PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST,—NO. 2032. UM MM«,. On. I M, «t PMl afllM urnim Ite A«< ic pristala v predlog za delegata Edvard Kardelj in Mo- internacionalizacijo Trsta." še Pijade. Borita se proti anglo-ameri-škemu bloku za zahteve Jugoslavije, ki jih ima glede Primorske, Makedonije in Koroške. Jugoslavija pogodbe ne bo priznala Dasi Jugoslavija pri sklepanju pogodbe z Italijo nima nič več veljave kot druge udeleže- Oba sta bila pod staro kra- ne male dežele, je v tem vpra-ljevsko vlado v zaporu in oba se šanju vendar najbolj interesira-označuje za komunista. Toda sta na in najbolj prizadeta. Odločil-spretna diplomata. Pijade je že no besedo ima kajpada le velika star človek. Kardelj je mlad, četvorica. Ampak Edvard Kar-energičen in vztrajen. V svojih delj je dejal, da Jugoslavija ne argumentih na konferenci drug bo podpisala kar ji bi drugi po-drugega izpopolnjujeta in v po- < nudili pred nos. Ako ne dobi moč so jima tudi drugi vešči meje, ki jo ona predlaga, in ako člani jugoslovanske delegacije, j tržaško vprašanje ne bo rešeno i tako, da bi bilo v korist Trsta in manjše zlo". Ako bi glasoval za republiko, bi dobilj komunisti prvenstvo. Tako namreč razlagajo v Ameriki, v Angliji, v Parizu in Rimu. Zato so se izrekli rajše za kralja in s tem za konservativno vlado, ki jo podpirajo Velika Britanija ter Zed. države. Taka Grčija je jez, ki brani Sov/, uniji v Sredozemlje. "Plebiscit" v Grčiji je bil torej zmaga reakcije. In uspela je s pomočjo angleške in- ameriške vnanje politike. Kralj George je vladal diktatorsko. Velja ta fašista in to tudi je. Njegov povratek je staremu redu jamstvo, da bo Grčija ostala varna za privilegije in varnostna točka zapadnega imperializma. V Bolgariji je bil izid drugačen. Volitve o vprašanju oblike vlade so se vršile 8. septembra. Ljudstvo se je izreklo za republiko in šestletni krafj Simeon je s tem izgubil svoj titel. stan ie poročal o raznem delu. ki ga vrši ta organizacija, o de-putacijah v VVashington, ki so šle tja, da bi vplivale za pravično rešitev primorskega vprašanja, o delovanju ZOJSA itd. Obširno poročilo o vsem tem in pa o delu v uradu je podal tudi tainik Kuhel. Ob enem je pojasnil, da v SANSovem uradu ni več nameščen, ker je ves svoj uradni čas posvetil blagajniški službi v SNPJ, za SANS pa dela le ob prostem Času. Prej je delal v njemu pol tedna in prvotno stalno. Stalni nameščenec v uradu SANSa pa je že dolgo Frank Smith. SANSova delegata na vseslo-vanskem kongresu v Nevv Vorku bosta predsednik in tajnik Seje eksekutive so se udeležili Kristan. Kuhel, Rogelj. Cainkar. Krapenc, Vider, Jur-jovec. Zupan in Zaitz. ter Frank Smith. Mnogo mornarjev v zdraviliščih V zdraviliščih ameriške bojne mornarice se zdravi 32,600 mož, ki so bili ranjeni v minuli vojni. spremembo postala vodilno klerikalno glasilo v Ameriki. Pravzaprav drugega sedaj več tu ni, razen nabožne revije "Ave Ma-ria*\ A Lemont in pa največji slovenski dnevnik na St. Clair Ave. si lahko sežeta skupaj, ker med njima ni konkurence. Saj je ni bilo tudi med njima in Je-ričevim listom. A za "železno steno" se je ruvarilo in se še in se še bo. Kajti dasi je "Amer. domovina" postala sedaj neoporečno klerikalno glasilo, ima vendar tudi med katoličani "slovenskega porekla" toliko nasprotnikov, da ji lahko izdatno nagajajo. In tudi ji Kajti i med onimi, ki redno hodijo ob nedeljah v cerkev, je precej takih, ki smatrajo, da se gospodje Ga-brovški in drugi taki zanimajo zgolj za politiko namesto za vero in cerkev. Ivan Jerič je bitko izgubil, prvič, ker je preveč poslušal svoje bližnje sorodnike in jim sledil, v drugič, ker ni hotel ivigniti vsebinskega nivoja svojega lista, in tretjič, ker je bilo vse preveč bizniško, ne da bi res bilo trgovsko. Ob enem se je Sporeki radi Trsta Največji spori na mirovni Jugoslavije, ter drugih dežel v zaledju, katerim služi Trst za konferenci so bili dosedaj radi pristanišče ledaj take pogodbe Trsta in ostale Julijske krajine Italijanske zahteve brani naj-odločnejše naš državni tajnik Byrnes. Pomaga mu kajpada z vso svojo močjo angleška diplomacija. Italijanski delegat Iva-noe Bonomi in premier de Gasperi sta konferenci očitala, da se z Italijo ravna kot da je še vedno sovražnica, dočim je bila v resnici skozi mnogo mesecev naša zaveznica in v vojni s Hitlerjem. Vrh tega so Italijani sami strmoglavili Mussolinija, ne pa vnanje sile. Premier de Gasperi je k temu poudaril, da so zavezniki (nedvomno Američani, ki jih je tja pošiljal predsednik Roosevelt, v prvi vrsti sedanjega newyorške-ga kardinala Spellmana) obljubili Italiji zelo veliko za njen umik iz osiiča, a da se sedal tega več ne spominjajo. (Kardinal Spellman se, pa tudi naš državni department, sicer se ne bi toliko potegovala za Italijo.) Viiinskijeva izjava Zahteve Jugoslavije so vseskozi podpirale ukrajinska, beloruska, čehoslovaška in poljska delegacija, V imenu ruske delegacije je podkomisar Višinski dejal, da sovjetska vlada smatra jugoslovanske zahteve za pravične in se jim bi moralo ugoditi. Zato Je vztrajala, da Trst mora sploh priznala ne bo in se bo v naprej bojevala za svoje pravice- Jugoslavija je pripravljena sprejeti kompromisni predlog glede internacionalizacije Trsta. (Konec na 5. strani.) Ali je progresivnega Wisconsina konec? Ko je v minulih primarnih volitvah senator Robert LaFollet-te nominacijo izgubil, so mnogi liberalni komentatorji pojamra-li, da se tudi Wisconsin pomika v čezdalje bolj konservativne toke. "Le kako so mogli volilci zavreči tako naprednega, moža. kakor je 'Bob'," so vpraševali. Brata Robert in Philip LaFol-lette sta si tega največ sama kriva, in njuno politično ter drugo sorodstvo. Glavna napaka pa je bila, ko sta hotela biti le La Follette, ne pa več napredna niči že pred leti izvršeno. Proces je bil sicer počasen, a usoden. Tako je VVisconsir* ki je v podeželju slovel zaradi svoje progresivne stranke, v mestih pa vsled socialistične, postal končno prav to kar je n. pr Ohio, Penna in druge konservativne države. Se večje napake v politiki, kakor jih je Bob, je delal njegov brat Philip. Ko je izgubil gover-nersko službo, se je med vojno vpisal v armado in bil prideljen Arthurjevemu štabu. Od tam je flirtal z McCormickovimi repu- majo kaj dosti prepričanja, čeprav so pošteni, pa so se začeli oprijemati drugih, novih politikov. S porazom LaFolletta v republikanski stranki se nadeja demokratska stranka pridobiti njegove pristaše pri prihodnjih volitvah. Gre se za mandat gover-nerja, za katerega se poteguje na demokratski listi bivši mil-vvauški župan Hoan in pa za se-natorsko mesto. In seveda za vse kongresnike. Da-li bo Wisconsin še kdaj tako izrazito napredna država, kakor je bil v času starega La Folletta in potem še par let po skih katoličanov ubral na strune takozvanega krščanskega socializma. Tam so uspeli, dasi je cerkev stare sorte izgubila ne samo politično moč temveč tudi imovino, titelne, tiskarne itd. Uvodnik v poslednji številki "Am. Slovenca" (dne 3 sept.) potožuje med vrsticami in navaja tudi direktno vzroke, radi katerih je bil list potisnjen ob steno. Po njegovem mnenju ga je vpropastilo ne samo pomanjkanje delavcev v tiskarni in v uradu, ne samo sitnosti, ki jih je bilo treba prenašati s takimi stvarmi, ampak tudi to, da list ni kokodakal po navodilih gospodov iz farovža sv. Vida in Lemonta. Jerič je fant čudne sorte. Bil je dober "biznisman" dokler je šlo, a slab ko so mu nametali polen pod noge. Gospodarsko menda ni na škodi. Lista se je iznebil in nekaj je za njegovo ime le dobil. In v zavest mu je, da to ni bila prva sprememba v lastništvu lista, oziroma njegovega titelna, ki se ponaša, da je najstarejši slovenski časopis v tej deželi (in sedaj, vsled sprememb v starem kraju bržkone povsod). Prenehal je 55 let po ustanovitvi. V župniji sv. Štefana vedo, da je Ivanu Jeriču odzvonilo čim se je slovenska duhovščina odločila podpirati politiko škofa Rožmana in pa Miho Kreka v Rimu, ali kjer že sta sedaj. Jerič, zaposljen s svojimi posli, je od kraja sledil svojemu svaku Kazimirju in drugim visokim katoliškim glavam, ki so se takrat navdušile za SANS — oziroma saj ob njegovi ustanovitvi. In pa za relifno akcijo. Kar iz-nenada pa je spoznal, da je ostal v "no men's land", kjer je bil (Konec na 5. strani.) blikanci in pozabljal na stare (progresivna) stranka. Ko se je tradicije naprednega gibanja v Bob odločil za njeno razpustitev VVisconsinu. Ljudje so uvideli, njegovi smrti, je vprašanje Se in za povrnitev v republikansko da politišni so koncem konca le daj ni še nič znakov, da to v stranko, je bilo to dejanje v res- to kar so. da v oporiunizmu ni- kratkem zopet postane. Umetna pomankanja, ker se gre za profit V začetku tega tedna je spet kar hipoma "zmanjkalo" mesa. V klavnicah v Chicagu in drugje je bilo tisoče delavcev odstavljenih, mnogo mesnic sploh ni odprlo vrat in časopisi so poročali, da je glavni, oziroma edini vzrok femu stanju obnovitev kontrole nad cenami. OPA obljublja storiti potrebne korake, da se to "sabotažo" ustavi. A trgovski krogi na drugi strani trdijo, da je OPA polomijada, da so živinorejci proti vladni kontroli cen in da živine ne bo na trg, dokler kontrola ne odpade. Kajti čim je prvotni medvojni zakon, s katerim je bil ustanovljen OPA odpadel, pa je bilo živine v par dneh vse polno na klavniških semnjih In mesa je bilo za vse v izobilju. Sedaj se ga bo dobilo najlaglje na "čr- nem trgu", ki mu vladne avto- minila in še bolj pa ko je je bilo je spravila z ravnotežja ogromen ritete niso kos. konec. Rekli so, da so njim do- del našega prometa in povz-Rasumljivo je. da žele živino- ^stropne cene prenizke, ročila veliko škode. Lahko bi iz- rejci in drugi farmarji čim več toreJ s* J|m ne ilP,ača ildel°" /T za svoje blago. Toda oni niso I vati blaKa» * »"terim »">»3« (lavni vzrok kanj, temveč tisti bilo je v naprej Toda oni niso vati blaga, s katerim imajo "iz- znano, da mezde bodo povišane, raznih oomani- Resnica je, da iikazujejo čeprav so lastniki parobrodnih iti ki kupčujejo nj^ove knjige velike dobičke, družb trdili, da se ne bodo po- na debelo, torej razni prekupci ter industrialci. Le oni so krivi. In druga resnica je, da so kvali teto blaga poslabšali toliko, da da je mesna industrija prišla J« vlUc takozvanim dostropnim preračunano s tira. Njim so Ijud- conam že * tem Poraženo, ske koristi deveta briga. V po- V obutveni industriji je ena- žrešaosti za profiti si niti pred- ko stanje. Ameriška trgovska staviti ne morejo, da tirajo de- komora in pa zveia industrial- Želo v inflacijo, v kateri bo mi- cev bi v to stanje lahko posegla, lijone ljudi trpelo in le malo pa toda jima je prav jih obogatelo v nji. Mesna industrija seveda ni edina, ki ustvarja umetna pomanjkanja. N. Pr. lastniki tekstilnih tovarn so ustvarili umetno pomanjkanje oblek, perila, brisač Itd. ie predno je vojna dali. Za zvišanje mezde vprašujejo tudi vse druge stroke delavcev. "Ob tej draginji s sedanjimi dohodki ne moremo shajati," prnvijo gospodinje ln vrh tega jih jezi. ker morajo vsled umetno nastalih pomanjkanj 'rH!1; potrebščin tekati iz prodajalne , . X X J : iT V prodajalno, predno dobe to smoter le še več dobička in pa » ^ejo. Zvezni kongres, ki Čimmanj vladne kontrole. mu to leto poteče termin, pa ni Na drugi strani se draginji proti temu ožemanju ničesar upira delavstvo z zahtevami za storil, temveč ga je celo podprl, zvišanje mezde. Stavka pomor- Posledice plačuje vse ljudstvo, skih in pristaniških delavcev, ki razen dobičkarjev, ki Jih tudi je nastala v začetku tega tedna, ni malo. SKORO VSE AMERIŠKO ČASOPISJE V POSESTI BOGATAŠEV Veliko ameriiko časopisje in revije kontrolira mala skupina ljudi, ki mu narekuje, kako naj bo urejevano. N. pr., skozi že precej tednov je v dnevnem tisku pVopa-ganda proti Sovjetski uniji jako pospešena. V najbolj zagrizenih, kot so n. pr. Hearstovi listi, se odkrito ičuje v novo vojno. In zaradi razmeroma malega incidenta se je udarjalo po Jugoslaviji kot da je izvriila ogromen zločin. Pravimo, da je tisk v tej deželi svoboden, zato ker lahko uredniki tudi predsednika napadajo. A ljudstvo, ogromna večina ljudstva ne ve, da je vse veliko časopisje posest vladajočega razreda. Oziroma, da kontrolira urejevanje velikih dnevnikov in revij kakih sto oseb. Ali po naie, ameriiko časopisje je kapitalistično in piie le za koristi svojega razreda. Ob enem je čezdalje bolj koncentrirano. Leta 1910 je bilo v tej deželi 2,600 dnevnikov, ki so izhajali v 24,-200,000 izvodih. Sedaj jih je le ie 1,748, toda njihna cirkulacija je narasla na 48,400,000 izvodov. Nekateri imajo ogromen kapital in uposlujejo po več tisoč ljudi. Dobičke jim donaiajo oglasi. A tudi naročnino so jako zviiali, večinoma okrog 50 in mnogi celo 100 odstotkov. Ker se tiskovni stroiki stalno viiajo, imajo s tem težave le takozvani neodvisni (liberalni) in delavski listi, ker so odvisni od naročnikov, dočim bogataiki tisk vzdržujejo oglaievalci, masa pa ga kajpada kupuje in čita. Uredniki