj kot lev na svoj plen. Mirmidaj: Odkod pa kar na- enkrat tak prepih V — (Se naglo obrne v postelji in zapazi, da je okno odprto.) Gospod, ste-li nori ? — Blagovolite ne- mudoma zapreti okno; jaz sem vže po- polnoma prehlajen. (Kašlja.) D i r i n d aj: Jaz tudi! Mirmidaj: (Pol sedč v postelji, vea iz sebe.) Jaz ne potrebnjen prehlada, Dirindaj: Voščim vam, da bi kmalu okrevali. Mirmidaj: Ako takoj n^ zaprete. rabil bom silo. — Üirindaj: (zapiraje okno.) Ako vam je prepih neprijeten, mi lahko kar poveste; saj ste vi gospodar v svoji hiäi. Mirmidaj: (leže 2r.opet.) Dobro, da to priznate. — Sedaj pa spiva lepo. ¦-- Dirindaj: (Zamišljen, čez neko- liko časa) Stanujete-li vže dolgo tukaj, gospod V Mirmidaj: (obrne se proti steni in molči. Odmor.) Dirindaj: (Glasneje.) VpraSam vas, gospod, ali stanujete vže dolgo tukaj ? Mirmidaj: (se obregne jezno.) Nell — Dirindaj: (<,to hitro k postelji.) Mislite si, goapod. (Tolče močno ob les pri vzglavju.) Razkriti vam hočem svojo nesrečo ... Moje sree je prepolno, po- trebuje zraka-------- Mirmidaj: Ne rnorete-li svojega srea ob priraernejäem časa prezračitiV gotovljtMi nac.rt /akona, kateri bi se bil j predltižil že prihodnje dni akupščini in I stMialu in H k:it(M*im bi bil imenovau brat ' kraljice Drage, porocnik Lunjevicti, za pre- I stolonaslednika. Kuski listi niso mnenJH, da potcco vsled zadnjih dogodkov v Srbiji vs<> gladko in pravijo, da v notranji Srbiji ni vse tako mirno, kakor bi hoteli nekateri. Kuski list ,.Sviet"' pravi celo, da ni iz- kljiuVno, da ne bi Avstrija posodla lie- liiirad, ako začne v Srbiji le nekoliko vreti. j Presuntivni srbski kralj Pt'ter Ka- radjordjevic ho nabajji so vodno v Gen In, tor pričrtkujo sklepa srbske skupsCine, ki se je seSIa veeraj, da izbere novega k/alJH. Listi porocajo, d:i so so v Meli- | gradu ilelale zadnje dni volikansko pri- : prave za vsprejem novega kralja. ka- i toremu se pojde poklonit posebna «M ^ o .^ a ¦ S ._ : C <= 3 ? o --------------- D 'S 3 e o | uradn. ö1 - b i ————— > ,N *~ I , . o o : pOiSCI »~ r o dragonci i V sami procesiji ni bilo nikakeg* rnešcana; tudi šoIh se ni udeležila. Ko se je procesija izvrsüa, jo ban sedol v svoj voz inokrog njega oskadron ulancnv, in v največjem diru so se spustiii proti banovi palači. Po ulici, koder se je peljtil ban, je bil tudi vojaški špalir. Blvša kraljica Natallja nevarno zbolela. Na kraljico Natalijo, na mater kralja Aleksandra, je vest o urnoru sina tuko strašno uplivala, da se je bati za njeno življonjo. Izvedola je to vost, ko je bilu pri maši. Naznanil ji je to njen spovediiik. Začuvsi to atražno novico, zajočala je Natalija : „0 ti moj zapeljani SaS»!„ Listi porocajo, da se jo Natalija obrnila do grol'a Goluchovskoga, da bi ta s pomočjo avstrijskega zastopnika v Beligradu, grofa Dumbe, izposloval pri novi srbski vladi, da bi ji ista izrocila sinovo truplo, kalero bi dala prepeljati v Bijaric in bi mu tarn napravila poseben mavzolej. Pomiloščenja v Srbiji Izdan je od vojnoga ministerstva «rbskoga odlok, s katerim se pomiloScuje 61 častnikov, ki ao bili zadnji čas obso- jeni v jeco zaradi ražaljenj, storjenih proti umorjeni kraljici Dragi in njonomu bratu Lunjrvici. Srbski knezi. V8em srbskim vladarjem, brez izje- me je bila usoda jako nomila. Po prvi revolueiji naperjoni proti Turkom in ka- tero je provzročil Karadjordjevič, bili so na Srbskem ti-le vladarji: I. Jurij Petrovič Karadjordjevic, ki je bil po naročilu Miloäa Obrenoviča po svojem povratku v domovino umorjen 1. 