D o p i s i. Kranjsko. Od St. Lenarta nad Škofjo Loko. (Zgradba ljudske šole.) Kronovina Kranjska se odlikuje v marsičem od drugih sosednjih kronovin, ne samo po prirodnih izvanrednostih, temveč tudi po običajih in mišljenju ljudstva. Kranjec raisli počasi, a gotovo, zato ga zlepo ne pripraviš ob njegovo prepričanje, osobito Gorenjec je v tem oziru prava korenina, katera se ne da izpuliti tako naglo. Kdor je že stikal po romantični Gorenjski s trdnim prepričanjera, da je videl vso Gorenjsko, se moti, ker to še ni zadostno, ce gre na Bled, v Bohinj in povrhu še na Triglav in na podlagi razgleda teh krajev se pohvali, da je videl vse, kar mu more ponuditi gorenjska stran svojih krasot. Na vsak način si mora v dodatek. če že ne gre v Kropo, vsaj ogledati selško in poljansko dolino. V obeh bo videl vsakdo kaj takega, kar do sedaj še ni, in slišal tudi kaj, kar ne bi hotel verjeti drugemu. Ko se odpelješ iz Škofje Loke proti selški dolini, ne boš domneval, ker se dolina tako na tesno zapre, da je dalje naprej še kakšen kraj, nastanjen od ljudi. Motiš se pa, dragi potnik! Dalje naprej po dolini kakor tudi po hribih so znameniti kraji, o katerih posebnostih se lahko prepričaš, če greš sam tja. 0 blaginji ljudstva očitno pričajo povsod prijazne hiše, zidani kozelci (ljudstvo samo pravi kozli) in druga gospodarska poslopja, in v znak posebne prijaznosti te pozdravlja skoro z vsakega hriba bela cerkvica. Tu v teh zakritih gorskih zakotjih lahko najdeš še nepokvarjenega Kranjca v njegovi pristni prvotnosti, in vse življenje je prav tako, kakor je bilo pred sto leti. Oče je zapustil sinu domačijo, in sin je popolnoma po očetovem zgledu gospodaril in niti v misel mu ni prišlo, najmanjšo stvar v gospodarstvu izpremeniti ali pa ceJo uvesti kakšno novost; o vsem tern, kar se je iznašlo po svetu novega, so sicer čuli, pa se jim je zdelo prav tako bajno, kakor pravljice v BTisoč in ena noč". Vendar pa tek časa ni prizanesel celo tako skritim naselbinara. V teh hribih dobre 4 ure od Škofje Loke oddaljenem Martinjem Vrhu, kateri se šteje v župnijo Sv. Lenarta, se je rodil znani slovenski rodoljub dr. Jernej Zupanec. Oče njegov, dasi navaden kočar, je dal sina v šole, in nadarjena raartinvrharska glavica je ušla prvotnemu poklicu krave pasti in preštudirala je gimnazijo ali, kakor so jo nazivali domačini, ,,črna šola". Ko je prihajal mladi Jernejček na pooitnice, so ga izpraševali možje nezaupljivega govorjenja: *Kaj ne, da so težke šole?" Mladi rrnošolec jim je povedal o neki priliki v znak silno težkega učenja to-le: ,,Meni je zadnjič črnošolski profesor dal kamen v roke in sern mu rnoral povedati, od kod je ta kamen." (Profesor je namreč dal kamen z nalogo, uvrstiti ga v razred, kamor sodi, in v katerih krajih se nahaja tako kamenje.) Možaki so neverjetno zmajati z glavami in prepričani so bili, da se uče ,,coprati". Temu možu je bila sreča posebno naklonjena in na Dunaju je dobil priliko, kot doraač učitelj dveh najimenitnejših sinov na cesarskem dvoru prepotovati skoro ves kulturni svet. Pozneje pa se je nastanil v Ljubljani kot čislan notar. Ker je bil varčen in poleg tega še samec, je prištedil precejšnjo vsoto. Bil je vedno navdušen m radodaren rodoljub slovenski in sosebno je ljubil doraači kraj Martinji Vrh. Pogosto je zahajai domov, in vedno je bolj in bolj uvideval, kako zaostajajo njegovi rojaki za drugim svetom, in premišljeval