unijskih glasil tu pa tam razpravljajo, da-li ne bi bilo mogoče v velikih industrialnih centrih ustanoviti delavske dnevnike. A ko zadenejo na vpra-ianje financ, vidijo, da bi bili stroiki ogromni, ki jih bi niti velke unije ne zmogle. Saj so bili poskusi z delavskimi dnevniki že večkrat storjeni ampak oglasov so dobili premalo, in v obsegu s kapitalističnimi listi niso mogli konkurirati, kar je pomenilo, da tudi naročnikov niso mogli dobiti toliko kot bi bilo potrebno. Vse to se nad delavstvom jako maičuje. ft PHOUTAUts. PROLETAREC LIST ZA INTERESE D2-AV5KEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jn#«Jovan»k« DtUvib TUkotu Družba. Ckicaga, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE KA&OčNLNA ▼ Zedinjenih driavan za ctlo leto |3.0U; za pol leta $1.7»; za četrt let« $1.00. Inoterastvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2.00. Vai rokopiai in ogUuu morajo biti v na&em uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PltOLETAREC t*uoli»hed everj Wedn«*adaj by the Jugoila* Workmen'a Publiahing Co., Inc. Eatabliahed 1906. Editor. .Frank Zaitz 8UBSCR1PTION RATES: Jnited State«: One Year $3.00; Siz Months $1.75; Three Montha $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Siz Months $2.00, PROLETAREC 4301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Cemu liberalci in unije še hočejo ponavljati svoje zmote ? Oba politična odbora, ki delujeta v področju CIO. sklicujeta skupno konferenco v svrho. da se pomaga v letošnjih kongresnih volitvah progresivcem k zmagi. " Povabila sta "vse liberalne skupine" in vse druge "znane liberalce", da si vzajemno začrtajo pot, ki naj jim v novembru pribori večino v prihodnjem kongresu. Značilno je, da je ista skupina istih pokroviteljev politične akcije CIO po zadnjih predsedniških volitvah trdila, da je zmagala v svoji kampanji ne samo za predsednika tegiveč tudi v kongresu. In je s številkami dokazovala, da ima toliko in toliko poslancev v nižji zbornici in toliko in toliko v senatu. Dobro leto pozneje je začela priznavati, da se je ukanila. In v tej kampanji pa trdi, da je bil minuli zvezni kongres, ki ga je sedaj konec, eden najreakcionarnejših v zgodovini. Ne pripomni pa, da skozi dve leti ni priznala te resnice. Tudi vzgojna kampanja političnih odborov CIO se ni obnesla. Kajti iz primarnih volitev je razvidno, da so volilci glasovali bolj konservativno, oziroma po naše rečeno, "reakcionarno'*, kot pa še kdaj prej v takih razmerah kot so sedaj. Padli so celo senatorji in kongresniki, ki so bili v vnanji politiki sicer "izolacionisti", a v notranji pa vendarle veljali za liberalce in "delavske prijatelje". Na drugi strani deluje skupina socialistov in bivših pristašev socialistične stranke za ustanovitev "nove" stranke. "Reading Labor Advocate" vprašuje, čemu socialistom sploh treba nove stranke? Čemu ne bi svoje gradili, kakor so jo nekoč? Ampak tistih "nekoč" socialistov ni več, ker so pomrli. Ni ne Debsa, ne Bergerja, ne Hillquita Bo torej treba ne samo nove stranke ampak tudi novih voditeljev, ki jih sedanja S. P. nima. Borba med zapadom in vzhodom na terenu Jugoslavije in Primorske Konvencija ameriških veteranov, ki so se udeležili vojen v tujinah (Veterans of Foreign W?m»> je na svoji nedavni konvenciji v Bostonu sprejela precej resolucij, ki jo prikazujejo za še veliko bolj konservativno organizacijo kakor pa je celo Ameriška legija. Zborovala je v duhu patriotične histerije, ki je zadivjala baš tiste dni proti Jugoslaviji. Zahtevala je soglasno, da se vse poši-ljatve UNRRA Jugoslaviji nemudoma ustavi. Da naj se Tita obtoži za vojnega zločinca in poleg njega vse tiste, ki so primorali dva ameriška letala na tla. Eno je pri tem pritisku treščilo navzdol in pet ameriških mož v njemu je bilo ubitih. Louis Adamič pravi v svojem članku o tej zadevi, da so postopale jugoslovanske oblasti v tem incidentu sicer jako nerodno, kar smo v tem listu že prej poudarili. Nedvomno bi vlada v Beogradu sama tega ne storila, ampak včasi se kak pregoreč častnik spozabi in izrabi svojo avtoriteto, ne da bi pomislil na posledice-Niti ni napad na ameriško letalo pri Koprivniku bil izvršen v namenu koga ubiti, temveč ga le prisiliti pristati na tla na varnem kraju, kjer se letalci v njemu niso zmenili za signale jugoslovanskih vojaških oblasti. Incident, ki so ga v Jugoslaviji veliko po nerodnosti povzročili, je bil kakor nalašč vsem onim, ki ščujejo svet v novo vojno proti USSR in njenim zaveznicam. Ampak ako se ga od bližje preudari. bi človek razumel, da to ni bil ne prvi ne zadnji. Sovj. unija je imela v Mehiki poslanika, ki je veljal za njenega naj-spretnejšega diplomata. Komaj se je dvignil s svojo družbo v letalu v mehiškem glavnem mestu, je v mehanizmu nekaj odpovedalo in aeroplan je treščil na tla. Ali pa morda je bila zarota? Vsi v njemu so bili ubiti. Nekaj sličnega se je pred par leti dogodilo v Španiji, ko je tam potoval z letalom takratni vodilni, liberalni poljski državnik in poveljnik. In minuli teden v Franciji, ko sta dva letala bila tik po odhodu primorana vsled mehaničnih hib ali pa vsled neveščega osobja n«* tla in veliko uglednih oseb, namenjene v Anglijo, je bilo v njima ubitih. Pri nas v Zed državah so take nesreče jako pogoste. Oblasti preiskujejo in to je vse. Ampak v Jugoslaviji sta morala dva naša letala na tla pri-morano po vojaških oblastih. Vlada v Beogradu pravi v svoji statistiki, da je bilo kršitev njenega teritorija s strani ameriških letalcev toliko in toliko. Navedla je točno število letal, ki so bombniki, transporti ali pa potniški. Ker se ameriško poveljstvo na vsa ta svarila ni hotelo zmeniti, se je dogodil ta neljub incident. Naša vlada v Washingtonu odgovarja, da so številke, ki jih navaja beogradska vlada pretirane. Časopisi so ta njen odgovor označili v naslovih z "Jugoslavija laže". Dejstvo vendarle je, da so naša letala šla preko Jugoslavije brez dovoljenja. In človek upravičeno podvomi, če morda tudi v VVashingtonu ne pretiravajo. Sedaj naša vlada zahteva od Jugoslavije odškodnino Na njen prvi ultimatum radi te zahteve je Jugoslavija odgovorila, da sploh potreben ni bil, ker je stvar pravično že prej sama uredila. Ampak kadar so napetosti tako velike kakor sedaj, je vmes vse polno ljudi, ki jim ni za pomirjenje, ne za hladno presojanje ampak podnetujejo ogenj histerije kolikor najyeč morejo. Vzrok je, ker so tu v čezdalje večjem spoprijemu Zed drŽave J0SK0 OVEN: RAZGOVORI Jesen je tukaj. Poletje, kate- čno opozicijo v indijskih moha-ro je bilo zelo abnormalno, pa medancih. Zadnji pokolj v Kal-raj bo žo v dežju ali pa toploti, kuti, kjer je padlo vec kot ftiri se bliža koncu. Kot da je narava tisoč žrtev v divjem pouličnem sledila naši diplomaciji, je bila klanju in nato v Bombaju, kaze ta pomlad in poletje saj tukaj pomanjkanje verske in plemen-okrog nas v Chicagu z nestal- ske lotcrance. In kar je glavno, nim. mrzlim in suhim vreme- kaže tiste strašne posledice angleške kolonijalne vlade, katera nom. ni storila ničesar, ne za izobra-Precej se je dogodilo na sve- zbo, ter ne za ekonomski razvoj tovnem pozorišču, od kar sem Indije. Kadar pomislimo, da je zadnjič pisal mojo kolono Ame- povprečna plača indijskega de-riški ultimatum Jugoslaviji, ver- Iavca štirinajst do dvajset do-sko in politično pokolje'v Indiji, larjev na leto, ter, da je na dru-"Show of force" nase mornarice gi strani tako ogromno bogastvo na Grškem, grške volitve itd. domačih princev, takozvanih Kdor še ni do sedaj poznal "maharadžev", kateri lastujejo ameriškega buržvaznega časopi- ne samo celc province, ampak sja ter raznih komentatorjev, U- na stotine milijonov v zlatu in GORNJA SUKA JE I/ GORICE Na nji so ameriški letalci, ki ho bili na podlagi raznih poročil v Jugoslaviji zbiti na tla v dveh naših letalih. Pet je po uradnih podatkih bilo ubitih. Drugi so se spustili varno na tla. Skupina gori je ona. ki se ji ni nič hudega pripetilo, toda je dobila skoro toliko publicitetc kakor tista, v katero je posegla smrtna koaa. Več o teni je v raznih člankih in v drugih poročilih v tej številki. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Slovenska prilagodljivost ske obraze, toda pomenkovali so se največ v italijanščini, oziroma v furlanščini. Zaradi priene Bila sem zraven, ko sta se ob "o ponavadi začel, po slovensko. neki priliki dva Slovenca razgo- a, kaJ h,tro Jlm, Je «°vor!ca za" varjala s Cehom, ki se je bil ti- *la * e Bog ne daj!, ampak ščme. hrva- na tihem muzal. češ. ali ti nisem pravil, kako daleč utegne seči » ... naša slovenska prilagodljivost? Jezilo me je in sem treba al. Priuhl>tapi se ^ domacl krov. netreba posegla v pogovor v na šem jeziku. Vsako besedo počasi in razločno, se zna In kaj se je zgodilo? Moja ljubezniva rojaka sta hitela Cehu tolmačiti moje besede po hrvaško, dasi me je pan po vsem videzu dobro. se šopiri za družinsko mizo. morda jim i sanje barva z laškimi barvami na Vse to mi je pravil ta zavedni študent in me nekoč peljal s seboj morda i bolje razumel, nego " i* <*eJ«l "s*™* Slovenke njih Sele ko se je za njuno tol- iz okolice. Med sabo govore po mačenje zahvalil, češ, da je ne- slovensko, s kupovalkami pa ^u^nj » ^li povem vam. ka- potrebno, sta odnehala in tedaj sk°ro dosledno v tujščini. Po- kor nisem prerok da se nam ^ šele sta se jela zavedati svoje slusajte jih. pa se boste prepri-)ta lepa čednost prilagoditve bedaste uslužnosti. čali, kako se slovenske proda- prej ali slcj ^ hudo maš6e. Ko je Ceh odšel, sem moja jalke prilagodevajo laškim in va]a > " dva slovenska "Hrvata" neko- nelaškim odjemalkain .. ." Nato j------- liko podražila. Dali znata kaj po me je še povedel na ribji trg. latovski, sem ju vprašala, ko pa kjer so bile za stojnicami skoro LlO/e ne Sme/O s slovenščino ne moremo nika- izključno le Lahinje z obrežnih mor . # ribiških naselbin. Cabrnale so K sprejemnemu izpitu za na njed sabo samo laški in jim še goriško učiteljišče sem se pri- j na misel n» prišlo, da bi svoj je- javila in sem za tista dva tedna spremenile na ljubo kakšni stanovala pri neki vdovi. "Za- slovenski kupovalki. Saj jim te- vedna slovenska družina z lepo 8a ni bilo treba, kajti slovenska in čisto sobo na razpolago in s prilagodljivost je povsod nudila slovensko hrano. Skratka vse tolikšno streho, da ni laška slovensko.. " manjšina nikoli prišla pod kap Sobica je bila lepa in čista. Vrnivši se na svoj začasni go- in kadar ni bilo na mizi maka- riški dom sem pri obedu le spre- ronov, ali špagetov, ali polente, govorila. "Ali ste vi res Sloven- stih, kateri pišejo v časopisju, ali pa tistih, kateri govore na radiu, jih je lahko spoznal v zadnjih par tednih. Toliko hujskanja ter toliko zavite neresnice se še ni slišalo, od kar je bil napad na Pearl Harbor. Ni£ se ni omenilo, koliko Jugoslovanov je padlo v boju s fašisti. Nič se ni omenilo o stalnih vojaških poletih angleških in ameriških bojnih in tovornih letal nad Ju- sestro vred strmel vame, ces, goslav^ tep 0 ne*tevilnih ju- kako moreš dvomiti! Spustil je g0Si0Vanskih protestih. Niso vilice iz rok. pa dvignil na glavi omenili| ^ če prestopi jugoslo-šop las in odkril precejšnjo braz-, vanski ^^ svojo lastno zera. gotino. "Ali vidite to ...!" ljo v Morganovi črti — je takoj "Da, skoro ubili so ga laški1 ustreljen, kar se je že v velikih fakini samo zato. ker je Slove-1 slučajih zgodilo. Ni se omenilo, nec. je pojasnila mati. da naziva ameriško poveljstvo "ln mama je iz Kranjskega in vojaštvo jugoslovanske voja-doma, tata pa je bil Gorician in ke, njih zaveznike, z imeni hud hud Slovenec." je pripomo- j "tugs", "bandits", "džugs", i gla hčerka, "kako morete vpra-1 "Communists". Naslikali so, da | je bil napad na amer. letalo na-štu- pad zločincev, kateri so napadli glu- naše letalce, kateri so v megli ha ..." zgubili svojo pot. Od vseh stra- "Ma kako bi šivala za šinjore ni, še posebno iz Hearstovih «ča-in šinjorine. ako ne bi znala go- sopisov se je zahtevalo mašče-\voriti po njihovo?" se je opra- vanje. In če potrebno, naj se vr-vičevala hčerka, ki je bila po po- že ena atomska bomba, da se klicu šivilja. tem komunistom pokaže, kaj se "Lahko vama dvema, ki se bo- pravi streljati na naša letala sta vrnila v čisto slovenske kra- Sele po nekaj dnevih smo tu in je! Mi tukaj pa smo v drugač- tam našli nekaj resnice. Seveda, nem, v težavnejšem položaju, j ni se pozabilo Rusije! Tistim Mi se moramo -znati prilago- ljudem v državnem departmen-na zilenjadm trg. "Glejte d|U „ tu< in gotovim ljudem v armadi Prilagoditi, prilagoditi veči- i in mornarici, je prišlo to kot na-manjšini ..." se je oglasil j lašč. "Udariti je treba, udariti sedaj, ko imamo še monopol v atomski bombi . Kajti Ruse bo potrebno pretepsti prej ali slej Zakaj čakati," tako so modrovali in še modrujejo razni Napoleoni na višjih mestih. In ti ljudje imajo zelo veliko pristašev in zagovornikov. Vsa fašistična kamarila. evropejska aristokracija. veleindustrija. Vatikan ter razna kraljevska svojat je sto-procentno za tako sveto križarsko vojno proti Rusiji. Ce je potreba se lahko organizira še Japonce in Nemce za tak boj. In verjemite mi, da se to dela že danes. Nisem prerok. Ali če se bo nadaljevalo po tej poti, je tretja svetovna vojna neizogib- v Palestino ali rižota, ali paštet, je bila hra- ci?" sem vprašala. Morali bi vi- Vsled omejenega naseljevanja v Palestino se skušajo Židje iz Evrope v njo u tihotapiti. Ampak Anglija jim to brani, da se ne bi zamerila Arabcem. Toda se Zidje le prizadevajo, da bi orišli skrivoma vanjo. Ker to delajo na debelo — najamejo si namreč cele ladje za prevoz, jih Angleži lahko zaslede. V mi-__T . . , . .. , T , . . , •» .... na. In to ne cez deset ali dvajset nulih par tednih so preprečili __, .T, * I u i 4' i j ampak v bližnji bodočnosti, prihod v Palestino vsem ladjam, M u j i.