1817.; II. Miloš Obrenovic jo bil proglaSen za kneza 6. novombra 1. 1817. Odpovedali ae je moral svoji časti 13. junija 1829.; III. Njegov sin Milan vladal je samo o dni. Umrl je za osopnicami. IV. Sledil mu je Miloš. Ta je vladal od 8. julija I. 1830. do 7. septembra 1. IH42. Na.stnla je rovolueija in Miloä je moral bežati; V. Njegov naslednik je bil Aleksander Karadjordjevic od Petra Ta je vladal od 14. septembra 1. 1842. do 22. decmnbra 1. 18f)8. Tega je odstavila skupščina; VI. Osemdosetlelni Miloš, ki je bil zo- pet pozvan k vladanju, je umrl 26. sep- tembra I. I860; VII. Njemu je sledil njegov sin Mihaeh Njega so zarotniki umorili 10. junija 1, 1868., torej ravno 3f> let pred umorom bivšega kralja Aleksandra. VIII. Milan Obrenovic, ki je bil poproj knez, a je postal kasneje kralj, se je od- povedel prestolu; IX. Njegov sin Aleksander, ki je, sturil v cetrtek tako žalosten konec, je vladal od 1. 1889. do I. 1903. Krlza v italljanskem mlnlsterstvu. Italijansko ministerstvo podalo je kralju svojo oslavko. Vzrok krizi je baje odl >nila predlog, da so vrSi preiskava v mornariskom r»iinistcrstvn zaradi zriane a lere svaka ininislra Hcttrtlci. o kalerih smo zadnjio. poročali. Drzavii(i7l)ürskc volllvc v Ncmcijl '^•nos l(>. I. m. se vrše, kot znano, v Nemčiji splo.sne volilvo /a nomSki , kmočka zaveza v :W okrajili. Pole*,» toga jo So vecje stevilo kandidatov manjSih slrank in .strančie. rrirnoronia z najvoo. kandidati bn pa zmagal centrum, docim Hooijalna dmnokracija niti z dosetino kandidatov no prodr«. Nt'inclja proti Rusljl. Nodavno jo i/.sla v Berolii. nek» broSura pod naslovom: „ünsero Am[»^t- I'olitik". \' tej brošiiri pravi pisoc, da jp prišel za Nomčijo jako žalo.slon čas, in da je njona politika, ki se jo oddaljila od tradieij Karola VHikega, napolnjona s strahom in z neodlocnostjo. Probival- stvo Nemcije narašča sicer od dno do dno tako silno, da ni najti za Vsonemoo prostora na nemskih tleh. To je .nicer resnično, ali pri vsem tern pa ni s"e vodno potrobno, da se Nomci izseijujejo v prekmorsko dp/.ele. Zato pa jp trpha nastopiti spot «taro pot. Osvojiti si je treba severno in južno Kusijo, obrežje baltiškega in severnega morja tor na ta nacin zapreciti nadaljni razvoj ilu.sije, ki postaja vodno nevarnejsa zahodni Kvropi. Na rodovitnih planjavah južne. Kusije, v stari domovini Gotov, ki so pa zdaj jako rodko naseljpn»1. jo dovolj pro- stora za miiijone nemskili kulturonoscov, industrijalcov in trgowev. Pisoe brošure nasvetuje NemOiji, da sp združi s Fran- cijo, kateri naj v la namen povrno Klza- cijo in Lotringijo. Tako bi postala Hu- Hija osamljpna in bi se no mogla bran it i prod Nemcijo, ki bi našla svojih zave- znikov v prebivalstvu na obalih balti- škega in severnega morja. Pisec broSure pravi konečno, da je vojska rned Nem- čijo in Husijo neizogibna, ker bo posku- sila Nemčija koj po smrti cesarja Franca Jozel'a osvojiti si Avstrijo. Kak duh pa da vlada