„Mladoslovenec“ izhaja vsak drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje ter velja za celo leto 2 K. Naročnina se tudi na pol in na četrt leta plačuje in se mora poslati naprej. — Dopisi dobro došli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se morajo najdalje poslati do pondeljka pred izdajo dotične številke.		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani. — Cena oznanil je za eno stran 64 K, za ’/ä strani 32 K, ‘/4 str. 16 K, '/a str- 8 K, Vis str- 4 Ki llsz str- 2 K, 1/6i str. 1 K. Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (Inserate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. -— C. kr. pošt. hran. račun št. 76.249.	
Štev. 8.	V Ljubljani, dne	2. decembra 1906.	I. leto.
Somišljenikom in naročnikom „Mladoslovenca66.
Narodna dolžnost vsacega poštenega Slovenca bodi, da razširja po svojih močeh napreden in neodvisen list „Mladoslovenec“.
Ker je skrajni čas tak list hitro in mogočno razširiti po vsem Slovenskem, naznanjamo, da kdor se sedaj naroči za drugo leto, dobi letošnje številke povrh. Ako kdo izmed naročnikov obenem zahteva, da se mu naj pošlje tudi več že izišlih številk „Mladoslovenca“, mu jih pošljemo, brez da bi jih zaračunili. Naročnino se mora, kakor je to običajno na celem svetu, poslati vnaprej.
One cenj. naše naročnike, ki prejemajo „Mladoslovenca“ že od početka, naročnine pa dosedaj še niso poravnali, prosimo uljudno, da to malenkostno dolžnost takoj store, da nam ne bo treba vsacega naročnika še posebej po naših agentih, ki jih nastavljamo po vseh krajih, osebno hodit nadlegovat in izterjavat. Tako postopati napram nerednim naročnikom smo primorani, če hočemo imeti pri listu red. „Mladoslovenec“ je tako poceni, da ceneji biti ne more; tudi naj vsakdo uvažuje, da ono casniško podjetje, ki pošilja namenoma svoj list ljudstvu zastonj, ne stoji in ne more stati na pošteni podlagi, ampak ima prav gotovo svoje posebne namene — da ljudstvo vara. Ko bi bilo naše ljudstvo to dejstvo vsaj pred 20. leti spoznalo, stalo bi danes v mnogih ozirih veliko višje — imelo lastno trdno prepričanje in ne dalo se begati sedaj od te, sedaj od one strani. „Mladoslovenec“ gotovo ne išče gmotnega dobička, pač pa hoče zapeljanemu in [zaslepljenemu ljudstvu odpreti oči; to nalogo nadel si je v prvi vrsti in jo bode tudi izpeljal. Upamo, da bode ta opomin, tako glede poravnave naročnine kakor glede reda, zadostoval.
Torej le krepko in vztrajno na plemenito delo! Vsakdo naj stori svojo dolžnost!
Štajerska narodna stranka.
Dne 8. decembra t. 1. bodo obhajali štajerski Slovenci politični praznik, ali pravzaprav politični delavnik: ustanovila se bode narodna stranka za Štajersko. — Toplo pozdravljamo ta pojav v zavesti, da pomenja organizacijo dosedaj neurejenega, dremajočega in skoro slučajnega političnega življenja štajerskih Slovencev.
Najiaglje spoznamo cilje in naloge bodoče stranke, če promotrimo in ocenimo sedanji politični položaj na Slov. Štajerskem.
Štajerski Slovenci tiče v narodni in politični krizi, ki jo označujeta predvsem dva simptoma:	Nacionalizem se je preživel; njegova
strankotvorna misija je končana: nacionalizem ne more biti več ločilo posameznih strank v prihodnosti. Na drugi strani pa se oglašajo važna kulturna in socialna nasprotja, ki streme za političnim, za strankarskim izrazom.
Narodno gibanje v drugi polovici minulega veka je naplavila javno zavest s krepkim narodnim prepričanjem, ki že a priori izključuje obstanek protinarodnih strank med nami. Vsa stranke med Slovenci so narodne, slovenske, ne izimši socialno demokracijo. — Velika večina štajerskih Slovencev je danes narodno prebujena; za oni neznatni odlomek, ki se svojega slovenstva še ne zaveda, ni treba posebne narodno-poli-tične organizacije, ampak vsaka bodoča stranka, osnovana na drugih, kulturnih in socialnih nasprotjih, bode prisiljena dokončevati narodno prebujenje v lastnem področju in v lastni režiji kot nekako postransko delo.
Narodna ideja je izgubila pomen strankarskega principa v tistem
hipu, ko je postala splošna posest vsega naroda, kajti vsebina vsega strankarskega, vsega političnega življenja ni druzega kot izenačevanje neenakosti, izravnavanje nasprotij bodisi z mirnim agitatoricnim pridobivanjem, bodisi z bojem. Narodna ideja nima v sebi nič več tiste strankarske moči, da bi vstvarjala in vzdrževala politične stranke, da bi zadrževala bohotno strankarsko tvorbo, ki je z elementarno silo — in ne samo pri nas - razgnala in še razganja obroč t. zv. narodne sloge. Politični propad nacionalizma je pozitivno dano dejstvo: realna in realistična politika ga mora vpo-števati.
Prav tako pozitivno pa je drugo dejstvo: prosvetni in gospodarski razvoj sta razredno napolnila narodno skupino in jo kulturno in socialno razkrojila v več plasti z lastnimi interesi in ideali. Te plasti hočejo intenzivnejšega političnega zastopstva, kot jim ga more podajati stara narodna stranka — često le abstrakten pojem. S tem se začenja proces, katerega uspeh je razpad stare narodne stranke in organizacija novih strank s poglobljenim kulturnim in socialnim programom.
To je v surovih potezah položaj na Slov. Štajerskem: nova stranka. Ce si hoče opravičiti in ugotoviti politično življenje, se mora ozreti po kulturnih in socialnih nasprotjih, jih izbrati in organizirati. —
Predvsem je treba med štajerskimi Slovenci napredne stranke, stranke, ki bo za svoj filozofski čredo priznavala moderno svetovno naziranje. Čudno se zdi človeku, da ima prebivalstvo, oblagodarjeno s toliko inteligenco, stoječe na tako visoki stopinji splošne izobrazbe, tako reakcionarno polit, organizacijo, da sta klerikalec in Slovenec na Štajerskem sinonima. In le v zvezi s tem neveselim dej-
stvom, se da umeti razširjeni pojav, časnikarsko reprezentiran po ptujskem „Štajercu", ko germanizacija spretno izrablja pomanjkljivo slovensko strankarsko formacijo. V tem, da zamaši ta narodni odtok človeškega materijala, obstoji važna narodna naloga bodoče stranke.
Poglejmo končno še, katere družabne plasti prihajajo pri novi stranki v poštev. Delavstvo odpade že samo po sebi iz te strankarske kombinacije; organizuje in politično uveljavlja ga drug politični obrat: socialna demokracija, ki prekaša po solidnosti svoje stavbe vse ostale stranke. Socialna demokracija je legitimna zastopnica slovenskega proletarijata; vsi pomisleki v narodnem oziru — v kolikor se ne tičejo njenega mednarodnega doktrinarstva — so fraze. Glavna taktična podlaga nove stranke bo nedvomno poštena in odkrita kooperacija s socialno demokracijo; končati je treba enkrat z ekskomuniciranjem socialističnega delavstva iz narodne enote.
Glavni teren za novo stranko predstavljajo razumništvo, obrtniki in kmečki stan: te plasti mora prepojiti z novo socialno vsebino. Z radikalnim in naprednim programom mora začeti konkurenčni boj s klerikalizmom, ki se že celo vrsto let sistematično organizuje v teh slojih. —
Prav nič ne dvomimo, da mora taki stranki s socialno in politično naprednimi idejami, oprti na razumništvo, obrtni in kmečki stan prej ali slej pripasti politično vodstvo med štajerskimi Slovenci.	X
Politični pregled.
Avstro-ogrska monarhija.
(Izboljšanje gmotnega stanja uradništva). Živahno gibanje drž. urad-
ništva je rodilo svoje sadove: Finančni minister Korytowski se je v proračunskem odseku določno izjavil za obsežno akcijo v svrho gmotnega zboljšanja drž. uradništva. — Na zvišanje draginjskih doklad ni misliti, ker bi 20odstotno zvišanje znašalo letnih 65 milijonov kron, česar pa proračun ne prenese. Dalje bi se z zvišanjem draginjskih doklad zdatno opomogli le višji uradniki, dočim bi se zboljšanje nižjim uradnikom skoro ne poznalo. — Najverjetnejše je zvišanje aktivitetnih doklad na to višino, da bode odgovarjala častniški stanovanjščini. — Slabe gmotne razmere so dovele uradništvo, da je zabredlo v silne dolgove; danes se ceni zadolženost drž. uradnikov, v kolikor se ne odmika javnemu vpogledu, na 100 milijonov K. To stanje je tem mučnejše, ker je uradniški kredit z vsemi pripadki (zavarovalne premije etc.) silno drag, često 8—10% Te razmere so dale drž. upravi misliti, kako bi se s pomočjo cenejšega kredita konvertirali uradniški dolgovi. Predlaga se, da ustanovi država poseben fond, iz katerega bi uradniki dobivali kredit proti 5l/2 0/(, (40/0 obresti in 1V2 % kot donesek v garancijski fond) brez vsake zavarovalne police.