______ __ , A Nobeden ne ugovarja resnici. na slovenska. Prav tako je bilo deti, kako so se jim oči razprlc! f. kat^h so P°*>rali kakih pet da je biJa ^ ju lovanske z družino. Mati, sin in hči, oba- Sin je pozabil na vilicah nabo- j tlsof *ldov m jih internirah na le(alske komande Jv ^irnem ča_ dva že odrastla, so imeli sloven- dene makarone, pa z materjo in angiesKem otoku Upresu -riSčih, ječah, v gorovju, v izgnanstvu — ali pa so padli v civilni vojni za pravo demokracijo. Res, čudna so pota zapadne demokracije. V Indiji ni vse v redu Nehru. Tole mi ne gre v glavo? semer) 50c; J Bohinc (Oowanda. kateri je začasni predsednik ta-N Y 23c (Poslal A. Zornilu kozvane interimske vlade, kate-Hkupa j $102.44, prejšnji iskas I ra skuša ustvariti podlago za sf»9r».f»:», skupaj $i,of»*.:ifl. njeno neodvisnost, je dohil ino- Kako to, da je naša dežela zmožna produrirati bombe, s katerimi je mogoče porušiti cela mesta v sekundi, ne pa rešiti stanovanjskega problema, to mi nikakor ne gre v glavo! Mar nc hI bilo boljše potrošiti tiste milijarde za nove htfe namesto *a atomske bombo? PRIPOVEDNI DEL JURCA BRANKA: ATEN A Da nes se je Letonja Ela iz njegov ^braz in nedolžno vpra-Braslovč, Atena, že precej umi- šala: "Lahko grem po nogavič-rila. Samo tu pa tam, kadar se nike?" spomni očeta, ki so ga ustrelili j "Lahko. Samo hitro!" v mariborski jetnišnici, kadar Stekla je za hlev, preko sve-se spomni mačehe, ki je vzela že mehke prsti v gozd. Spustili od vsega hudega konec v Au- so za njo rafal, toda takrat jo je schwitzu, kadar se spomni, da že vzela hosta. Tam se je za tre so gestapovci uničili šest družin iz njenega sorodstva, postane "Izdani," je rekla Atena, ko je zaslišala zunaj sumljivo vrša-! nje. Pogledala je skozi lino. Proti kozolcu so se plazili Nemci, j okrog 50 po številu. 2e od daleč so klicali: "Predajte se! Nima smisla! Predaja!" Atena je sprevidela, da bi z borbo ne prišli nikamor. Navidezno naj bi se predali. "Toda čim boš spodaj" je rekla tovarišu, ki je bil ves bled. "vrzi vanje bombo" "Na mene," je rekla čez čas, nutek oddahnila. Cula je še surovo priganjanje spet nemirna, in njene svetle. Nemcev, čula je brezupen, hre- "se lahko zanesete. Borila se dobre, mehke oči zagorijo v žgo- šč$k jok otrok, toda Ela je čepe- bom. Toda bomba je tako nero- čem sovraštvu. Takrat se ji sto« ži po puški, stoži se ji po brzostrelki. Strah pred Ateno je prevzemal Nemce in Madžare. - Ko je okupator udri v slovensko zemljo, je bila še skoraj otrok — dekle komaj šestnajstih let. 2e prvi dan po kapitulaciji je odšel v partizane brat Jože, elektromonter, komaj mesec dni pozneje je vzela noč mlajšega brata. Atena je pomagala prvim partizanom, ker so bili sinovi svoje zemlje, ker so bili najboljši med najboljšimi. Skrivoma jim je pomagala Prihajali so v gozd za hišo, prihajali so v hlev in za skedenj. Ela je točila gostom vino, prepevala in šalila se je z njimi. Kadar je vedela, da bodo prišli, je odšla v kaščo, vzela klobas, kruha in vina in odšla v skedenj. "Toda zdaj nas je že dosti več," je rekel brat Lado, "morala boš pritegniti tudi druge." Ela je takoj razumela. Lotila se je tega dela z vso ljubeznijo. Hodila je od hiše do hiše, tolmačila in prigovarjala: "Za naše iz hoste!" "Za naše!" je vršalo preko svetlih domačij. Vse do takrat, ko so hišo obkrožili gestapovci sta ob dyeh vogalih stali la za štorom in za nič na svetu dno eksplodirala, da je ranila se ne bi pridružila izgnancem tovariša. Takrat je nastal v so-Dva dni in dve noči se je po- vražnem taboru preplah. Atena tikala po hosti. Zaradi izdajstva je izkoristila priliko, skočila je je postala nezaupljiva. Nemci na pod in »ačeia borbo so jo zasledovali s psi. Toda Ela Med Nemci je završalo zmaje že prej s tem računala, zme- goslavje. Na Ateno je bila raz- šala jim je sled * Takrat so v Sv. Andražu zvedeli zanjo partizani. Prišli so po njo. Tedaj je pričela Atena junaško pot svojega partizanstva. Dali so ji pištolo. Morala se je naučiti ciljati v grčo. Toda z vsa pisana nagrada 250.000 Mark in še dopust bi dobili vojaki, če bi jo vjeli. Hoteli so jo dobiti živo. Stala je na podu, oči so ji žarele od sovraštva, mirno je pristavila puško in streljala brez zaklona kim dnem je bolj hrepenela po Potem ko je začutila, da ji puški. municija zmanjkuje, je zavpila Ko je prišla večja skupina nazaj v kozolec: "Tovariša v partizanov iz Zasavja, je prosi- borbo! V borbo!" la: "Puško! Dajte mi puško!" Okrog nje je švigalo morje "Ni mogoče!" ji je rekel ko- krogel, mandant. / "Puške manjkajo .še j Skočila je na tla Za hip je drugim borcem Za nekaj časa sklonila pogled. Na trdem snegu V FLOK1DO prihajajo navadno le bolj imoviti ljudje, in pa taki. ki jim strežejo. A pred nekaj tedni se je dogodilo, da je prišla tja barka t begunci is Estonije, ki so ob prihodu sem rekli, da jih ne veseli šiveti pod sovjetsko vlado. Nedvomno so to ljudje, ki so bili navajeni živeti od dela drugih. Tako tudi izgledajo, kot priča gornja slika. SimpaUj so dobili v naši deželi nič koliko in ni se jim bati, da bodo "deportirani". Kajti dobili so od bogataških familij toliko ponudb v pomoč, da ne bodo za svoje preživljanje nikoli v stiski. in strojnici, je Ela izvršila že ogromno delo. "Vsi, vsi!"se je naduto drl nemški gestapovec. Mačehina otroka sta jokala in se neprestano držala materinega krila "Hitreje!" je zasikal skozi vrsto stisnjenih zob. Oče je bil ves pobit. Hodil je po hiši, mislil je in mislil, in vendar ni mogel storiti nič pametnega. Gledal je izpod čela Elo, zaslutil je njeno tesnobo in ji prigovarja je dejal: "Ela, ostani! Ne zbeži!" Onkraj hiše, onkraj hleva je gozd sveže zelenel, nebo je bilo svetlo, toplo in od hriba je vel mehak veter, "Ne zbeži!" ji je dejal še enkrat zaskrbljeno. "Kaj vse bi bilo potem z nami!" Dvakrat je že skoraj klonila, dvakrat se ji je zdelo, da ne more oditi. Potem je pogledala skozi okno na hosto kraj hiše, slišala je žuborenje potoka. Svoboda! Takrat se je odločila. "Hitreje! Vsak čas gremo!" Pritekla je razgretih lic do prizidka pred hišo, si obuvala pred Nemcem nogavice in čevlje- Vzravnala se je, pogledala v pa lahko čuvaš tole. Takrt so bili na Menini planini. 2iveli so v zatišju, kuhali krompir in lovili rake. Iznenada je završalo med tovariši: "šva-bi!" Za trenutek so onemeli, potem so se spustili v tek. i Toda Atena je ostala hladne krvi. Bila je čuvarka puške. Skočila je pred šotor, vzela nahrbtnik in sanitetno torbico ter j poleg svoje še štiri druge puške se je^ blestela zlata ura in nož. "Ne boste me! Tako poceni ne'" ji je preblisnilo misli. Takrat sta še tovariša skočila na pod, poskakala čez vozove in si] utrla pot skozi obroč v hosto Oči vseh S vabo v so bile uprte v Ateno. Skočila Je naprej na čistino in v hipu je bila tesno obkrožena od vojakov. Stala je sredi zaprtega kroga, bosa na trdem mrazu, toda kri ji je pla-la. lica so ji bila v ognju Repe-tirala je in streljala v zaprt krog. Pred njo so Nemci omahnili vznak. Krog se je odprl in v istem trenutku je zbežala naprej po čistini proti gozdu. Za njo so Nemci divje streljali. Samo za trenutek se je Atena sklonila, samo za hip se je zavedla rane. Samo za trenutek je obstala kot soha, potem se je znova pognala v beg. Se naprej je streljala, še naprej je bežala, vse dokler ni prišla v hosto. Tam se je zgrudila. Ostali so ji samo štirje metki. Sladka utrujenost in zbitost sta ji legli na senca. S silo se je zadržala, da ni omahnila v spanec. Morala je prekrižati Nemcem sled. Stopala je po trdem, izlizanem snegu, po ta. Takrat se je nebo spustilo l nutek za trenutkom padala v težko nad njo. Srce ji je trepe- omedlevico. Potem, ko se je iz-talo od žalosti, njene misli so lizala iz prve nevarnosti, so mobile pekoče in boleče; svetle to- rali že spet znova prevzeti bor-ple oči so bile prežete z jedko, bo. Pri umiku so morali gaziti morečo skrbjo. • po preplavljeni Lendavi. Na Go-Vendar se je kmalu iztrgala ričkem si je ob zakurjeni pečici "Beži! Atena! Beži!" so še zavpiti, toda Atena ni mogla bežati. Puške so jo vlekle v tlom. Zadaj je čutila krdelo Nemcev Toda vendar, puške mora rešiti. Puške so edino njihovo bogastvo. V zaklonu jo je pričakoval tovariš, razdelila sta si breme in hitela naprej po klancih in glo belih, da sta končno dohitela tovariše. Atena je bila upehana in pre-znojena, lica so ji živo žarela Atena je bila ta hip prvič ponosna na samo sebe." "Lahko dobim zdaj puško?" je vprašala z nestrpnim glasom. Takrat ji je komandant odbil, toda čez nekaj dni sta jo ji dva katerem so puščali iz hribov v tovariša prinesla. Bila je dobra j dolino debla. Bila je utrujena jugoslovanska karabinka in na jo smrti, toda pognala se je na iz najtežje žalosti in pobitosti. Stisnila je zobe. napela je mišice in vsa je bila spet ponovno vzplapolala v ognju sovraštva. Tiste dni ji je slednje vlakence njenega telesa prevzela žgoča sla po maščevanju in borbi V letu 1944. se je odpravila v Prekmurje orat ledino, vzbuditi tudi tam narodni odpor. Odšla je s Slavo in s Crtom in z drugimi. Morali so čez mejo. čez temno, svinčeno, deročo Muro. Po dva in dva jih je čolnar prepeljal na drugi breg Potem so morali prebresti še rokave Mure. Drugi dan so v Nedeljici že ime- odtajala noge Imela je strašne ozebline, ki so jo žgale bolj kot vse rane. Noge so se ji zmehu-rile, rane od ozeblin in špliter-jev so se ji ognojile. In spet hajka, spet bosa z ranjenimi nogami po trdem, zmr-zlem snegu, spet beg, spet borba, spet zmaga. it Takrat, ko so rdečearmejci osvobodili Prekmurje, prvi košček naše slovenske zemlje, so kmečkr očanci, so kmečka dekleta hodila k Rusom: "Da bi poznali Ateno! Ta vam je parti-zanka! Ta vam je junakinja!" Ko je prišla Atena med nje. so jo dvignili na roke, jo poljubljali, ji stiskali roke in jo gladili po svetlih laseh. Toda v Ate-ni je bilo polno tihe skromnosti. Oči so se ji zarosile in ustnice so ji zatrepetale. "Kaj jaz. kaj mi! Največji delež pri naši svobodi imate vi, naši rdečearmejci!" Ustanovitev gospodarske fakultete na univerzi v Ljubljani Vlada Ljudske republike Slo- ske povezanosti z drugim viso-venije je izdala uredbo , o usta- j kim šolstvom v Sloveniji so bili li sestanek s kmeti. Atena je or- nGvitvi gospodarske fakultete v iznešeni razni predlogi. Nekate- ganizirala politično gibanje, ho- Ljubljani. S tem je rešeno pere-dila od sestanka na sestanek, or- ^ vprašanje višjega gospodar-ganizirala prve prekmurske par- skega študija za vzgojo gospo-tizanske skupine Gestapovci so barsko in politično izšolanega takoj javili Madžarom njen pri- kadra, ki bo sposoben voditi in hod v Prekmurje To pot so izvrševati velike gospodarske in kopitu je bila vrezana zvezda. V vsakem kraku zvezde je bila po ena črka njenega imena: Atena- Od takrat naprej je imela Atena puško in od takrat se ni strašila nobenih borb. V januarju 1943. leta se je Atena z dvema tovarišema, ki še nista bila nikoli v odprti bitki, zarila v seno na kozolcu, da bi se pregreli, da bi se odpočili. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnina za Združene driave (Isvsemil Chicaga) in Kanado $6 00 na leto; $3.00 za pol leta; $1.50 sa četrt leta; sa Chicago in Cleero $7.50 sa celo leto; $1.75 ta pol leta; za inozemstvo $».00. noge in odšla do kmetije na samem. Ostala je tam v svinjaku pod kupom listja. Ko jo Nemci niso mogli najti, so odšli, Atena pa se je odpravila ponovno na Madžari razpisali nanjo nagrado. Vsak otrok, vsak kmet, vsaka kmetica jo je poznala. "Atena!" "Atena. ta se ne da kar tako!" V Brezovici so bili izdani. Pogledala je skozi okno in videla politične naloge v bližnji dobi gospodarskega razvoja in poleta. Zahteva po gospodarski fakulteti se je pojavila že kmalu po prvi svetovni vojni, ni pa našla pravega odmeva. Znova je oži- ri so predlagali, da bi visoka šola delovala v okviru pravne fakultete, drugi, da se ustanovi posebna fakulteta, nekateri pa so želeli, da bi se ustanovila povsem samostojna visoka šola Na sestankih in anketah so bila ta vprašanja precej razčiščena. Zamisel, da se omogoči slovenskim dijakom gospodarski študij, je zmagovito prodrla ne samo po prizadevanju samih dijakov, temveč tudi zaradi tega, ker je ta zahteva življensko utemeljena tako v naši sedanjosti kakor tudi v bodočnosti. Uredba vlade ljudske republike Slovenije določa, da se na __ .. . . ,vela po pravkar končani vojni, majhne, čokate Madžare, ki so ko M je pojavilo vprašanje, kje jurišali od jablane do jablane naj dokoneajo svoje študije šte- "Ne damo se!" je zaklicala yilni slovenski slušatelji gospo- štirim tovarišem, ki so bili z j dmkih ved ki so pred vojno, njo. "Sprejmemo borbo! Vzela Studirali na gospodarskih viso- univerzi v Ljubljani ustanovi je rusko brzostrelko, stopila za kih ^olah y zagrebu in Beogra- gospodarska fakulteta, za ka:e-hišna vrata in spustila rafal K \n sedaj' nimaj0 možnosti ro veljajo določbe začasne ured- Vrata so se namah sesula. Na lam nacjaljevati študija Ustano- be vlade LRS o univerzitetnih pot. Ranjena in izčrpana je zmo- dvorišču je omahnil Madžar, ki yili SQ iniviativni odbor, ki si je [ oblastvih in učnem osebju._ gla čisto kratko pot komaj v ga je smrtno zadela. Stopila je nacU?1 naiogo zbrati vse študen- dveh dneh. Visoko na Mozirskih na vrata, na piano. V tistem hipu te g0sp0darske stroke, ki so mo- planinah je zapadel visok sneg je brzostrelka odpovedala. Sko- rali zara(jj Vojne prekiniti štu- S tovariši, ki jih je srečala, je čila je na stran, popravila brzo- dij in odstraniti vse ovire za ostala brez ognja, brez jedi in strelko in skočila čez hodnik za nadaljevanje študija. Iniciativ- brez odej. hlev. Na široki ravnini v grab- ni ^^ je stopil v stike s prcd. Toda glas o Atenini zmagi na nu, nad katerim so se dvigali stavnjki slovenske ljudske obla- ..... kozolcu je vršal med Nemci, še visoki, ponosni topoli, je zagle- sti kjer je našel potrebno razu- , Ljubljana, 14. julija.,—- V ne- dala vrsto Madžarov. Ni mogla meva'nje/ 2e v kratkem času po škofovih zavodih v Št. najti zaklona. Postavila se je in ustanovitvi inciativnega odbora | V,,du f Ppd predsedstvom sod- a f a__1 r l tt__li__, ■» i Lr •■> /Jr A nnrnin I nci/in p / \rt iln bili njegovo odpornost. Javni tožilec je zahteval kaznovanje vseh po čl. 3. imenovanega zakona. Se nam je dobro v spominu, da se je zlasti lani ob mobilizaciji v vrste slovenskih "domobrancev" mnogo mlajših ljudi izognilo tej mobilizaciji na ta način, da so se prostovoljno prijavili v policijsko službo. Mnogo kmečkih fantov, posestniških sinov je bilo med njimi, pa tudi precej šolanih, juristov in podobnih. Zlasti kmečki fantje, ki so se s pobegom v prestolnico izognili mobilizaciji v partizansko vojsko, so kaj energično postopali proti ljubljanskim "škri-cem", ki da dajejo "potuho partizanom in OF". Večina obtožencev iz pestre skupine 171 pa je bilo takšnih, ki iz kakršnih koli razlogov niso našli boljšega izhoda iz stiske, v katero nas je spravilo početje okupatorjev. Sami v sebi niso našli dovolj notranje sile, da bi se iz svoje__ osebne zagate rešili z vstopom v vrste borcev ali vsaj na način, da ne bi bila s tem prizadeta njihova osebna in naša skupna narodna čast. Nekateri iz skupine teh 171 obtožencev so bili celo simpatizerji OF, a niso bili dovolj močni, da bi sledili njenemu pozivu, naj se ne vdinjajo okupatorju. Iskali so izhoda iz zagate ali v "domobrancih", torej z orožjem proti lastnemu bratu, ki se bori za svobodo svojega naroda, ali pa v policijski službi. S tem pa so občutno razbremenili smrtnega sovražnika našega naroda in oblatili narodno čast. Zdaj, pred sodniki so vsi ti številni obtoženci skesani priznavali, da se vsaj zdaj zavedajo svoje krivde. Prepozno sicer, da ne bi zaslužili primerne kazni: sodišče za narodno čast jih je z izjemo tistih, ki so bili oproščeni ne sicer krivde, a vendar kazni, ker so dokazali, da so tudi v svojstvu policijskih nameščencev opravili svojo narodno dolžnost, obsodilo vse na lahko prisilno delo od pol do enega leta in an izgubo častnih državljanskih pravic od 1 do 3 let ali pa le na izgubo častnih pravic. Kot obtežilno je pri nekaterih bilo upoštevano, da so bili intelektualci, torej ljudje, ki so mogli razumeti teže svojega ravnanja. Prepozno je bilo spoznanje zmote in krivde, da ne bi bili kaznovani. Ni pa prepozno spoznanje, da morejo svoj greh v bodoče popraviti. Najbolje je to spoznal tisti izmed obtožencev, ki se je iskreno pokesal svojega ravnanja in je izjavil, da spesa-no sprejema kazen, ki mu jo bo naložilo sodišče za narodno čast, po odsluženi kazni pa se bo potrudil s poštenim delom popraviti krivico. Državni tožilec si je glede vseh obtožencev pridržal pravico nadaljnega pregona, če bi se naknadno izkazalo, da je kateri izmed njih zagrešil še kakšno kaznivo dejanje, ki sedaj še ni znano. Ljudje brez hrbtenice 171 ljudi, ki so se prostovoljno udinjali okupatorju za policijsko službo Natlpv za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE i CHICAGO 23, ILLINOIS j bolj pa po vseh domačijah Savinjske doline, po Menini planini, po Mozirskih planinah. Čez nekaj dni jo je iztaknil Lado. Prinesel ji je polno klobas, mesa. potice, krofov. "Klobase so dali Zganjarjevi! Pa da si le ostala pri življenju," so rekli. "Krofe pa so scvrli Medenovi — zate Aneta! Zate!" Oči so se mu smejale, prsi so se mu širile od ponosa. "Da, Aneta, ti si nam prava sestra!" f Zgradili so bunker, prignali so si vola, kmetje so jim dali živeža. Kmalu so bili izdani. Nad nje. ki jih je bilo komaj dvanajst, je prihrumelo okrog 500 Nemcev. Takrat so se umaknili na Koroško. Kot politična delavka je prišla Atena v saleško-mislinjsko okrožje, od tam pa v poverjeništvo OF odbora za Vzhodno Štajersko. Med tem sta ji padla oba bra- stoje streljala. Madžar, ki je stal | se je prijavilo 50 slušaleljev go- nika dr Andreja Lasiča sodilo ■»n nniKliinin iahlnno tP V«trP. ' . « .« _ j t • _ •_____i za najbližnjo jablano, je vstre lil v drevo — kos skorje ji je ranil lice. Kljub lepljivi krvi se je divje borila dalje. Dobila je strel v trebuh, lasten revolver, ki ga je imela ob pasu, se ji je sprožil in ji ranil nogo Tedaj je začela vpiti na druge: "Dajte bombo! dajte revolver!" Glas ji je bil ves pijan od maščevanja in polne ustnice so ji živo rdele. Takrat so se opogumili tudi drugi tovariši, ki niso bili še nikoli v borbi. Priborili so si prehod skozi prvi obroč. Za cesto so morali prebresti vodo do pasu. Tam se je šele zgrudila. Od tam naprej so jo prenašali tovariši iz hiše v hišo. Atena je tre- Poslušajte vsako nedeljo prvo in naj-starejlo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycle$. Vodi jo George Marchan. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WE8T 26th STRKfiT Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M. (Except Wed , Sat. and Sun.) 0:30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. 2210 So. Rldgeway Ave. Tel. Crawford 1440 If ne answer — Call Austln 5700 spodarskih ved. ki niso mogli dokončati študija, in nad 300 absolventov gimnazij in trgovskih akademij, ki so se nameravali posvetiti študiju gospodarskih ved. Verjetno pa se bo v novo fakulteto vpisalo še mnogo več dijakov, kajti že pred vojno je na gospodarskih šolah v Zagrebu in Beogradu študiralo okoli 300 slovenskih dijakov, v inozemstvu pa kakir 50. Današnje razmere v novi državi pa Sloveniji narekujejo še večjo skrb za vzgojo gospodarsko in politično izšolanih* kadrov, ker bodo potrebe gospodarskih strokovnjakov v bodočem razvoju gospodarstva izredno velike. Tega se dobro zaveda tudi mladina, ki se za ta študij bolj zanima kakor kdaj koli prej. Glede oblike in organizacij- ................ ! | BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Tol. 20-3C1 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. illItlimilllllUlM i** sodišče za Slovensko narodno čast 171 osebam iz raznih stanov in poklicev, zvečine mlajšim ljudem, katere je javni tožilec dr. Samo Dostal obtožil, da so zakrivili kaznjiva dejanja po čl. 2. zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast. Zagrešili so jih s tem, da so upravno sodelovali z okupatorjem, ko so stopili v njegov policijski sestav in opravljali službo na mestu, ki je bilo za okupatorja posebno važno. S tem so okupatorja razbremenili, da je mogel svoje ljudi poslati na druga mešta, v glavnem na fronto, obenem pa so s takšnim zadržanjem škodovali ugledu in časti slovenskega naroda in sla Veliki misleci imajo drugI le ftelje.—VVashington Irviaf. SLOVENE RECORDS 10-inch reeords 79c COD, plus postage B 001 Ringelspil, polka Vesela vdova, polka B-002 židana marela, polka Zeleni hribi, valček Toni Omerzo orchestra C-411 Priljubljena polka Po polj sva se sprehajala, valček, Kusar's orchestra C-1120 Beer Barrel polka Helena polka—Emilia p. Sula's Musette Orchestra V-23025 Po jezeru bliz Triglava Oh. oh ura že bije V-23026 Jurin Benko vzemi Lenko Pobič sem star Sele 18 let V-23027 Pa kaj to more biti Mene pa glava boli V-23028 Mlinar, narodna pesem Vsi so prihajali Mirko Jelačin, tenor 12-inch reeords $1.25 COD, plns postage V-73001 Zlata poroka, del. I, Zlata poroka, del II. V-73002 Kadar imajo vsi Jožeti god Botrinja, Christ. party "Adria" in Hojer Trio Write for free catalogue of ali new PAL A N DEC H'S 536 S. Clark St. Chicago 5, IU. MOMOOOMMOOlOOlOOMMOOOOOtOOaOOOOOOOOOMOOOOOf +4 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO 1 ADRIA PRINTING CO. ! Tal. MOHAWK 470? | 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ♦♦♦♦M»MMMMM»MMMMM»'»MMMM>IMimiHi# Tatvine relif nih pošilja te v v Trstu - in kako so nastale V tem listu je bilo pred par stavniki dežel, katerim je name-tedni poročano o gromnih krad- njeno. njah, ki jih uganjajo "uzmovi-či " v Trstu. To poglavje je na-glasil načelnik UNRHA, bivši newyorški župan Fiorello La Ruizi je dejal, da je najbolj dobička nosni in edini res praktični način ta, da se podkupi policijo, vlakovodjo in druge fce- Uuardia. ki je bil v to misijo lezničarje. Strojevodja dobi ba-imenovan vsled svojega slovesa je približno od 30.000 do 100,-o nc pust ra nosti. 000 lir, po vrednosti blaga, ka- Tako se je tudi oglasil na vso terega nameravajo tatovi odne-moč proti tatvinam v Trstu. sti. VLak se potem nekje na pro-Člankar agencije ONA, Peter gi, kjer je posebno samotno, Furst, poroča o tem sledeče: ustavi, tatovi zlezejo na vozove Generalni ravnatelj UNRRA. »' opravijo svoj (K,sel BUgo na-... ~ j. . vadno baje takoj na mestu pre- g Fiorello La Guardia. je ne- )oie nu tovorne avtomobile. davno podal ostro izjavo proti tatvinam, ki onemogočujejo dostavljanje nekaterih unrrainih pošiljatev. Različni visoki zavezniški uradniki so to obtožbo odločno zavrnili — toda trije največjih prekupčevalcev na tržaškem črnem trgu so potrdili, da je obtožba upravičena in popolnoma utemeljena Vsi trije in to so pač možje ki "vedo" — priznavajo, da je bilo ukradenega blaga v vrednosti stotisočev dolarjev v teku zadnjih mesecev, blaga, ki je bilo namenjeno v Čehoskovaško, Avstrijo in Jugoslavijo. "Civilna policija se ne udeležuje tatvine aktivno," je dejal. Vse. kar se od nje zahteva, Je to, da zapre oči, gleda drugam ali preiskuje nekaj drugega. Na ta načirf se obogate razmeroma brez nevarnosti in na lahek način." Vsi trije črni borzijanci so si bili edini v tem, da bi bile tatvine v luki sami, kjer stražijo ameriške čete, prenevarne. Toda zunaj na progi, kjer jih ni, tam je stvar "lahka". Skupni znesek teh tatvin je IIKEZDOMM ZIDJK, ki se na vse vite mučijo, da »e bi Iznebili taborišč v Evropi in si enkrat spet pošteno oddahniti. Par tiso* se Jih je skušalo utihotapiti na starih pomorskih škatljah v Palestino, a an-fleške kriiarke ne spe. Pa so ubeine fclde pognale na otok Cipru* e odsla. ltal»Janska Trenotno stražijo ameriški vo- vojaštva ima ne samo v tujih, £ Tim Jtrnl" jaki blago le dokler se nahaja v 'ampak i v prijateljskih ter v po- S ej» jo iadom«til! fa- pristanišču, čim je odvedeno iz raženih deželah. To bi pomeni- j J J liike, prevzame varstvo tako- lo, naj Sovj. unija označi, koliko zvana civilna policija za "Ve-1 ima vojaštva n- pr. na Poljskem. | • /-.