na Nern.skem nasproti Kusiji, pokazalo je dovolj proslavljonje 2<>0-let- nega obstanka mesta Petrograda. Nom- ško časopisjo jp po vočini popolnoma preziralo to slavno.st. Tisti nern^ki časo- pisi pa, ki so pisali o toj slavnosti, pisali ho pri tej priiiki jako #rdo in zaničljivo o Husiji in njcriPm prestolnom rnostu. Ti časopisi pravijo tudi, da so nahaja skoro vsa industrija in trt,rO''na petrojjrajska v rokah Nomcov in An^le^ov in da ho imajo Rusi le Nomtom in Angleženi za- bvaliti za zunanji sijaj, katorotfa nudi danes mosto I'otro^rad svojim obisko- valcpm. Taka pisava nomskih listov mora razvPHeliti vnakoga Slovana in Nonuom hvaležni bodemo vodno bolj. kolikor od- kritosrčnejAe bodo nastopali nasproli Hu- siji. Saj le na tak način so bodo ru-ikim vodilnim kro^om oči popolnoma odprlo in njili obračun z Nemci j^olovo no bodo protežaven, ker je popolnoma fjotovo, (ja tudi nemška dreve.sa no zrastpjo do noba. Dogodkl na Balkanu. Iz Carigrada poročajo, da je na povelje velikega vezirja dal minister bo- {jočastja eksarhatu nalog, da izgube vsi učitelji in duhovniki, ki so se na kakr- šenkoli način udeleževali macedonskega Kibanja, svojo službo. hlksarhat je že odredil potrebno. Tudi sicor je poskrbel eksarhat, da bi se povrnil mir; v ntirih okrajih je bila zaprta polovica sol in okoli ene tretjine eerkvi\. Dotični učitelji in duhovniki, kolikor jih ni pobegnilo, so bili dejani v pre-skovalni zapor ali pa so jih pregnali čez mejo. Dopisi, ki pri- hajajo iz teh krajev, poročajo, da je na- stala veiika lakota in beda. Po nekod niso nic sejali jesenskega žita, drugod je pa vojaštvo vse poteplalo in uničilo. Položaj jejako resen. Številne turške Čete stoje ob bolgarski meji. Samo v Arianoplu je 50.000 mož in 300 topov, v mestih Mustafa Paša in Kir Kilissa so vtaborjeni 4 eskadroni konjenikov, ki so ysak tronotek pripravljeni za odhod. Tudi je ob meji navzočih več častnikov tur- äkega generalnega ätaba, ki dolajo naßrte. Stevilo v Skoplju areliranih Bolgarov je Domace in razne novice. VabilO n.-i juvni shod (izrodni občni zbor), katerega priredi drustvo mi |)(>|)(>lii(Jtio v I) o i' (i I» o r \> ii n;i dvorisru u. Alliin.'i Siniuoj;! h. -lev. I Hi-. V sIlK^.'ljll l|('llgl)dll('!j;i vroilMMiM pa v dvomiii olu'-insko liiAo / n;islo;ivsk;t /olo/nicii. 2. L'ni\na\a \'ip;ivo in pri- lokov. )i. liro/o|)i-oslii;i jKi^ojihi \i- no^i'.'idiiikom. \. \iiiska kl;i\/ula. ;"). I)i'/o|iio liiuiiioo in ii/iliiiu^ki ati s torn, ker smo rokli, da so na sklkali ,.naprpdnjaki" in socijalni demokratjo tor pravi, da ta nasa trditov ni resnii^na. Tnka pisava prosoga pa 2e vso mejo nosramnosti. Ti Ijudje hoteli bi celo solnco na nebu utajiti. Kako ni res, da so tudi socijalni demokratje aklii-ali z „naprednjaki" vred shod v Gorici. ko so socijalni denmkratje s posebnimi ve- likiini plakati. nabitimi po niostnih vo- K'alih. klicali svojp sodruu'e k shodu, s plakati pravimo, ki so se tiskali tarn, kjer so tiska „Soca"'. In colo to dejstvo toroj hočo nosramni zdražbar utajiti. Socijalnim doinokratom jp pac dobro znano kako jih je noko OIovpcp iskalo tor pri rjih moledovalo za mnogobrojno udeležbo. Zdaj pa, ko so se socijalni de- mokratjo obeh narodnosti uiloležili shoda