(Gosposka zbornica in volilna reforma). Kakor se da sklepati iz volitve volilnega odseka v gosposki zbornici, se misli ista izreči za pluralnost, in sicer v tem smislu, da dobe vsi 35 let stari oženjeni moški z lastnim stanovanjem dva glasova. Ce te slutnje gosposka zbornica potrdi, pokaže le, da nima prav nič realnopolitičnega smisla. Volilna reforma, v tej nepopolni obliki kot bo zapustila posl. zbornico, predstavlja vendar kompromis vseh avstrijskih narodov in vseh socialnih slojev. Ce vrne gosposka zbornica predlogo poslanski zbornici, nastane v tem hipu kritičen ustavni konflikt, ne le med obema zbornicama, temveč tudi med gosp. zbornico in vsemi avstr, narodi in soc. razredi. — Politična naloga gorenje zbornice je ta, da s svojim plaščem krije vladarjevo voljo: v tem hipu, ko se postavi v ostro nasprotje z očitno monarhovo voljo izgubi gosp. zbornica svoj raison d’ etre, vir svojega obstanka. — Zbornica poslancev se takim bistvenim izpremembam gotovo ne ukloni, kajti nje stališče je politično dovolj vtrjeno v javnem mnenju in v politični nujnosti.
Balkan.
(Premembe v srbskem kabinetu). V najkrajšem času namerava se dosedanji pravosodni minister dr. V e s n i ć preseliti kot poslanik nazaj v Pariz; njegov naslednik bo bržkone predsednik apelacijskoga dvora Jovanovič. Tudi minister za javne zgradbe Stankovič, prepusti mesto dosedanjemu trgovskemu ministru Stojanoviču; trgovski portfelj prevzame najbrž dr. Popovič, ki je poslednji čas mnogo popotoval, da poišče srbskemu izvozu nove odtoke.
listek:.
Hrvaški spisal Š an d or Gjalski. Prevet Ivan Podolski.
(Dalje)
Sicer nisem doživel ž njo nič posebnega. Zato si tudi nisem bil svest, kaj se dogaja v notranjosti. Sele v zadnji uri se mi je zjasnilo 1 Na vse zgodaj sem šel od doma na lov. V vasi sem našel vse tiho. Pot me je vodila mimo Nedeljkovičevega posestva. V vrtu pri studencu sem opazil Najo. Umila si je ravnokar obraz in baš se je hotela česati. Ljubi Bog, kako čarobna, sveža in lepa je bila! Medli sij jutranjega solnca je obseval njene razčesane črne lase, padal na beli, zaokroženi vrat, ukradel se je skozi poluodprto srajčico na krasna, deviška prsa, — ah, v tem trenotku se res nisem mogel več premagati; skočil sem k nji — ona me ni opazila — jo objel in poljubil. S prevzetnim krikom se mi je izvila iz rok. S početka, ko je še mislila, da je kak sosedni fant, ni bila niti jezna niti žalostna. Ko pa se je z visoko dvignjeno roko obrnila in me spoznala, tedaj je izginil tisti prijetno-predrzni, hudomušno-braneči
(Nabava srbskega posojila in topov). Te dni je sklenil finančni minister Pacu v Ženevi z ravnateljem pariške Otomanske banke pogodbo za posojilo, ki ga mora skupščina še potrditi. Nacionalisti se pripravljajo na najhujšo opozicijo, dočim se bodo samostalni radikalci le formalno protivili. Posojilo, ki je prikrojeno po J'/a % tipu in znaša 98 miljonov frankov, se ne bo emitiralo letos: z ozirom na visoko obrestno mero v Nemčiji ne kaže stopiti na denarni trg z državnim posojilom, temveč je počakati do novega leta, ko se denar nedvomno sceni; in tudi v Franciji v rentah le slaba tendenca, ker se kapital raje obrača v industrijska in bančna podjetja, — Posojilo je zavarovano s tretjo hipoteko na monopole. Izdajalo se bi v zneskih po 500 frankov nominala; emisijski uvoz bo znašal 90%, bančna provizija 40%, tako da bo efektivno srbska država spravila le 86% izposojenega denarja. Udeleži se posojila pariška bančna skupina in v smislu dogovora izza lanskega pogajanja tudi Berlinska Trgovska družba s 25% in avstrijska Bodenkreditanstalt z 20%- — Kotiranje na pariški borzi je zagotovila francoska vlada le za francoski delež posojila, pod pogojem, če se ga saj polovico vpo-rabi za naročila pri francoski industriji. In to se je tudi zgodilo. Vzlic temu, da se je vojaška komisija izrekla za Kruppov model, je vendar srbska vlada sklenila s Schneiderjem v Creu-zotu definitivno pogodbo. Prvotno se je govorilo o 85 baterijah, katero število pa daleč presega srbske razmere; začudenje je bilo tem večje, ker radikalci nikoli niso bili prijatelji vojaških zahtev. Porodila se je misel, da namerava srbska odstopiti del svojega naročila Orni gori, ki si je bila to že pred leti izgovorila kot predpogoj vojaške konvencije. Toda finančni konzorcij, boječ se mednarodnih neprilik, ki bi gotovo ne izostale, je zahteval od srbske vlade, da spravi svoje naročilo v soglasje s svoječasno odobrenim vojaškim programom in tako se je število naročenih topov skrčilo na 65, kar je še vedno mnogo.
Francija.
(Zbornica je odobrila vladno politiko v cerkvenem vprašanju). Ce se do 11. decembra t. 1. verske asocijacije ne ustanove, ima vlada v smislu separacijskega zakona pravico, odvzeti cerkveno imetje, ki je cenjeno na 400 — 500 milijonov frankov, kultu-elnim namenom, in ga podeliti občinam v dobrodelne svrhe. Toda tako postopanje bi bilo taktično zelo zgrešeno in bi pomenjalo: nape-Ijavanje vode na klerikalni mlin. Vlada namerava izvajati separacijski zakon v skrajno liberalnem duhu, kakor je izjavil naučni minister Briand: Vlada bo uveljavila svobodo vesti in garantirala za versko življenje katoličanov. Cerkveno imetje zapade z 11. decembrom t. 1. državni sekvfestra-ciji, vendar bodo cerkve slej ko prej katoliča-
smehljaj iz njenega obraza, zaprla je oči, in zmedeno je dela roki pred goli vrat in pred nage grudi. Zdajci sem obžaloval, kar sem storil, a vendar sem rekel zmedeno: „O moja lepa, moja ljuba Naja!“
„Ko bi vam bila ljuba, bi ne bili tega storili“, je odgovorila z bolečim, tresočim se glasom, ter počasnih korakov šla proti domu. Jaz norec sem strmel za njo ter komaj verjel, da more biti kmečko dekle tako finočuteče. Sedaj šele sem spoznal, kako plemenita je bila moja Naja. In jaz sem ranil, igral sem se ž njo kakor s kako drugo kmečko deklico! — — Ah, kako težko mi je bilo pri srcu, ko sem jo zagledal doli v vrtu pri gredi z nageljni, kjer si je neprestano otirala solze. Iz sramu se nisem upal blizu. Zdajci je pogledala na ono mesto, kjer sem še vedno stal, in zdelo se mi je, da se je v njenih očeh zabliskalo, da je iz njenih objokanih očij prisijal žarek blaženosti. Med tem je vzšlo solnce, ljubko-rudeča svetloba se je igrala na rosnem listovju dreves, na šibki travi. Naenkrat je bilo vse kakor pogreznjeno v belo in rožnato bliščobo, le daljna ravan je spreminjala barvo jutranjega sija; vse drugo se je svetlikalo v mladej čistosti jutra — bilo je kakor ljubko smehljanje ravnokar v svežo obleko oblečenega otroka v zibeli. Na vejici nad mano,
nom za opravljanje božje službe na razpolago. Vlada ni protiverska, temveč brezverska in neče snovati cerkve v cerkvi, s tem da bi podpirala protirimski element v katoliški cerkvi. Kultu-elne asocijacije, ki jih je papež proti mnenju in nasvetu francoskega episkopata prepovedal, po zakonu niso zaukazane, temveč le dovoljene, in ž njimi bi si katoličani pridobili nekako privilegirano stališče. Po Briandovi izjavi, bode vlada tudi po 11. decembru dovoljevala snovanje verskih družb, s to razliko, da bi bile imele družbe, ustanovljene do tega roka, zakonito utemeljeno eksistenco, dočim bo visela eksistenca pozneje zasnovanih asocijacij na vladnih dekretih. Stališče vlade je bilo silno težavno: boriti se ji je bilo v dveh frontah: proti klerikalcem, ki jih vznemirja zlasti močni vpliv laškega elementa v verskih asocijacij ah in pa široka kompetenca drž. sveta nad njimi; v drugi vrsti pa proti „prijateljem“ v lastnem taboru, ki se jim zdi Clemenceau premalo radikalen in Briand premalo socialističen in ki mečejo s svojimi kuluarnimi intrigami vladi polena na pot. Glavna junaka sta Pelletan in Cruppi: prvi je bil mornarični minister v Com-besiovem kabinetu in je s svojo sijajno nesposobnostjo kompromitiral vso tedanjo vlado, drugi ima precej temno preteklost za seboj — kot član centruma je poročal v zbornici o zakonu, s kojim se je odvzel Dreifusov proces kazenskemu senatu kasacijskega dvora in izročil vojnemu sodišču. Toda tema grobokopoma se je namera temeljito poensreeila ; Manjanova formula za prehod k dnevnemu redu, ki jo je vlada akceptirala, je bila sprejeta s 416 proti 113 glasovi; formula izraža vladi neomejeno zaupanje glede izvedbe separacijskega zakona. Da je vlada dosegla tak sijajen vspeh, je v precejšnji meri zasluga Briandova, ki je v svojem govoru izigral antagonizem proti Nemčiji, češ, nemškim vplivom v Vatikanu se je zahvaliti za sedanji položaj na Francoskem, in obsodil postopanje onih, ki tirajo sedanjo situacijo v skrajnosti.