je, kako temu odpomooi. Nekaj let pred svojo smrtjo pa je skJenil, zidati šolo svojira rojakom. Dal je v ta namen tri tisočake na mizo občinskemu zastopu, da sezida šolsko poslopje. Toda kakšen odpor je nastal v tem hipu pri njegovih rojakih, to je skoraj neverjetno! Do tedaj tako rainii prebivalci so se črez noč tako oživili, da je bilo kaj! Blagi raož je imel dober naraen in dobre misli, kmetje in občinski zastop pa drugačne. Enoglasno so protestirali tej nepotrebni novosti in ponujenih treh tisočakov ni hotel nihče vzeti. Slovesno so ugovarjali temu, in marsikafcera neresnica o šolivse je čula iz ust nepoučenih kmetov. Gospod nadzornik Z. je večkrat prišel z namenora ljudi poučiti. A koliko trdih je moral preslišati neutrudljivi raož! Par izgovorov kraetov: ,,Kako bomo pa pošiljali pozimi otroke v šolo, dajte nam en regiment vojakov, da bodo v košu otroke nosili v šolo! Z učitelji ne veste nikamor, pa jih tiščite v take kraje. Kaj bo pa delal učitelj pozimi? Dolgčas mu bo in kak ,,antverh" bo raoral znati, žnidarski ali pa šuštarski." Pri nekem pogovoru je prigovarjal nek duhovnik zbranim kmetorn, da naj se ne upirajo, ker ne bo nič pomagalo. Za odgovor je dobil: ,,Seveda, gospoda si vse ,,sorte" izmišljuje, ker že nic niraajo početi, kraet mora pa trpeti." Nato mu je dotionik ponudil ponočna pota po hribih, ko gre obhajat. Mož se je pa odrezal na to: ,,Saj ne mislim duhovnov, teh manjka, učiteljev je pa toliko, da bi jih lahko kidal z gnojnirai vilarai." In takih podobnih ugovorov je še brez primere mnogo. Vkljub temu pa je nekega lepega dne došla na hrib komisija, obstoječa iz gg. okrajnega glavarja, nadzornika in stavbinskega izvedenca, katera je imela namen, določiti raesto šoli, in ker je komisija slutila, da ni varno nasprotovati jeznim možem, je bila tudi asistencija orožnikov. Med tem, ko je postavljal izvedenec količke za znaraenje obsega šolskemu poslopju, se je nabrala velika množica upornikov, katera je z žuganjem ugovarjala temu početju in sploh vsak stvaren dogovor odbijala, in nekdo je v največji jezi izbrcal vse zaznarake. Komisija pa je odšla brez uspeha. Takratni župnik pa je bil raož, ki je visoko cenil vrednost šole in zavoljo tega zagovarjal šolo in prigovarjal ljudem, naj se ne upirajo, da, prijel jih je celo jako strogo in pri tem se mu je nekoč pripetilo, da je šel s pomočjo nekoga izmed jeznih kraetov skozi vrata na hladno. Pri vsem tem jako energionem nasprotju pa niso izgubili poguma niti nadzornik, niti župnik in celo sam dr. Zupanec ne, temvee so poskusili na jako rahel način svojeglavce pripraviti, da dovolijo zidanje šole. Dognali so res toliko, da so pustili kmetje zidati poslopje, seveda so slednji se posmehovalno izražali, da ne bo nobenemu »padlo v glavo" samo enega otroka poslati v šolo. Šolsko poslopje je bilo dozidano 1. 1896. Iraenovan je bil rnlad učitelj, kateri o vsem tern nasprotju ni ničesar vedel. 