prav v mnogobrojnem stevilu, tako da bi bil shod brez njih navzocnosti in broz navzočnoHti našili soini.sljoniko? ros prava pravcata inizorja, hoco nesramni zdra/bar popolnoma utajiti jedno in drugo, kakor da bi so jih sramoval. Jako neljubo nam jo ukvarjati so s takimi rečmi, ali bili smo prisiljen: to atoriti, ker so tako zah- tevali od nas naši somisljeniki in pa tudi zato, da se v pravi luci pokaže grda per- lidnost znanega zdražbarja. Jianonlena vizitac^ja in delitev xakraintMita sv. birme v dokanatili Koharid in Bo vim*. — Üne 20. junija zvečerdospe naä mil. knezonadžkoi v Koba- rid. Dne 21. junija bode istotam kano- niena vizitacija in sv. birma. Isti dan pop. obiskal bodo mil. knezonadškol' cer- kev na ldrskem in se potem proti ve- veru poda na Livek. Dne 22. bo hv. birma na Livku. E'roti večera bodo obi- skal cerkev v Staremselu ter se od tod poda v Kred, kjer bode dne 2H. sv. bir- ma. Dne 24. junija bo sv. birma v Bor- jani, dne 25. v Breginju ; istega popoludne v Logjeh. Na večer istepa dne pa pride mil. knezonadäkof v Sedlo. Dae 26. t. m. bode sv. birma v Sedlu in sicer predpo- ludne, popoludne pa se vrne mil. knezo- nadäkol zopet v Kobarid, kjer bode obi- skal podružnice. Dne 27. bode sv. birma na Trnovem pri Kobaridu in sieer pred- poludne, popoludne pa so mil. knezonad- škof odpelje na Srpenico. Dne 28. t. m. bo sv. birma na Srpeniei predpoludno, popoludne pa se odpelje mil. knezonad- äkof v Bovec in bo pri ti priiiki obiskal cerkev v Plužni. Dne 29 t. in. bode v Bovcu predpoludne kanonična vizitacija in sv. birma, dočim se bo vršilo popo- ludne obiskovanje cerkve sv. Trocije in cerkve M. Božje na Polju. Dne 30. t. m. I. julija bodo kanoniena vizitacija in sv. birma v Soči. dne 2. julija v Tronti, dne .'{ v liOnu in sicor prodpoludno; popo- ludno pa I"» oliiskovanjo podm/nico na Slrmcu. Itriiko a ros. - Pod torn naslo- vorn smo projoli: Hi In jo in je Se vedno lo pičlomu štf^vilu poMvctrif intolingonce znano, kako veliko so zMhtova oii bo- ^onldvcov, ki si hocojo priboriti [jridovok „doktor"1. Za uzrok razmerorna malpga ^itovilu diihovnikov-iloktorjev, navajala up jo navauno „komoditpta*4 duhovnikor in lo main jih jo porrrslilo. da jo lo nekaj izvoljonih v duhovšoini. ki jim jo privo- ščona sro< a, da dobo kraj. da bi zanio^'li zravon svojih stanovskifi službonib doli- nosti, prosludirati o^rornno snov. ki tvori prpdmot ngorozov. Konocno so začeli rigorozni rod na toologicni fakulti-ti pravičnejo proso- jati in sicor od strani lajiko? — v naucnom ministerstvu. Tarn, kjor inorajo bill o posameznih doktoratih dobro pou- čoni, ho jc uvidolo, da jo doktorski klobuk za boj,'oslovee provisoko obeäen, in da se na rnodroslovni lakultoti dvakrat ložje pribori doktorska cast, nego na bot,ro- slovni In zarHdiloL'a jo ttidi naučno rni- nistorslvo iz lastno inicijative ponudilo bonoHlovcPin jnko voiiko uslapo. i(jlcj: l)rz. znk 8. maja t. 1.) Pri tej novi odrodbi bill sti dvo točki morodajni. Olaj- Sanje z»ht<'v. pristopnjevanje in ^lobo- koji nuV'i.J kandidutov k književnemu de- lovanju Kadi to^a se je stevilo rigorozov ?. na katero se pulaga stroga važno-l. ta mora nbsegati najrnanj tri tiskovno pole in so jo mora viožiti pred ustnimi