(Vi vi a ni). Novi minister novega socialnopolitičnega ministrstva Viviani je došel kot mlad študent v Pariz, kjer se je zgodaj posvetil žur-nalistiki in javnemu življenju. Izpočetka anarhist, se je pozneje oklenil socialistiške organizacije; v socialni politiki odklanja enostransko meščansko kakor tudi proletarsko stališče; krčiti hoče socialni prepad med posameznimi sloji. Simpatičen vtis je napravil v zbornici z govorom, kjer pravi med drugim: „Ce pogledamo na razvoj Francije od velike revolucije sem, konstatiramo, da se je poleg politične svobode razvijala socialna svoboda individua, da se vleče konflikt med bedo in imetjem, med kolektivnim in individualnim pravom. Za rešitev tega problema razpolagajo radikalci in socialisti s teorijami, različnimi po tem, če zro v preteklost ali bodočnost. Mi ne moremo rešiti teh bodočih
visoko gori na vršičku, se je oglasil srebrn glasek ptička. Prsa so se mi čudežno širila, sreča, hrepenenje je obšlo mojo dušo, in pre-iskaval nisem, če pride sijaj na njenem obrazu od solnčne svetlobe. „Naja, Naja!“ sem vrisnil veselo ter hotel k njej. V tem je nekdo poklical z glasnim, veselim smehom. Obrnil sem se. Za mano je stal moj prijatelj Geza, tamošnji posestnik, strasten lovec kakor jaz in povzročitelj marsikatere zvijačnosti.
Sramoval sem se ter se ustrašil, če je slišal moj vzklik in uganil, in — o bojazljivost! — prosteje sem dihal, ko sem povzel iz njegovih bodečih besedij, da smatra celo stvar le za navadno ljubezensko igračo.
Sel sem ž njim, ne da bi se bil le enkrat ozrl za Najo. —
Tega dneva si nisem upal, poiskati dekleta, istotako tudi drugega in tretjega ne. Četrtega dne pa sem moral odpotovati na dalje časa v oddaljeni kraj iz službenih ozirov. Tam sem ostal štiri mesece in bi bil morda še dalje, ko ne bi me bili poklicali naenkrat „iz posebno tehtnih vzrokov“ k okrajni oblasti.
Dvanajst ur pozneje sem zvedel, kakšni so bili ti tehtni vzroki; v Najini vasi seje ljudstvo uprlo proti novi, pri segregacijskem in komasacijskem ravnanju določeni razdelitvi po-
problemov, ali moremo in hočemo ravnati, da se bo moglo v bodočnosti reči: Združili smo vsa sredstva, ki jih je trenotek nudil, da bi zvišali moralno ins o-icalno vrednost posameznika“.
Štajerske novice.
Posavska straža. Tako bo ime novemu listu, čigar namen je povzdigniti narodno zavest slovenskemu posavju. Ideja, izdajati list, se je rodila že pred meseci, vendar se bliža še le sedaj udejstvovanju. Krivo temu, da se je cela stvar tako zavlekla, je „splošno“ razburjenje Brežičanov vsled zadnje deželnozborske volitve. Napredni kandidat B. Kunej ni bil všeč nekaterim ljudem. Glede pamfletov, ki so takrat izšli v „Slovencu“ posneti po lističu „Deutsche Wacht“ o gospodu B. Kuneju — se je začelo torej takoj sumničiti nekatere osebe, med temi tudi odličnega brežiškega Slovenca — kakor sodimo — čisto neutemeljeno. Nastala je vsled tega v narodnem oziru stagnacija, dočim postajajo tukajšnji posilinemci ravno v zadnjem času precej živahni. Prej živahno narodno delo je do cela prenehalo, razni lepi naklepi (n. pr. stavbinski dom) so šli po vodi. In tako je tudi glede izdavanja novega lista izginilo prejšnje navdušeuje. Oni, ki so bili prej največji zagovorniki lista, so se vsled osebnosti odtegnili delu in prepustili celo stvar milostno jednemu človeku, ki ima za bodoči list največje zasluge. Tudi se govori v Brežicah, da bode list tako rekoč glasilo polit, društva „Sava" (ki je klerikalno). Ne vemo, koliko je resnice na tem. Želeti bi bilo, da se cela stvar še pred izdavanjem lista temeljito razjasni! Brežiški voditelji naj pomislijo, da ima korist njihove sedanje brezbrižnosti in nedelavnosti le —- narodni nasprotnik; naj se spominjajo oklica, ki so ga priobčili v časopisih pred slavnostjo razvitja sokolske zastave, ter premislijo, da ni več daleč dan, ko bodo nastopali skupno in složno za osvobodenje slovenskega življa v mestu.
Zaprli so trgovca z deklicami v Ljubnu na Štajerskem 20. m. m. ob 9. uri zvečer. Trgovec, ki se piše Janez Wilhelme, je hotel odvesti 23 Gračank v Švico, deklicam je obetal plačo 20 kron in vse prosto. Wilhelme je peljal vseh 23 deklic v neko gostilno, kjer so večerjale. Policija je prijela Wilhehna, deklice stare od 17 do 23 let so naselili v hotelu „Pri zamorcu“, ker so odganjalni zapori v Ljubnem vsi prenapolnjeni.
Trgovino z urami je hotel odpreti v Mariboru urarski pomočnik Ivan Sternad z Moravskega in dobil v ta namen od tvrdke Wanderer v Krakovu več ur in verižic. Strnad pa je šel in vse blago zastavil. Dejali so ga pod ključ.
Tatvina hranilničnih knjižic. Delavcu Jožefu Wallnerju v Št. Lovrencu pri Mariboru je neznan tat ukradel več hranilničnih knjižic,
sestev. Grajski hlapci, ki so orali na poljih, katera so bila doslej last kmetov, so bili pobiti. Komisija, ki naj bi bila zaprla staro pokopališče, ki je bilo sedaj grajščinska last, je bila pregnana. Slednjič so kmetje duhovna, kneza in starešine zaprli v občinsko pisarno, in polovili celo graj-ščinsko čredo, ker so se pasli na travnikih, ki so bili poprej njihovi. Prava ustaja, nikdo si ni upal v vas! Okrajni predstojnik je telegrafiral po vojaško pomoč in mene je postavil za uradnega komisarja brahijalne eksekucije. Veljal sem namreč v svojo nesrečo — ah, v svojo sramoto, za nenavadno „energičnega človeka“. Temu sem se imel zahvaliti, da so v takih resnih slučajih vedno mene odpošiljali. Ne vem, če sem bil res energičen, a pribito je, da sem premagal naj-trdovratnejši upor, in to ne samo med miroljubnim narodom slavonskim, ampak tudi med Zagorci, katerim polje po žilah še marsikatera kaplja krvi kmetskega kralja Gubeca. (Vodja kmetske ustaja 1. 1573.) Danes seveda — danes nisem več tak. A takrat sem bil mlad in neumen, veroval sem še na svetost in pravičnost zakonov, države in družbe in menil sem, da je v slučaju kakega upora moja prva dolžnost, služiti moči. O nesrečna neumnost! In take ne- |
na katerih je bilo vloženih 2600 K, in vzdignil v hranilnici denar. Sled za njim je docela izgubljena.
Goljuf. V Mariboru je v nekem hotelu neznanec ogoljufal sobarico Krajc za 60 K, katere ji je izvabil pod pretvezo, da je v Opatiji nastavljen v dobri službi.
Močno novo vino. Da je letošnje vino močno, občutila sta Jakob Tomažič in Ivan Sagelšek, ki ju je v Mariboru več zidarjev tako premlatilo, da ležita težko ranjena.
Sam zažgal? Dne 17. m. m. zvečer je začelo v Slov. Gradcu goreti pri črevljarju Romanu Robniku. V plamenu je bil hlev z obilnim senom. Ker je pihal močen veter, so bila v nevarnosti vsa sosedna poslopja. K sreči pa je bil malo prej velik naliv, ki je vse dobro namočil. Rešili so iz pogorišča nekaj govedi in svinj. Škode je okoli 5000 kron, a je krita z visoko zavarovalnino. Koj ko je ogenj izbruhnil, je prišlo na lice mesta orožništvo, ki je kmalu nabralo toliko obtežilnih okolnosti zoper Romana Robnika, da so ga na pogorišču aretirali in oddali sodišču, ker je utemeljen sum, da je sam zažgal. Pred nekaj dnevi je hotel zavarovalnino zvišati!
