TELEFON: BARCLAY 6189 HO 86. — STEV. m. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, FRIDAY, APRIL 12, 1929. — PETEK, 12. APRI LA 1929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Ameriško vojaštvo patrulira ob meji. REVOLUCIJA V MEHIKI BO TRAJALA ŠE VEČ MESECEV Nadaljne amer v>ke čete so bile poslane na mehiško mejo. — Lassiter opazuje črto v Sonori, docim se mehiške čete koncentrirajo. — Zrakoplcvci obdržani v službi. — Demonstracije se nadaljujejo. SAN ANTONIO, Texas. — II. aprila. — Infan-terija, kavalerija in artilerija Združenih držav, poslana iz Fort Blissa, je prevzela patruliranje mehi-keš meje v Arizoni in New Mexici, kot varnostno sredstvo, da se zavaruje življenja in lastnino. Čete so bile pod poveljstvom generalnega majorja Lassiterja, ki je pojasnil namen te akcije. Čete obstajajo iz približno I 500 mož ter vključujejo polk infanterije iz forta Russell, Wyoming ter enega bataljona poljske artilerije ter oddelka kavalerije iz forta Bliss. V tozadevnem ugotovilu se glasi: — Informacije glede mehiškega položaja kažejo, da so bo sila nasprotujočih si čet v Sonori zelo povečala v bližnji bodočnosti. Ker so se te sile že sedaj zelo povečale, je postal tudi bolj težaven problem nudenja varstva na naši strani meje, posebno radi bližine ameriških in mehiških mest. JUAREZ, Mehika, 1 I. aprila. — Na koncu hek-tičnega dneva reorganizacije med prebivalci Jua-reza, je prinesel prihod generalnga konzula Liek-ens občutek splošnega olajšanja. Čeprav je mesto še vedno prijazno vstašem, čutijo prebivalci, da bo nudila federalna vlada več resničnega varstva. # Soglasno s poročili, ki so dospela semkaj, ne namerava general Caravec še nadalje priznati generala Escobar j a kot voditelja vstaje ter bo vsled tega vodil na svojo lastno pest guerilla vojevanje v gorah. Ce se bo to zgodilo, bo postala naloga federalcev dosti bolj težavna in poteklo bo nadaljnih par mesecev, predno se bo zatrlo vstajo . General Murietta, regijonalni vstaški general, se skriva v E1 Paso. General Salinas si je nataknil civilno obleko ter živi udobno v hotelu Delnorte. Sporočilo se je, da bi se pokazalo zelo malo usmiljenja napram njima, če bi padla v federalne roke. Salinas je živel v Združenih državah nekaj časa pred revolucijo ter se glasi, da je napravil ter izgubil celo premoženje na Wall Streetu. Qn govori izvrstno angleščino ter izgleda kot Amerikanec. KONSERVATIVCI OBLJUBLJAJO CIVIL. REFORME Angleški voditelji so culi o načrtih za javna dela. Baldwin bo objavil dne 18. aprila svoj kampanjski program. LONDON, Anglija, 11. aprila. Naprti socijalne reforme ter jarvna dela so b;*i napovedani od pričakovanega volilnega programa konservativne stranke, katerega bo oficijelno objavil ministrski predsednik Baldwin v Londo-iiu dne 18. apršla. Pričakuje se, da bo kril pro-#rj*in naslednje »liri foSke: Iiaz-£ rje.nje načrta, da se zavaruje NEIZMERNO POVIŠANJE CEN ŽIVLJENSKIH POTREBŠČIN LEVIATHAN" NE BO VEČ SUH Izza leta 1913 so se življenski stroški zelo povišali, kot kaže splošen pregled. — Cene živil sc kazale februarja meseca skoro šestdesetodstotno povi-višanje. — Mleko je dražje kot kedaj poprej. Načrt za izčaščenje takozvanili "slums". Imperijski razvoj za povečane možnosti izseljevanja in razvoj cesta. Politične govorice so naravnost deževale včeraj, kajti vse tri »stranke so se lotile deda, da zmagajo pri yolitvah, ki se bodo vršile dne 30. maja. Lord Rothemere, kojega skupina listov je podpirala liberalce ter se zavzemala za dogovor med li-bexaiei ter konservativci, je re'kel