0 svojera prihodu je prišel v prvo hišo-gostilnico. Uganili so nekateri raožje v gostilnici precej, da je najbrže učitelj ter so ga prav resno vprašali: ,,Aha, so učitelj, kaj ne? A znajo šuštarski?" Debelo je gledal učitelj, kaj vendar poraeni tako vprašanje in šele predsednik župnik rau je odprl oči, ko mu je razlagal, kako so se upirali šoli. Nek drugi krnet mu je rekel: ,,Saj otrok bo malo, morebiti kakih 10." Učitelj je pa seveda sedaj že vedel, zakaj govori raoz tako. Bil je prvi dan vpisovanja s sv. raašo. Že pri raaši je bilo toliko otrok, da gotovo več nego. 10. Potem je bilo vpisovanje in se je vpisalo 56 otrok in naslednji dan je narastlo število na 76. Številke govore, da je dobra stvar preraagala nepoučene ljudi. Kako so se vedli v šoli, to je odpustljivo, saj niso vedeli, da se je treba odkriti in ne pri oknih na vseh straneh gledati v sobo. Minila so tri leta, učitelj poučuje še vedno isti in tisti zoperni in sovražen mož, g. nadzornik, je večkrat obiskal šolo; pa na kakšnem glasu je sedaj pri ljudeh! Naslednji dan po nadzorovanju vpraša vsak učitelja, kako so znali otroci, kaj so rokli g. nadzornik, in so nekako ponosni, ko jira učitelj pove, da je bil g. nadzornik zadovoljen in da je celo nekatere pohvalil. Pohvala iz ust nekdaj sovraženega moža jim prija. Vse to pač le potrdi, da so ljudje dobri in pošteni, samo proti vsaki novotariji nezaupljivi in trmoglavi, zato se jih mora le z lepa navajati. Pri zadnjem nadzorovanju je g. nadzornik vprašal učitelja: MKaj ne, da izhajate sedaj?11 To vprašanje je bilo nekako čudno šele po teku treh let, zato ni vedel učitelj pravega odgovora, g. nadzornik pa mu je pojasnil: ,,Mislim namreč, če izhajate, ker ne znate črevljarstva". Tri leta se že seje seme in bo dobro kalilo pri nepokvarjenih otrocih, tisti pa, ki je svojemu kraju storil tako dobroto, da je sezidal šolo, ji nakupil vse najnovejše učne pripoinočke, šolsko knjižnico, izvrsten harmonij in bil velik podpornik učitelja v tern kraju, on sam pa že počiva v mirnera, hladnem grobu. Sarao enkrat je videl sad svoje dobrote, ko je prisostoval izkušnji učencev ob koncu leta. Takrat je bil praznik blage duše njegove, ko je obdaril vse učence; 65 z blestečimi kronami in najpridnejše (38) z raolitveniki, na katerih je sarn podpisal svoje ime. Blago je vplival ta poset 87 letnega starčka na otroke in vsi hranijo raolitvenike v drag sporain. Zadnje mesece je kupil župni cerkvi orgle za 18 stotakov, katere je izvršil (zadnje v življenju) urarli gospod Frančišek Goršič. S svojim velikim rodoljubljem si je postavil dr. Zupanec sporaenik prihodnjosti, in njegova podoba visi v šolski sobi na steni nasproti vladarjevi ter nas živo sporainja na velikega prijatelja šole in l.jubiteljadomovine. A. G. Štajersko. Kazno. Težko pričakovana preosnova naših strokovnih listov, ki se je kakor rdeča nit vlekla že deset let pri zborovanjih dične ,,Zaveze", se je vendar enkrat izvršila. Skrajni čas je bil, da se je to zgodilo, zakaj potreba in čas sta zahtevala neodlašajoči korak, ako hoče biti jugoslovansko učiteljstvo oni resni in merodajni činitelj v našem kulturnem življenju, kakor rnu gre po prevažnem poklicu. ,,Učiteljski Tovariš" je nedvojbeno večino štajerskega slovenskega učiteljstva zadovoljil s svojo neustrašeno pisavo, nadahnjeno s pravim razumevanjem stanovskih in šolskih interesov, z oživljajočim svobodomiselnira in naprednira stremljenjera, kakor pač zahteva sedanji tok časa. »Popotniku14, ki je doslej že itak svoje predale napolnjeval z zgolj teoretiškimi in didaktiškirai razpravami, želimo, da bi nam na tem polju prinašal dovolj tečnega gradiva. A šolsko-političnega lista v pravem stanovskem smislu nara je bilo treba kakor ribi vode. Zivela tedaj započeta reorganizacija naših strokovnih listov! Na nas pa je ležeče, da naša podjetja, osnovana le v naš blagor in prid naŠega jugoslovanskega šolstva, najdejo