¥ Y. A Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih cLiavah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov« Glas Naroda List Slovenskih delavcev v cAmeriki. (k** The first Slovenic TDailin the "United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. t RLEFON PISARNE: 1279 &ECTOS. Bntered as fttcond-Class Matter, September S?t 1903, »t the Post Office at New fox*, N. Y., under the Act of Congro— of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RBOTOB. NO. 207. — ŠTEV. 207. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 10, 1907. — V TOREK, 10. KIMOVCA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. 0 prodaji Filipinov. Nova brzojavna družba. Mnenje zastopnika Hulla. Konkurenca trustu. IMENOVANI ZASTOPNIK IZ IO-WE PRIPOROČA ZA OTOČJE SVOBODNO TRGOVINO. Zajedno je pa mnenja, da bodo Fili-pinci še le čez 50 let zreli za samostojnost. OBŽALOVANJE. Washington, 1«>. sept. Zastopnik Hull iz Iowe, predsednik zborničnega odseka za vojaške zadeve, se zelo jezi radi pnoric, vsled kierih namerava vlada imenovano otočje prodati. Razuii te«ra on tudi neče ničesar vedeti o tem. tla l>i KilLpinci zadobili kedaj neinlvisnost, iti sicer radi tega, ker iiua iDOitgD svojega denarja na-lo/i-nt-^a na imenovanem otočju. On želi. da ostane otočje se v nadalje last /je. lin jeni h držav, pri tem pa za-bteva. tla --e da Filipinom kakor hitro mogoče pr sla t!v_r°vina. tako da Filipini« in ne IhMle treba plačevati u-vozne carine za njiliovo v Zjediujetie države prodano blago. Hull je namreč- člain mili.j >r. U ■ 'uir,' »racije, kte-rsi -t-ku na Filipinih n > in ua izvaža k nam. Akn se uvozna eari m oilst rani. bod ].«'lmu nje^o-i dobički naravi! -e večji. Ako se pa otočje pivda. ozir ma. ako dobi samostojnost. |>.►tem l»ode zgubil velik del ^vo-j< ia Filipinih naloženega premo- ženja. On izjavlja, da Filipini ne bodo prodali in radi n-^a -e ni« i ne izpla-ča o tem govoriti. I*ač pa obžaluje, da jih imam , ker t. »m prav nič ne ki »: i-i i jo. Hull p-ip»»riH-a vladi,, da bi skrbela za t«', d-i tam več Američanov naseii i.i da se takim naselili k<»m da vsakojake ugodnosti. Xa samostojnost Filipinov za sedaj še ni misliti, ker prebivalstvo je le na pol ei vilizov a no. K:uli tega naj ostanejo naša la<: in naj p< esno konkurenco, kajti lukaj se je ustanovila nova brzojavna družba, ktera odpre svoje urade že tekom prihodnjih dwell tednov. Družba se imenuje American Union Telegraph Company. Ustanovna glavnica te družbe znaša ."£>.000.000 in inkorporirali jo bodo v New Jerseyu ali pa v Maine, do-«"- i m bodo njeni glavni uradi v Chica-gu. Člani novifra pnljetja so večinoma kapitalisti iz New Yorka, Chi-casra i:i St. l^ouisa. Nova družba si je že zagotovila žice štirih velikih telefonskih družb v vepnuliki. ::iko t:i ima že sedaj na laz;-.da- lUO.tlOO milj žice na iz»to-ku i: ■ .:> zapadu. kakor tudi v množili državah na j :gu. S pomočjo novih i i-1 rumen t-i v bodo lahko rabili že«-e t elet'»msk:h družb, ne da bi to tudi malo škodovalo t elefoničn-rfmu j nt i metu. Y-ded tega b«*l- tudi ] »i i-. -to j ire za brzoja\ijanje izdatno niž-• e_- i jih računajo sedanje družbe, ■ k;i ■* m.do vsled tetra izgubile izdaten :■ • '' i »hI j-4male<'V. Nova druž>>a i«'- 'uala zn uavadue brzojavke * £ * * ee it"V. ločim rač ma trust jx» "Jo centov. ' N"o. n družba b de napram svojim e.:!vrcm zelo lihe alna in jim bode plačevala lako. kakor zahteva unija i < .i -.ti alistov. Delavni "dan bode tra-^ c i • -cm ur in za d fi • preko ure se j • le plačevalo jh> dogovoru z utii-, jami. Južne republike. Morilci gen. Barilla. V MEXICO CIUDAD SO USTRELILI MORALESA IN MORA. NEVARNOST VOJNE ODSTRANJENA Katastrofa v prerrogovem rovn Las Esperanzas, Mexico; 200 pre-mogarjev je baje zgubljenih. SREDNJEAMERIŠKA KONFERENCA Mexico Ciudad, Mexico, 10. sept. Včeraj so tukaj \istrelili Floreneio Moralesa in Bernardo Mora, ktera sta umorila v tukajšnjem mestu bivšega predsednika republike Guatemala generala Barillaa. S tem je končana mednarodna epizoda, vsled ktere je le malo manjkalo, da ni prišlo do vojne med Mehiko in Gnate-malo. Umor imenovanega generala je priredil general Jose Maria Lima iz Guatetmale m Mexico je zahtevala, d-a se jej lopova izroči, da ga kaznuje kot pravega morilca. Ustreljena ob-s< je:u-a sta biJa njemu najeta. Sail Antonio. Texas. 10. sept. — \ j im ro\u Las Hsperanzas v Mehiki se je prij>e ila razstrelba plinov, nakar j i ro\ pričel goreti. 200 p:nioua rje v ni mouio priti na varno in s <;stali v r >vn. iz k-terega jih d«>- 'ia.j ni bilo mogoče rešiti. \"si se bo-lo zadušili, ako ne pride rešitev. D« - * ia j ni l>ih» mv>iroče jdamen j>oga-siti. Vsled raz-tr^lbe je bilo 27 pre m<»i:;>'jev na mestu ubitih in najman 1 -»«> ra., jenih. Wasiiiii-tou, 10. sept. Te dni se tukaj prične konferenca zastopnikov srednjeameriških republik, ktere na-m je. v Sredujej Ameriki ustanoviti trajni mir, kteri je tam zelo treben, kajti d< sedaj so sledile re v olucije revolucijam. MESTO NEWARK POSTANE KMALO MORSKO MESTO. Reko Passaic in kanal Kill van Kull bodo poglobili. Z včerajšnjim dnem pričeli so v državi New Jersey z velikanskim delom. kterevra aan «mi je. največje ta-nnj5n.je iiiest«>. Newark, spreemniti v (Hj>uu lo poirlobili reko Passaic in kanal Kill van Kull. tako. da bodo tudi največji oceanski parniki z. ino_d prihajati v imenovano veliko mesto, ktero v>led teira brez- dv«.mno ie hitrejše rastlo. ne^o do -sedaj. Imenovani kanal bodo poglobili /.a Iti čevljev. Kill van Kull. kteri se vije med Sta ten I si am dom in newjerseyskim obrežjem. bodo poglobili takoj od oceana dalje .dočim bode treba r")co Passaie le po sredi očistiti, tako, da bode dovolj globoka. To delo bodo opravili z velikimi stroji, kteri zajemajo na dnu blato in zemljo, kakor tiidi z velikanskimi sesalnimi stroji, na kar bodo vse to odvažali na bregove, kjer so močvirja. Na ta naein bo-de to delo dvojne koristi, ker se bode istodobno tudi močvirje osušilo in bregovi reke zvišali, tako. da se ne bode več bati vsako leto se po vrač u -jočih povodnji. Za to delo je zvezina vlada sklenila pogodbo z Midland Dradging Co., ktera se .je pogodbeno zavezala, da bode vsaki mesec odstranila 50,000 kubičnih vardov blata in zemljo. Ker je pa v korist družbe, da delo čim preje dokonča, bode odstranila seveda mnogo več blata in zemlje, tako, da bode delo še preje dokončano, kakor je določeno v pogodbi. Z delom m pričeli včeraj ob vznožju 23. nliee v Bayonne. N. J. • 1 - -- ----—----------------inn n.n_run_r_n, HKo si nameojeQ to* iriM^i v Anieiiko victi, prtinpojimila In TOŽne cene na: PtAW 5AKSEH, V99 Ctracnich St, Kcw Yiik. N, kar ta boddl najpoStcne^e ia najbolj« pwin I ' l. Fr. Satier je priznani zastop-vadi ig»q>itnih puobrodnih draw BANKEROT VELIKE TVRDKE V £IIICAGU. Predsednik Belding Hall Manufacturing Co. je ušel v Canado. Chicago. 111.. !». sept. Tukajšnja Dcidiug Hall Manufacturing Co. je najkovedaia bankerot in njen predsed !.ik -Tesse EiL-^m Hall je ušel v Ca na lo. koiikor se je dosedaj dognalo, je u begi i ]>red*sednik zapravil in delo-n.a -eboj od.iesel najmanj 3 50.000, ker je nesmiselno kupoval razne vrednostne li-tine in >lal»o šj>ekuliral na In-rzi. Iz Ca najde se Hali ne bode vr-lil prostovoljno in tako se bode moralo proti njemu postopati kazenskim potom, da ga bodo cansdske oblasti izročile zopet našim. Tekom zadnjih dveh let *e redno kradel družbin denar. — Požar v Alvordn, Tex. Dallas. Tex., 10. sept. Iz Deeaturja, Texas, se telefonično poroča, da je aiesteee Alvord v plamenu. Zgorelo je mnogo poslopij in velika zaloga lesa. Škodo so cenili na $75.000. Denarje v staro domovino poHIJaw; aa f 10.30 ............ 50 kron, sa $ S0.*.;0 ............ 100 kron, «a $ 40.90 ............ 200 kron, za f 102.00 ............ 600 kron, m*. $ 204.00 ............ 1000 kron, ca $1017.00 ............ 