Ker je hotel imeti hicikelj — umoril mater. Iz Gradca poročajo, da je v Raassu 161etni sin posestnice Kalcher umoril svojo mater, ker je z denarjem 120 kron, katere je mati hranila, hotel kupiti bicikelj.
Svetovne vesti.
Moderni londonski vlomilci. Zadnji čas se množe v Londonu vlomi tako, da je nasproti njim policija brez moči. Ni dne, da bi se ne zgodil kak senzačni vlom v Londonu. Stari tat s svetilko in z Vetrihom ni še sicer izginil, a moderni vlomilci delajo tudi moderno. Orodje tatov je duhovito in skrbno izdelano. V Scot-lana-Yard muzeju je razstavljeno tako čudovito orodje. Na prvi pogled se ti zdi, da je to le kos fino poliranega jekla, dolg sedem palcev. A če pritisneš na neko pero, se pojavi sveder, če pa na drugo, pa zvijačv tretje pero izproži steklorezec, četrto pa dleto. Orodje neizproženo je na eni strani kladivo, na drugi pa lomilec. Pri vlomu s svedrom, kladivom in dletom ve policija, da je storilec novinec ali pa jako nerodni hudodelec. Znanstveno izobraženi hudodelec namreč vporablja pri vlomih termit ali pa nitroglicerin. S termitom, ki razvija velikansko vročino vlomilec jako hitro razstopi jekleno ploščo blagajne in napravi v njo luknjo. A s termitom pa niso preveč zadovoljni, ker s vitlo gori in se kadi. Nevarni nitroglicerin je spretnemu hudodelcu bolj všeč. Z brizgalno vbrizga nitroglicerin v kako razpoko blagajne in ga vžge s kapselnom. Zamolkel pok in blagajna je odprta. Tudi z elektriko so že raztopili je-jeklene plošče. Da hudodelcem ne pride poli-
umnosti se ovijajo v visokoleteče reke. In to tudi morajo, ker ne morejo prenašati, da se jih pokaže, kakor resnico, v vsej nagoti. Od takega reka sem se pustil premagati in mislil sem, da sem na višku popolnosti, če nisem upornemu ljudstvu prav nič prizanašal.
Takrat me ni prav nič skrbelo, če bom v stanu, vse zopet urediti. Smatral sem vest za prenagljeno, in popolnoma mirno sem čakal na trenutek, ko bom korakal z bataljonom vojakov v vas. Še več! Veselil sem se na svidenje z Najo. Na oni pogovor ž njo o segregaciji sem pozabil. In vendar bi se bil moral nanj spominjati ! A včasih je ravno tako, kakor da stojimo pod neko višjo oblastjo, ki izpodrine našo najnavadnejšo logiko zato, da more vse tako naravnati, kakor se ji ravno zljubi. Kakor se nisem domislil onega pogovora, tako tudi nisem mislil, da je upor v kaki zvezi z Najo, ako-ravno se mi je povedalo, da je med mojo odsotnostjo prišla večkrat neka kmečka deklica v moje stanovanje ter povpraševala, kje sem jaz, da pa ni hotela povedati, zakaj prihaja.
„Ah ni bila Naja?“
„Ne vem, kako ji je ime, a bogme, lepa je bila. No, mladi gospod, to itak sami najbolje
cija na sled po vtisu prstov, nosijo vlomilci med svojim delom — glace rokovice.
Hiša brez dimnika. V New Yorku zidajo hišo, kjer bodo kuhali, svetili in greli sobe vse s pomočjo elektrike. To bo zdaj najmodernejše poslopje — hiša brez dimnika.
Od telegrafista do kralja. Pariz ima sedaj med svojimi zidinami nekega monarha, ki je pričel svojo kariero kot telegrafist. To je njegovo veličanstvo kralj Mademba iz Surudinga iz male vasi na obali Nigra. Mademba je sin selskega glavarja. S svojo inteligenco, ki jo je kazal že v mladih letih, je vzbudil pozornost nekega francoskega oficirja, ki ga je odpeljal seboj v Sant Laus, glavno mesto francoske kolonije Senegal. Mademba je obiskaval tam šole in v 18. letu nastopil službo telegrafista. Sodeloval je pri postavljanju telegrafskih prog in imel je večkrat priliko, da se v notranjosti kolonije posluži puške. Pokazal je vselej toliko hrabrosti, da je dobil leta 1881. kot prvi sudanski domačin križ častne legije. Šest let pozneje se je seznanil z generalom Galienijem, ki je bil tedaj guverner Sudana. Ta mu je dal mesto diplomatskega agenta v občevanju z domačini. Mademba je pokazal mnogo takta. Ko je ob neki priliki udušil neki opasni upor domačinov, mu je dal general Arhinard del zemljišča in 500 jetnikov in v imenu francoske republike mu je poklonil naslov kralja. V nekaj letih je Mademba razmere popolnoma uredil in spremenil svoje jetnike v marljive poljedelce. Zdaj vlada nad 1800 rodbinami, in njegovo kraljestvo velja v Sudanu za vzor. Mademba se mudi ta čas v Parizu kot gost francoske republike.
Denarnega pismonošo je napadel v Be-rolinu brezposelni mizar Gärntner, ga nevarno ranil ter mu odvzel 1600 mark. Roparja so na begu ujeli. Rop je izvršil na ta način, da si je dal po nakaznici doposlati 40 vinarjev, a ko mu je pismonoša nakaznico prinesel, ga je pobil na tla in oropal.
Potovanje po smrti. L. 1855. je umrla v Gorici neka Sofija vdova Conperz. Pokopali so jo na katoliškem pokopališču. Ker pa se je kasneje doznalo, da je bila Židinja, so jo izkopali ter prenesli na tukajšnje židovsko pokopališče. Sedaj pa so jo tu zopet izkopali in na željo njene sestre prenesli ostanke v Budimpešto.
Hvaležni samec. Stari samci so navadno sitni ljudje, ki sovražijo ves svet, posebno pa ženske. Častna izjema je oni bogati Anglež, ki je napravil sledečo oporoko: „Podpisani izjavljam, da zapuščam celo svojo premoženje, premično in nepremično, osmim damam, ki sem jim v svoji brezmejni neumnosti ponudil zakon, ki pa so me vse nakratko odbile, kar je dokaz, da so bile brezmejno pametne. Ko sem jih prosil za njih osem, pravzaprav šestnajst rok, sem bil tele prve vrste. Ko me je odbila prva, bi ne bil smel izzivati še nadaljnih sedem. Teh osem moralnih zaušnic po vrsti je dokaz moje
veste," je rekla moja stara gospodinja ter mi z zvitim smehom na obrazu žugala s prstom.
„Ah, nehajte vendar!“ Že sem jo hotel odstraniti, ko je naenkrat zaklicala:	„Čakajte
vendar, milostni gospod! Nekaj je tudi prinesla za vas. Takoj, takoj! Raznobojno ogrinjalo je prinesla!"
„Zakaj ji niste povedali, kje da sem?"
„Čemu neki? Ha, ha, ha! Saj ste bili vendar predaleč. In potem sem mislila — nikari se ne jezite! — da, mislila sem, da vam morda ne bi bilo ljubo. Bog ve, kakšna so dandanes dekleta. Saj nimajo nikakega sramu, in če tudi jo obišče, ker se ji je morda kaj neprijetnega dogodilo! No, saj me razumete! In tako sem si mislila, da boste stvar itak dovolj zgodaj zvedeli!“
„Ne govorite vendar tako ven dan!“ sem prekinil govorečo, in odhitel, da kupim urno za Najo svileno ruto in fino bombaževino. Nemirno sem mislil na to, kako jo bom srečal. Med vožnjo v vas sem mislil bolj na to, kakor pa na ustajo.	(Nadaljevanje prihodnjič)
brezmejne zatelebanosü. Rad priznavam, da sem kot samec doživel žalostne trenotke. Po gostilnah se preživljati je prava pokora. Baš ko sem hotel iti na kako večerno zabavo, se mi je utrgal gumb na hlačah. V takih trenotkih som sanjal o zakonski sreči. Toda na nebu samskega življenja kmalu znova zasije solnce. Ako premislim vse ugodnosti, moram priznati, da sem imel svinjsko srečo, ko sem imel pri osmih ženskah smolo. Hvala jim in za plačilo si naj razdele moj plen. Sedaj ima vsaka toliko dote da se lahko omoži“.
Saški ki’alj in njegova soproga. Saški kralj je dovolil svoji od njega pobegli soprogi sedaj grofici Montignozo, da dvakrat na leto lahko vidi svoje otroke in sicer meseca aprila in oktobra. Tudi sestanek meseca aprila se bo vršil v Monakovem.
Sest milijonov dolarjev primanjkljaja so dognali pri nepričakovani reviji državne blagajne v Pelsylvaniji. Državni zakladničar pravi, da je ta denar moral izginiti v blagajne nekaterih republijskih politikov.