danes v nekem pismu, da bo imel v prihodnjem parlamentu Ram-Jay MacDonald absolutno večino, •e ne bo sklenjena ta zveza med liberalci ter konservativci. Zavrnil je trditev, da je on zaupnik lJloyd Georga in da ne ve ničesar glede nazorov liberalnega voditelja o detiamem sporazumu med liberate; ter konservativci. iA&k WASHINGTON, D. C, 11. aprila. — Življenski stroški so še vedno ostali visoki, kot razvidno iz povprečnih podrobnih cen posameznih predmetov hrane. Najnovejše poročilo urada Združenih držav za delavsko statistiko kaže, da so cene živil za šestdeset odstotkov višje kot pa so bile v istem času leta 1913. Le v dveh prejšnjih letih so bile višje, namreč v februarju leta 1926, ko so bile skoro 67 odstotkov višje in v istem mesecu leta 1 927. V različnih razredih je Lilo meso samo za več kot osen.'J ose t odstotkov dražje kot leta 1913. Cerealije so poskočile za t>4 odstotkov, in mlekartiki proizvodi za več kot petdeset odstotkov. Številke za februar kažejo naslednja značilna povišanja v stroških živil, v primeri z letom 1'Jl'i: Leg of Lamb je poskočil za 11S odstotkov, a najvišje mesto ni še doseženo. Narezana šunka je poskočila za 111 odstotkov, dočim je par let nazaj znašala še donti več. liouiul Steak za 10č> odstotkov; Sirloin steak za sto 100 odstotkov in ribroast za 88 odstotkov. Prašičji chops i so poskočili za 75 odstotkov in primerno je poskočila tudi cena špeiha. Edino izjemo dela sladkor, ki je bil nižji kot v zadnjih sedmih letih ter le za dvajset odstotkov nad ceno leta 1913- Luiz nas bo obiskal. S AO PAVLO, Brazilija. 11. aprila. — Dr. Washington Luis, predsednik Brazilije, namerava obiskati Združene države v pri-četku leta 1931, da vrne obisk, katerega je napravil pre.!tednik Hoover. Romunska razpustila komunistične unije. DUNAJ, Avstrija, 11. aprila. Iz Bukarešte se je sporočilo, da je romunska vlada sklenila razpustiti v.se komunistične strokovne unij«*. Sklep je sledil zadnjim komunističnim izgredom v raznih krajih. Trocki odgovarja. BERLIN, Nemčija, 11. aprila. Leon Trocki se je hranil pred bo-teodbo Jožefa Stalina, boljševi-skegit diktatorja. Stalin je napad"l Troekega pred kratkimi, ker je pisal za "buržuj-ske listi*'*. Trocki pa je odgovoril, la je polovica denarja posvečena objavi drl Lenina, katera je zatrla cenzura Stalina. Kellogg se je sestal z Youngom. Francozi obstreljujejo vstale. RABAT. Maroko, 11. aprila. — Težke izgube so bile prizadete maroškim vstašem, v bližini Tal-siret, od strani francoskih bombnih aeroplanov. Aeripiani so tudi obstreljevali Boudrao. PAlLIZ. Francija, 11. aprila. — Frank 11. KelIo:r-r. prejšnji ameriški državni tajy'k. j.- obedoval včeraj z Owen I). Younirom ter generalom Pershiiifrom Dva fašistovska lista zaplenjena v Franciji. PA BI Z. Francija. 11. aprila. — Fram-oska vlada jo danes prepovedala prodajo listov I in pero in Te vere. Oba lista sta fašistovska organa, »lasila Mussolinija. SKUPINA ANGLEŠKIH BOJNIH LADIJ ki so imele pred kratkim manevre t Sredozemskem morju. Parnik Leviathan, ki je izpremenil svojega gospodarja, bo prodal 700 steklenic zdravniškega žganja, a ne bo odprl bare. — Mokraška politika je bila odrejena, da se zadosti tekmovanju. Dokle.r ho trajala zaloga žganja na krovu "Leviathana" bo potnikom na poti v Evropo naprodaj. To žganje se bo prodajalo javno in v tem se bo razlikovala prodaja te pijače od drugih prodaj v zadnjih šestih letih, ko se je prenehalo servirati žganje in vina. razven za potnike, ki so bili bolni. "Leviathan" bo napravil sedaj svojo prvo vožnjo pod privatno