6000 kron. Pofttacina je všteta pri tak «votah. Doma m l»ta—> iroto popolnoma izplačajo kres vinarja' odbitka. Kafte - denarne poiUjatre i«pln«aje c. kr. poitnl hranilni nerad r 1L do 11. dnek. Daurje nam poda« je nafprffič-neje do $26.00 v gotovini t priporočenem aU refistrlranem ptann. Tečje m—k« po DobmMc Poetal Montr Order alt pa 1Tew York Bank DiWt 10» Greeawiek BL, Hew Terk. BOJ MED PENNSYLVANIA LE2NICO IN TRUSTOM ZA JEKLO. ZE- Železnica neče sprejeti naročenih rel so/, ker baje niso taki, kakor veli pogodba. i'itt>buig, !*a., 9. sept. Med 1'enn--vlvat.ia železnico in Inited States Steel Corporation ali trustom za i idilo je prišlo do prepira, vsled kte-rega bode imenovani trust najbrže zgubil velika naročila za relse, ktera iKibiva vsako leto od imenovane železnice. Pred par tedni so v uradu t,usta v Xew Vorku naznanili, da je Pennsylvania železnica naročila 147,000 ton novih relsov za tekoče leto in da je že sklenila tozadevno pogodbo. Sedaj se je pa zvedelo, da imenovana železnica tega ni storila, pač pa je na znanila trustu, da, ako ne bode iz deloval take relse, kakoršnje je naročil pokojni železnični predsednik Cas-sat, dobi nadaljna njena naročila za relse Tennessee Coal and Iron Co., ktera ima svoje livarne pri Birming-hamu v Alabami. Tudi Harrimanove železnice so svoja naročila izročile imenovanej družbi in sicer za 150,000 ton. Taft v Oregonn. Portlanfd, Ore., 9. sept. Vojni tajnik Taft je mi nolo soboto od tukaj odpotoval. Na svojem potovanju na Filipine se jo tu ustavil. Predsednik Oregon Development League, Theo. B. Wilcox, mu je tukaj priredil banket, pri k te rem je Taft govoril govor in izjavil, da se je naša dežela naveličala milijonarjev in da je sedaj prišel čas, v ktere m se mora vladati po principih jednakih pravic za vse državljane. To je tudi podlaga sedanje vlade in ta princip mora tudi v nadalje veljati kot geslo vsake republikanske vlade. Proti Azijatom. Boji v Vancouverju. BELI V VANCOUVERJU SO OPU-STOŠILI KITAJSKI IN JAPONSKI DEL MESTA Velikim izgredom je prisostvoval baron Ishii od ministerstva inostranih del. MEDNARODNE NEPRILIKE. Vancouver, B. C., 10. sept. Po vsej British Columbiji vlada še vedno velikanska razburjenost raldi izgredov. ktere so tukajšnji meščani priredili proti Japoncem in Kitajcem mi-nolo soboto in nedeljo. Kakor se je že poročalo, so tedaj domačini pregnali 2000 Kitajcev iz njihovih stanovanj. Ko so bili izgredi najhujši, dospel je v tukajšnje mesto japonski vladin odposlanec baron Ishii, kteri .je vse izsrrede videl ria lastne oči, in baš radi te*ra je postala stvar zelo resna iz stališča mednarodnega prava. Imenovani odposlanik je poslal v Tokio mno«-o šifriranih brzojavk. Ja-jxmski konzul v Seattle, Wash., Sa-bura Hizamidzn, se je tudi mudil tukaj. ko so se vršili protijaponski iz-greMi in le malo je manjkalo, da ni bil ranjen. Ix sreči je prišel kmalo na Položaj v Maroku. Mednarodna komisija. MAROKO BODE MORALA NAPRAVLJENO ŠKODO INO-ZEMCEM PORAVNATI. Iz Avstro-Ogrske. Nemška izzivanja. NEMCI SO V PRACHATICAH NA ČEŠKEM PRIREDILI IZZIVALNO SLAVNO ST. General Drude je zbolel; vsled tega Končno so jih Čehi napadli in pre-Francozje ne prično j tepli; posredovanje vojaštva. z ofenzivo. j —,,_ RAZSTAVA V BUDIMPEŠTI. AJBD UL AZIS V RABATU. Paris, 10. sept. Z ozirom na položaj v Maroku vršila se je včeraj posebna kabinetna seja, pri kterej se je sklenilo: Marokajiska vlada mora biti odgovorna za škodo, ki je nastala pri klanju dne 30. julija v Casabla/nki. Odškodnino naj določi posebna mednarodna komisija. To je zajed no tudi odgovor na zahteve nemških tvrdk v Casablanki, ktere žele, da jim Francija škodo povrne. Ti sklepi se upirajo na precendelični ^|pčaj bombardiranja Aleksandri-jet po ajigležkem b>-odovju 1. 1SS2. M iiiisrterski predsednik Clemeneeau j ni dobil kacega jKiročila od generala ! D rude j a iz Casablanke, ktero bi javilo kaj o uspehu premirja. Casablanca. 10. sept. TVatveo-ki poveljnik general I>aude je zbolel na vnetju črevesa, ktera bolezen je v varno in je o tem takoj poročal vladi j Maroku epidemična. To pouienja za- Praga, 10. sept. V poi>olnoma če-škeim mestu Prachatice so priredili Nemci izzivalno slavnost, kterej so prisostvovala razna tuja društva. — Ker so Nemci na razne načine izzivali Cehe, so se sjednji zbrali in kmalo je prišlo do prepira in pretepa, kteri je nastal tolik, du je morala priti policija na lice mras-ta. Policija je bila pa preslaba in je morala* z Nemci vred bežati. Končno je prišlo vojaštvo, ktero je napravilo red. V boju je bilo več osob ranjenih in aretorvanih. Rmlimpešta. .10. sept. Tukaj so včeraj otvorili med-naroduo razstavo sr-^lstev za pre»prečenje nesreč in var-sOo delavcev. Rfzne države imajo svoje ]>osebne oddelke. Razne novosti iz inozemstva. V PETROGRADU SO SPUSTILI NA VODO NAJVEČJO LA-DIJO RUSKE MORNA-R I C E. Glavar Hotentotov, Marenga. je prenehal z boji proti Nemcem v jngozapadnej Afriki. MUČENJE NEMŠKIH VOJAKOV. Newyerčaa gradi Tifrmaf Pern, 7. sept. Poslanska mea je vteij odobrila pogodbo Alfred MeCuneja is New Tk% kleti bode eedaj pričel graditi Umi^ ki bodeta vodiH is dene Haoeho in od tam do rak v Toiko. Mayor Rethunie dosedaj pri imenovanih dveh japonskih zastopnikih še ?ii prosil za oprostitev, dasiravno sta •ba izjavila, da pričakujeta, da se to takoj zgodi. Pač je pa mayor izjavil, da mesto ne bcule povrnilo škodo, kte-vo so imeli .Taj.^onci in Kitajci radi •rer.ovavih izgredov in ktera se ceni na Jpl00.000. Razdejana stanovanja. Kitajcev in F.-«j»oneev nudijo ža'ostno slikn. Tiirovine so bile dragocenega p«>rce-lana in s\ ile. Tudi Indijci >o morali pri izgredih mnogo prestati in s«> hili še bolj boječi nego Kitajci. Japonci so se bojevali trdovratno in -^o le tedaj postali nekoliko hrupni, ko je kak njihov nasprotnik padel in dobi! rano. Rel i delavci so sklenili, da lx>do preprečili zopetno zgraditev azijskih tr-govin. ktere se tudi ne smejo popraviti. — Tukaj se zatrjuje, da je v kratkem pričakovati novih izgredov. \ čeraj so bile trgovine orožja ves Ha polne Kitajcev in Japoncev, kteri so k ujmi val i orožje. Oni jednoglasno izjavljajo. da bodo svoje življenje branili z orožjem. V slučaju, da pride do novih bojev, pričakovati je velikega prolivanja krvi. kajti Japonci in Kitajci se na varstvo policije več ne zanašajo. Sedaj je policija prodajalcem «frožjat ukazala prodajalnice zapreti, da se tako preprečijo novi boji. Predno je pa to povelje izšlo, so si Japonci in Kitajci že nabavili na stotine revolverjev. Vsi kitajski in japonski sluge, ko-jih je v mestu na stotine, so danes ostavili svoje službe in so se pridružili ostalim svojim rojakom. Tudi oni Azijati. kteri delajo v tovarnah, so svoje delo ostavili in se sedaj pripravljajo na nadaljne napade, oziroma na obrambo. Tekom dneva je mesto najelo 200 posebnih policajev in sedaj se tudi govori, da bode govemer sklical milico, kajti vsak čas je pričakovati novih izgredov. Dosedaj ni bil nihče ubit, idasiravno je mnogo o so bo resno ranjenih. Žrtve m UmiolrfloT. Norwalk, Conn., 9. sept. V tukajS-njej bolnici je umrl Paul MeCormick -iz New Torka vsled poškodb, ktere je dobil dne 15. avgusta, ko je ponesrečil s svojim avtomobilom. Tedaj je bila njegova £ena na mestu ubita. Pokojnika bodo pokopali kraj njegove žene. Poslovanje tatov. V Ballstonu, N. T., so v nedeljo po noči tatovi prižli t hotel Kings, kjer zaastreHli blagajno in n prilastili $400. Tatov eo priSli pred bote! a konjem in vosom, aa kar so odšli neopa-moeftore, naloiOi bla~ • im jo v Usnjem gondii - — kn sni t ev ofenzive. Gibraltar, 10. >-ept. Španske oblasti v Algecirasn so dobile povelje pripraviti brigado 7()fM > ur ž do 11. sej it. » za oil poslan je v Tangier. Tangier. 