njorozi ('J kakovosti te pismene nalo^r«'jo i»dvi-tio. nil 90 kandidat pripusti k ri^'oroznin uli no. Kepnbacija pismene razpravi* j«* roprcbaciji ri^orozov jed- nakovoljavna. Ki'inaj so jo tu novi red proglasil iDrž zak 3. maja t I. , ki bi imel stopiti v vt-ljHvn z prihoonjiin šolskim lotom. postavil so jo episkopal na stahšče, da mora doktor bogoslovja vso znati, in radi tega jp sicer pidine:io razpravo, ki se jo mora najprej vložiti, akceptiral, a vrhu- tega zahteva, da nnra vsak kandidat po- la^ati ri^oroz tudi iz predmetne skupine. ki jo obdeluje znanstvena razprava. — Torej je sodaj nokaj slabše in težje nego je bilo popred — radi pismene razprave. ki so jo mora vložiti pcpred, in ki naprej odločuje usodo kandidatovo. Dobromi- sleča olajsava, ki jo je hotelo dati naučno ministorstvo v prilog bogoslovcem — ana- lo^'no ritforoznemu redu na modroslovski fakulteti sla je po vodi. Koristi-li to bolj — nego namera naučnega mini- sterstva. kažt1 nam sodanjost, a se bolje bi vtpgnila pokazati bodočnost. X. KiMistitiiiraiijo (»bciuske^a za- stopa v St. Andrt'/u. — Mirno in do- stojno, kakor so se vrsile mirno in do- stojno tudi občinske volitve, vršilo se je v soboto kon.^tituiranje štandrežkega ob- činskoga zastopa v navzocnosti c. kr. dvornega svotnika in voditelja c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici, visokor. g. grola A 11 e m s H. Za župana je bil zopet izvoljen dosedanji župan. g. Andr. L u t in H n. Za prvega podžupana izvo- ljen je bil g. Franc P a s k u 1 i n. a za drugega podžupana pa g. Peter L o t- m a n. Po dovršeni volitvi so se zbrali novoizvoljeni občinski /.astopniki pri ban- ketu, katerega so se udeležili tudi viso- *or. g. Kr°l Attems. kurat g. Kosovel in pa naducitelj g. Furlani. Pri banketu iz- govorile so se razne napitnice, kakor n. pr. ona na visokor. g. grol'a Attemsa, na novoizvoljenega župana itd. Odgovar- jajoč na napitnico je g. voditelj c. kr. okr. glavarstva javno pohvalil dosedanje delovanje župana g. Lutmana ter se v obče jako l«?kavo izrazil sploh o štan- drežki obci..ski upravi. Priporočal je no- vemu županu in vsem novoizvoljenim zastopnikom, da nadaljujejo upravljati občino v dosedanjem duhu. Posebno je priporočal g županu, da pazi strogo na mir in red ter da z ozirom na bližino mesta, skrbi za dobro občinsko stražo. Župan, zahvaljujoč se za napitnico, ob- Ijubil je, da bo kakor dosedaj, tako tudi odslej po svojih močeh skrbel za napre- dek in blagostanje občine, v comer naj bi ga podpirali tudi vsi ostali občinski zastopniki. — Kakor drugekrati, ko pri- v sobnto na^oga prokori^tnoga ,.Sol*kega I)omaM ter nabrali zanj 2S K Da bi nasli lo mno^.i pcsnomalcov ' Na vp- čor pa je naznanjalo Standrežkim obči- cinarjom vpsoIo pritrkovanjo zvonov in prižigarijo umetoljnih ognjov. da sejoiz- vrAila ta dan volitov župana in dvoh podžupanov. Slovrsno oilkrltjc Hpomcnikn re- sarja .MaKsimlljana I. v Korminu Odkritje spiimpnikacpsarju Maksimiljanu I., ki se je vrailo v nedoljo, jo imolo bolj oficijelen značaj Spornenik jo blagoslovil gori^ki knozonHd-kof. Slovosnosti so jp udoležil tržaški namostnik gros Goes« in mnogo (Jragih tiradnikov. !'do|p?.ilo soso slovosnosti tudi nokatora voteranska dru .