Punt zamorcev. V Filadelfiji je nad 2000 zamorcev navalilo na gledališče, v katerem se je igrala neka za zamorce žaljiva igra. Najprej so spodili igralce s kamenjem, potem pa so se spravili na gledalce ter jih hudo pretepali in pometali iz gledališča. Policija ni mogla ničesar opraviti.
Gozdna vila. Blizu Ženeve so prijeli žensko, ki je 11 let živela v gozdu kot divje bitje. Opetovano so jo videli v gozdu od daleč pastirji ali lovci, toda vselej je pobegnila. Spala je v skalni duplini. Končno so priredili na njo lov ter obkolili istočasno vso goro. In res so našli popolnoma nago žensko spečo pod grmovjem. Bila je bolj podobna zverini kakor človeškemu bitju. Tudi govoriti je skoraj popolnoma pozabila, na vsa vprašanja je vedela le povedati, da se imenuje „Eva.“ Dognalo se je, da je to žena nekega trgovca, ki ga je zapustila pred 11 leti vsled prepira ter pobegnila v gozde. Najbrže se ji je omračil tudi duh. Nedavno je mož umrl ter ji zapustil lepo premoženje.
Dober želodec. V japonski vasi Kado-mahi živi starec Tašihi Kode, ki se preživlja s črvi, kačami, žabami, močeradi in s slično golaznijo. Policija je zaman iskala paragrafa, da bi mu to zabranila.
Peš po vodi. Amerikanec Holriev je iz-umel črevlje iz cedrovine, v katerih hodi po vodi. Crevlji so meter dolgi in 20 centimetrov široki.
Osemkrat omožena. V New Torku živi 401etna gospa, ki ima pravico do sledečega imena: Johnson — Wakeman — Sanders — Powers — Bindley — Godfrey — Gay — Henry — Le Page. Ravnokar se je namreč poročila z osmim možem, ki se piše Le Page. Kot Idletna deklica Johnson se je na tihoma poročila s ITletnim Wakemanom. Po posredovanju njenih staršev se je zakon kmalu razveljavil. Dve leti pozneje se je poročila s trgovskim potnikom Sandersom, s katerim je živela prav srečno, dokler ji ni mož umrl. Kmalu potem se je poročila z železniškim uslužbencem Powersom, ki je pa ponesrečil. Nato se je omožila s trgovcem Lindleyem v Jerseyu, od katerega pa se je dala kmalu ločiti, da seje poročila z gostilničarjem God-freyem. Toda tudi ta zakon ni bil srečen, in sodišče jo je kmalu rešilo tudi petega moža. Istotako si nista pridobila njene milosti 6. soprog Gay in 7. Henry. Od obeh jo je ločilo sodišče. Sedaj poskusi s številko 8., ki se imenuje Le Page. Dosedaj je z njim še prav zadovoljna, a obljubiti ne more, da bi bila to njena zadnja številka.
„Svedrovci“ pred poroto. Pred goriškimi porotniki je stalo 11 svedrovcev, ki so v noči od 25. na 26. septembra 1905 vlomili v urade parobrodne družbe „Ungaro-Croata“ na Reki. Nos so imeli dober, kajti v blagajni je bilo 25.000 K. Imeli so pa tudi smolo, da so bili prepodeni. V noči od 3. na 4. novembra 1905 so vlomili v urade tvrdke Peter Venutti v Gorici, a so bili istotako pregnani. Nič boljše se jim ni godilo, ko so v Trstu v noči od 25. na 26. februarja letos vrtali pri zlatarju Bruni v Trstu blagajno, v kateri je bilo 60.000 K. Tudi tukaj jim niso dali miru. Obtoženec Filippini je
izvršil poleg tega v trgovini s papirjem Apo-lonio Balbi na Voloskem tatvino in ukradel 247 K. Razprava je bila končana v soboto. Pet obtožencev Petje, Zegler, Gallina, Pintar in Ernest Sbisa je bilo oproščenih, Žerovic je dobil 2 leti, Slatapar 4 leta, Skarbouzin in Henrik Sbiša 5 let, Nalomrba in Filippini pa po 6 let.
Z zrakoplovom čez Montblank sta se peljala 12. t. m. milanska zrakoplovca Usulli in Treci. Vozila sta se šest ur in se spustila 6000 m visoko.
Poštni parnik med granatami. Ko je vozil poštni parnik „Durban Castle“ dne 14. m. m. v Plymouth, so bili potniki in moštvo jako neprijetno presenečeni. V neposredni parnikov! bližini so padale v morje granate. Neka topničarka se je namreč vadila v streljanju in ni prenehala, ko je zagledala poštni parnik. Le slučaj je, da ladja ni bila zadeta.
Močno spanje. Blizu Berolina je bil v železniškem vozu I. razreda oropan tovarnar Melkür. Oropani je spal tako trdno, da so mu roparji celo čevlje sezuli in odnesli.
Neumna stava s smrtnim izidom. V Li-bertyville Illinois so stavili trije 201etni mladeniči, kdo da poje največ sira. Velikanska množica je ogledovala fante, ko so jedli za stavo sir. A posledice stave so bile grozne. Eden je umrl še isti dan, drugi, ki je pojedel dva funta sira, prihodnje jutro, tretjega so operirali, a je živel po operaciji le še malo časa.
Vzorna ječa. Ječa v mestu Nashville v Indiani šteje samo enega jetnika. Piše se do-tičnik Turpin in je zaprt zato, ker je napravil v pijanosti nekaj škode. Obsojen je bil na 250 dni, a ker je sam v ječi, se ni zdelo občini vredno, da bi mu držala paznika in mu je izročila ključe od ječe. Turpin se zapira sam. Za hrano dobi potreben denar, s katerim hodi zjutraj na trg, kjer si nakupi potrebne hrane. Potem se vrne v ječo in se zaklene. Ker je na ta način tudi oskrbnik ječe, zahteva od občine, da ga zato primerno plača.
Potres na Japonskem. V Akibi je bil silen potres, ki je napravil veliko škodo. Istočasno je nastala v zemlji odprtina, iz katere je pričel najprej bruhati par, potem pa ogenj. Prebivalstvo je silno prestrašeno. Koliko škode je napravila katastrofa, še ni znano.
Teža, kakršno mora nositi vojak v Evropi. Ta je kaj različna in sicer mora nesti danski vojak kg 30:100; avstrijski kg 28:836; nemški kg 27:706; španjolski kg 27:350; francoski kg 26:570; švicarski kg 26:455; švedski kg 26:375; ruski kg 26:269; italjanski kg 26:200; belgijski kg 24:970; angleški kg 24:500; holandski kg 23:570. Razume se, da to breme obstoji iz orožja, telečnjaka in kar je v njem. To in pa v dolgih marših, plezanju po hribih, včasih še dolgo brez prave hrane, to pač ni zavidanja vredno.
Vrv za poročno darilo. V skalnatem primorju Angleške in Španske žive prebivalci od nabiranja jajc morskih golobov. Ta posel je v zvezi z velikimi nevarnostmi. Moški se spuščajo po dolgih vrveh pod pečine, v katerih valijo golobi. Zaradi tega je v onih krajih običaj, da zaročenka da svojemu zaročencu za poročno darilo vrv, ki jo je sama spletla. Daljša in močnejša je vrv, bolj dokazuje marljivost in vztrajnost nevestino. Dekleta začno že v rani mladosti plesti to vrv ter jo pleto toliko časa, da pride izvoljenec, ki pletenje pretrga ter vzame njo in vrv. Stare device seveda ne vedo kam z dolgimi vrvmi, ako se nočejo — obesiti.
Boj z zamorcem. V Severni Karolini je nenavadno močan zamorec Harris ubil dva policaja in tri zamorce ter s kroglami ranil 12 oseb. Potem se je zabarikadiral v neki hiši. Zasledovala ga je cela armada policajev in agentov. Preden pa se je policiji posrečilo, ga ustreliti, zadavil je z golima rokama tri preganjalce.
Raznoterosti.