10. sej>t. Državna maro-kanska banka posmlila je sultanu Abd ul Azisu -15200,000, da mu tako omogoči pot iz Fesa v Rabat, kamor se je včeraj najict.iL PRICETEK SOLSKEGA LETA. 610,000 otrok je pričelo včeraj v New Yorku zopet obiskovati šole. Včeraj se je v našem mestu pričeh novo Šolsko leto in 610,000 otrok zo pet obiskuje mestne javne šole. dočim je tudi število otrok, kteri obiskujejo zasebne in verske šole izdatno, da ravno se ljudstvo za te šole več ne zmeni tako. kakor preje. Izmed zgo raj navedenega števila otrok jih bode nad 50.000 obiskovalo šolo le po po lovico dneva. ker primanjkuje šol oziroma prostorov. Ker so včeraj imeli čifuti svoje novo leto. kacih stotisoe eifutskih otrok ni prišlo k otvoritvenim slavno stim. Letos ima newyorška deca več pro štora v javnih šolah na razpolago kakor kterokoli leto popreje. razstrelili. Protest proti barbarskej kasni. Boston, Mass., 9. sept. Fred H. Gile tajnik American Society for the Pro motion of Criminal Anthropology je pri governerju Guildu protestiral proti krutemu postopanju z morilcem Jesse Pomeroyem, kteri je zaprt sam v ječi v Charlestownu. V tozadevnem protestu so navaja, da je Pomeroy že 33 let v ječi in sicer vedno sapi? radi česar je dolžnost ogvernerja, da mu to kasen takoj olajša. Pomeroy je že od svojega 14. leta nadalje v ječi in dosedaj še ni bil nikdar v družbi ostalimi kaznjenci. Tudi ob ga ne puste k- službi božji, kakor ostale kaznjence. L Zastrupljanje s kokošmi. Na Metzgeiovej farmi pri Manso-nu, Iowa, je zbolelo petdeset mlati-čev, ktere je po dokončanem delu imenovani farmer pogostil s kokošjim mesom. Zdravniki so dognali, da so ml&tiei oboleli radi ptomaina, kbere-ga se je meso nabralo v posodah, k te rib So kokoši pekli. Vsi bolniki bddo okrevali. Breiplaeio ka, kteri spada k najeeaejii, najbolj« ia mtftirektnejtt pragi sa SDomea Piflite na Anatro-Ameri Whitehall B sitting, Pridobivanje trdega premoga v nevarnosti. Po 11 svil le. Pa.. !». «-pt. I .a ~ t n i ki tu kajšnjih rovov trdega pivnuiira znanjajo. da se bole t''k<-.n treh du moralo v treh četrtinah rovov d. 'enj«* polovice premogovega *>!;.ajn pieue-hr.ti z del«»m in sicer radi po?» .:njka nja vode. Heeding Coal 6z Iron Co. ze dalj časa dovaža potrebii.i vodo \ svoje rove. to s<> j ui -iljeni tu«li lastniki nekteiih takozvanili neodvisnih rovov. Krava je snedla zaporno povelje. Ivouštabler .Jos. "• - • Rastatt. Xen.eija. I-' • >* l'»i jaških vajah v ink• i.i -e je d ve šotni j i vo/Jakov < - •• . \-*r si jih Sli: . > *• TU * : • • ' l bi jim da i u ' i m ! : . . " • ' •. » je bilo med vatami r rz!< vreti e. ie ptilern. k<» —• -e izmu- ,i vojaki vra-*aii «lon:nv. stalo vr.»če. ir. :•> je tu->i prip«>iiHigbi. da -e jih mn« !*. ! ro-rnd. !>. - .'d: ..'o r , so ~]Mi-tili n a n-orje n;: i: .■we in največjo rusko . lad:'" i . < Car 1'avelj. S]avno>:: prisostvo- val mornarični minister allmiral I likov. — Požigalec priznal svoj zločin. Columbii-. O.. 7. sept. Devetnajst-letni Burton Plumnier je pri tukajšnjem sodišču priznal, da je požsal kotel Xormandie iii tako napravil 200 tisoč dolarjev škode. To je storil radi tega. ker je nek klerk imenovanega hotela hodil za njegovo ljubico, ktera je služila v imenovanem hotelu. J KRETANJE PARNTKOV. Dospeli so: Nieuw Amsterdam 9. s1 leta.......* • - 1.50 ,, leto za mesto New York . . 4.00 „ pol leta za mesto New York . L\t>> Evropo za v-e leto.....4.50 ...... pol leta.....2.50 ,t ,, . etrt leta .... 1.75 Evropo (»Ciljamo -kupno tri številke. V 'ti AS NARODA" izhaja vsak »lan vzemi* i nedelj in praznikov. «OLAS NARODA" (•'Voice of the People") ued every »arao r:»«li te-_ra. tla nam bodo .» »laj pripovedovali, >ir« š-i e v i * iie vlade ne pMlpirajo iz sfljevanja. temveč da ira. hočejo celo l«o tuožijo-ti omejiti ali preprečiti. Kljub t «1111 moramo pa tudi to s»i«>-/,aaije 7. zadovoljščino pozdraviti. Velik del nagega časopisja je namreč veiluo pisalo. trjuj$, I . ' . ^ , - ... . , , , I pisma kakor *tudi mesečne prispevke tro vaznJta pnporocu, bodo zelo« ..... _ .. pt>silja,jo na I. tajnika Fran Facijo, Box 241, Imperial, Pa. Vsi odborniki so v Imperialu. Pozdravljam vse sobrate društva . Barbare, kakv r tudi rojake po šir- AmerikL Anton Tavzel j, bivši I. tajnik. nm<*trc hiteli. da ga zamorejo pravočasno predložiti kongresu- Kaj pnmenja to, je gotovo vsakomur jascio. Da bode m<*roče zločincem zabraniti pot v Ameriko, bodo skušali naselniške zakine možnosti p to dosegii^f^ bodo potem lahko ha vili. in sicer povsem mirno z glavno s-t vaa-jo., ktere namen je, da se napeljevanje j*o možnosti omeji. Posebno poročilo komisije in njega rešitev kongresu nam bode pa v l*oln-«n obsegal dokazalo, ktero na-l*»tro je morala izvnsiti k misija na ovojem potovanju po Kvropi. FRANCOSKO PODNEBNO BRO-DOVJE. Ako bi bil o tem pisal svoj čas po-vsod čitani Jules Verne, bi bili rekli, da ima mož nt*iavadno bujno domišljijo. a sicer bi s« smejali njegovim osnovam. H o njih ne poročajo niti pravljice o Indiji Komandiji. Danes lahko govorimo o francoski zrakoplovpki eskadri. ki bode plula marca meseca prihodnjega leta v sinjih višavah. Do tedaj namreč mora biti zgrajenih pet zrakoplovov, ktere je naročila franeoska vlada, in sicer pri tvrdki Lebaudy tri, dva pa v lastnih delavnicah v Meudorra. Ko bode zgv>tovljenih teh pet zrakoplovov, pride v delo zopet pet novih, pri kte-rih bodo uporabili vse izkušnje, ki so jih napravili s prejšnjimi. "Ppajo, da se bode dal izboljšati plašč in priprave za padanje, zmanjšat i motor, navzlic temu pa zvišati njegmva moč. Od prvih pet zrakoplovov dobe po enega trdnjavo "Verdun. Besane on, Toni, Belfort in tabor v Chalonu. Zrakoplovski oddelek bode sestavljen iz 48 inženirskih oficirjev in 92 podčastnikov, ki so rm v zrakoplovi vu popolnoma, izveEbani, Chicago, HI. Dragi Glas Naroda^:— Naše drusttvo "Zvoa" je imelo Ine 1. septembra veliko veselico, ktere se je udeležilo veliko rojakov. Udeležila sta se veselice društva sv. Jurija in Vitezi sv. Florjana polno-številno. Lep govor je imel Fran Medoš o ji trebi x>odpornih društev. Da tudi ni manjkalo, se razume. Saj Slovenec poje, koder živi. Za godbo so skrbeli Hrvatje; ob veselih, poskočnih zvokih smo rajali dolgo. Še enkrat: hvala v prvi vrsti dru-itvam, pot "m pa vsem, ki so se udeležili veselice in pripomogli do lepega uspeha. Odbor. Eveleth, Mirni Dragi "Glas Naroda":— Od l.as se čita zadnje čase precej-Je pa tudi toliko novic, da bi lahko napolnil pol lista. Kar se tiče štrajkarjev, smo mirni, akoravno nas izzivajo deputtvji za tepe ž in nemir. Tako so nas 29 napadli, ko smo šli iz dvorane od zborovanja s puškami sredi mesta, kakor da smo ibogve kaj naredili, ko smo mirno zborovali in se posvetovali v svojo korist, za kar imamo dovoljenje od governerja. To je zato, da bi kteri od štrajkarjev udaril, da bi imeli potem povod streljast-i nas kakor pse. Kje jc svoboda t Ali smejo deputy j i mirno Hoče ljudi tepsti T Potenc smo se pritožili mestnemu žapmti; od. je naredil samo toliko, da ne mejo 00- vsi mirno zadržali in sedeli vsak pred svojo hišo, so od jeze kar pihali kakor modras in so napadli dva naša rojaka, ki sta šla mirno domov. Začeli so jih pretepati s koli. Da niso nektere žene skočile nesrečnikom z metlami 11a pomoč, gotovo bi bil kteri mrtev. Keka žena je celo z vodo polivala. Jeze peneč so potem skočili v hišo rojaka Mraka in v hiši pretepli tri fante. Pa naj še kdo reče, da smo v deželi svobode! Tako se postopa z der laveem, kadar si želi malo boljše plače. da bi zamogel svoje otroke pošteno preživeti in izboJjšalti si položaj. pa laja ves aparat svobode. Pri sklepu pozdravim vse rojake širom republika, tebi "Glas Naroda** pa obilo naročnikov. Vincene Mikulič. Nashwank, Minn. Cenjeni gospod urednik:— Prcsim, dopustite malo prostora v nam priljubljenem delavskem listu za nobene osobnosti ali obrekovanje ali laži; ne ni# drago, kakor golo resnico hočem poročati. Torej, cenjeni rojaki! Vsem vam je znano, da se je ustanovila rudarska zveza z imenom Western Federation of Miners. Dosti naših rojakov misli, da ta zveza deluje ali 11a-protuje naši veri. Ali, dragi rojaki, to .ni res; ta zveza ne nasproruje no-bmni veri (ni malo ne. Jaz sem sam pravila prebral pred 14. leti in spet zdaj, ampak nasprotovanja proti kteri veri nisem našel v pravilih. Dragi bratje Slovenci! Marsikaterem u je znano, da pred 12. leti ni bilo nobenega trusta. zdaj je skoraj vse trust. Jn zakaj jfn to? Zato, da lahko z nami poode za nas, ker to napravi hudo draginjo in proti delavcu croljufijo. Ali -ne bode dolgo tako lo. Poš-teni Američani in jim na čelu naš predsednik R<> tsevelt so že na delu proti njim. Pomislite, rojaki. 