• ii .. iii . j o , u- j u • u- • . Italijan, n.so se v množicah za- nez.o G.ulio , ki je potem odgo- B.lo bi dobro ce se bi čete iraIi naSjh ljudj _ ,e dobrunj. vorna za blago na prevozu iz vseh dežel umaknile iz drugih. ska obt-.ina je bila izjema pJD Trsta do jugoslovanske meje. ker bi to pripomoglo k pospe- zasl i komandirja orožniške Tam prevzamejo blago pred- senju poti v normalne odnošaje. Prvi napnd Že naslednji dan po odhodu prve čete na Krim. so Italijani prvič v Sloveniji napadli partizane. Bili so poučeni, da se skriva v gozdovih več tisoč- partizanov, zato so obkolili gričevje s celo vojsko; bilo jih je okrog 6000 do 7000 nasproti desetorici partizanov. Preplavili so vse gozdne steze in jase. Do taborišča je vodila dovolj očitna sled. Borec, ki je preživel to prvo nenavadno italijansko ofenzivo in pozneje še neštete strašne boje. Je živo pripovedoval, kako se je prebijal iz obroča obkolit ve. Cim se jc izmuznil skozi eno črto, je po nekaj skokih naletel na drugo skupino Italijanov, ki so bila brezprimerna. Tovariši, ki gova zena je izkrvavela za svobodo. Umrla je kot mučenica in je pokopana pri Sv. Urhu, ki bo večno obtoževal gnusne domače izdajalce. Jernej Gašperšič je bil po nekaj mesecih partizanstva na Dolenjskem prijet v Ljubljani in padel je med talci za Natlačena. — Naj bodo te vrstice skromna počastitev naših prvih partizanov — v priznanje živim in cvet na grob mrtvim. Škandalov bo še veliko Čimbolj je bilo med vojno ob-ljubovano, da ne bo goljufij na vladne stroške, bolj očitno postaja, da so se dogodile celo večje, kakor pa so se pod Wiisono-vo administracijo v prvi svetovni vojni. Tako na primer je bilo v kongresnih preiskovalnih odborih pritirano na dan, kako po nepotrebnem se je zapravilo ljudske milijone za graditev takozvane-ga Canol oil projekta v Kanadi. Stal je več deset milijonov dolarjev ne da bi bil kdaj v uporabi. Ko so začeli v kongresu sumiti, da je s stvarjo nekaj na- robe, so povabili na zaslišanje idmirala Kinga. ki je načeljeval tistim gra4l>enini dtlom. A je Ogovoril vsakokrat, da ne more 11 česar pojasniti, ker bi s tem izdal vojaške tajnosti. Sedaj vojne ni več, a se še enako izgovarja Bržkone je vsa stvar pod to krinko le njegova privatna tajnost, in pa tistih kontraktorjev, ki so dobili milijone za delo, kakršno ni našim vojnim naporom nič pomagalo. Cruh v Rusiji še po odmerkih ' Kruh v Sovj. uniji sc bo še delilo po odmerkih do prihodnjega poletja. Dasi ima USSR mnogo krajev, ki so prirodne žit-niče, je pridelek letos zmanjšala suša, pa tudi obdelovanje ni še doseglo predvojne višine. Veliko zemlje je še opustošene, promet ni še normalen, manjkalo je semena in gnojil, ter strojev in tudi delavcev. Odkrivanje grobišč Včasi so ljudje odkrivali nove dežele. Sedaj pa grobišča, v katerih je bilo tajno zakopanih na tisoče žrtev. Eno poslednjih takih odkritij je bilo v okolici mesta Riese v Nemčiji. Bila so skrbno zakrita. 208,000 trupel je v njih, večinoma ruski vojni ujetniki, ki so jih naciji uničili in zakopali. Kvizlingi plačujejo Nemci in njihni podrepniki do leta 1945 najbrže niso pričakovali, da pride nekega dne do veljave narod, ki so ga mučili. A se je le dogodilo. Nekdaj mogočni gestapovski komandant Herman Rossener, medvojni šef ljubljanske policije Lovro Ha-cin in poveljnik domobrancev Leon Rupnik so bili v Ljubljani obsojeni v smrt. Več drugih krivcev je dobilo zaporne kazni. Ampak obravnav ni še konec NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabirauje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše v letih osvobodilnega boja: polj- upravnjštvut ki ho poslalo potrebne listine in informacije. ska občina je dala leta 1942. 700. dobrunjska pa 300 do 400 partizanov. Delavski pisatelj in pesnik Mojškrc sc je s svojo naravno nadarjenostjo brez srednješolske izobrazbe razvil v dobrega dramatika in pesnika. Bil je ti- Purblo: Louis Malcnšck. skarniški delavec, torej iz stro- W«UenburK in okolica: ke. ki je vedno prednjačila s strokovno organizacijo in prosvetnim delom. Toda Mojškrc je bil prosvetni in politični delavec, ki jc daleč presegal svoje tovariše. Njegova delavnost je CALIFORNIA. Fontara: John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Lo«. Angele*: Frank Novak. San FrancUco: A. Lok?an., COLORADO. ^ Created Butte: Ant. Slobodnik. s puškami na "gotov" prežali na sleherni grm. Medtem ko so Italijani tako junaško prodirali, so ga poznajo, se vprašujejo, ali je sploh kdaj utegnil spati — sleherno uro si ga našel pri delu za naroČITE AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR SVOJCEM V STAREM KRAJU Stane $.1.65 s poštnino vred. Pošljite nam toien naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. PROLETAREC 2301 So. Lanwdale Ave. CHICAGO 23, ILL. postaje v Vevčah, izdajalca Su-šnika — pozneje je prejel zasluženo plačilo — so fašisti prijeli okrog 60 delavcev iz Zadvora. Sostrega in Dobrunj Divjali so. ^rili taborišče - ker se mu ko so se prepričali da jim niso . niso ]{ približati __ padli v roke prav tisti, ki so bili r r r na izdajalčevem spisku posebno debelo podčrtani: Jože Mojškrc, Fr. Kocjančič (Staril, Tone Tratnik in Jernej Gašperšič. Slehernega zaprtega delavca so pestili, naj bi izdal, kje sta Mojškrc in Kocjančič. Toda fašisti so se pošteno zmotili, če so mislili. da bodo naleteli med are-tiranci na izdajalce. že poročali o stotinah mrtvih in delavske pravice v organizaci-ranjenih partizanov. V resnici jah ali pri pisanju. Kljub izre-se je ta ofenziva končala tako. dni zaposlenosti v organizacij-da ni noben partizanov dobil skem delu se je razvil v drama-niti praske in da Italijani niso tika in pesnika. "Rdeče rože" so bile v tistih časih simbol delavskega hrepenenja po lepi prihodnosti. Napisal je še več iger in drugih del, n. pr.: "Razkrinkana morala", "Borba za kruh", "Stari in mladi" itd. Treba bo še dvigniti njegove rokopise iz njegovega bunkerja ... Tam je naibri vsaj osnutek dobro za- Ste- 13. julij v Dobrunjah Fašisti so pobrali naše ljudi v dobrunjski občini v noči med 12. in 13. julijem 1941. Trinajstega julija popoldne se je pa sestalo po navodilu Jožeta Mojškrca 20 tovarišev in ustanovili so prvo partizansko taborišče v ljubljanski okolici — na Molniku. To je bilo seveda mogoče le, ker so bile vse priprave že koo-čane, saj je bilo treba zbrati orožje, strelivo itd. V diviziji 4,Re'\ pred prihodom fašistov, je bilo precej Primorcev, ki ao se pomenili 8 prebivalstvom v Koliko je ostalo živih? Izmed prvih 20 partizanov, začetnikov partizanstva v ljubljanski okolici, so samo trije dočakali osvoboditev kot partizani. Večina jih je padla, nekateri so pa pogrešani. Njihova imena m"lšljene drame in mnogo pesmi, pač zaslužijo, da jih zapišemo: k- jih je Mojškrc izredno mar-Miha Berčič, Stane Keber in ljivQ isal Zfldnji čas Franc Kocjančič. Mnogi najbolj- j ši, ki bi zdaj njihove sposobno- Tako so umirali... sti svobodna domovina tako po- čeprav je bil bolan, je Moj-trebovala kot izvrstne organi- škrc šel leta 1942. k partizanom zatorje ter neumorne delavce, j Bil je v raznih krajih na Dolenj-so zapečatili s krvjo svojo lju-' skem do jeseni istega leta, dolžen do svobode, bodisi, da so kler ni šel na zadnjo pot. Ko bi padli v boju ali kot talci, odnos- naj bil opravil neko nalogo so-no so jih izmučile belogardisti- razmerno blizu doma, je hotel čne zveri. Mojškrc, Trtnik. Gaš- mimogrede videti svojo družino, peršič... Sleherni izmed njih Pod Javorjem so ga obstrelili bi zaslužil, da bi se jih sporni- belogardisti, ga prijeli ter mu njali pri vseh obletnicah osvo- rano surovo povezali s praprot-bodilnega boja. Sejali so seme, i jo, nakar so ga odvedli na poki je pozneje tako živo vzklilo, stojanko na Polico. Tam so ga položili so temelje za veličastni boj in ostali brezimni 7. drugimi najbol/šimi sinovi slovenskega prepoznali, nakar so ga zverinsko mučili in končno ustrelili. Umrl je kot mučenik in kot bo- Edward TomSič. ILLINOIS. Chicago in okolica: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chas. Pojforclcc, Petere Verhovnik in Frank Zaitz. La Salle in okolica: Anton Udcvich in Leo Zevnik. Springfield: Joseph Ovca in John Goriek. Virden: Fr. Ilersich. Waukegan-No. Chicago: Martin Judnich. INDI AN A. IndianapolU: Mary Stroj. KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadia: John Shular. West Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit-Dearborn John Zornik, Joe Kor.*i£, Joseph Klarich in John Plachtar. MINNESOTA. Buhl: Max Marte. ChUholre: Frank Klan. Dulutk: John Kobi. El>i John Teran in Jacob Kunstclj. MISSOURI St. Louis: John Spillcr. MONTANA. Butte: Anton Zugel. East Halona: Joseph Mihelich. Rad Lodgai K. iCrznoinik. NFW JERSEY. Elizabeth: Amalia Oblak. • NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie Mariniek. NEW YORK. Gowa««da. James Ockleva. OHIO. Akron-Barberton: Mike Kopach.' Bridgeport in okolica: John Vitez. Cleveland: John krebel, Anton Jankovich ln Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrcw Kr-iina. Lisbon-Power Point: Jacob Bergant. Maple Heights: Frank Volkar. Powhatan Point, O.: John Guzel. Warren: Joseph Jež. PENNSYLVANIA. Altquippa: Gco. Smrekar. Avella: Frank Brcgar. Carmichaels: Anton Zupančič. Crafion-Moon Run: Jennie Jerala. Car.onshurg Strabane: John Tcr-čclj, Vinko Petcmel in Marko Tekavc. E * por t: Jos. Britz. Fore»t Cilj: Anthony Drasler Jr. Herminie: An^on Zornik. Imperial: Frank Au^Jitin. Johnstovvn in okolica: Frank Cvetan. Latrobe: John tn Mary Fradel Houston: Louis Britz. Librar*: Nlck Triller. Meadowl*nda: Martin Baje. Park Hill - Conemaugh: Frank Podboj. Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Harminia, za Cambria in Somenet 'okraj pa Frank Cv#. Lan,' Johna to wn. WA3HINGTON. • , Seattle. Lucas Deboljak. WEST VIRGINIA. Elm Greva: Frank Kosem. Star Cltj: Lawrence Selak. Titoma*« Lenhart Wtrdinek. WISCONSIN. MiU.ukee la VVeat Allia: Louis Bai^ borich. Shabojgan: Frank Stih. Willard: Matt Malnar. WYOMING. Kemmerer in okolica: Anton Tratnik in John H. Rrtisnik. Ročk Springs Frank RcmiU. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL Sklad za otroško bolnico zaznamuje $132,621 SNPJ povišala svoj prispevek na $25,000. - Do kvota dosežena do konca septembra? Kampanja za otroško bolniš- humanitarnega značaja in nima mco v Sloveniji se bliža svoje- nobenega političnega cilja niti mu zaključku. Zq večkrat je bi- ne političnega ozadja. Mladina, la izrazena zelja, da bi se zavr- ki si išče telesnega zdravja in sila vsaj koncem septembra hrepeni po okrevanju, ne vpra- Uradno se je pričela 1. marca iuje h kateri politični stranki KAKO JE V NOVI SLOVENIJI Chicago, lil. — Nedavno se je vrnila iz Slovenije domov v Waukcgan Mrs. Mary Celarec Sla je tja, da se prepriča o razmerah in mišljenju naroda o preobratu, o osvobodilni borbi ter novi vladi. Pravi, da je dobila najboljše vtise in da je ljudstvo navdušeno za preuredbe, ki se vrše. Prinesla je s sabo tudi veliko literature. Bila je v Trstu in govorila z vodilnim: osebnostmi tamošnjih Slovencev, enako v Ljubljani in dru gje KOMENTARJI (Konec s J. strani.) izpostavljen za batinanje z obeh strani. Napredna ga je pustila v miru. Katoliška se je odločila bojkotirati njegov list. Prvi je s to kampanjo proti njemu javno začel župnik Jager v Barberto-nu, Ohio, To je bil signal. "Odslej bom v pridigah vernikom priporočal Ameriško domovino, ainesto Ameriškega Slovenca," e rekel v cerkvi Tisto je publi-■iral in tako si je Debjvčev list pridobil na račun cerkve naročnikov, Jeričev pa jih izgubljal • • * vr * | v * * v v » K J <11 FS " ' V klubu št 1 JSZ smo čuli ži | ;n še podporo sotrudnikov tega leta. Ta mesec lahko kvoto $150,000 dosežemo, ako se nekoliko bolj potrudimo in potrkamo na ona vrata, ki so se do zdaj le za špranjo odprla, ali morda celo nič. Rabimo še do- )ripsdaš ti, ki si daroval in pri pomogel k njenemu ozdravljenju; nc skrbi jo vprašanje, kakšne vere si ali če jo izvajaš. Mladina si misli: Kako dobri in sočutni so naši ameriški strici in bnh $17,000. Ce pomislimo, da tete, naši nepoznani bratje in je za dosego skupnega zneska i sestre preko oceana, ki po toli-$150,000 potrebna povprečna kih letih le niso pozabili na nas mesečna vsota $25,000, tedaj ni Tisočera jim hvala! razloga, čemu ne bi v septembru nabrali še ostalih sedemnajst tisoč. Največji vzgled vsem organizacijam ie postavila naša bratska Slovenska narodna podporna jed nota, ki jc na svoji 13. konvenciji v Evelethu, Minn., Naši nasprotniki se zavedajo dejstva, da smo si s svojo moralno, gmotno in bolniško podporo pridobili v stari domovini nešteto prijateljev, reakcija pa večje število neprijateljev, ki s pomilovanjem v srcu opazujejo in zasledujejo mrtvično delo ti- zadnji niesec zvišala svoj prvot- stlh slovenskih izseljencev, ka m ^ 11 $l0<000 teri so šli s trebuhom za kru- v* o^Ti1 Cm, dar°m J° 3 hom P° svetu' a s° P« dolgih le- N P. J dokazala da je največja tih posedanja pri obloženi ne samo v moralni podpori, ki precej oseb, ki so predavali c starem kraju. Amoak Vsi so bili od tam, v petek 27. sept. pa bomo čuli rojakinjo, ki je motrita razvoj v novi Jugoslaviji skozi ameriška očala. Vstop svoboden vsem. Predavanje bo v Slov dela vtkem centru.