kontrolo. Radi omejiterv, katere je naložila zdravstvena služba Združenih držav, ima ali je imel "Leviathan" na krovu le nekako 700 kvartov žganja. To je vse. kar bo parnik zmožen prinesti s seboj v mejo dvanajstih milj na svojem povratnem potovanju, a dokler se bo nahajal na poti iz Evrope, bo imel svojo običajno zalogo žganja, likerjev ter piva. Sklep, da prodajajo pijačo na krovu, je dosegel Jožef Sheedv, eksekutivni podpredsednik novo organizirane črte, United States Lines. Inc. Zadeva se jie bo tikala le "Leviathana". temveč tudi vseh dru-is h ladij, katere je prevzela nova kompanija. X:kakih bar pa ne bo. Pijača n * bi vsiljena onim, ki ne marajo zanjo. Neki zastopnik družbe je rekel, da se ne bo prodajalo pijače za dobiček, temveč ker je družba prepričana, tla bo na ta način lahko tekmovala z drugimi 'inozemskimi parnik i. Pričakuje se, da !»o pijača dvignila potniški promet za približno dvajset odstotkov. TORNADO V ARKANSAS JE ZAHTEVAL 41 ČLOVEŠKIH ŽRTEV Narečni in državni delavci so bili poslani na lice mesta, da prinesejo pomoč majhnemu mestecu v Arkansasu. — Družine so bile pri večerji, ko je prišel vihar. — Viharju sta sledila dež in toča. — Sto domov uničenih. NEWPORT, Ark., 11. aprila. — Narodne in državne organizacije so hitele danes v petero se-veroiztočnih okrajev Arkansasa, kjer je sitrašen tornado včeraj zvečer zarezal pet milj široko pot. LINDBERGH NA POLETU V NEW YORK Lindbergha so zepet o-značili kot "pogrešanega". — Videli me ne bodo dva ali tri dni, — je rekel letalec. KANSAS CITY, Mo., 11. apr Polkovnika Charles Lindbergha so zopet "pogrešali' danes, potem, ko je zapustil neki zračni pristan v Tex asu ter izjavil, da bo mogoče izginil "za dva ali tri dni". Nikakega vznemirjenja za var-nopfta letalca se ni občutilo, čeprav so uradniki zračnega pristanišča ter časnikarji vprizorili napore, da ga u gotove. Lindbergh je odšel z mednarodnega aerodroma v Brownsville včeraj zjutraj ob enajstih, potem ko so ga pogrešali 21 ur po njegovem odletu iz Mexico City. On ni razkril svojega cilja, a uradniki zračne postaje so izjavili. da je bi! na poti v New York, da bo navzoč pri povratku trupla pokojnega poslanika Myron Herri k a iz Francije. Znano je, da je umrlo eno in štirideset oseb v viharju, ki je o-pustošil mesta Sneeds Lorado, Alicia, Park-in ter S win ft on ob vznožju Ozark pora. Poročila o dodatnih smrtnih s4u-čajifh, ki pa niso bila še potrjena, so prišla iz številnih nadaljnih krajev. Ker je bila va.s Guion popolnoma razdejana in ker je bilo Kto domov v Sneeds okraju uničenih, so pomožne agencije koncentrirale svoje iskanje na ti dve naselbini, da najdejo dodatne mrtve ter poškodovane. Poročila so rekla, da se je pojavil tornado najprvo nad glavno cesto nad Swinftonom, nekako 2 milji od mesta samega. Planil je na meisto nekaj preko šeste ure, ravno ko so bili ljudje pri večerji. Dež in točka sta sledila viharja in ceste so bile neprehodne. Podrobnejša poročila bodo še prišla. Torpedo eksplodiral, — ubil sedem oseb. Počaščenje Herricka. Ušel dvakrat v enem dnevu. LYiNTN, M acts., 11. aprila. — Dvakratni beg iz ječe na en dan je rekord Mrka Pečavca, stari»g;i trideset lot. iz Dan ve rs. On je bil drugič ujet še istega dne ter se bo moral zagovarjati, ker je kupil avtomobil z ničvrednim čekom. Deklica u grizla psa. CHICAGO, III.. 11. aprila. — Tri leta stara Rosa Zie'k, je nudila listom "resnično' novico, a našla postavo mrzlo napram njeni pritožbi. Dora je odgriznila kos repa mladega policijskega psa, a slednji je nato ugriznul deklico. Policija