12 do 20 let nazaj j?* vsaki mož a h ko hrano dobil za ••£12 na mesec. Koliko pa zdaj plačate? Par čevljev em lahko kupil za .$1..">0 in za takšne moram zdaj plačati $3.00. Tako je vsaka drntra reč. Kdo je te era kriv? Tmstijani, nihče dnuri Veliko bo so v in kapitanov sem slišal. da nagovarja eden in drugi, da časi Srfv dobri, dela je dosti, plača je le] »a. da ni potrebno štrajkat. Ne poslušajte tistih, zakaj tisti so kom-panijski psi in mi delavci smo pa zajci, da nas psi naganjajo po nevarnih krajih, kjer nismo varni svojega življenja. Ako koga ubijejo, bi ga .najrajši še pokopali ne. Če mož ni v kakšnem podpornem društvu, je slaba za njegovo družino*. Oni ne dajo nič za nobenega moža, Če jih kakšen pošten advokat ne prisili s tožbo in pravico. AJi je to prav? Ne, to ni prav. Poglejte po mest ah, kako so organi zn van i vsi rokodelci. Vse je združenj da « upre, če je» čas za to, njihovim nasprotnikom trustijanom in jih »prisilijo za skrajšanje delavnega časa in zboljšanje plače; če jim enkrat podležejo, jih drugič bolj primejo, da jim morajo ustreči njihovi želji. Rojaki, kaj nam koristi, če nam plačajo po $2.25 na dan? Vi itak ne morete nič prihraniti od njih^- le pogledate vaš ček in pestem marš zopet v trust o v žepi Zakaj pa ne bi bili mi trpini Slovani združeni tukaj v Minnesoti, kjer moramo opravljati najtežja dela in najbolj nevarna? Jaz sam poznam par sto mladeničev najlepših let, ktere je ubilo, pa družba jim ni hotela Še krste kupiti. Bratje, to je vnebo-upijoče, kar oni delajo z nami. Te rej zdmžite se in pokažite jim vašo m« č, zakaj brez sloge ni xmage. Ne Pozdravljam vse čitatelje in jim •priporočam, da čita jo "Glas Naroda", krteri je vedno za nas. Jurij Mavrim. siti pušk po mestu in pretepati ljudi j teboj, tedaj govoriš in sodiš tako, kot po ulicah. Ali to je imelo še hujše 'ti šepeta trust na uho. Je pač res, ! posledice. Ko smo zopet ianeH zbo- da je revež povsod revež. , V zadnjej številki lista kteredovj(f trikrat na Pacifik. Murray, TJtah. Dragi goepod urednik:— V zadnjem dopisu sem Vam sporočil, da ob priliki Vam še več novic povem iz naše naselbine, pa kakor previdim iz dopisa v štev. 202., se zdaj še -novice ne bodo smele sporočati, ker vem, da rcsnica oči kolje. Ako ravno imate, g. urednik, veliko sitnosti s tem. prosim Vas, priobčite še teh par vrst ie. Glede podučevanja ne maram prevzeti nobene* uloge. Kdor ne zna in •ne razume razmer, naj se uči sam, ali pa naj ga uče drugi. Usojam pa si ponižno pripomniti, da ni lepo, kdor se upisuje v tovarno pod tujim imenom. Pravi io mi skab in da sem ob štrai-ku delal. No če so bili vsi nadzorniki delavcev (foreanani) skalbi, sem bil pa tudi jaz. Ker sepn bil -takrat z njimi v topilnici in ker sem moral biti kot foreman, kar seoroča rojakom svoj ^S A L O O N,^. ► v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in iTliij>kej, ter ^ ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALMCl ima vedno jveže groce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v Ftaro domovino zelo hitro ill ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. ^ ROJAKI, NAROČAJTE SE K A NARODA", NAJVEČJI U NAJCENEJŠI DNEVNIK: r f* fa i, AFSTEO-AMfiBICAN LIMB Regularni potni parnlkl "Alic^" (nov z 2 vijaki) odpluje 18. septembra. 4gFranceSCaM odpluje 1. oktobra. odpluje 12. oktobra. "Laura" (nov z 2 vijaki) odpluje 23. okt. vorljo med New Yorkom, Trwtom «n Reko. A N aj pri pravnej ša in najcenejša parobrodiia črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane 1© CO centov. Potniki doBpo isti dan na parnrk, ko od doma gredo. Phelps Bros. C26> Co., General Agents, 3 Washington St^ New York. ^^ Compagnle Generale Transatlantlpe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE« Poštni parniki so:] "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči. "LaS^oie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ Lorraine" „ „ ....................12,000 „ 25,000 "UTouraine" , ,, „ ..................10,000 „ 12,000 "La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „ " "La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ " Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parmiki odplvjejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob IO. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North. River, ob Morton St., K. Y. •LA SAVOIE 12. sept. 1W7 *LA TOURAINE 17. okt. 1907. *IiA HBOVEMCm 19. Mpi. Ui#7. "LA LORRAINE 24. okt. 1907. •LA LOfiRAXNE 26. sept. I»t7. *LA SAVOIE 3L okt. 1907. •LA. SAVOIE 3. okt. 1907 ♦LA PROVENCE 7. nov. 1907. •LA PROVENCE 10. okfc 1907. *LA TOURAINE 14. nov. 1907. POIEBHA PLOVXTBA: La Gaaoogne 14. sept ob 3. vri pop. La Bretagne 27. sept, ob 3. trri popu Samo sa IL in TIT, razred. Paraika m zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka. M« W. Kozmlnski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, Ktnlor iK>tuje, ve tu«li mnogo pri-p«ivalovati, in mnogo lx»do pripove-dovali »-lani naiejja. koni^resa. kteri >lti/.ij<> -v o je j domovini s tem, da j«w.ive jx>letje dale« dotimvine, ila tako naravno na ljudske stroške prejtot u jejo Evropo in tamo^nje otoke. l*ri zadnjem Zi»-edanju kong-re«-st? je — kak«>r znano — sklenilo. iia -t1 imenuje juv wa koini^ija, ktere elani naj pruuee na-flniik-1 vpra-tam. kjer prihajajo nase- i letin. Natančno p» jxiUiem naeriu -«» člani i meji o v an e komisije potem »'»i-kali deloma po^ameziK>, Jel>»ma . ^kiipkijah one dežele, ktere obiskujejo tudi naši — turisti, kadar grelo v Evrop» in tako so proučevali uL«i'liiUkti vpra.^ajij*'. V noinolem :e.i;iu >e je večina Manov t t k.»misije i mila «l< ntov Ln vsem je potovanje ' ,1 :>ro delo. S«Hlaj ImmIo pa ka-k.>r i itro niog»»ee pričeli z glavnim 1« '1 »n komisije. Nik;tk«-r ; ■ moremo misliti. : s5> »■ -> - " nn« - — inlcorporirana. dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URAJDN FK3: Predsednik: MIHAEL SUNTČ, 421 7tb St., Calumet, Mica., Pudoredsodnik: IVAN GERM, P. O. tx>; 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St- Hibbing, Minn. B -icajrik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, k 9478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, 641, Eveleth, Minn. VAX KERŽIKN1K. III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: J A KOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora* 4S24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, EL porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOt-IP PEZDIRC, HL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chieago Street, Joliet, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov tu druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugam. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-rem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake posiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pri dejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". 0R0BN0STI. KRANJSKE NOVICE. Ameriko. 1 hie Ijaio z južnt ga v Ameriko Z ltov. 40 Črn 21. avgusta se je Icotodvorc* v Ljub-70 M a ee donee v. t»-3 jroreev in 55 Sloven- Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Tepž. Dne 30. iel. travna ~o Vili fantje iz Korena, med njimi F-an©e Kozjek. in fantje Rriš. med t -m', mizarski pomočnik Jut t-z Gabh>v?-ek. v Grjolovi ilni v P i ho ven . jrradeu. Prišlo ja med dn na gru« .u a do prepira, in ko sta >>. :i Kv/.it-k in < iabrovSek žc zunaj r»>-tilrw». j«- dnji prveira tako močno udaril > polenom po -davi. da se je i /brodil. Gabrovšek je bil obsojen •ia -tiri mctaoee težke jecc. S m - »I a v do ve. Xe /a I Vrt inač se je -,!_r" i.. .