—P. O. Prispevki v sklad otroške bolnice SEZNAM ŠTEVILKA 10 Gotovina v skladu dne 15 avgusta 1946 $»9,376 81. Sprejeto v dobi med 15. in 31. avgustom 1946: Illinois: Ivana Knapich, Berwyn po vrhu. Umiranje je težavna stvar, ra-ttn v slučajih nagle smrti. "Am. Slovenca" ie doletela nesreča, da umira ali pa životari na en ali drug način od kar je pred mnogimi leti prenehal biti glasilo KSKJ. Bil je v Jolietu žc v vse sorte rokah, baje ga je že celo protestant nemškega rodu lastoval. Potem ga je kupila "Edinost v Chicagu za slepo etno. Novi urednik Kazimir Za-krajšek mu je skušal udahniti nekdanjo bojevitost, kar se mu je prilično obneslo. Ampak ko je odnehal, je prišel Jerič, ki temu delu ni bil kos. vrh tega je imel i preveč drugih brig. sedaj domislili, da je treba Hr-1 nič več kot prav, da ugode Junaško osvoboditi,.. Tam bi goslaviji. Toda ameriški state vprašali.. • osvoboditi jo pred department in angleški ioreign še bogatejši, tvoj ubožni sosed klm? Mar pred Hrvati, ki so se office trmasto nasprotujeta. To pa naj postane še ubožnejši. Gre Hitlerja, Mussolinija, Pa- za nas ni nič novega in ne čud-se med onimi, ki imajo vse zase. vciiča in Rima? Ampak fantje, nega. Proletarec je tako politi-in tistimi, ki uče, da naj bodo ki so nekoč pisali v Paveličevo ko zaveznikov glede Italije pre-bogastva skupna posest v skup- "Nezavisno Hrvaško državo" v rokoval, čim so Mussolinija od- Pittsburghu, ali kjer je že izha- stavili. jala, na taka vprašanja nič ne Napetost, ki je nastala vsbd dajo, ker se ničesar ne nauče in tega spora, zelo pospešujejo zato tudi pozabiti ne morejo ni- ameriške in angleške okupacij- Zahteve sovjetskih in drugih di-1 česar V **lavi roJ! fiksna ske čete v JuliJski kraji.ii, njih- plomatov so bile potisnjene na idejfl °b ne zaP°Padej°' da na naklonjenost Italijanom ter polico. Enako se je zgodilo z izi- se svct 8iblje in da take Hrva- trdovratnost primorskih Slovon- rom na Grčijo. Povsod se gre n » kakršna Je bila l)od Pave- cev ter tistih Italijanov, ki za- mtd kako demokracijo in reak- ličem ter njegovimi škofi ne bo | htevajo, da postane Trst avto- no dobro. Španski fašizem jc v sedanjem dirndaju pozabljen in nihče več se ne briga kaj bo z njim nomna krajina v jugoslovanski federativni republiki V tem vretju se jc dogodilo žc precej izgredov, in tako zop^t pred ne-tai dnevi. Nekdo iz množice je v Trstu vrgel med ameriško vojaštvo granato, vojal;; pa so vračali s streli. Civilna policija pa je množico razganjala in jo pretepala. V anglo-ameriški propagandi se te demonstrante označuje za komuniste, čeprav tamošnji za-slučaju kompromisna rešitev to. vezniški poveljniki vedo, da je jo je dala naši stari domovini, temveč tudi v gmotni podpori. Druga za njo je Ameriška bratska zveza, ki je naklonila skladu $5000.00. Izmed slovenskih naselbin seveda prednjači mesto Cleveland, kjer se vsota, nabrana pod pokroviteljstvom SANSovih podružnic, približuje znesku $50,-000. Seznam vseh prispevateljev, ki so darovali $5 ali več, je od meseca do meseca objavljen v nekaterih naših listih. Ob zaključku kampanje pa bo sestavljen še poseben seznam vseh ustanovnih in častnih članov tega sklada ter objavljen. Celokupni seznam ustanovnih članov »ki so darovali po $1000 ali več), častnih članov iki so darovali po $100 ali več) ter podpornih članov (ki so darovali po $5 ali več) pa bo odposlan ministr-svtu za narodno zdravje pri vladi Ljudske republike Slovenije. Ta seznam bo nema priča o sočutju ameriških Slovencev do slovenske mladine, do bodočnosti slovenskega naroda. Imen darovalcev ne bomo pisali v ni-kakšno zlato knjigo Zapisano bo preprosto kot je preprost na mizi pozabili, da prihajajo iz tistega naroda, za katerega danes v svoji brezbrižnosti nimajo nobene simpatije. Kri ni voda! Zavedni ameriški Slovenci, katerim so se pridružili tudi naši bratje in sestre v sosednji Kanadi in Mehiki, so s svojo človekoljubno akcijo pokazali, da ne sledijo zapeljevanju tistih samopostavljenih la-živoditeljev. ki vidijo v novi Jugoslaviji konec njihove politične in gospodarske moči, konec prilik za izkoriščevanje ljudskega bogastva v svoje osebne in strankarske sebične namene, in radi tega so svoj narod prodali, izdali in za prejete Judeževe groše vodijo svojo strupeno, a neuspešno kampanjo proti Sloveniji, Jugoslaviji in vsem slovanskim deželam, ki so z reakcijo in vso njeno klerofašistično žlahto pošteno obračunali. Imena v seznamu prispevateljev za otroško bolnišnico v Sloveniji bodo največji dokaz, da ameriški Slovenci niso navadne ovčice, ki jih v^ak nepridiprav v volčji obleki preplaši in raz-žene Ta seznam bo tudi dokaz, kako velika so naša srca. Kdor se hoče pridružiti, lahko to še "Politične zadeve" so veliko nila, da naj neha ščititi omenje >mo£le. da je "Am. Slove- nega kvizlinga Francija je bili nec zopet izginil s svojega po- odločnejša in ko je zahtevala La cijo temveč zgolj med onimi, ki vtc nazaJ sc trudijo oti ti sturc privilegiji- n L g i.. a ter tistimi, ki jih hočejo odpra- BOrDO ZQ JUII SKO viti. Po svetu kajne kipi, in to , .. . * J nemneSkoju0j ^ " SOdal" ^l100 P° knV(" Leon Dagrellc je bil v Belgiji 7fHVlHnih cil med vojno slično kot Pavel ič na ^P«1"1" Hrvaškem. Nedlč v Beogradu in (Nadaljevanje s 1. strani.) Tiso na Slovaškem. Bil je kviz- amPak le na na^in- da 1)0 to ™e-ling. Po udaru zaveznikov je po- stu in JuK<*lavU» v kor'st. Vsled begnil na Špansko. Belgijska teRa KardtIi mirovni konfe- f vlada ga je zahtevala nazaj Vla- i rencl Poudari1- da bi bila v tem da v Madridu se je obotovljala, a ko se le ni mogla več izgovarjati. je dopustila, da si jc De-grelle dobil letalo in nekam "pobegnil" ne da bi ga hotela ustaviti V Belgiji ni "komunistične" vlade, torej bi London in VVashington na Madrid lahko pritis- vaCič, John in Štel«.Morsi, Philip Sober, Peter Aolar in Joseph Stirn; in dar $3, poslal John Turk. skupaj $48. Neimenovan, Chicago $10 .Minnesota: Podruinica Stev. 91 SANS , Chisholm Po $5: Max da naj bo Trst v jugoslovanski carinski uniji, in da naj se v njemu rabi jugoslovanski denar. Sploh ves Kardeljev načrt pomeni v splošnem to. da bi bil Trst gospodarsko v Jugoslaviji, le politično pa naj se bi ga mednarodno nadziralo. —♦ Glede Gorice pa Jugoslavija zahteva, da spada nji, oziroma Sloveniji, ker je bila pred prvo vojr.o napol slovenska, okolica pa je vsa slovenska. večina prebivalstva iskreno za pridružitev k Jugoslaviji. SEJA KLUBA ŠT. 27 JSZ Cleveland, O. — Seja kluba št. 27 JSZ se bo vršila v petek 13. septembra ob 8. zvečer v klubovih prostorih Vsi člani in članice ste vabljeni, da se je udeležite. Čas je že, da se svojih aktivnosti zopet poprimemo. Smo v resni zgodovinski dobi Veliko dokumentov predloženih in je pravilno, da se te resnice V potrditev svojih dokazov so tudi zavedamo. In pa da delamo baš v teh časih za naš program. J. Krebel, tajnik. $20; podruinica St 2 SANS Chi- pripomogtet da je «Am. Slove-1 nega kvizlinga Francija je bila eago: Joe Fajfar, Sagmavv. Mich.v -- - - ' -- - - J J na obisku v Chicagu. daroval $10;, ........ _ - - . . . _ ,, po $5: Anton in Agnes Benchan, zor,sca 111 S1 lsče d™^ga pod vala iz Španije nazaj, ga je kon- Ludwig in Agnez Katz, Louise Ko- novim vodstvom Urodnik pravi čno le dobila. Franco ima pred v poslovilnem članku med dru- sedanjo Francijo respekt. Ne gim: ozira pa se na Belgijo, ker ji v "Ne odobravamo komunisti*- njenih zahtevah po izročitvi vojnega reda, toda v kolikor pa je nih zločincev nihče ne pomaga. I Jugoslovani predložili mirovni v komunističnem duhu preroje- Ameriški katoliški Hrvati so konferenci ter raznim merodaj- na Rusija politično osvobodila imeb v Chicagu zbor. na kate- nim zavezniškim komisijam ve-1-- KaniLtoito^^^^ I ~ politiko za liko dokazilnega gradiva v an- Ne$reče na ieleniikih * r m zena' surje da manskega in italijanskega jar- Pavehcevo "nezavisno hrvatsko! gleščini in v drugih jezikih, ki , ma, to pa odobravamo. Slovan-; ^žavoklicali ogenj in žveplo nazorno priča, da Jugoslavija ne kriliSClh ska bodočnost je samo v slovan- na Tita in poklekali pred kardi- zahteva ničesar kot to, kar nji i Lani je bilo na železniških ski gospodarski, kulturni in po- nalom Stritchem ter drugimi po pravici spada. križiščih ubitih 2,074 oseb in 4,- visokimi svečeniki. To se bi Vsi ti dokumenti, izdani v li- 275 poškodovanih. Avtoritete smejali Hrvatje na Hrvatskem.: čno urejenih knjigah in pamfle- pravijo, da se je večina teh ne-ako bi videli komedije svojih tih, bi morali zavezniške diplo- sreč dogodilo podnevu in da so rojakov v Chicagu, ki so se šele mate prepričati, da ne bi bilo jih zakrivili nepazni vozniki. I rovi po $1. poslano po Frank Klu-I nu. skupaj $10. — Duluth: Po $5: Neimenovana, John Novak in žena, John Boben in lena ter Anton Blat-| ik in iena, eden $3 in eden pa $1. Nabiralka Angcia Blatnik; poslala rkupaj $24. Frances Ravnik, Trem-mald $5. New York: Podružnica štev. 46 SANS. Brooklyn: F Kramarsich in žena $50: po $10: društvo št. 580 SNPJ, družina Frank Padar in Matija Corel; po $5: Ludvvig Mutz in žena, ter Martin 2olnir: dva po $2. in dva po $1. skupaj $96. Poslal Jacob Cerar. blagajnik. — Društvo št. 222 ABZ, Gowanda $10. Poslal M. Matekovich. Penns vlvania: Frank Jerejo. Bel le Vernon $20. Izročil Jurij Previc. litično povezani skupnosti. Italijani, Nemci in drugi za Slovane nimajo nobene svobode — le grobove ... Čemu torej naj to dejstvo preziramo?" Gornji citat je bil nedvomno napisan na račun gospodov, ki polnijo "A. D." v Clevelandu Tam se še vedno navdušujejo za izdajalskega škofa, za Miho, pokojnega Mihajloviča, in sploh za vse, kar naj bi potisnilo kazalec na uri nazaj. KSKJ pod svojim sedanjim urednikom iz Am Slovenca ne uv r "V V J <- pi vpi UJV i IU rod, ki je te prispevke poklonil vcdno stori in obenem P"P<>nrto- ljudstvu, ki si je v svoji najhujši uri zaželel življenja in si ga tudi priboril. In to ljudstvo si bo vaše darove zapisalo v svoja srca, v svoj spomin, kjer bodo ostala neizbrisana. Popolnoma naravno je, da sc nasprotniki nove Slovenije in nove Jugoslavije prač nič ne radosti jo, ko vidijo v drugih listih vaša imena in lepe vsote poleg imen. Če bi bilo le mogoče, bi radi zavirali in zastavljali to plemenito akcijo, ki je izključno re, da bo kvota $150,000 dosežena 30. septembra. Vsi prispevki in imena se naj pošljejo lokalni podružnici SANSa, ali pa naravnost na naslov: Slovenian American National Council, Hospital Fund, 3935 W. 26th Street, Chicago 23, Illinois Mirko G. Kuhel, tajnik. Moj način zbijati šale je govoriti resnico. To je najsmešnejša šala na svetu. — Bernard Shaw. Nova "KUHARICA" ZA AMERIŠKE SLOVENKE — "SLOVENSKO-AMERIŠKA KUHARICA" — Izdala MRS. IVANKA ZAKRAJiEK KNJIGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA IMETI! Poleg obilnega Informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, oziroma evropska jedila. - V njej Je tudi ANGLEAKI ODDELEK, kier so v angleščini podana pojasnila in recepti za take naSe jedilne posebnosti kot POTICE, ŠARKLJI, KRAPI, BUHTELJ-NI CMOKI itd — To bo našim tu rojenim kuharicam selo dobrodošlo In se jim ne bo teiko navaditi pripraviti "spaclall-tete", kl so jih vedno tako rade imele doma. Ker ameriške Slovenke do sedaj niso Imele svoje KUHARSKE KNJIGE, BO TA NOVA "KUHARICA" veliki večini naših gospodinj in kuharic zelo dobrodošla. Nova knjiga ima velikost 8x5* inče, obsega skoro 500 strani. (40 poglavij), ter Je vezana v trde in močne platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami. Cena $5.00 t poštnino NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC w 2301 SO. LAWNDALE AVF , CHICAGO 23, ILL. Mary Levar, Caimbrook $5. Člani j bo mogla napraviti kaj prida li-društva St. 542 SNPJ. Ellwood Cit> sta, kajti ako hoče konkurirati po $10: John Bizjak in Frank Dor- z "A. D ", bo treba prijeti, če ne nik; eden $2, skupaj $22 Podruž za lopato, pa za pero. Ampak niča št. 94 SANS. Hostetter Slo- ...and LOOK! oniy 200 a Month* to took vvith an ELECTRIC RANGE! venski-Hrvatski narodni dom $25; po $10: John Rosnik in Joseph Dab točk; po $5: Vince Rcsnik, Frank Primozich, Paul Skoff. Andre Lum-ber and Supply Co. in Wcis Furniture Store; ena oseba $3. tri po $2. in 22 po $1. Skupaj $101. Nabiral- čemu naj si bi sorodna si lista sploh tekmovala? Gre se torej le za to, da se ohrani titel listu, ki ji je bil prvo glasilo. Prenehanje lista, kot je "Am. Slovenec", je v ameriški slovenski javnosti zgodovinski dogo- ka mrs Rose Dablock. Podružnica dek. Kajti predstavimo si Zapa st. 66 SANS, Librar.v Izobraževal- dno slovansko zvezo, kateri je ni in zabavni klub doma $300, dru- bil glasilo, pa Družbo sv. Druži- Stvo št 386 SNPJ $200, skupaj nc, razna samostojna $500. Poslal tajnik podr. štev 66 SANSa, Niek Triller. VVisconsin: Društvo št. 68 SNPJ. Racine in društvo $t. 38 SNPJ, Ke-nosha (del prebitka piknika z dne 7. Julija) $50. Društ. št. 198 SNPJ. VVillard $100, Joseph Slcmec In žena $20, Frank Laurich $17.50, Joseph Jelercic in žena $16, po $12: Mike Krultz st. in žena, družina Trank Parkel in družina Frank Bergant, družina Mike čeme $11; po $10: Frank Urbanz in žena ter Joseph Sladich in žena; Lavvrencc Celar in žena $8; po $7: Mirko Pa-kiŽ ln žena. ter John Bergant in žena; po $fl 50: družina Vincent Jelercic in družina Matt Malnar; po $6: Blaz Kuznacic, Peter Belay, družina Frank Auman in August Bizjak; John Trunkel $5 50; po $5. Martin Kirn in žena, Joseph Ule-sich, Fred Shiltz in žena. John Kal-tinger st. in Žena. Frank Boh in žena. Joe Plnutz in žena. Joseph Franceskin »n žena, družina Caro line Corenchan, Louis Champa in žena. John Zagožen In žena. Blaž Cohara, Anton Grum, Frank Prebil st., Joe Godec st., Anton Merkun in žena. Louis Horvat in žena, Mary Fortuna ln John Auman in žena. En prispevek $3.30, pet po $3, eden $2 25, petnajst po $2. eden $1 35. 