šlva Hili so navzod'i tudi mnogi viAji cast- niki in več vpokojonib gonoralov. l!adi- kalni italijanski /ivolj korminski. katoroga pa tarn ni rnalo, so jo ta dan poskril Da ni pri toj slovesnosti manjkalo tudi slo- venskih Hricev. razume so samo ob spbi, saj so primorskomu zistomu lo o takih prilikah Slovenci dobro do^li. Tato\i. Pripoljali so to rlni v Gorico Ivan» Zupana in Danila Pogac- nika, katora so projpli v Ljubljani in katora sta izvSila proj^njp mosoco v Go- rici gotovo vsaj jedno tatvino, a na ka- tora Ipti sum. da sta bila delcžna tudi drugih tatvin, ki ho so izvršile proj^nji rnosec v Gorici. Tretji v tej družbi je noki Jurij Huter iz Tiefenbacha. tadi na- takar. katerega so, kakor smo že radnjič poročali. prijeli te dni na Hoki. Huter je bil že na Roki zaradi nokega zločina obsojen na jednoletno ječo, katere kazni pa 3e ni dostal. Okradon jp hil v no^-i od potka na soboto po-;e«tnik Alojzij Brajnik. sta- nujoč pri Harki. Odnosli so ma tatovi pno jopo. «Sest salarnov in dežnik. Sum Ipti na nekega delavca. ki jp delal nokaj dni pri Brajniku. Tudi šivilje *»tra,jkajo. — V ne- deljo so se zbralp goriske siviljo po- poludne k seji in so zahtevalo nsomurni dolavnik ter prvi majnik kot praznik. Ker sp niso hotple delndajalke ukloniti tpm zahtevam. «klpnilp so šivilje da hočpjo štrajkati. Kakor čujemo. ni bilo vojaštvo zaradi tega konsienirano. Begun, ki se je sain predstavil. — Te dni se jp predstavil tukajšnji vo- jaski oblasti neki gospod. ki pa ni hotel povedati kako se zove in ji je povedal, da je že pred sedmimi leti pobegnil od Ijabljanskega pešpolka §t. 17. Dosedaj nahaial se je baje v Milanu, odlocil se je pa, da hoče zadostiti svoji vojaški dolžnosti in se je zaradi tega tudi pred- stavil. Isti dan pa je begun obolel in po- slali so ga v bolniänico. Surovost. — Na dan Sv. Rešnj. Telesa priredile so družtvenice pevmske „Marijine drazbe^ romanje na Sv. Goro. Ko so se vračale popoludne s Sv. Gore skozi Solkan domov in so mirno sip mimo neke krčme, nahajajoče se blizu pošte, usulo se je iz te krčme skozi okna na- nje vso polno najsurovejših zabavljic in grdih. umazanih psovk. Te zabavljice in psorke izvirale so od nekih mladeničev, ki so 3e nahajali takrat v krcmi ter so s tern pokazali, da so mnogo surovejsi od najpriprostejžih pastirjev, živečih v skrajnih gorskih kotih, čeravno živo blizu mesta, kjer bi se lahko naučiu nekoliko olike. — Lepi so to sadovi havodobnpgo napredka. Priäli smo torej tako daleč, da se niti mirno po ce.^ti idoči Ijudje ne puste več pri miru. Da, da, žali Bog. da se barabstvo med našo mladino vedno bolj in bolj širi. HSočafl se v resnico lahko ponaša s svojimi vspehi. Nesreča pri stroljanjn. — V Biljah imeli so v nedeljo cerkveno slo- vesnost. Streljali so pri ti priiiki tudi s topičk Med onimi, ki so streljali, bil je tudi 27 letni France Čuk. Pri petem strolu se je vžgal topic Čuku v rokah in mu je odtrgal mezinec na levi roki ter mu sploh strašno razmesaril levo roko. Ouka so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. \oree, ki je žiitfal iiasenm ce- sarju 8 p.Hilico, bivSi knjigovodja Jakop Reis, se nahaja zdaj v norišnici. Ko se je v soboto popoludne peljal naš cesar v odprti kočiji iz