« v df-lavea Vineeacija Ka- < rat sta živela nekaj ihinatu. Kaspret jo je ustil in izginil iz Ljub-je zapazila Neža Perti-naČ. da ji je ljubimec izmaknil hranilno knjiži<*o in dvignil «-«»Io vlogo 7."» K, ž njim je tudi izginila z omare suknja rajnega moža, žepni nož in ustna harmonika. En teden preje je • ►d nje izvabil posojilo v znesku 75 K r. obljubo. ia jih bo tekom enega me-vrnil. Obdolžene se zagovarja, »L*t mu je Pertinač denar posodila, on pa ee je zavczcl ga tekom dveh let vrniti. Seveda je bil ta zagovor neresničen. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. Tepež pri plesu. Dne 25. malega travna popoldne je bil v Štaličcvi gostilni na Hotavljah ples, kterega se je udeležilo več fantov. Med tem je neki fant vzel dm^mu peresa s klobuka. To je zanetilo razburjenje in bati se je bilo, da se vname tepež. Fant Frajice Šubie je jel svoje tovariše miriti in je skočil med nje. Anton Kos. delavec iz Dol. Dobrave, je pa planil vanj in sra. z zaprtim nožem udaril po čelu, Šubic ga je hotel prijeti za roko. Kos je pa mahal z odprtim nožem proti njemu ter ga vreza! na vratu, da je kri brizgnila do -tropa. Obsojen je bil na šest tednov težke ječe. Sirovi napadalec. Dne 26. yelikeg«a travna sta se fanta Mihael Korbar in France Jajoeijraj z dvema druirima fantoma okrog 10 .zvečer vračala skozi Mali Mengeš dcmov. Mdd potjo se jim je pridružil delavec Mihael Za-bret ter začel izzivati, češ, da se ni- | obiskana kakor ravno ta od 1. sept. i* »gaj* ne boji. Pognal je brez povoda 1006 pa do 14. avg. 1907. Na 7. avg. Franceta Jančigaja v be^. potem pa . 1006 je bilo v Opatiji nastanjenih i odprtim nožem večkrat sunil Miho 2475 oseb, a 7. avg. 1907 jih je bilo Korba'-ja. Obdolženec se je brez- j nič manje kakor 3560, Jo je 1085 več uspešno zagovarjal s silobranom. Ob- | kakor pa lani istega dne. Na 7. avg. sojen je bil na eno leto težke ječe. i 1906 iznašala je tekoča številka go-Tepež med delavcema. Dno 16. rož- [ sto v 24,950, a 7. avg. 1907 iznaša ž njim Rojcu v glavo tako rano, da je ta padel. Žasrar pa je vrirel pipec, ktere ga so šele potem, našli, proč in zbežal. Ko so Rojca našli na tleh krvaveti, mu je za silo d;il prvo pomoč dr. Rus. potem so ira pa prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Za vodovod Cirknica-Rakek je dovolilo poljedesko ministerstvo iz drža vnevra ire!ijoraeij>kega zaklada 40-odMotni pri-pc^vk. Ker so celokupni -t roški proračunjeni na 420.000 kron. znaša dovoljena nagrada 168.000 K. Konja je ukradel neznan tat po--»•-tniku Janezu Berniku iz Rakovnika pri Medvodah. Konj je vreden !:>!» kron. Zgradbo novega mostu pri Kranju je razpirala deželna vlada. Stavbni -tr.iški -o j »ro ra <- u n je n i na 432.000 kron. Tifus v Ljubljani. Strokovni list **Klinisch - teraj»eutische Wochen--chrift " pravi, da epidemija tifusa v Ljubljani še ni prekoračila svojega viška, ker inkubacijski rok še ni potekel List pravi, da .je največ škodilo prikrivanje. Mater je pretepavaL Neki Franc Tomažič s Kojskega .je dne 10. junija ranil svojo mater na roki in obrazu, ko je grdo ž njo ravnal. Radi tega je bil ptvd okrajnim sodiščem obsojen ria dva meseca težke ječe, z enim postom na mesec. PRIMORSKE NOVICE. Tatvina na pošti na Nabrežini. Iz N" a brezi ne se piše: Dne 20. avgusta zvečer so na tukajšnji poti zgrešili j>et "denarnih pisem, ki so bila došla na tukajšnjo pošto iz Kormina in v kteri h je bilo 9700 lir, in dva v Gorici na pošto dana denarna pisma, o kteri h pa se ni moglo dognati, koliko denarja je bilo v njih. Požar v Trstu. Nedavno je nastal v prostorih nemškega, društva 1 'Schiller"' v Trstu vsled neprevidnosti sob-nega snažilca, ki je vrgel gorečo cigareto na tla, velik požar, ki je uničil ves društveni arhiv in v dotični dvorani se nahajajoče pohištvo. Ogenj se je tako brzo razširil, da so se ognje-irasci morali omejiti samo na lokalizi-ranje požara. Škoda znaša do 50,000 kr<»n, ki je pa večinoma pokrita z zavarovalnino. Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. sept. 1906 do 14. avgusta 1907 29.182 oseb, od 8. do 14. avg. jih je prišlo 860, a na 14. avg. je bilo v Opatiji nastanjenih 3484 oseb. Od 24-let nega obstanka lečilišea v Opatiji ni bila pač nobena sezija tako močno Šarn v stanovanju prvega- Sarn je vprašal Awkerca, koliko je Idal za cesarjevo sliko, ki je visela na steni. Ko mu je Aškerc imenoval večji znesek, je Šarn zaničljivo vprašal, kako more za tako sliko dati toliko denarja., Aškerc je postal hud, češ, da je nasprotnik razžalil cesarja ter ga bo vsled tega ovadil oblasti. Grožnja je Sama tako razkačila, da je zgrabil na mizi velik nož ter ga porinil Aškercu v prsi, da je takoj izdihnil. ■ Pred mojim odhodom v staro domovino pozdravi j am vse rojake žirom Amerike, posebno znance in prijatelje v Trinidad ki Sopris, Colo. Na »dar! New York,9. sept. 1907. Fran Pikel. nika zvečer sta ae sprla delavca Jak. Aleš in Tomaž Putzi. Tekom prepira je dal Putzi Alešu dve zaušnici. Ko ■-»> je prvi odstranil,je šel Aleš za njim tor era je večkrat sunil z nožem. Obdolženec pravi, da ga je zmotila pijanost. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe. Slabo prijateljstvo. Dne 21. avg. proti večeru sta delavca Fran Roje in Jožef Žagar, oba v delu nekje v Šiški, v neki gostilni na Tržaški cesti v Ljubljani skupaj pila; domov grede pa sta se okoli polu 0. ure v Laterma-novem drevoredu sprla. V prepiru potegne iz žepa Žagar pipec ter zada 28,322, torej za 3372 oseb več kakor lani istega dne. ŠTAJERSKE NOVICE. Boj z domobranci. V Mariboru je bil boj domobrancev z nekterimi civilisti. Zidar Franc Kunwald je bil v boju tako hudo ranjen, da je v bolnišnici umrl. Knjigovodja pobegnil Pobegnil je mariborskemu trgovcu Hartingerju knjigovodja Sehelligo. Vzel je seboj 1500 kron. Drugi dan po begu je bil že aretiran. Zaradi cesarjeve slike umor. V Trbovljah sta pila rudarja Aškerc in BALKANSKE NOVICE. Reforme v Macedoniji. Turška vlada je poslala velesilam noto okrožnico. kjer našteva, kaj je vse storila za preosnovo pr^vosodst va v Macedoniji. Turčija obenem izjavlja, da reform od neturške strani ne more sprejeti. — Proti protidinastični agitaciji. Bel-grad, 13. avg. Minister za notranje zadeve je izjielal nov tiskovni zakon, ki omejuje svobodo pisanja glede na kraljevo osebo in njegovo rodbino. Nanedba se zdi potrebna v očigled protidinastičnemu pisanju nekterih srbskih listov. Grške bande. — Demoralizacija v armadi. — Lepi ministri. Atene, 13. avgusta. Grki so strašno pobiti, ker dan na dan dohajajo poročila, kako turški vojaki v Macedoniji pobijajo grške bande. V Macedoniji vzdržujejo Grki 2000 nereidnili vojŠčakov, večinoma domačinov s Krete, ktere unovaei maeedonsko-grški odbor v Atenah. Namen teh Čet je pobijati bolgarske čete in s silo privesti ma-eedonsko prebivalstvo, ki je odpadlo k bolgarski pravoslavni cerkvi, nazaj k grškemu ekumenskemu patrijarha-tu. Grki bi so radi maščevali nad Turki, če bi mogli, toda kje naj vzamejo za vojsko s Turki sposobne armade? Letos je v* Peloponezu komaj poloviea mladeničev bila vnovačena. druga poloviea je pa odšla v Ameriko. Kar jih še ostane, niso pri volji služiti v armadi ki ima Čisto nezmožne častnike. Drugod bi bili te častnike, ki so v zadnji grško-turški vojski pokazali. da so neizmerno strahopetni, ustrelili, tu so jih pa še povišali. Vojaških reform ministerstva niso izvedla. le mornarica ima Idobro izurjeno moštvo, kteremu pa žalibog- ae-dosta je večjih vojnih ladij. Uprava je slaba, še slabši davčni sistem, ki bogatejših slojev davka sploh oprosti Finančnemu ministru Simopulosu pravi vsak Grk da je tat. Na čelu i momariškeira ministerstva je častnik kopne armade — čisto mlad mož, dočim vodi vojno ministerstvo minister-ski predsednik Tbeotokis sam. ki še -ploh vojak ni. Dežela s tako vojaško upravo seveda nima nobenejra utrleda. Legar v Bosni. Med vojaštvom, pa tudi med civilnim prebivalstvom v Sarajevu se širi legar. Samo pri 68. polku v Sarajevu je zbolelo 60 mož. Tudi iz dragih krajev Bosne dohajajo poročila o leearju. Macedonske finance. Primanjkljaj v macedonskem proračunu znaša 300 tisoč turških funtov, od kterih odpade 100.000 