10 po $1. Darovi v manjSih zneskih $2 80. razno $28 90. (fce prej poslana vsota znaSa $200), sedaj posla' Kfartln Kirn $27« 60. Rasni kraji: John Fonde. Iron Mountain, Mich., $5. Andrew Mle kush in žena. Klein, Mont, $5 Društvo št. 108 ABZ, Girard $10. (Poslal Anton Nagode.) Društvo št. 58 SNPJ, Adamson, Okla., $10. (Poslal F Sivic.) Prispevek v vsoti manj kot $5—$2. ^Gotovina vs kladu dne 31. avgusta 1946 $100,621 41. Obljubljena vsota (Pledges) $32.000. skupaj $1.It,6*! 1.41, Mirko G. Kuhel, tajnik. katoliška društva itd., ki sedaj nimajo kam iti razen v dnevnik mr. De-bevca in njegovih tovarišev. Župnija sv. Štefana v Chicagu je okamenela vzlic svojim mladim duhovnikom, ki jih ima. Ne zanima se za drugega kot za pridobivanje darov in prispevkov za maše Tako nima več ne pevskega zbora, razen kolikor ga je na koru. ne za časopise, razen za škofove publikacije in sploh za nobeno drugo slovensko reč ne. Vsa soseščina se pretvarja v "slums" in rojaki beže drugam drug za drugim kamor kdo more. Tednik "Call", ki jc glasilo S. P. pod Thomasovim vodstvom, je v izdaji z dne 31. avgusta povedal Antonu Gardnu na njegova izvajanja v prid nove Jugoslavije. da z njim ne soglaša in pa da (Call) o nji ne bi spremenil svejega stališča V isti številki "CallaM ima dopis Ivan Molek. ki kajpada udriha po Titu in njegovi diktaturi Med "Callom" in "Nevv Leadrom" ni sedaj nobene razlike, saj ne kar se Churchillovega "železnega zastora" tiče. Ampak svet se vendarle giblje. In z njim tudi Jugoslavija, vzlic pomotam, napakam in hibam, ki se dogajajo v nji. Ameriški aeroplan, ki je bil v Jugoslaviji zbit na tla, ima za posledico to, da vidimo, kako piha veter. Mnogi, ki jim ne bo treba več v vojno, so za vojno vzhodom in njegovim komunizmom" čimprej. Mar je njim za pet življenj! Tu se niso zanje še nikdar jokali Ampak kar jih skrbi, je "naš" način življenja To je. da ti, ki si bogat, postani Res je... vse koristi kuhanja na elektriko imate na razpolago ... ne da bi imeli dodatne stroške! Moderna električna peč skuha obede za povprečno čikaško družino za $2 na mesec. Ta nov način kuhanja si lahko privoščite brez skrbi za stroške, Dragi pokvarjeni obedi so odpravljeni... natančen čas in kontrola temperature zagotovi popoln uspeh vsakokrat. Pečenke "gredo dalje," ker se skrčenje mesa zmanjša. In v "globokem loncu" lahko skuhate celotno kosilo, od glavnih jedi do zakuske, za manj kot en cent! Za čisto, brezskrbno, hladno... in ceneno kuhanje ne morete dobiti boljših novih električnih peči. Oglejte si jih pri vašem trgovcu ali pa v bližnji Edisonovi prodajalni Vprašajte za BREZPLAČNO instalacijo električnih peči v Chicagu, ♦za povprečno čikaJko družino. im ttfrt»ir.Miv C0MM0NWEALTH EDISON COMPANT » v A Vugoslov W«ekly Davotad to th« EDUCATION Interest of th« Workers T|T| I I ^ I 1 A li I / £ i ORGANIZATION • |J|v 1 11 Yj I /A IV HI C O-O P 1 R A T 1 V E OFFICIAL ORGAN OF i r\ m /1 J . i rv r^A > COMMONWEAlTH J. S. F. and Its Educational Bureau JL IvV/JUJU JL JL JLAVJL^^^ NO. 2032. Publ»h«4 W««kly al 2301 S«. L«w.d.U A*«. CHICAGO, ILL., September II, 1946. VOL XXXX1. CONGRESS DID ALL RIGHT BY THE NAM, NAM SAYS Topping Congress* Ion« list of gifts to the National Assn. of Manufacturers vvas its decision to stay out of Wasmngton until January, the NAM said candidly in its weekly newsletter Aug. 3 as it rated the congressional voting record the best—for big busines*--in the last 15 ytars. The fact that Congress did not vvant a fall session * is an encour-aging business factor to the cxtent that the work left undone at the Capitol consists of thousands of bills which would impose additional costs or regulations, or both, on industrial enterprise," the NAM News said. . "A majorit> of thc Congress has had no liking for this legislation. and since V J Diy, it has displayed more backbone than any Congress in a decade and a half in resisting New Deal bureaucrats, labor and the do-gooders who now constitute a major nuisanc* »n economic and social life "The reconversion pieture vvould be far less encouraging loday if the Congress had not resisted the ill-advised $25 pej v.eek federal unemployment compensation program, an immediate inerease in the minimum wage rate. the socialistic full employment program and the OPA Bovvles philosophy of boosting vvages vvUnout compen-sating priče inereases. "The Congress showed a definite desire to protect the system of private enterprise. It voted relief from the excess vvar profits tax, discontinued the renegotiation of profits lavv . . . and resisted numerous proposals to put the federal government in direct competition vvith private business. It provided in the OPA extenson law a program designed to liquidate that agency vvithin a year." Under a headline: "NAM Heeded Often As 79th Congress VVrote Record Of Help To Enterprise. Scant Attention To Leftists," the NAM tallied its legislative score-card as follovvs: Eleven bills vvhich it supported vvere passed. Three vvhich it supported vvere defeated. Three vvhich it opposed became lavv. Ten vvhich it opposed vvere defeated.—The Call. THC MARCH Of LABOR Dardanelles Problem The Soviet note to Turkey proposing revision of the Montreaux Convention vvhich governs navigation rights betvveen the Black Sea and the Mediterranean. has placed another indigestible dish on the overloaded iliplomatic table. The note made five suggestions: (1) that the straits should always be open for the passage of merchant vessels of ali nations; (2) that they should be always open to the vvarship* of Black Sea povvers; (3) that vvarships of other povvers should be barred cxcept in cases specially provided for; (4) that "the establish-ment of the regime of the straits . . . must constitute the competence of Turkey and the other Black Sea povvers"; (5) that the defenses of the straits should be jointly organized by Turkey and the Soviet Union. The first three of these proposals conform closely to ones made by Mr. Byrnes last November and. if the Russian plan had stopped there, it vvould have been acceptable to Turkey and the other signatories of Montreaux as a basis for negotiation. But the fourth point appears to exclude ali but the Biack Sea povvers from the pieture. leaving Turkey to deal in isolation vvith mighty Russia and tvvo of its satellites. And the fifth is interpreted as a demand for Rusian bases on Turkish soil. Not surprsingly Ankara has indieated that it regards these proposals as incompatible vvith Turkish sovereignty and "categorically unacceptable." Unfortunately, the U. S. S. R. can appeal to several historical precedents in support of its claims. for instance, the demands made by President Theodore Roosevelt on Colombia vvhich preceded the acquisition by thc United States of the Panama Car.al Zone, and British insistence on special rights in Egypt in connectrjn vvith the Suez Canal. The fact is that, before the Dardenelles problem can a* UNION- LABfcL GOODS AMO lOU M»LPAiXCFOROV^ZK> 4ASOC.. I« THC HAT (JNiON/ lABCt. »NSiST OM »T/ A Monarchy for Greece Our side vvon in the Greek election, as everybody expected. "Our side" means the Tsaldaris government, vvhich is backed by Great Britain. vvhich is backed by the United States. By three to one, Greece voted to reeall King George II to the throne. The Russians vvill not like it. In the povver struggle that novv colors aH intemational relations this may pass as suificient reason for others to send up a muffled cheer. But if Americans vvill examine their consciences they vvill find that secretly, in their heart of hearts. they don't like the return of George II any better. A nation vvhich rebellcd against ir.onarchy and set up its ovvn republic cannot be elated at seeing a bra. t ally reeall a king vvho vvas the symbol and partisan of blackest reaction. Why must American foreign policy so often find itself on the jide of the most reactionary element« in contested areas? Why must the challenge of the left be met by an extreme svving to the right. vvith our blessing? Why cannot America find a foreign policy vvhich reflect* the middle way of its own national temperament?—The Chicago Sun. How the Press Monopoly Grows The La Follette "Progressive," one of the most readable vveeklies in America, presents some interesting figures to shovv hovv a fevv individuals are grabbing the daily press and the radio. It quotes from a report by the Small VVar Plants Corporation, a be finally settled, vve shall need an intemational conference to decide government agenev. ' Very few c^mmunities nov have more Ihan one on principles governing thc r.avigatioii of ali intemational waterways. j vernon of thc nevvs," the report says, pointing out That 57 per cer| WALL ST. PICTURE OF DREAM' FARM "How're You Goin' to Keep 'Em Dovvn on the Farm After They've Seen Paree?" is a song that vvas popular after World VVar I. If a program outlined by the "VVall Street Journal" is not a pipe-drcam, people vvill go dovvn on the farm through sheer curios-ity. It says the typical "red barn" is out of date and must go. In its plače vvill be a barn made of steel or aluminum, vvithout a hayloft. but vvith a "covv lounge." AH build-ings except the dvvelling, averaging 10 to a farm, are to be brought under one roof, saving steps and labor. Glass-lined silos are another nevv one. Homes are to be streamlined and modernized vvith aH the latest • gadgets." Through better layouts. the "Journal" declares, research men hope to cut a billion man-hours a year, or about 15 per cent, off farm labor. Those familiar vvith farms sus-pect that the first question the farmer vvill ask vvhen shown the plans vvill be: "They're fine, but vvhere is the money to come from?" As The National has often pointed out, the VVestern povvers cannot oppose Russa s designs vvith moral or politicai precepts vvhich they neglect themselves.—The Nation. LET THE ENSIGN BE LOVVERED TO HALF-MAST KENESAVV M. LANDIS in The Chieago Suit One of the most melancholy Communism versus the King. events of our time is the good vvill On this issue the plebiscite on trip of the carrier Franklin D. the King vvas heid Sundav. Sept. Roosevelt to the port of Athens. 1, under conditions of civil terror According to our Navy Depart- vvith the British army in control. ment, the Roosevelt visit to Greece Perhaps Churchill vv a s right. is prompted by "the great admir- Perhaps no compromise vvas pos- ation of the Greek people" for the sible betvveen Communism and the late President. return of a King, vvho vvould safe- The admiration of the Greek guard British investments in people for Mr. Roosevelt vvas most Greece. notably expressed during the anti-monarchist demonstration vvhich filled Constitution Square in Athens on Dec. 3, 1944 The gathering had been called the Franklin by the E A M resistanee forces to Greece. protest thc act3 of the British-sup-1 ported royalist government that The visit of the Roosevelt does vvas intent on bringing back the not constitute direct intervention, King. for the issue had already been Churchill said the E.A M. vvas dettrmined by our default. dominated by Communists, but But you don't have to believe vvhen the police opened fire, more Molotov to see that the trip has than 20 Greek men, vvomen and politicai significance — a sad sig- children vvere killed and more than nifieance for us.. Once vve were a hundred vvounded. opposed to kings everyvvhere. Our nevvspapers reported that A century ago vve vvere denounc- the people started crying: • Roose- ing Russian intervention in Hun- velt! Roosevelt! America! Amer- gary, vvhich overthrevv the Repub- ica!" In hysteria, they embraced lic proclaimed by Louis Kossuth American officers and correspond- and reinstalled the Hapsburg em- ents, pleading: "Why don't you peror. help us?" Then vve sent a\vvarship ali the • • • way to Turkey to bring the fugi- But Roo.ievelt didn't help. Amer- tive Kossuth to the United States, ica stood by, vvhile in the ensuing vvhere he vvas universally ac- of the radio stations are either ovvned or controlled by nevvspapei publishers. In 1909, there vvere 2,600 daily nevvspapers in this country vvith a circulation of 24,200,000 In 1942. the number of dailies had dropped to 1,787, although thc circulation had reached 43,374.815, or almost double. Today the situatiron is even vvorse. The number of dailies has decreased by 38. and circulation has gbne up to 48.400.000. It is probable that "chains" novv control half the daily circulation. and even more of the Sunday circulation.