je imenovala akcijo psa samoobrambo. Dvojica poročena 72 let. WINTON, Ia., 11. aprila. — Mr. in Mrs. Redington sta pred kratkim praznovala 72. obletnico svoje poroke. Redington je star 95 let, njegova žena pa 88 let. Spoznala sta se na nekem, izletu .v Delegacija Zveznih, državnih in občinskih uradnikov bo zapustila mesto ob devetih zjutraj v soboto na požarnem parniku "Ma-com", da sreča francosko križar-ko "TourvBlIe", ki vozi v Ameriko truplo pokojnega poslanika Herricka. To je objavil "danes policijski komisar Grover WhaV?n. TOKIO. Japonska, 11. aprila. Sedem japonskih kadetov je bilo ubitih in tridetset nadaljnih poškodovanih, ko je eksplodiral torpedo tekom vaj v tokijskem zalivu. Osem komunistov ranjenih. BUKAREŠTA. Romunska. 10. aprila. — Osem komunistov je bilo ranjenih včeraj pri spopadu s policijo v Petroeeni. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OLA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DN ŽITNIK V AMERIKI DENARNA NAKAZILA - — ——■■ Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 1,000 2,500 5,000 10,000 ▼ Italijo $ 9.30 Lir 100 ......................$ 5.78 $ 18.40 " 200 ......................$11.80 $ 45.75 " 800 ......................$16.80 $ 90.50 " 500 ......................$27.40 $180.00 " 1000 ......................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z nosim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplaiHa od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c; xa $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodici t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih merilih priporočamo, da se poprej z nam tporazumete glede načina nakarila. izplačila po posti so redno izvršena v dveh do trem tednih NUJNA NAKAZILA. IZVRŠUJEMO PO CABUB LETTER E£ PRISTOJBINO 75c. 3AKSER STATE BANK 02 COBTLANDT STREET, NEW YOML N "I T*l*pho%*: Barclay 0380 V v...- - V • , - ' ISi ; GLAS (NARODA, 12. APR. 1929 NARODA (ŠLOVMNE DAILY) Oumsd and Published by 8LOVRNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) 8doer, President Louis Benedik, Treasurer of bo£ineos of the corporation and address«* of above officers: Cortland t &t, Borough of Manhattan, New York City, N. Y O L A 8 NAHODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except 8undays and Holidays. Ma celo leto velja list ta Ameriko in Kanado_______$6.00 '9 pol leta____________$3*00 --- Za New York ta celo leto —$7.00 Za pol leta -----„.....,-------—.$3.51 Za inozemstvo ta celo leto —♦7.00 Za pol leta-----------$3.30 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" itkajg vsaki dan itviemši nedelj m praznikov. Dopisi brex podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj st blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni fcov, prosimo, da se nam tudi prejfaijo bivalne nasnani, da hitra najdemo naslovnika.__ MOLA8 NAHODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T Telephone: Barclay 6189. OGROMNA DEDŠCINA Deriščina, ki jo je pretlvael predsednik Hoover po predsedniku Coolidgeu, je ogromna. Ni pu podedoval samo toliko proslavljane prosperi-t. te, pač pa tudi težavne probleme, s katerimi se bo moral baviti tekom svojeka termina. V zadnjih dneh sedemdesetega kongresa je sprejel /vezni senat resolucijo, katera je bila že prej sprejeta v narodni poslanski zbornici. Ta resolucija določa, naj se da na razpolago stopet-dt-set milijonov dolarjev za zgradbo nikaraško-ameriške-ga kanala. S tem je bil storjen prvi korak za uresničenje kanala, o katerem je že toliko razpravljalo. Poleg Panamskega kanala bi