na založnike za turško armado. Vojaške plače se niso izplačale že tri. plače civilnim uradnikom pa dva meseca. Ker 3odstotno zvišanje earine in tekoči davki ne bodo zadostovali v pokritje primanjkljaja, so vsi finančni de legat je brzojavili svojim poslaništvom, naj nujno zahtevajo od Turčije izplačilo 250,000 funtov, ki so določeni po paragrafu 7. finančnega protokola. Ustaši v Macedoniji. Poslaniki velesil so izročili grški vladi imenk tistih grških častnikov, ki imajo baje dopust v inozemstvo, a vodijo grške čete v Macedoniji. Poslaniki zahtevajo. naj se vsi ti častniki takoj pokličejo domov. RAZNOTEROSTI. Spor med častniki in meščani. V Devi na Ogrskem je prišlo do nastopa med častniki in meščani v neke j gostilni. Pri eni mizi so sedeli civilisti, pri drugi častniki. Eden izmed njih je imel znanca med prvimi in se zato prbližal njihovi mizi, kar mu tovariš zakliče: " Pojdi sem, niso vredni, da stojiš pri njihovi mizi." Nekdo izmed meščanov je odgovoril na to žalitev z "neotesanec", nakar je častnik potegnil sabljo in ga ranil na vratu in na roki. Uvedli so takoj preiskavo. Napad na svate. V SzoLnoku na Ogrskem je 15 kmečkih fantov napadlo svate pri gostiji vsled jeze, ker niso bili sami vabljeni. Deset oseb so smrtno pobili. Mlada morilca. V Hollohazy na Ogrskem je llletni Ištvan Kertesz s sekiro ubil svojega spečega očeta, ker je oče pretepal mater. — V Kutovici na ruski meji je istotako šele llletni deček ustrelil ruskega trgovca, ker je pričal zoper njegovega očeta. Nobelovo nagrado za pesnike je dobil Kvpling. Narodno gledališče v Varšavi bo morala prevzeti mestna občina, ker je naznanila vlada, da ne more več dajati subvencije. Samomor zaročencev. NeJ&foS od Kolina je vozeč se po Renu skočil z ladij© neki poštni uradnik e svojo 18-Ietno nevesto, ker je bilo več zadržkov, ki so ovirali njuno poroko. Pri odhodu v taro domovino pozdravljamo vse rojake po širni Ameriki, posebno one v Clevelahdu, Ohio. Zdravo! New York,9. sept. 1907. Josip Škufca, Fran Dolar. Ivan Kuhelj. Kje je ANTON ROZMAN? Domaj je iz Stražišča, fare Šmartno pri I Kranju, Gorenjsko. Pred ' kacimi | 5. leti je prišel v Ameriko in. njegov zadnji naslov je bil: Anton Rozman, 1734 Bandit St., Davenport, Iowa. Kdor izmed rojakov ve kaj o njem ali za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Ludvik Benedik, Care of Frank Sakser Co., j 109 Greenwich St., New York. Zadnji pozdraiv na ameriških tleh vsem tu bivajočim rojakom ,posebno družini Lokar v Pittsbrugu, Pa. Živili: New York,9. sept. 1907. Ivan in Marija Pire. Ob po vratu v da.r! New York,9. sept. 1907. Martin Kočevar. J". Bratkovie. ZAHVALA Sledeči darovalci so darovali zneske za cerkev v sv. Križu pri Kostanjevici : J<«ip Lajkovič $5. Po $1: Josip Cugel, Josip Mezič, Fran Mezič, Ivan Ivšič, Anton Verne in Anton Brega nt. Fran Rus 25c. Iskrena zahvala vscfm! Moon Run, Pa. Josip Lajkovič. Kje je moj bratranec FRAN GRA-DIŠEK? Imam mu poročati zelo važnega, zato prosim, da se mi o-glasi. Objedmem pa prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov na slov, naj mi ga blagovoli nazna niti in mu bodem zelo hvaležen. Frank Justin, jr., 621 10th Ave.. S« sta moja brata MARTIN in LEOPOLD ERZNOŠNTK? Doma sta iz Žirov pri Idriji na Notranjskem. Kdor. izmed rojakov ve za njih naslov, prosim, da ga naznani bratu: Anthony Erznošnik, Heat-on Mine, P. O. Gibson, N. Mex. (9-11—9) ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ CO* OBADA in želite kupiti] parobrodne listke pri naa, poskrbite' si železnični listek DO NEW YORKA I na postaji MISSOURI PACIFIC! RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš J prihod v New York brzojavno nasna-nila. Naš vslnšbenec vas bode na po-' staji pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisarne. To je sa vas važnega pomena in lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasveta ravnali. FRANK SAKSER CO. Rojaki Slovenci! Verjemite samo resnico, katere nikdo z lažmi obrekovanjem premagati ne more, pa naj pripoveduje kar in kolikor mu drago. Neovrgljiva resnica pa je, da je COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE edini zdravniški zavod v Ameriki, v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernim načinom zdravljenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne ali zastarele (kronične), kakor tudi vse tajne Spolne bolezni možke ali ženske- Temu dokaz so stotine zahvalnih pisem in slik. š katerimi se rojaki primariusu tega zavoda zahvaljujejo •za nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih radi poman-kanja prostora samo nekaj priobčujemo: NAZNANILO. Rojakom v Jobnstownu, Pa., in oko-1 lici priporočamo našega zastopnika g. FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa. | Preje je bival na 519% Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati na-1 ročnino za list in knjige ter je s nami j še več let v kupčijskej zvezi. Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. Iščem FRAN * GALČARJA, po domače Panjrretov, doma od sv. Urha pri Mokronogu. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj gra mi blagovoli naznaniti; poročati mu imam -nekaj važnega. — John Kralj, Box 227, Garrett, Pa. (9-10—9) Kje je IVAN" JENIČ? Doma je iz Podgrada pri Novem mestu. Ože-njen je že v starem kraju in Če naznani sam svoj naslow, dobi po prepričanju. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, maj ga mi naznani, dobi $2. — Frank Shimon c, 1176 23r d St., Milwaukee^ Wis. nazuxanja- NAZNANTLO. Slovencem in Hrvatom, va, da sva odprla nov SALOON v Beaver Creek, Mont., kjer 'bodeva točila vedno sveže pivo in dobra vina ter whiskey. Najfinejše smodke vedno v zalogi. Rojakom se priporočava za obilen poset. IVAN ČEŠAREK in IVAN NOSAN, Bear Creek, Mont. (9-12—9) Izšel je tretji in zadnji zvezek potnega romana W1HNET00, Rdeči Gentleman ter se dobiva po 40 centov. Kdor ga je še prej naročil, ga dobi drugi teden. B Če se je kdo preselil medtem, naj sporoči nov naslov, da •ie bode nepotrebnih pritožb. Vsi trije zvezki veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino vred. Kdor misli naročiti to zanimivo ii. Izredno ceneno knjigo, naj piše takoj, dokler se dobe še vsi trije zvezki. Upravništvo "Glas Naroda" 109 Greenwich St.. New York. NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., a Slovencev Ameriki.—Čitajte kaj nam ena rojnkiuia poroča: Visokospoštovani Dr. Thompson :— Naznanjam Vam, da sem zadnja zdravila potrošila, katera so mi podelila zopet popolno zdravje, kakoršnega že celih 6 let nisem imela, kajti kakor sem Vam v prvem pismu naznanila, bolehala sem celih B let in pri nobenem zdravniku nisem našla nob ne pomoči in nekateri zdravniki so mi že rekli, da moja bolezen ni več za ozdraviti. Slučajno sem seznala za Vaše zdravišče in Vaša zdravila rabila sem skoraj 5 mesecev in danes sem tako popolnoma zdrava, Kakor bi bila novorojena. Jaz Vam Vaše dobrote in truda ne morem poplačati; naj Vam Bog tisočkrat povrne, kar ste za me dobrega storili. Priporočam Vas vsakemu rojaku ali rojakinji in ostajam s pozdravom Vam iz srca hvaležna Marija Petač 55 Rear Straublene, Troy H Allegheny, Pa, Rojaki 1 Ako ste to raj bolni, obrnite se osebno ali pa pismeno samo na to zdraviiče, opišite natanko svojo bolezen, naznanite kako dolgo bo-lujete in tedaj smete biti popolnoma prepričani, da bodete najceneje in najhjtreje zopet svoje zdravje zadobili. Oyibljite se pa kakih takozvanih zdravniških kompanij, da ae ne bodete na v»e zadnje keaali. P isma morate natanko tako nasloviti: SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠCE Ravnatelj: Dr- «J- E. THOMPSON, West 29th Street, Nevi MARKO KOFALT,* 249|So. Front St.,-STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomofi (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodaje m parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Al«*. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. I \ - 1 najprimernejša pijača je LE1SY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. R?