Že spet ptujsko umazano perilo. Je pač
usodepolno, da mora biti ravno Ptuj, kjer izhaja pogubonosni „Štajerc", neko torišče za umazano
perilo. Res, v tem gnezdu mora imeti vrag vedno svoje parklje vmes. Kaiser se je štel med prve Nemce v Ptuju. On je bil tudi eden izmed onih šestnajstih, ki so tožili našega urednika radi razžaljenja „časti“, potem pa grozovito pogoreli. Za koliko kilogramov časti je prikrajšan sedaj prvi ptujski „Nemec", nam pove sledeča novica: Ker je zanimanje za konkurz Franca in Marije Kaiser v Ptuju ter prvega staršev, Martina in Ane Kaiser vsestransko, ker se iz poročil raznih nemških časnikov razvidi, da si ptujski nemški poštenjaki prizadevajo, da bi „vicebiirgermeistra Kaiserja“, bivšo šlapo župana Orniga, zatajili, slovenskim denarnim zavodom pa kar največ škodovali, hočemo dati danes nekaj pojasnil. Med vsemi denarnimi zavodi je najhuje prizadeta mestna hranilnica v Ptuju, ker ima iz hipotek terjati 392.000 K, iz menic pa nad 110.000 K. Ta zavod je bil s Kaiserjem dolgo vrsto let v zvezi. To je naravno, ker so mestni zastopniki z županom na čelu obenem člani ravnateljstva hranilnice, ki je občinska! Glavarji dr. pL Scherer in Underrein so pred Ornigom in vsemi drugimi vedno na trebuhu ležali; kot c. kr. komisarji ptujske mestne hranilnice niso ničesar videli in slišali, kar se je pri zavodu godilo, akoravno je bilo znano, da Kaiser slepari z menicami. Letos je stopil Kaiser v ozko zvezo s tvrdko Anton Seifricz Nachfolger v Budimpešti! To je vznemirilo Ptujčane, posebno pa ravnateljstvo hranilnice. Začeli so Kaiserja rubiti in tožiti, posledica je bil konkurz. Seifriczi imajo terjati okoli 290.00U K, Varaždinska komit. hranilnica 48.000 K. Simeta iz Novega grada v Dalmaciji 29.000 K. Glede ptujske hranilnice vemo iz popolnoma zanesljivega vira, da ima terjati 12.900 kron starega dolga, da na novo Kaiserju ni ničesar posodila, kakor lažnjivo poroča „Štajerc" v zadnji številki. Od te terjatve v znesku 12.900 kron ima ptujska posojilnica po vknjižbi na posestva na prvem mestu zavarovano 2000 K. Ta znesek se bode dal iz zastavljenega zemljišča izterjati, ker je to posestvo več vredno. Da je hipoteka več vredna, sledi tudi iz tega, da je pustila ptujska hranilnica zase šele na drugo mesto po vknjižbi na isto hipoteko zavarovati 10.000 K. O tem poštenjaki okoli „Štajerca“ previdno molče! Za znesek 10.900 K pa ima ptujska posojilnica zastavo, katere vrednost je sodno določena nad 11.000 K. Ker se bode zastava posojilnice go tovo višje prodala, ne bode tu izgube, pač pa bode še konkurenčni sklad nekaj dobil za druge upnike. Denarni zavodi v Celju, v Ljubljani imajo terjatve v majhnih zneskih; natanko ti zneski še niso znani! Gotovo pa je to, da se na menicah teh zavodov nahajajo razni žiri, ti žiri vežejo razne krčmarje, trgovce, pa tudi več ptujskih meščanov, kateri so hudo prizadeti. Prizadeti krčmarji se nahajajo na Štajerskem in na Kranjskem. O tem se bode podrobneje šele izvedelo. Da ima ptujska hranilnica strah pred izgubo, kaže dejstvo, da je ona za definitivnega oskrbnika mase predlagala svojega zastopnika dr. pl. Fichtenaua, kateri je bil ves čas tudi pravni zastopnik firme Kaiser, tedaj za ta posel docela nesposobno osebo, za namestnika oskrbniku pa dr. pl. Plachkega, konsulenta in zastopnika hranilnice, Orniga in drugih korifej in life-rantov. V odbor upnikov je ptujska hranilnica izbrala knjigovodjo Kasperja, Jakoba Matzuna, Maksa Straschilla, Simetto iz Dalmacije in Bluma z Dunaja. Tako si je zagotovila za vse slučaje popolnoma vdano večino. Varaždinci so ji tudi pomagali. Govori se, da bodo vsi od hranilnice, izvoljeni funkcionarji delali na to, da se zastavne pravice hranilnice ohranijo, one Seifriczev pa razveljavijo, da se konkurzu stori konec, da bi mogla hranilnica sama s posestvi in drugim imetjem Kaiserjevim razpolagati in prikriti pred svetom svoj deficit, kateremu se nikakor ne more izogniti. Meščana in mestna zastopnika, Josip Kasimir in Jan. Steudte sta vzela v zadnjem trenutku Kaiserjevo blago nase, da bi si vsak pokril svojo terjatev. To je tudi značilno, kakor je značilno, da je dobil Kaiser „pas“ za Ameriko, in da mu je sicer skopi župan Ornig dal v Gradcu še nekaj denarja! Govori se o 500 K. Jih je pač potreboval za „rajžo"!
„Pavliha.“
Pridobninski davek. Sodnik: „Zatoženi ste, da se klatite brez dela okoli, zakaj pa nočete delati?“ Zatoženec: „Zato, ker bi moral plačevati pridobninski davek, pa ga nimam s čim.“
Razloček med faro. Faran pri g. kuratu: „Kako pa to, da je St. Jurij fara, ki je manjša od naše, pri nas pa imamo le samo kuraeijo?"
—	Kurat: „Tega vi ne razumete! Fajmošter v St. Juriju ima zemljišče, govedo in prašiče: pri nas pa imamo le samo kure in race, -— zatorej se imenuje pri nas kuracija.“
Tudi dobro. Neki oče pošlje učitelju sledečo opravičbo: „Moj sin danes ne more v šolo
—	se je prvič — obril.“
Rad žejen. Nekoč pride znan pivec v klet, kjer je sodar sam pretakal vino. Sodar vpraša žejnega prišleca: „Ali si rad žejen?“ — „O zelo rad sem žejen!“ — „Tedaj pa že dobro; le bodi žejen!“ Ko pride čez uro sam v klet in ugleda žalostnega žejnega pivca na sod naslonjenega, vpraša sodarja: „Ali ste mu že dali kaj piti?“ — „Ne še! Vprašal sem ga. ali je rad žejen, in ker je rekel, da je rad žejen, pustil sem ga, misleč, da nece piti!“
Očitanje. Sodnik: „To je vendar čudno, da ste ukradli blago, a pustili z denarjem na-
polnjeno listnico, ki je ležala tik blaga!“ Zatoženec : „Oh, gospod sodnik, ne očitajte mi vendar tudi vi tega! Saj me je že doma žena dosti ozmerjala!“
Loterijske številke.
Gradec, 17. nov.:	34	28	71	77	50
Trst, 24. nov.:	82	50	87	31	89
„mladoslovenec“ hoče v vseh krajih na Slovenskem nastaviti agente, ki bi proti dobremu plačilu nabirali naročnino. Kdor hoče ta posel prevzeti, naj nam takoj piše, da mu damo potrebna navodila in preskrbimo dovoljenje. Lahko se zasluži par gld. na dan. Sedaj je najbolj pripraven čas zato. Ta posel je tako priprost, da ga lahko izvršuje vsakdo.
Postranski zaslužek!
Vsak ki nam v svrho razpošiljanja našega cenika pošlje 100 naslovov dobi dragoceno verižico za uro. Naslovi morajo biti sledeče uvrščeni: 1. Krstno in rodbinsko ime, 2. stan, 3. kraj, 4. zadnja pošta. Naslovi morajo biti pisani na malih listkih 10 cm dolgih in 6 cm visokih. (Iz jednega kraja ne sme biti več naslovov kot 20.)
$Sov@sf!	Efektno!
Irmo ipijslio m\\v$ na bolnem drevesu
G pozlač. angelji, 30 cm vis. Nastavek na vrhu nezlomen. Jamstvo za brezhibno delovanje.
Naj ga ne manjka v nobeni krščanski družini!
Od treh sveč proizvajana gorkota vrti gonilno kolesce, na tem kolescu viseče krogljice udarjajo na tri zvonce in na ta način nastane tako prijetno doneče zvončkanje, da napolnuje mlade in stare neko skrivnostno božično veselje.
Cena s kartonom in navodilom za uporabo franko proti predplačilu za komad
K 1-5®
3 komadi K 4'—
6 komadov „	7'50
12	„	„	13-50
Proti povzetju 20 v. več. Če komu ne ugaja, dobi denar vrnjen! Naročiti je pravočasno pri tvrdki
Hansis ICcnrad
v	v	v
prva tovarna za ure v Brüx-u st.2075, Cesko.
Moj 200 strani obsezajoč glavni katalog s 3000 podobami se pošlje na zahtevo vsakemu zastonj in poštnine prosto.
Novo ustanovljena trgovina
i. Torvi
I vilvlj^vn^v, v'Sv'. J aoti'.zL cesta, 31
priporoča svojo trgovino
kakor tudi drugih šolskih potrebščin.
Velika izbira najnovejših umetnih božičnih in novoletnih razglednic kakor tudi vsakovrstnih primernih daril za miklavža, božič in novo leto.

BS
j so naj laiayila cenali.
e
aa

Slavnemu občinstvu, p. n. gostilničarjem, trgovcem in drugim priporočam svojo gato zalogo doma izdelanih in na razstavi v Parizu najviše odlikovanih
kakor:
bo-
gnjat, (šunke) a la praške..........................kg a K 1-80
salame iz gnjati, krakovske......................... „ „ „ 2-—
brunšviške salame................................... „ „ „ 1-40
hrenovke (Frankohrodske)	12 kos........................... „	2-—
cervelatne klobasice	26	„	  „	2-—
fine kranjske klobase vel.	.	1	„	  „	—-36
12............................ „	2‘-
Opozarjam na sezono svežih gnjati, kakor tudi panzetta (carsko meso) i. dr. Razpošiljam po pošti in po železnici na drobno in debelo po povzetju, vse po najnižjih cenah. Za izvrstno blago in točno postrežbo se jamči. Pričakojoč mnogobrojnih naročil beležim z velesp.