dobile Združene države še drugo zvezo med obema oceanoma, ki bi tej deželi omogočila dobiti kontrolo nad panameriško trgovino ter tudi uspešnejše zaščititi proti sovražnim vpadom. Za novi kanal se posebno zavzemajo imperijalisti in imajo dovolj vzroka za to. Njim je na tem, da kontrolirajo Pacifik in tamošnje teritorije. Potom nove zveze jim ne bo samo mogoče lii-tro dospeti do Japonske in Kitajske, anrpak ju tudi presenetiti. Samoposebi je umevno, da bi na ta način dobili tudi večjo kontrolo nad Centralno Ameriko ter izvajali mogočen vpliv na trgovino južne Amerike. Sena t mm pogajanjem v zadnjih dneh sedemdesetega kongresa je bila pa predloženo drugačno besedilo. Poudarjalo se je samo izrecno trgovske interese, mirovne, namene in željo po prijateljskih odnošajiii z vsemi državami Centralne in Južne Amerike. Tem lepim besedam pa niso vso senatorji sedli na lim. PJ Dill iz države Washington je razkrinkal imperialist ične namene, ki jih ima vlada Združenih držav z gradnjo tega kanala. Izjavil je, da se z gradnjo ne bo moglo začeti v dese-tih letih, ter da je bila stavljena ta zahteva le kot pretveza, da zamorejo ostati ameriški mornariški vojaki še nadalje v Nicaragvi. S tem je pa v živo zadel. Odgovorili so mu štirje ad- ministraeijski senatorji in sicer z velikim razburjenjem. \ Nehote so pa morali priznati, da se z gradnjo res ne more še tako kmalu začeti ter da zaenkrat ni niti za misliti, da bi bila okupacijska armada takoj odpoklicana. Senator Sraott je izjavil: — Opozarjam vas, da je treba razumeti zrnisel te okupacije. Združene države ne smejo dopustiti, da bi par prevratnežev izpreminjalo politiko, ki jo smatramo za potrebno. Dokler ne bo Sandi* novo vstaško gibanje popolnoma zatrto, dokler ne bo dežela popolnoma pomirjena, dokler ne bomo imeli garancij. da ne bodo izbruhnili nadaljni nemiri, toliko časa ne nisliti na odpoklic ameriških vojakom. torej zaenkrat še ne bodo gradili, denar je Sočen za načrte ter zato, da_ bodo ameriški irtor-S še nadalje ostali v deželi s katero se ne na*, oficijelno ne, v nikaki vojni. Dopisi. Iz Arkansasa. V zadnjem dopisu sem nekoliko opasal Hot Springs, Ark. ter omenil, da je tam eden izmed devet na jstfh ameriških narodni h parkov, ki skupno merijo 11,766 kvadratnih milj. Vsi parki so dobro urejeni ter so prepreženi z ie-pimi stezami oziroma cestami. Marsikje je videti napise: Oglej si najprej Ameriko, potem 5>a pojdi v Evropo. Ta nasvet je po vsem irmesten. Iz Hot Springs sem se |>odal proti Fort Smith. Ark. To je zgodovinsko mesto, ker so se vršil: taan boji z Indijanci leta 1839. Še vedno je videti par trdnjav, podobnih ječam kajti poslopja so obzidana ter imajo železne oklepe pri oknih in vratih. Poleg je veliko vojaš/ko pokopališče s tisočerimi grobovi. Grobovi prostakov imajo poleg imena le številke polka, častniki ima jo j>a veeje spomenike z večjim' napisi. Zamišljen sem stopal v za čttku marca ob grobeh, iz katerih *o poganjale spomladanske cvetke. Mesto Fort Smith je ob veliki reki Arkansas, ki izvira gori pri Leadvilie. Colo. Tam je majhna kristalna vodica, da jo človek lahko preko raci, tukaj pa že vozijo po nji vHliki parniki. Pred par leti so preko reke zgradili krasen cementni most. ki veže državi Arkansas in O ki a homo. Fort Smith šteje danes 28.870 prebivalcev. Zadnjič sem se mudil tam pred dvajsetimi leti, toda kolika Ižprememba. Topo t sem bil tam v zdravniški oskrbi. Lahko rečem, da sem bil vse drugače post re žen kot pri nekaterih ciganskih pad ar jih v Ilot Springs. Šel sem v peto nadstropje Prve