—Labor. For Shame, America Perhaps it vvas necessary for us —on the eve of the election—to accept the invitation of the puppet monarchist government and send D. Roosevelt to "BIG FINANCE" TO BOOST "WAGES" ' Big Finance" is out for an inerease in its "vvages"—and its rep-resentatives are not going through the formalities of conciliation and mediation. A delegation of the American Americans. of ali people on the faee of the earth, ought to be Bankers' Association called on graUful for their right to express themselves at the polls on any and Treasury officials and urged that ali election days. the government hike the interest Yet many congressmen sit in VVashington, representing large num ! rate on its long-term securities and bers of people, but placed in VVashington by the votes of only 10 to 15 {j^e more of them, to replace per cent of the population. Only 55 per cent of American voters excercised their franehise at Ihe last national election, against 80 per cent in recent French and Italian elections, and 76 per cent in Britain. The next chance you have—Vote!—The Progressive Miners. A. F. OF L. CALLS FOR VVORLD BAN ON USE OF "SLAVE LABOR" One year after the war, millions of vvorkers the vvorld over are stili "being condemned to slave labor." That shocking situation vvas cited recently in a radio address by Herbert Thatcher, associate coun-sel of the A F. of L. Great Britain is stili employing "more than a million citizens of enemy nations (mostly Germans) at forced labor/' Thatcher pointed out. France has even a greater number "shaekled under involun-1 tary servitude." ' But the figures for Soviet Russia," he added. "far outstrip ali the others combined. Forced labor in the Soviet Union exceed« the entire vvorking population of Nevv York, Nevv Jersey, Fennsyl-vania. Connecticut, Rhode Island. Vermont, Massachusetts and Nevv Hampshire." Thatcher pointed out that the A. F. of L Executive Council has gone on record demanding that the United Nations take aetion to end the abuse. The U. N. shouid insist, he said. VVith Public Approval We are novv told that one reason why the American people are not getting the electrical appliances they thought vvould come vvith the end of the late vvorld vvar is that the copper "royalists ' of America are hoarding the metal for higher prices. Just hovv much the people vvho ovvn the nation s copper stand to gain by this anti-social procedure is suggested by the fact that a priče inerease of only a cent a pound vvill net the Kennecott Copper Co. the sum of $10,000,000 more profit each year. And Kennecott U only one of the ovvning corporations vvhich are able to call the tune on 130 million Americans. We rather imagine that people leam vvhat the Copper corporation* are doing vvill be "hot under the collar"—for a vvhile. But experience has not encouraged us to believe that public indignation vvill be re-fleeted at the ballot box next November. The majority of the nation's citizens may be expected to vote for a continuation of the system vvhich gives private interests the legal right to ovvn and do as they like vvith these things vvhich everybody needs. And so it i3 that vve hear the plamts of the vietims of the private-profit economy vvith various emotions. VVe certainly cannot respect individuals vvho give approval to a racket about vvhich they complain every day in the year. Those complainers could do something effective to end the povver of a small seetion of the population vvho novv decide vvhen, and under vvhat conditions, vvorkers shall not only use, but also produce, the good things of life. They could use their politicai povver to make the general vvelfare, instead of the profit of ovvners, the real purpose of industrial activity. But they don't. So vvhat more have the voters of America a right to expect. They can't have a private-profit system and a public vvelfare s/stem at one and the same time. They must make their choice. And they do choose. They choose as the copper "royalists" and other ovvners vvant them to. And so the rules of the game are made co fit the con-venience and profit of the ovvners. So vve can't blame the copper ovvners too much. So long as individualism is the rule of business nobody can be expected to care much about their fellovv humans. Even vvorkers can be expected to hold their used jallopies until the used car dealer offers the highest priče. Get ali you can get is the system—vvith public approval. So why should the ovvning class or anybody else care about the gripes of those vvho do nothing but complain—and that only vvhen they see the system vvorking against themselves?—Reading Labor Advocate. Secretary VVallace is Right Secretary of Commerce Henry VVallace said a very sensible thing iecently. He vvas discussing taxes and pointed out that the American people are paving the highest taxes in history because of the vvars vve have engaged in during the last half century. Apparently, authentic figures shovv that 94 cents out of every dollar Uncle Sam expends goes to pay for past vvars. to care for the vietims and to prepare for the next vvar. That vvill continue until vve find the way to reduce armament. _ The Progressive Miner. HOPE IN NEVV FACES In a speech inserted in the Congressional Record Rep. Adolph J Sabath voices the hope that "nevv faces" in the next Congress will mean better lavvs for the American people. Since the only face vvith vvhich vve have ever found fault vvas eur ovvn. vve aren't as hopeful as the Congressman from Illinois. VVhat Americans need is not nevv faces but a nevv economic sys-tem. Abraham Lincoln vvas reputed to be one of the homeliest of men. But he is remembered because he ended thc chattel »lave system. Socialist vvant to end the vvage slave system. But they're not con-that "ali member nations renounce cerned about the face of the individual vvho leads the march to eco« the use of forced labor and agree nomic freedom.—Reading Labor Advocate. to bar the products of forced labor -- from vvorld trade." "Uncle Shylock" Spent Blood and Billions to Sove VVorld days the British moved in vvith dive bombers and Shcrman tanks, and crushed a rebcllion that vvas characterized by excesses on both sides. Churchill rejeeted Greek attempt* at compromise. as he had done during thc vvar vvhen the resistanee movement vv a n t e d to form a popular coalition government similar to that vvhich vvas formed In France under De Gaulle. So the issue vvas dramatized: The King versus Communism, claimed by a nation that vvas not afraid to champion the cause of human freedom. Perhaps times have changed. Perhaps reaction is the only an-jvver to Communism, and America must take the side of kings. But let no one rejoice. On this issue America cannot vvin, and stili remain America. Let the ensign be lovvered to half mast, vvhen the Franklin D. Roose velt enters Plraeus Harbor to sa lute the glory that vvas Greece. Despite Uncle Sam's aid to other rcuntries during and after tvvo vvorld vvars. some of their politicians and newspapers have been fond of calling him "Uncle Shy-lock." If that cry is raised again, Americans should remember some figures provided by VVilliam L. Clay-ton, Undersecretary of State. The United States has supplied $2.700,000,000, or 72 per cent of ali the money used by UNRRA to feed and othervvise rescue the people of devastated nations, Clayton pointed out. Moreover, this country furnished the follovving: A total of nearly $13 billion to the Export-Import Bank, Britain, and the Intemational Bank and Fund. Tl.ose billions, plus others in post-vvar "lend-lcase" goods, make nearly $20 billion of gifts from Uncle Sam to "restore and stabilize the economies of other countries," since the vvar ended The vvar itself "cost us the hlood and llves of hundred« of thousands of our boys, and over $400 billion. As a result, our national debt ls nearly $300 billion " Clayton vvas "buming up" vvhen he cited those figures, in a long letter to a VVashington nevvspaper. It had printed an editorial eriti-cizing him for a statement attrib-uted to him by the "Nevv York Times." That paper, vvhich boasts its ac-curacy, had quoted Cla.vton as say-ing "the UNRRA gravy train is going around for the last time." Clayton flatly denied he said that. Nevertheless, he declared. UNRRA should not be continued beyond early 1947. The intemational relief organization vvas set up to do an emer-gency job, Clayton declared, and the emergeney ls largely over. "It is easy to start an organization vvith billions to spend. but it is not easy to stop it. The receiving countries vvould naturally like to continue it." Most members of Congress vvill agree vvith Clayton's remarks. One thing vvhich makes them vvelcome the end of UNRRA ia the fact that much of it* money has been care-lessly spent, and much of its food l.as been used for "politicai purpose«."—Labor. short-term financing. Thi conference vvas very much "hush-hush," as usually is the ease vvhen big financiers foregather, but it is learned that the bankers atgued that if Uncle Sam boosts interest rates it vvill be easier for bankers to inerease the "ante" vvith their private borrovvers. It is understood that former Sec-retary of the Treasury Fred M. Vinson turned dovvn a similar proposal. Apparently the bankers hope for better suecess novv. At least, Sec-retary John W. Snyder has agreed to meet next month vvith spokes-men for investment bankers, insurance companies and other bond dealers. HI-JACKING! Black marketeers are getting bolder as goods become scarcer and prices higher. In the 1920's vve blamed such "going-on" on prohibition. Nevv York diipatches disclose "hi-jackers" are holding up trucks hauling "anything and everything, except maybe sevver pipe." One insurance company reports 300 truck thefts, vvith a merchan-dise value of $2,500,000, Textile shippers vvere said to be the prin-cipal vietims of "hi-jackers," vvith liquor shippers next. ln the Philadelphia area black marketeers are aecused of steal-ing farmers' cattle, slaughterlng them in the fields and hauling off the carcasaes. News on the Four Winds As an indication of the better feeling tovvard Soviet Russia in Denmark since Russian troops evacuated the island of Bomholm, the Danish government vvill s£nd in the near future more'than 100,-000 food parcels as a gift to the Russian people. • • • The State Dept. has issued a nevv map of Germany, shovving the zones of occupation, and making clear that the vvestern boundaries of Poland and Russia as they are novv being administered, are not final, but stili subject to negotiation. . • • • • Tvvo hundred selected non-hab-itual offenders are being trained in Jamaica as small farmers, instead of being sent to prison cells, under a program financed thru the British Colonial Development and Wel-fare Act. The latest report of the American Union, provided that the initiative comes from the countries involved, according to a statement given out recently by Dr. Salvador Mendieta. a prominent member of the Central American Unionist party, on his return to Nicaragua from VVashington. • • • The Indonesian Republican Party has five points vvhich it stresses as central principles: hu-manity. popular sovereignty, na-tionalism. belief in God, and socialism. The emblem is a red kriss. or Malav knife. dripping blood. • • * Mexican eeonomists are troubled becauje. vvhile the country served as host to much foreign capital vvhich vas put to produetive investment during thc vvar, the com-ing of peace has seen a flight of this capital out of the country, at least $160,000.000 having been vvithdravvn. • • • Because of insistent orders by General MacArthur, the premises character. and instead of vvarders there are leaders vvho vvork vvith the prisoners rather as foremen." • • • Partly to counteract British influence in the Middle East, Soviet Russia i3 aiding a Moslem literature program inside the U.S.S.R., vvhere a recent manual of Islamic doctrine vvas issued in the Tartar language, and several periodicali are being published in Arabic. • * • It is more and more doubtful vvhether Britain'* Labor Government vvill adopt peacetime compul-sory military training. Ness Edvvard*. Parliamentarv Secretary of the Labor Ministry, recently assert-ed: "VVe are satisfied that if vve can put it (tkat is, a career in the armed forces) on a p rope r basis, vvith a pension at the end, vve vvill get plenty of volunteers." * * * Sec'y of State Byrnes has given approval to the idea of a Central Direetor of Prisons states that "In- of the American School in Tokvo stead of vvalls. vve hope to build |»re being restored to pre-vvar condition, and the school is expected to beg in regular educational vvork in .September. The All-India Educational Conference has inaugurated an Indian Child Education Council, the purpose of vvhich is to stimulate in home and school the development of modem practices in child training.—VVorldover Press. FOR HOOS I Hundreds of cans of vegetables fruits, ice cream mix, Vienna sau-sages and other items, including 100-pound aneks of pure cane su-gar. are being sold by the navy for hog feed at Seattle, according to the "Times" of that city. Navy officials insist the food is unfit for human conaumption, but that is denied by the nevvspaper. It says that Its reporters and vvorkers at the navy depot sampled the articles and "found them palat-