dvorca v Schonbrun, zbrala se je mnogoštevilna množica, ki je cesarja burno pozdravljala. Krlve vestl o papeževcmzdravjn. V 3oboto 13. t. m. so prinesli noka- teri listi brzojavke, da je papež urarl, do^im je bila resnica, da je papež äe isti dan vsprejel v avdijenci dva kardinala. Orožni^ki stražmenter Korotaj je v soboto ustrelil orožnika Mihalica v Sv. Juriju ob Dravi, potem pa je hotol ustreliti aamega sebe, kar so mu pa za- brinili ter ga spravili v ječo. I Sprejeina hranilne vloge I katere obrestuje po 41 ./' „ poluiueseeno; no- I vidigncnoobrestipripi- suje konec leti k glav- nici. Rentni davek pla- čuje po?ojilnica saina. 1'osojihi uiloiu na (Hfluii krcdit po (V , hi na \knji>b<> yo .V,/ 0 „ Centr alna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnicni konto N. 851.292. Sprojomn nove člane /. glavniini in opravil- nimi doleži. Glavni do- leži po 2OOK, opravüni po2K. Otvarja članoni tokoče računo, katoro obrestuje po dogovoru. I radnr hit V*;ik dnn oil N. do l'_\ dop. in pond, iu t'clrlck od 2. il»>4. pop. Lotcrijske številke. i 1."). junija. Tist......39 81 fU (> ST Vmc.......f>l HI SO M SI Tržne cene. Zu 100 kg. K:iva: Santos . . . K ISO— do 200 — „ S:indominco .. 260— „ 280 — „ Java .... „ 210— „ 2tiO-— Portorico . . „ 260- „ 280 — .. Ceylon . . . „ 350— ., 370 — Skikdor..... „ 88— ,. 89- Špph........160— „ 180- Petrolij v scuhi . . „ 32— ,. 33 - „ zaboiu . M tO-ftO „ 11 - Maslo surovo . \ . „ 170— ., 200-— kuhano . . „ 200— „ 220*— Otrobi debHe . . „ 10 GO „ 12 — drobtie . . „ 1040 „ 11- Turšica starti . . . „ 1520 „ 16 80 Ov<>s...... „ 15— ,, 171— Moka ogerska: St. 0 K 27 SO St. 1 K 27-20 St. 2 K 26 40 „ 3 „ 25 80, „ 4 .. 25.20. „ 5 „ 2460 St. 6 K 23-80. Dezelno-kmetijsko izsolana oseba. Samec. rodom Slovenec, zmožen treh dezelnih jezikov. zeli si kakorsnekoli sluzbe. najraje v mestu ali pa na dezeli. Ponudbe je poslati na upravništvo na- sega lista. Nazitaiiilo. Vdano podpisani naz- nanja p. n. obcinstvu, da je prerael staro, vsem do- brn ana no gostilno „Pri treh kronah" r (iorici, Gosposka nlica $t. 12, katero je po najno 7HJsi/i aahtevah popolno ma prenovil. Toči ramttovrstna do maca in ptnja vina ter Pilzensko in Dreher jevo pivo. lzborna kuhinja, toc- na postrezba po zmernih ten ah. Za mnogobrojno obi skovanje priporoca se L 7'sew spostovanjem F. Baumgarten, gostilničar. Odtikovana delavnica! ANT. KRUSIčT" krojaški moister v vrtni ulici 26. Priporoča se si. občin- stvn v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bof?ato z«logo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko bla^o, lastni izdelek gotovih oblek in poziršnih sttkenj. Cene brav solidste ! Fani Drascek zaloga šivalnih strojev Gorica. Stnlnn nlina his. St. 2. Prodaja stroje tudi , nutoden- sko ali nipscčno obroke. Stroj i so iz prvih tovarn tor nnjboljšc, kakovosti Priporoca se slav. obcinstvu. Podpisani priporoca slavnenm ob" /;nsivu v Gorici in na doželi svojo •rodajalnico jestvin. VT zalogi ima kave vsoh vrst. raz- lične moke iz Majdičevoga mlina v Kranjn, nadaljo ima ludi raznovrslno pijače na primer: t'rancoski Cognac, pristni kranjski brinjevoc, domači tropinovec, fini rum. različna vina, gorsico (Sens'.) Ciril-Motodovo kavo in Giril-Metodove užigaliee. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici. ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrcžba točna in po zmernth cenah. Z odličnim spošlovanjem Josij) Kutiiu irpovec v Scineni^iki uliei h. štv. 1. (v lastni hiäi.) IV oälikovanem fotoerafskem I atelije-u \ Anton Jerkic. t v Gorici, 4 Gosposka ulica $+ 7 > dru^o nadslropj.- S izdelujejn se vsa v sotograf- ä :-iko stroko spadajoča dela v / najmodernejšem štilu in ne- \ prekosljivo natančnostjo po ft jakozmernih cenah ; pripo- / roča se tudi v izdelovanje \ krajevnih in drugih ras- jj glednic, ki so prianane kot / najlepše. \ Z odličnim spoštovanjem 5| se priporoca ( Ant. Jerkič, J fittußraf. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici sc odda pod ".do uqoduiwä pogoji euouadstropua hiša _: "^tom ol) šem- pettTski cesti v St, 'petni pri C^orici. JVsatančiicic se poizvc pri ta- mošnjcm *upanstvu. I Saijarsfco in vinarsfco drnstvo | za J3rda v Qoriei Prodaja naravnc in prstnc | briskc pridt'lkc po /iiukrnili ' cenah. I Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre I frankinje in drugih. I DESKKTXA VINA. Sedež drustva je: ) Gorica, ulica Barzelilni St. 20. Krojaška mojstra Gufer Sc Bajt v Gorici, ulica sv. Antuna St. 7 v bisi g. J (i r i) o j a K o p a v :t izdclujcta vsakovrstue oblekc .^a možkc po meri, bodisi fiue ali pa priproste. Priporočata se svojim rojnkom v Gorici in na defcHi. posebno pa č. duhovsčini za obilna naroeila. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (.OIIH A Via Giunlinn 8 priporoca prisuiai ueiat in črna vina iz vipavskih ffurlanskih. urinnin( uai- matinskih in isterskih v i - n o a r a d o v. liostHvlj.i mi iliim in riupoAilju p<» h'U>-im .lici na vsc krajt1 avstro cfjcrskc inonarhije T Buiiili od 5(> litrov najircj. Na zahtevo poäilja tinli ii/.nrci'. Cene zmerne. Postražba pofttena. ilK Mejnarodni panorama Cr iz Berolina. odlik. na vseh svetovnih razstavah. Krstavracija „LA 150in:)ll>\ Hvetu, va\ vseh zaiiiimivo. Vsnk toilen nov program! Od 1 \. du 20. jmiijii Zanimivo ptanjc skozi tsin Ife NMo naj it zamufli oiWati si lei irasDil naravnih lepot. Odpito vsak dan od 9. zj. do 9. zv. Vstopwna 40 vin., otroci ii w\\ in narednika 20 vin- l*o vMcstrniimiicin |ircvilurku in prcHkiisiiji sc Im»r«'|»ii«'al. <1» ««' kii|(iijc pri tvrtlki ___• J. Zornik, Gorica ; CiioApoHka ulica 7, Kiniraj najbolji najlepai ¦" teinii priinerno najt'encje bla^o. I*oselnio pa: Za dame: Za gospode : Krasne okraske za oblekf, Haznovrstno belo in barvano trakove svile zadn.je novoati perilo najbolje vrste, jopice za bluse, pajčolano, pasove, za. bribolazce; kolesarje, veslarjo; prodpasnike, rokavice, nogavico, zadnjc» novosti ovratnic, dežnike, solnčnike, bluze, 'čevlje, ovratnikov, zapestnic, notfavio, VHO pnlrphačine za obleke, kakor: rokavic, hlačnikov, čepic, podla^e, Hukanec, svila, gumbe, č-evljov, dežnikov itd. vozenja, zaponke itd. Opozarja prečaatite dame, na svojo veliko zalogo občo priznano najboljih modorcov vsake cene. Za birmarce Za slavnosti in olroke; rokavice, no«avice, in druge veselico : vsakovrstne pajčolane vsake vrsle, obleke, narodne irakove, kojim preskrbi čepice razno perilo. na zabtevo vsaknvrstne napise.