Narodne Banke ter obiskal tam dr. Buckley a. Za primerno plačilo sem bil deležen prav dobre postrežbe. Tega zdravnika lahko slehernemu prav toplo priporočim. Iz Fort Smitli sem se podal v Jenny Liml. Ark. Svoj prihod sem javil dobro znanemu prijatelju Martinu Čožu, pa sva se zgrešila. On me je čakal na drugem kraju. To je zelo razsežno mestece, in roja*ki imajo tam velike vrtove, podobne malim kme vrtove n par hiš. Edina tolažba mu je poročena hči tam nekje v Oklaho-ni, katero včasi obišče. Sicer pa ni mož tako sam. Kalni- gre na pošto, gre >koro vse l njim. Otroci «:a pozdravljajo. >si in mačke silijo k njemu. Tudi 1 robne ptičke ga poznajo, kajti ta njegovih oknih je vedno nagnili dovolj drobtinic. Spominjam se značilnega dogodka pred več ieti. Ko sem tedaj stanoval pri Mr. Čožu. je bil mn-;.ak malo bolehen ter je bil par lni doma. Nekega večera mi ji-rekdl: — a starih ne vzameš? Stare vise zven hiše. — Seveda so tam, tola ne morem, — je odvrnil. — v žepu je napravila ptička gnezdeče in je 'znesla jajelka. Drugi naseljenec je 76-letni rojak Pajk. ki živi skupaj s svojim Jobrim sinom Mihaelom. Mlademu Pajku 'lepa hvala, ker je šel z .menoj krog rojakov ter mi pomagal nositi popotno torbo, katera me je začela radi bolelinosti težiti. Ker je imel visoke škornje iz gumija, je igral vlogo sv. Krištofa ter me je parkrat preko naraslega potoka prenesel. V bližini Pajkovega posestva živita stara znanca Mr. in Mrs. Eržen. Istotako je tam tudi družina Loui« Grelca. Rojak Grele mi je nabral začetkom marca regrata, da sem ga poslal nekam v severne kraje. Drugod v Arkansas« nisem bil, ampak sam se odpeljal proti južnemu Kansasu. V Kansasu ne delajo več razlike med belci in zamorci, ampak se vozijo vsi v istih I vozeh in imajo na razpolago iste čakalnice. Razlika med plemeni se mi ne zdi umestna, toda kaj hočemo, nekateri zagrizenci so šli predaleč. Ivma/lu bo še voda prepovedana. Pozdrav! Matija Pogorele. WiUard, Wis. Letošnji velikonočni prazniki so brli bolj (božičnim podobni. Večinoma smo se le za pečjo tiščali. Malo bolj živahno je bilo dne 2. aprila, ko smo imeli občinske volitve. Razen enega so 'zopet izvoljeni sami Slovenei. Posebno smo ponosni, ker smo zopet dobili za župana naišega rojaka Matijo Der-ganca in to že deveto leto zaporedoma. Ljudje ga poznajo ter mu zaupajo. Možak ne govori dosti, toda visaka, katero pove, je resnična. Ne samo Slovenci, tudi dru-gorodci zaupajo vanj. Nadalje so izvoljeni v občinski odbor: M. Krulc, F. Lesar, J. Kal-tingar, Iklerk je M. Matkovieh, blagajnik pa J. Lnnka. Tudi imena ""WHiard" se bomo enkrat iz-nebili ter izbrali kako ribniško ime. Za to se pa Petru Zgagi pri poročimo. Sedaj, ko se je malo bolj na gorko obrnilo, so se začeli naši igralci pridno učiti in pripravljati, da nas bodo zopet presenetili s kako lepo predstavo. Poadrav! ^ Naročnik. ,0-*. vVJ . . .. ■ ■ j Med Mi Daj Pa Brez Čebel In daj mi cigareto, ki ne bo škdovala mojemu grlu. Jaz imam rad med na belem kruhu, toda nočem, da bi me čebela pičila pri dobavi medu. Tovariševo prijateljstvo mi ugaja, toda jaz hočem imeti stanovitnega prijatelja, ki se ne razburja in ljubi udobnost. Pri jedi imam rad pivo, če je napravljeno iz čistega slada in hmelja. Jaz imam rad dišečo cigareto, nočem si pa zanjo spraskati svojega grla. Zato pa ne kadim drugega kakor CLD GOLDS. . V njih je vse, kar želim imeti v cigareti. Bogate so po okusu in prijetne za grlo. Vi lahko kadite OLD GOLDS in uživate pri tem. ZJUTRAJ, PODNEVI in ZVEČER Old Gold 20 za 15 centov Peter Zgaga ZAROČENKI ODGRIZNIL