- « j p naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v 1- erist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. L,eifly pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vsel t o gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trsvsdkar-|a 6102 St. Clair Ave. V-kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY CUEVEUAND, O. Jugoslovanska Katol. Jednota. JOHN VENZiJU, |I0I7 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Ohio 1 'izdelovalec kranjskih in nemških ! HARM O IN I K. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $46. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena^trivrstnim ie od $45 do $80. Jp Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi po skušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek poti jem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsakomu $500. Jakob Wahcic, lll<4 B. 63. KILPOYLE STREET, CLEVELAND, OHIO. flAMO JEDER GEST za dopinin m dome Vam v Info iMtooj ia pott-yiotlo krmi cenik In na/roSitor po njem prihram Vam MNOGO DO-LAXJEV. EE BOJTE gETOBEJ IZDATI TA OBRT, TEM'VJfiO OPOBOSXTE ftB VA&B FRUATBLJE HA TO! Zdravju \ * Rod tatarskim jarmom Iz spisov H. Sienkiewicza. — Poslovenil J. A. Glonar. (Nadaljevanje.) Ali poveljnik je zapovedal strogo molranje in rekel, da ne pri stoja vitezom, kakor navadnemu vojaštvu, da bi napadli brez izrecnega povelja in s preveliko naglico škodili svoji viteški časti; tako bi kdo -storil kaj takšnega, 4'ga dam s kouji raztrgati". Gledali smo torej zopet one umirajoče in celi tatarski koš, ki se je zvijal in tulil bolesti kakor zmaj, ko začuti o.-1 v svojem telesu in skušal zadaviti praporee, ki je že trdno tičal v njem. Tedaj je solnce zašlo in večerna zarja je zardela na nebu. Na povelje ni bilo treba dolgo čakati, ker je hitro (dru^i praporee za prvim ponesel smrt med vrage, za njim tretji in četrti. Pred navalom oboroženih konj se je začel koš umikati in zdelo se je, da se zgrudi nesramni Mohamed pred nojre prečiste device Marije. V tem se je oglasilo veličastno in n šest topov, ki so stali za nami in so »ačeli lomiti konce konša. Naši poveljniki so si začeli po stari navadi vihati rokave in grozno mahati z buz-dovani. Bojna navdušenost nam je 6topila v glavo kakor mlado vino. Tu + ara je kteri k^cal svojega patrona, na pomoč in tako se je vedno culo: Sv. Peter! Sv. Janez! Sv. Matej! — drugi pa je pustil svetnike in kričal samo: "Bij! k olj i!'' J«z. grešni sluga božji, sem pomolil kratko molitvico in ko -sem končal ter obrnil svojo misel k Mariji, tedaj se je zarodil čudež nad menoj: neka lastovka, ki je dotlej krožila nad štrlečimi sulicami, se je namreč naglo usedla na mojo, zamahala s perutnicami vedno ponavljala: civit, eivit. kakor bi molila zame. In tedaj je prišla taka moč v moje kosti, da so se mi lasje pod čelado nasršili. Prišel je pa tudi pravi čas. O.l vojvode je priliitel pribočnik in mahnil r hu/dovano™. nakar so polkovniki jMihiteli k svojim vrstam in '-i.tuvol'V zakriča!i: "Y ime božji ! Bij pesjane!** Iv<»nji so se posta- ' vili na zadnje noge in zrak nam je ' zažvi/.^al v ušesih. Pritisnili >;r,«> strašno na po-rane, ■ ki nas lt .,, ustaviti in ki so padali o d konjska k«.pita kakor |*>- ■ ž«-1 o Pn-vr^Ii <11.0 \kar i. je bilo na t*>ti: ljudi, konje. Šatore, ; plote. Tri»šč polomljenih kopij je za-irlu^il o. Culi so se hri-pavi -lasi. ječanje razmesarjenih lju- j d i i. piskanje in žvižganje sabelj in mu!. Pn-_-ani so -e di^je ustavljali, al pa-lalo .jih je vedno več. slabeli so in' pi šel je strah nad nje. V gneči in za-j slepljenju niso vedeli, kam bi utekli;, t n HI i -o, zaslanjali glave z rokami in • padali | >.*!ii ikI tal>ora. ki so ira kazalci z.«palili. Tskre so Švigale skozi gosti dim in v teh iskrah in dimu je govedo v taborju napdnilo zrak s strašnim, /.alostnim tuljenjem: potem so živali preti-gale vrsto voz, velbloLli, ovce, voli, koze in konji brez jezdev so strahu zdivjali, planili iz tabora in zbežali kakor vihar po stepi. Pri vozovih je postala zmešnjava največja. Jedni so v gneči jemali, kar jim je prišlo v roke, drugi so rezali vezi ujetih, ki s*i s prostimi rokami začeli lotoiti goreče voze, z gorečimi drogi načeli pobijati neprijatelje. Jok žensk je naredil vojake še bolj besne, tako da niso nikomur prizanašali. Velike oddelke Tatarjev, ki niso mogli oditi iz t a bo rja, so popolnoma posekali, dasi so jih prosili usmiljenja. Za onimi, ki so ušli, so pohiteli naši jezdeci in ž njimi tudi jaz. Pred jedrnim jezdecem so bežale eele čete, roka je omedlela, konji so polzeli po sami krvi in manjkalo jim je sape. V temi Brno bili kar na slepo. Naenkrat pa je mojemu konju pritekla kri iz nozdrv, pftdel je z menoj vred na fexavo in tudi nad mene je prišel spanec .ker mi je kri curkoma tekla. Sedel sem in sem se hotel priporočiti Bogu in Najsvetejši Devici, ali v tem se je z menoj vred zavrtela vsa stepa, pred očmi sem zagleda! neb roj solne in zvezd in sem omedlel.-------— »HMMMP^ '^■MMrfHn t Pogan znači v našem jeziku toliko, kakor govedo ali ae&sti pes, kajti kar je pri ljudeh nečisto, to tudi Boga ni milo. In Setudi pravijo pogani, da so boljši od kristjanov, vendar ee ▼ globini svojega area zavedajo svoje nečistosti in jo hočejo zmiti s tem, da se sedemkrat na /dan kopljejo, česar bi jim ne bilo treba, če bi bila njihova zakrknjenost v grehu malo manjša. Tudi ni pri nobenem drugem narodu sužnost tako huda in to j zavoljo njihove okrutnosti in ker nimajo katoliških duhovnikov in cerkev; če torej pade kak jetnik v smrtni greh in umre, se lahko na veke pogubi, kar se bo še pokazalo pri mo~ ! jih dogodkih. Imajo svoj praznik Bi-mek bairon, pred kterim se celi mesec postijo Mohamed, njihov prerok, je hotel svojo nesramnost ublažiti z navidezno pravičnostjo in jim je ukazal, naj tega dne jetnikom zmanjšajo leta jetništva, dosluženiic dado svobodo, vsem pa poveido, kako dolgo še imajo služiti. Obljube, ki jih dado ta dan pod prisego, morajo držati. Prise-zajo pa ob dveh zjutraj, ko Vstopi njihov duhovnik na stolp, ali kjer ga ni. na kako višje mesto, si zamaši ušesa s prsti in zakliče : Lai Laeha i Lalach Mohamed Rossulach esse de Miellai, Lala i Lalach! Tedaj prisegajo na knjižice, ki se zovejo Hamaeli in na kterih je naslikana sablja Alija, Mohamedovega tovasriša, fci jo zovejo Delfikari Komur na te knjižiee prisežejo, izpolnejo prisego, a so v goljufiji že tako spretni, da ne goljufajo samo svojih jetnikov, ampak celo svojega boga Prisegajo namreč na knjižice, ki so narejene iz beneškega mila : tako prisego, pravijo, razmije prvi dež in zato ne more nihče verjeti njihovim besedam. Jetnike prodajajo v Azijo, ki je popolnoma drugi del sveta; ostali morajo čre/le pasti fn delati, poleg tega pa jih še bijejo z biči iz bukove kože in jih puste stradati. Ker ljubijo brezdelje, se dvignejo k večjemu takrat, ko se umivajo, sicer pa sede celi dan na konjskih črepinjah, pokritih s preprogami, drže roke leno na trebuhu in se k večjemu nagib-ljejo na desno in levo. Godljo ljubijo zelo in poslušajo po cele dneve, če jifn k.lo gode na piščalko. Po dve de-nejo v nsta in prebirajo na njih s prsti kakor na srajdah. Kazun tetra i:i;ajo tudi kotle, na kterih je napeta konjska koža. cimbale, me'lene krož-k-■. ki delaio velik trušč in dolge palice. okraš,«i)e 7 grivo in kratrn! j 'ki Ka'lar začnejo iro-ti na v-da!a*\ tedaj na-tane takšen trnšč. da psi tulijo, oni pa trde. d« je to za ova iHt sa velika milina in da jim to preganja najrazličnejše bolezni. Tudi so strašni pijanci, čeravno nf sne jo piti vin« : zato pa se zalivajo s kislim kobiljim mlekom, ki gre bolj v irlavo k<>t vino. Tn tedaj postajajo tako zlobni in kruti, da jetnike naj-pvej zmučijo in jih potem ubijejo, rzmed krščanskih narodov trgujejo ž • ji-- i Oenovežani in Benečani, ki se pripeljejo na svojih ladjah v razna •nesta. ki so jih sezidali Grki. Ti jim privažajo najbolj raznobarvne svetilke iz persramenta ktere napojijo 1 nrki z ovčjim lojem in de m c jo