Franc Golob
mesar in prekajevalec v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
^1 Raznovrstne poljedeljske stroje, kot 1^
mlatilnice, slamoreznice, pluge itd.
priporoča
FR. STUPICA • LJUBLJANA
Marije Terezije cesta št. 1., poleg „Figabirta“.
------- Ceniki brezplačno. -
Izvirni Singerje vi šivalni stroji se dobe le pri
Singer Ko.
akc. družba za šivalne stroje (ios) Ljubljana, Sv. Petra cesta
SV- Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo draji trgovci pod imenom .izvirne Singerce'. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki „izvirni Singerjev! stroji11 k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivainih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
J > O ITT 1 ir*«TvTT o !
S”* f »	,	V S
klinasto peci
Štedilnike, banje 3a kopeli, kakor tudi kipo, vaje in druge glinaste izdelke v vseh barvah,
trpežne in poceni priporoča
Avgust 2)relfe
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
(Ul)


Jran Zeman * £jubljana
Polj;»aiska cesta 24 §0 1# to^arsii C« pri ži^ŠBiskem sejmsa €«
Skladišče hvalno znanih ^epeijnov, slamoreznic;, mlatilnic, klinj,
motorje^ za žage in mline, tromb in CeVij za vodovode ter vseh potrebščin ====== za kmetijstvo. =====
ftizhe cene! Zajamčeno Map!
o iseas^a

I
Kurila
iz ševiota, lodna in sukna, jopiči, perilo za dame, nogavice in trikot perilo
iieseseeeeeeg»
Kožuhovina.
Najnovejše ovratniki, mufi, kolijeri, otroške oprave.-------


Najboljši izdelek po najnižji ceni.
Uuki liber in lOI UIVI rastlinska grenčica E* l-iE* 1^1
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in z njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste.
Edini izdelovatelj:
Anton Jelence v Idriji
imetelj rastlinske destilacije „Jelen.“
a
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. * Akcijski kapital 2 milijona kron. »S* Podružnica v Spljetu.
Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. — Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na' vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promesc izdaja k vsakemu žrebanju.	Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic.	Borzna naročila.	Promet s čeki in nakaznicami.
(glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja
jJ/- prva sisečka tovarna tamburic
Jlfe X Sljepušin
Sisek (Jfrvaško)
Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi leta 1900. in na milenijski leta 1896.
Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne inštrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne
gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike in okarine.
V isti tovarni izhaja tudi strokovni list
„Tamburica“
po enkrat na mesec ter stane za celo leto 8 kron z glasbeno prilogo vred.
Za vsak inštrument se jamči.
Velik cenik s slikami se pošlje na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Krasna remontoir-Gloria-
srebrna ura
s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, natančno tekoča, 3 letno jamstvo, proti povzetju
sam© 1 lks*©üB
Tovarna za ure: J. König, Dunaj VIL, Westbahnstrasse 36-203.
Ustanovljeno 1.1870.	Lastnik Fr. Benque.
Sel). Unterhuber
Tovarna cementa v Weissenbaehu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna
w Beljaku, Schulstrasse 21
Filijalks: v Ljubljani, na Dunajski cesti št, 73
nasproti topničarske vojašnice.
----- (Telefon št. 273.) --
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike i. t. d. Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcemeiit in romaneement iz Wei-ssenbaclia. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.	(106)
Doktorja pl. Trnköczy-ja, svetovno znano redilno varstveno sredstvo, ki je bilo na razstavah odlikovano z najboljšimi pohvalami, dobivaše pristno pod marko
IVI tiri
pri vsakem trgovcu. Po pošti se razpošilja najmanj 5 zavitkov za K 2.70. Lekarna Trnköczy v Ljubljani. Ponarejale! se sod-nijško kaznujejo.	(HO)
'VIDMAR.
ixclelovatlec dežnikov in solncnikov
naznanja slav. občinstvu, da je otvoril đne I. oktobra t. 1. svojo
obdrži pa svoji dosedanji prodajalni na Starem trgu št. 4 in v Prešernovih ulicah št. 4 kot podružnici. Nahaja se v zalogi vedno najnovejše in v to stroko spadajoče blago.
Preobleke in popravila točno in ceno. (ii?)
za mojšrt
s kojimi se napravi
pr* dobra domača pijača
Cena za en polovnjak, to je 283 litrov, 7 kron 80 vin.
Edina razpošiljalnica: JI. IC&flrififfg Gradec (Štajersko), Kepplerstrasse 36.
Hlode
kupuje
po najugodnejših cenah proti gotovini
in sicer:
hrastove, debele od 30 cm naprej, kub. čevelj K 1'20, smrekove 64 vin. jelkove 57 vin., bukove 56 vin., borove 58 vin., frize hrastove, . kvadratni meter 2'20 K, franko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški posta-jleno. — Hlode pod mero, ali škart, eno tretjino manj. (137)
žatajte zastonj
in poštnine prosto moj bogato ilustrovani glavni cenik s čez 1000 slikami o nikelnastih, srebrnih in zlatih urah, marke Ros-kopf, Hahn, Omega, Schaif-haiiseu, Glashütte, kakor tudi o vsakovrstnem solidnem blagu v srebrnini in zlatnini po originalnih cenah.
Nikelnasta remontoir-ura K 3'—, sistem Roskopf, črna jeklena ura K 4'—, sistem Roskopf, patent-ura K 4‘--, švicarska original sistem Roskopf patent K 5’—, goldin remontoir-ura „Luna“-kolesje K 7'50, srebrna remontoir-ura „Gloria“-kolesje K 7'60, srebrna remontoir-ura z dvojnim pokrovom K 11'50, srebrna sklepna verižica s takozv. springringom 15 gr. težka K 2'40, ruska Tula nikelnasta anker-remontoir-ura „Luna“-kolesje K 9'50, ura-kukavica K 8'50, budil-nica K 2 90, kuhinjska ura K 3'—, sehvvarz-wälder ura K 2'—.
Za vsako uro triletno pismeno jamstvo!
Nobene rizike. Zamenjava dovoljena, ali denar nazaj!
Prva tovarna za ure
Hanns Konraä y Mostn (Brni) št. 651. Češko.

Ceno češko
0Ž posteljno perje!
5 kg novega skublje-nega K 9'60, boljšega K 12'—, belega jako mehkega skublje-nega K 18'—; K 24'— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30' — , K 36.—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
I Benedikt Sachsel, £obes 198
pošta Plzen na Češkem.
Slovenci
pijte grenčico J	^ W 5)»	**	t ■vw	W
FJ *	m rezanja, $la$ciearna 11
Ta r>es pomaga.
Dobi se edino iz rastlinske destilacije „Florian15 v Ljisbljani.
o, M.
JPi-ešerunove ulice, Ljubljana,.
(123)
Najboljši in najfinejši čaj na svetu! Melange iz najfinejših in najmočnejših čajev iz Kine, Ceylona in Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikat, trgovinah. Na debelo pošilja:
Indra Tea Import Compani, Trst.

in kavarna
□ ZLala^ni/t □
JLjllbljana «< ^tari trg jtev. 21.
lilij alke: =—-
Glavni trg 6, Sv. Petra essta 26
KAREL PLANINŠEK
Prva ljubljanska veiežgal-nica za kavo z elektriškim obratom ter specijalna trgovina za kavo in eaj
v Ljubljani, samo na Dunajski cesti
nasproti Kavarne „Enropa“, postajališče cestne železnice
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. -------Po pošti razpošiljam vsak dan,-
NÄ?hrinift peči s trajno gorljivostjo.
Velikanska kurilna moč.	Na|finejša regulacija. Cenovnik zastonj.
Chr. Garms v Podmoklih (Bodenbach)
tvomvicu. železnih peci.	(132)
Tvomiško zalogo ima v Ljubljani ŠTEFAN iNAGY ga Mim Š? to S.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Najceneja, največja eksportna tvrdka!
Ivan Jax in sin
Sjnbliana
Sunajska cesta 17.
*■ «
Priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in voznih koles, glasbenih avtomatov' in pisalnih strojev. dop
Šndivita zbirka sneta!
50 kom. za šarano glsi.