NOS Neki 32 letni trgovski zastopnik iz Berlina je imel ljubavno razmerje z ločeno ženo. Bila sta celo zaročena. Toda ženska mu ni bila preveč zvesta in opetovano je pri-Mo med njima do burnih prizorov, pri katerih ji je ljubimec grozil, da jo bo za vselej spačiL V oktobru lanskega leta je izvršil svojo grožnjo ,potem ko se mu je že i-JfiL3 - ..,.. _ -i enkrat prej ponesrečil^ Vračala sta se iz kavarne proti njenemu domu, ob hišnih vratih jo je hipoma zgrabil za grlo, da ni mogla kričati, in ji je odgriznij nos. Odnesli so jo v bolnišnico, kjer leži še danes in kjer upajo da ji bodo s kosom mesa, ki so ji ga izrezali na roki, popravili pokvarjeni obraz. Proti njenemu ljubimeu se je vršila te dni sodna razprava, p«ri kateri so ga obsodili *na leto dni . v ječe. Med eiuhači se dobe tudi usmiljeni in pravični možje. Tako je na primer te dni eden takih izjavil: — Suhač sem iu odločen zagovornik osemnajstega amendmen-ta in VolSteadftve postave. Obenem ■icni pa tudi pravičen ter odločno obsojam ravnanje obrežnih stražnikov. ki streljajo na tihotapske ladje. Po mojem mnenju je boljše, da deset tihotapskih ladij uide kot da bi bilo izgubljeno pri tem eno samo človeško življenje. Možak je bela vrana med su-h-"""-i. Pravi suhač rajši vidi, da je žrtvovanih sto človeških življenj kot da bi prišla ena sama kapljica alkohola v neprave roke. Te dni bo obiskal Mussolini Tn-;t in Gorico. (V* bi se v Versa:1 lesu dt-lila pravica in če bi imela -lugofslavija-malo bolj zmožne diplomate, bi Miissolinija nikdar ne bilo v (io-rico in Trst. In ni prav dosti manjkalo, da bi mogel priti celo v Ljubljano. Dva >tara znanca sta se srečala. Prvi: — Hvala Ilojju. da sej.] teb.- dobil. Veš. v strašnih /a Ire-gah >t'in. N;i vsem svetu M" p(,-znam niti enega človeka, katerega bi lahko prosil deset dolarjev na posodo. Drugi: — To je pa rets nerodno. Sem že mislil, da namen vaš mene prositi. Živela sta mož in žena, on je bil majčken in drobeen, ona velika kakor gora in huda kot vrag. In bal se je je ter je vse storil po njeni volji. Zakon je bil srečen, kolikor je prišla ona vpoštev, on se pa niti oglasiti ni smel. Vseh dvajset let zakonskega življenja ni niti en-| krat zatarnal. tako tla bi $ra ona | slišala. Ni si upal, ni si drznil. J Pa >e je zgodilo, da jima je J umi4! neki daljni sorodnik in da | sta bila klicana na sod ni jo zastran dedse i ne. •Xo, pa saj veste, kako je. Ivadar da ješ denar, se ga lahko kaj hitro rznebiš, kadar imaš pa kaj denarja dobiti, ni eerimonij ne konca ne kraja. Treba je prič, podpisov, legitimacij in druge take brkljarije. — Vi -ste Tomaž Osat, kaj ue ? — sel v glavo. Malo etrahoma je pogledal ženo, pomignil policistu, naj stopi v njegovo bližino in je rekel sodniku : — Gospod sodnik, v&e kaže, da vam ne 'bom mogel dokazati, da je ona oseba ženskega spola, ki tam stoji, moja žena. Vse premoženje, kar ga imam vam pa dara in do ■smrti vam bom hvaležen, gospod (sodnik, če mi vi blagovolite ddkazati, da ni moja žena. • KaTco sta opravila pri sodišču, ne vem. In tudi ne vem, kako sta preživela poslednje dni svdjega življenja. Albert Jean SCINKAVCEVO GNEZDO Po štirikratnem akordu je raz-frr«jajo»'i jazz prenehal in primas je šel pobirat denar. Xjegovi zobje .so se lesketali med nabnhlimi višnjevimi ustnicami in od njegovega raz^retejf« telesa je žehtel tisti o*tri dull, ki j?a poleti razširjajo črnci. V dvorano je stopila dvojica. Nalupana ženska, ogrejena v čr-kiosrebm šal. Pierre de Kerity Jo je .spremljal. • Popila >ta nekaj z ]<*dom, nato fcta zaph-sala. I'ierre m<* je pozdravil z očmi. odkar mn je umrla žena. pa nisem bil vid«*!. Xjetrovo čelo >e mi j<» j • zd?l:> viij«* in močnejie nejro prej. liea ud rta. le oči so bile ohranile svoj irončno vetieli izraz in tudi usta mu je krivil prejšnji prezirljivi usmev pristopil je k njeni: "Dobro, da te vidim! Upam, da prideš pri h«*! njo nedeljo. Več prijateljev .