sveče v nje: i>otcm jih obesijo nezmerno mn.'go po svojih cerkvah in grobovih, za pal i jo sveče in jih kadijo z raznimi kadili. Tako visijo ponoči, kakor v zraku, te bele, rdeče in modre lučice. t'la bi se lahko vsako oko ob tem krasnem pogledu razveselilo, ko bi bile prižgane na. čast in "Slavo božjo. Tn ravno tedaj si dovoljujejo največje ostudnosti. Njihovi duhovniki -o tudi čarovniki in so v zvezi s hudimi duhovi. Kadar sre kak oddelek na rop. tedaj delajo temne noči. po dnevi pa dvigajo iroste meirle. da lahko napadniki uidejo zasle^dovaleem. Na Perekopu in v vsem Herzonezu ni toliko ljudi j. kakor mislijo v Ijudo-vladi, a kar je. vse gre na vojsko, in ne samo plemiči, kakor pri nas. Gla-dti. mrazu in naporu so že iz mladega vajeni, ker hodijo od mladega goli; zato tudi postane njihova koža kmalu črna. V prosti bitki pa se ne morejo ustavljati oboroženim možem in i-ato gledajo bolj na zvijače, kakor na osebno hrabrost: navadno napadejo, oropajo in izginejo, kakor hitro jim je le mogoče. Pred oklepniki izgub? navadno pogum in trdijo, da se niti s čarovanjem ne morejo upreti njihovemu navalu. Zato jih tuJdi navaden huzarski praporee navadno pobi je štiri- do petkrat toliko, kakor šteje sam mož. Sužnosti pri k&zakih se boje bolj kot smrti: a bijejo se ž njimi lahko. Mislim, da bi ljudovlada lahko zasedla cel Krim, če bi le hotela; združiti pa bi se morala prej z Vene-cijo, k t era bi naj poslala ladij Krimu na pomoč. A še vedno so pri nas taki, kterim ugajajo bitke na stepi bolj kot varnost ljudovlsde m ki nočejo, da bi i s® kaj takšnega zgodilo. Gospod Bog naj razeveti njihovo slepoto. _ _ Tatarji žirijo kakor Živina in radi svojega gospodarjenja ali pravzaprav praznovanja bi morali glada umreti, ako bi si z ropom ne pridobili bogastva. Old tod je tudi vse bogastvo, ki nem ga videl pri njih, kakor: nešte-viliH* črede goveda, plahih koz, hitrih konj, zadovoljnih veljblodov in tolstih ovac. Drngi pa hrani pod šotori ali v teakšni kamnom podrtiji bar-šnn, pase, konjsko opravo, kelihe, preproge, orožje, dišave in kadila, a vse brez reda zmetano na jeden kop. Od teh zakladov nimajo nobenega Ne trpite za reunatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem VaS Pain Espeller 20 let drugod in tukaj z i zbornimi vspe-lii v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Prey ta g, Hamef, IB. . Na vsaki steklenici je ^l^naša varnostna znamka "sidro*5. 25 in 50 cent, v vseh lekarnah. F. Ad. Ri C HTER & CO . 215 Pearl ct„ New York. dobička ker se boje, da bi jih morali dati hanu ali Turkom, kteri so njihovi gospodje. Sami pa hodijo v volčjih kožuhih, volno obrnjeno ven. Kar pa k,do ima, to dobro hrani in pravi, da je bogat, ker ga zato drugi spoštujejo. I>a so Turki ktero mesto sami sezidali, mi ni znano. Kar je tam mest, ta so še iz prejšnjih časov; Her-zonez jc namreč prej bil jako obljuden, dokler niso razni pogani uničili tamošnjih naselbin. Vendar je še ostalo nekaj dovolj velikih in jako lepih mest, ali oni žirijo v njih svoje barbarsko življenje kakor v kakšnih brlogih. (I>alje prih.) Važna za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske dražbe, severonemškega Lloyda m Ham bur g-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Ev ropo, kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): "LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop LA P R O VEN C E »dplnje H), septembra ob 10. un dop LA LORRAINE odpluje 36. septembra ob 10. uri dop L A SAVOIE d pitbra ob 10 uri dopf ?. V BREMEN (proga severonemškega Lloyda) KRONPRINZESIN CECILIE (novi) odpluje 17. septembra ob 11. uri dop KAISER WimELM DER GROSSF odpluje 24. sej^pmbra ob 10. uri dop. KAISER WILHELM II. odpluje 1, oktobra ob 11. uri dopol. KHONPRINZ WILHELM odpluje 8. septembra ob 3. uri popol. KRONPRJNZESXN CECILIE (novi) odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM DER GROSS E odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM II. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol. V HAMBURG (Hambnrg-ameriška proga): I>EUTSCHILANT) odpluje 26. septembra oh 8. uri dop. DEUTSCHTiA^P odpluje 24. oktobra ob 7. nri zjutraj. Za vse pobliine ali natančne pojasnila glade potovanja pilite pravočasno na: FRANK RAKflTO OO., 109 Greenwich It, Kew York, kteri vam bode točno edgerorfl ta vas podnžfl o potovanja. on kteri žalijo potovati n atro- iki, t. j. aayoaiti cenejši, naj aa po-mtmšttm AUSTmO-AMSBIOAJTA PKOOB, ktere pandki radjo «Mteo mad Tratam. Bate ta Haw Torkom. Pazniki odptajejo: •dpAaje teSi^nptenln. Dalja ao ia krasni poitaA parent sledi: odpluje 19. eaptetabra ob 3. nri pop. I1ML&KD odpluje ZL nptarfaa ob 5. n ajntr. GOJf WALD£B£BE -oapiupa 2L H^tenbra Ob A ni pop. WNSHiAKD^ fiLUBKOf AUGFDBTB VKUEDUflftZA KROONLANO odpluje 5. oktobra ob 3.orri popolucbie. ZEELAND . odpluje 12. oktobra oh 9. nri sjratraj. FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol. VADERLAND odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj. V HAVRE: LA GASCOGNE odpluje 14. septembra ob 10. uri dop. LA BRETAGNE odpluje 28. septembra ob 10. uri dop. LA GASCOGNE odpluje 12. oktobra ob 10l nri dop. LA BRETAGNE odpluje 26. nloUihtra. ob 10. nri doool- V BREMEN. BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop. BARBAROSSA odpluje 19. septembra ob 10. 'uri dop. GROSSER KURFUERST odpluje 26- septembra oh 10. -uri dop. FRIEDRICH DER GROSSE ttdpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol. MAIN odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol. BARBAR OSSA odpluje 24. oktobra oh 10. nri dopol. GROSSER KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol. V HAMBURG: BOJEJCECESR odpluje 12. septembra ob 8. uri dop. PRESIDENT LINOOIJSr odpluje 14. septembra oh 9:30 dopol. PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol. BLUECHER odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj. PRETORIA odpluje 12. oktobra ob 8:30 dopol. v AMERIKA odpluje 17. oktobra ob 2. ur: popol. PATRICIA vdpluje 19 oktobra ob 3:30 popol. PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra ob S. uri zjutraj KAISER IN AUG US TE VICTORIA nipluje ol oktobra ob 12. uri o pol. V SOUTHAMPTON: (ameriška proga) ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra. PHILADELPHIA odpluje dne 21. septembra. ST. PAUL odpluje dne 28. septembra. NEW YORK odpluje dne 5. oktobra. ST. LOUIS odpluje dne 12. oktobra. PHILADELPHIA odpluje dne 19. oktobra. ST. PAUL odpluje dne 26. oktobra. NEW YORK odpluje dne 2. novembra. Ako kedo želi pojasnila še o dragih, ne tukaj naznanjenih parnikih naj se z zaupanjem obrne pismenim potom, na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro. Kdor naznani svoj prihod, po kter: železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga na* uslužbenec na postaji, dovede k nam ▼ pisarno in spretni na parnik brezplačno. Ako pa do speta v New York, ne da bi nam V»? prihod naznanili, nam lahko ia postaje (Depot) telefonirate po fttevilki 127<-Reetor in takoj po .obvestila poti je mv našega uslnibenea po Vaa. Le na ta način sa je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v Ne« Vošnje listke sa navedene paznike prodajamo po isti eeni, kafcnr v glavnih pisarnah paiobrodnih draft. FRANK »AKHTat 00„ 109 Greenwich It, Haw Točk, N. I MASAKILO. ^Wton v Ohioagu, HL, ta okolici *4 aatepft Mr. MOHOR MUL-2>XČl 917 leatk Oitsc Avanne, Ohi- FIIPOKO6IUX la'TntaJIk T BUri- ^ p^ . očam sv*..j 1 SALOON I sv pivo, dobra p 4ri vin«t in whiskey ter S. i7 i. am v zalogi ze o fino 1} smodke. R jakoiii poši.jam denar« ^ v staro domovino lut^o in poce.ii. P6biram naročnino za -'Glas Naroda". V zvezi s err z gg-. Frank Sakser Co. v New Vorku. ^ Z velespoštevanjem Iv.^n Oovže, Ely, Minn, fr 2=9 (T IVA PRODAJ NARAVNA CALiFDRNIlSKA VINA. Dobro Črno in b«lo vina od 35 de 45 Mata« gtloni. Staro belo ali črno vino 50 cento\ ita.i<»n&. iLetaliiiK 55 ceiit«»v gxlona. tk \-n t. upi uia.ii,; Kakut iS pjiloi * iiti*. iuurn' a»iim |Ki>i'd. pt«-. Jati. Drotxui. jj,. )!Tj.ij