dovolj grnotne in duševne podpore. Srarn bi nas raoralo biti pred vsem svetom, ako bi po naši zanikrnosti in malomarnosti ne mogla uspevati. Ze dolgo pričakovana imenovanja novih nadzornikov so vendar enkrat razglašena. Kritiko o tem si pridržim za kasneji čas. Za zdaj naj le omenira, da so nernški — seve nasprotni listi — zagnali velik krik radi nadzornika g. prof. dra. Janka B e z j a k a. Da so jirn drugi po godu, je vsekakor značilno. Vsak rodoljub rnora priznavati, da je bila največja nevarnost, ako se za okraje Št. Lenart, Slovenska Bistrica in mariborska okolica irnenuje nadzornik, ki bi v svoji nernški birokratiški duši ne imel brige za slovensko šolstvo, nego le za tam usiljene šole neraškega šulferajna. Dr. Bezjak, ki nikakor ni prononsiran narodnjak, ker deluje le v gotovih, po okolnostih mu stavljenih rnejah, je najbolji mož za važen posel nadzornika ob skrajni jezikovni meji. Pri znanem neraškera šovinizmu ne bo imel prijetnosti, a dobri živci, trdna volja in neupogljiva eneržija bodo ugnali tudi besneče nasprotnike. Smejati se je pa cloveku, zakaj smatrajo nemški listi imenovanje raariborskega ravnatelja Julija G1 ow a c k e g a članom deželnega šolskega sveta za slovensko koncesijo. Glowacky je znan prirodoslovec, a dozdaj še ni pisal nič slovenskega, ni podpiral nobenega narodnega društva, in v Celju so ga narodnjaki poznali skoraj le po imenu. Dal Bog, da bi ne zabil na važnem mestu slovenskega šolslva! Trdoglav. Istra. Gospodine uredniče! Lijepo Vam zahvaljujera, što ste mi poslao na ogled prvi broj nUčiteljskog Tovariša". Pomnjivo sam rau pročitao sadržaj i tim sam se nasladio. A kako i neču, kada Vaš a i naš list eto muževno, bez straha diže mao proti natražnjaštvu, proti hudomu klerikalizmu, a na obranu kršcansko- liberalnih načela. Hvala Varn! I mi u Istri čaraimo pod raorijom špijunstva njekojih sveoenika, koji ne mogu progutati gorku pilolu državnog školskog zakona 25. maja 1868 i slijedecih. Prije toga zakona, ako je učitelj htio imati mira od svečenika, raorao mu je biti pravi hlapac, svako jutro odpjevati mu misu, gdjegdje osvjetlati mu postole itd., inače zlo po učitelja. Sada bi raoralo biti sve drugačije; ali nije, jez svecenici kod nas još zapovijedaju de facto, pošto ih se školske vlasti rekao bih, boje i zato nece Vara biti začudno, ako vecina hrvatsko-slovenskih učitelja u Istri jesu popovske prirepine i odišu natražnjačkim duhom. Vaš list vsoliti ce više od jednoga učitelji i dati mu snage, da kaže: ^Pope, ti imaš crkvu a ja imam školu, nastojmo svaki svoje, pa cemo biti prijatelji". Kada bi tako bilo! Ali kod nas, ako učitelj vrši tačno i potpuno kršcanske dužnosti, ako ide k misi, prima sakramente; ali ako ne puše u klerikalski rog, onda ce mu svečenik kopati jarau bez milosrdja; jez pop hoce, da rau učitelj bude podložan u političko - klerikalnom raišljenju te u pri\Tatnora opcenju. Nije kod nas svečeniku toliko do prave vjere, jez večinom kao kateheti u školi zanema-. ruju vjeronauk; nego do premoci nad učiteljern. Veselim se dakle vrlomu ,,Učiteljskom Tovarišu", i ako ste zadovoljan, gospodine uredniče, tekora vremena pošiljati cu Vam po dopis,*) kojice faktiraa ilustrovati ovo, što danas napisah i otkriti što sve ne čine svečenici kod nas proti onim nevoljnim učiteljima, koji ne pušu u njihov rog. U to irae do vidjenja, a nUčiteljskom Tovarišu" želim svako dobro! m. *) Prosimo. Uredn.