1 sprelepa večkrat z uradnim pat. varovana anker-remontoir-žepna ura s pismeno fab-riško garancijo za dober in natančen tok, 1 fina oklepna verižica iz double-zlata, 2 prstana iz amerik. double-zlata z imit. briljanti (za gospoda in damo), 2 gumba iz double-zlata za zapestnice (ostaneta vedno nova), 3 naprsni gumbi, 3 gumbi za zavihane ovratnike, 1 fin žepni nožič z napravo, 1 zelo lepa svilena ovratnica, svetla ali temna, 1 dražestna igla za ovratnico s simili-briljantom (doubli-rano), 1 dražestna broža za dame, zadnja novost, 1 krasno toaletno zrcalo, 1 dražestna koristna denarnica, 1 par bontonov z amerik. briljanti, prist. sreb. sekiricami, 1 f. nikelnasti pisainik, 1 pat. vremenski barometer, 1 garnitura 20 komadov različnih pristnih inozem. pisemskih znamk, 1 fini cigaretni odrezalnik (nikel), 1 pat. držalo za ovratnice, 1 album najlepših razgledov sveta. — Vse skupaj z elegantno anker-remontoir- žepno uro, koja sama jo dvakrat toliko vredna, velja gl. 2‘50. Dobi se, če se denar naprej posije ah po povzetju pri centralni zalogi patent, ur In draguljev
S. klrbacfr, Rr*ako*? ši. 58.
NB. Pri naročilu dveh paketov se pri-dene 1 prima angl. britev zastonj. Neuga-jajoče se zamenja ah denar vrne, in je torej vsak riziko popolnoma izključen.
m
M. Suttner, urar, Ljubljana
(102)
JVlestni	naspi-oti i~otovža., prej v KLrarvjvi
priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih ==:
swicarsifili ur
briljantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
V dokaz J6 moJe blago res fino, dobro in ceno,
-—--------5 je to, da ga razpošiljam po celem svetu.
Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Stanje hranilnih vlog nad 19 milij. kron
Stanje rezervnega zaklada nad 650.000 kron
Mestna hranilnica ljubljanska
V Prešernovih ulicah, v lastni palači
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervn. zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajMudl po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/40,'0 na leto. — Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred n. pr. v 38 letih, tedaj mora plačevati na leto 6%
izposoj enega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
mmmMi
Suhe jedilne gobe
kupuje v vrečah po 20 do 25 kg
jiiisiu Sehanii, Dunaj u
Hauptstrasse 67.
Za ponudbe z navedbo cene in vzorcev se prosi!
iHoeete li zaslužiti lahkim potom denar?
potem zahtevajte zastonj in poštnine prosto ilustrirani cenik ur, zlata in srebra, kitajskega srebra, furnir ter orodja in glasbenega blaga
F. Pamm, Krakov (Avstrija)
Zielonagasse 3,
faoreneie 4 Domicelj
Ljubljana, Dunajska cesta št. 32.
Žitna trgovina, agentura, komisije, koncesijonirana reklamacijska pisarna za železniške voznine. fl09i
Zastopstvo n Hakup&aje tržaškega mlina y moknate in otrok-„Litorale“. v nate vreče.
3 0 d ix i ix o£>;l el.
Po pogojih mojega cenika, tedaj brez nevarnosti naročevalca, pošiljam jaz po poštnem povzetju mojo harmoniko „Volksfreund“ št. 663, da zamorem vsakega o izvrstni kakovosti te harmonike prepričati. Ta harmonika ima patentirano nezlomna zavita peresa ne samo za tipke, ampak tudi za base in za zaklopnice, potem 10 tipk, 2 registra, dvoglasna, 48 glasov, 3 vrste trobent, mahagoni barvno politirana, črni robi z barvnimi portami, dvojni meh z niklastimi ekovi, velikost 31-j-15 cm in stane 7 K.
gg Navodilo, po katerem se lahko vsak sam nauči igrati, priložimo zastonj.
Ceneje in manjše harmonike za učenje, posebno za otroke po K 2'20, 3’50, 4'40, 5'50. Finejše harmonike po 9, 10, 12, 14, 16 kron so razvidne iz mojega cenika. Imam v zalogi tudi gosli, flavte, citre i. t. d. Na mojih harmonikah ni colninskih izdatkov, ker so češki izdelki. Prosim, se ozirati na to! Nobena rizika! Zamenjava dovoljena ah denar nazaj. Pošiljanje po poštnem povzetju od „Erzgebirgisches Musikwarenversandhaus“
©-
i
li
s©5
c
lis hmi v lesiii
(Bris) št. 632, Češko.
Velik ilustrovan cenik, obsegajoč nad 1000 slik, se 'pošlje na zahtevanje vsakemu zastonj in franko.
i Froli zoreli! in pili zoii | '*> «*>
"J?	izborno deluje dobro znana
>•)	it J1 ti s-it-J )t i f'l l	<$,
1 lelisme ustna in žoIim rol |
katera utrdi dlesno in odstranjuje {* neprijetno sapo iz ust.	^
1 steklenica z navodom K 1—.	'j*
I Melusine zobni prašek l
1 škatijica 60 vin.	^
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto.
Edina zaloga.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgienili obvez, svežih mineralnih vod itd.
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 '*
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubilejnega mostu. (114) S
Najcen.in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ,SeveronemškegaLloycla‘
z Bremna v New Vnrh
s cesarskimi hrzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wilhem d. Grosse“.
Prekomorska vožstja traja samo 5 do 6 dni.	(	.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za
vse proge ameriških železnic dobite v	-A.IVI edino le pri	^
gduardu Tavžn, Holoduorske utice št. 35
e " nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo,
Singapore v Avstralijo itd.	(H3)
O
ÖÖ
•-t
Poljedelci,
posebno pa
mlatilnice
Poljskih delavcer vsak dan bolj primanjkuje in kmetovalec danes že brez pomoči poljedelskih a	strojem polja obdelovati in pri-
TlflTOF f delk°Y obdelati več ne more. Kdor si pa UlJZrfUi 1 kupi stroj, naj si omisli zanesljivo dobro *	blago. Najboljše in naj zanesljivejše stroje,
čistilnice, proste in najboljše, kakor tudi
slnmoeexn ice priporoča
Trgovina z železnino „MERKUR46 P. Majdič v Celju.
jjosocI zn. mlclto. — Posebni ceniki strojev brezplačno. — TNraverze in cemntn. Nepremočljive vozne plahte.
■:	^	-v. ;. v -
Me jopua dame oi gl.» mje obleia iz sakoa . „ „ 21
pelerina.................. 21
havelok...................21
dolga zimska sakoja „ „ 5-sako iz kožoliovioe „ „ 21 ,
Največa in najlepša izaera kon-fecije za gospode, dečke, dame in deklice.
IVlestni tvg; štev. S.
Vašo Petričič
IVlossUni tr’g
priporoča svojo veliko zalogo
predmeln za palovaije
O ii o
Ustanovljeno leta 1832.

Priznano
najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
J^dolf Hauptmann
v JLjubljani
prva tovarna oljnatih barv, firneža, laka in
---------- steklarskega kleja. ----
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
f llustrovani ceniki dobe se brezplačno. ^
TJ
**
o
a
p
u.
p
3
P
&
n
0
C*
3
0
FILIP FAJDIGA
(107)
zaloga pohištva
Ljubljana, s^. Petra cesta štev. 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnizjih cenah.

Iv. Seunig
v Ljubljani, M trg štev. 7
priporoča
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin, brez konkurence, brez vsaceju* duha po najnižjih cenah na drobno 1 kg. po 60 h, na debelo po 50 h.
KOVO! Patentirano J{o\)0!
za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Karla Kavšelia «asi.
SciiMiiPii & Wmmwšm
trgouina železnine na drobno in debelo
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
priporočata po najnižjih cenah vsakovrstno železnino in stroje za poljedelstvo in obrt.
----- Slovenske cenike brezplačno in franko. ------
(d'
9

Pm jugoslovanska lovama za kovine surogate v Ljubljani
e:
priporoča p. n. slovenskim trgovcem vse svoje po kemični analizi priznano izvrstne izdelke, posebno pa
„Zvezdno cikorijo v škatljicah, ki se prodaja v prid „Trgovskemu domu“. Obenem uljudno naznanja, da bo še nadalje razpečavala
„Ciril in Metodovo cikorijo ▼ škatijicah v prid dmžbi
sv. Cirila in Metoda za Istro ter v prid Trgovskemu domn. Stanovska dolžnost vsakega zavednega slov. trgovca je, da kupuje in priporoča izdelke te prve in edine slovenske tovarne za kavine surogate.
Os-C~
je moja pristna švicarska sistem Ros-kopf-patent anker-ura z masivnim, solidnim, antimagnetičnim kolesjem, pristnim email - kazalom (ne papirnatim), z varstveno plombo opremljenimi pristnimi nikelna-stimi obodi, šarnirni pokrov čez kolesje, tekoča 36 ur (ne pa 12 ur), krasni pozlačeni kazalniki, natančno regulirana s 3 letnim jamstvenim listom, komad K 5'—, 3 komadi K 14'—, s sekundnim kazalnikom K 6'—, 3 kom. K 17'—, v pristnem srebrnem obodu K 10'—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12'50, 3 komadi K 35'—.
Zamenjava dovoljena, ali pa se denar vrne brez odbitka.
Pošilja proti povzetju prva tovarna ur
Hanns Konraä t Mostn (Brüx) GesXo, št. 650.
Bogato ilustrovane cenike z več kot 1000 slikami se na zahtevanje pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto.
ssas^sasssreassasss
Prva slovenska domača pivovarna
Ustanovljena leta ?854.
G. /\uer-jevih dedičev
V JLjubljani, Wolfove ulice Štev. 12	Številka telefona 210.
priporoča slav. občinstvu in poštovanim gostilničarjem (139)	svoje izborno
marčno pivo v sodcih in steklenicah.