-<■ ?.rifwlje v Vi lie-mumble. Dobimo se ob sedmih ne postaji." Smehljal .se je. — Nehote sem .se spomnil zaljubljene dvojice, ko je čil *e je bil proti volji .svojih ro-diteljev. Tri leta je trajala sr« "a. Oboževala sta živela drujr za d rupee* in ves črtali uvet je bil za njiju mrtev. Mnogo .-ta potovala, e ni panII od žene. Vse dneve je prebil z njo na vrtu. pozorno zasledoval sleherno njeno kretnjo in ji z vsemi sredstvi .skušal ohraniti življenje. Po*etil seui ju nekepa je.sen>;ke-pa dne. Težko je bilo spoznati tnrado ženo, ki je ležala na vrtu sredi rož. Vdrta voščena lica :n blede ročice, ki so nemirno begale po odeji. Lasje so jKwtajali svetlejši od neprestane vročice. Pmrla je. vm smo mislili, da Pierre ne bo preživel t**pa udarca. In danes sem pa našel v baru in smejal se je in plesal z lahkoživo žensko. Veselo je bilo oni večer v Ville-raomblu. Popilo se je opromno. kasneje smo se iprali na vrtu slepe miši. Pierre je bil med vsemi rajbolj razigran. Ženska, s katero je nedavno tega plwal v baru, se je v«« Čas vrtela okoli njega. "O, Pierre!*• je zavpila,_t'plej, Pierre, kaj sem našla!" V rokah je držala ščinkavčevo mnkres. Tik poleg njega je ležalo gnezdo, spleteno iz tenkih "zlatih ščinkavčevo gnezdo. Radoveden nitk. I sem ga pobral. Pierre ga je vzel v roko in si tra pri luči opledal. Otipal ga je z vseh strani, obraz se mu je spa-. čil in zbežal je v hišo.... j marljivi ščinkavci za počasnega u- Zjutraj smo pa našli mrtvega | mi ran j a mlade žene pobrali na v ženini sobi. V roki je držal sa- vrtu. V njem so bili plavi svilnati lasje: pokojnieini lasje, ki so jih bili Kako nastanejo padajoče zvezde. Meteorji in meteoriti. ki jih na-'meteorita, ki so bili popolnoma živa preprosto ljudstvo padajoče hladni, zvezde, so znani že iz najstarejših IZ NEMŠKE BOJNE LADJE "KAISER" ZANIMIVI in KORISTNI foreign uanquao* information service — jugoslav burkam O novih priseljeniških in naturalizacij, postavah« Sprembe v naturalizavijskem zakonu. — Nov deportacijski zakon I Prihodnje tri postave so bile " vzakonjene koncem m i nolega* zasedanja Kongresa. j Takozvani "Act of .March 2, 1929" dovoljuje regust racijo in dosledno izdajo spričevala o prihodu vsem inozemcem, ki so prišli , z Združene Države pred dnem 3. 'junija 1921, ali o prihodu katerih ni zapisa. Z drugimi Amendment k tem zakonu, dodan v Senatu in potem sprejet v House zopet obnavlja pravico i-nozemeev. ki so služili v ameriški vojski tekom svetovne vojne, do posebnega kratkega in olajšanega postopanja za naturalizacijo. Našlo se je namreč, da je še mnogo veteranov, ki bi se radi poslužili te pravice. ki je bila potopljena pri Scapa Plow, bodo potapljači vzeli vse, fa novi zakon omogočuje vsem o-kar je količkaj vrednega. Xa sliki vidite potaipljača, ki se je ki so na katerikoli način polastil godbenega inštrumenta Drugi zakon, ki je bil odobren besedami dne marca 1929, je nova določba o deportaeiji, ki stopi v veljavo dne 4. maja 1929. O tedaj vsak inozemec, ki je bil kedaj deport i- Novice iz Slovenije. Zopet nov požig na Bledu. Komaj je odlezel sneg in so se je jako čuden pojav, ki asov. Omenja jih v/e. Homer v II- se zdi na prvi pogled dokaj never-' lia.li in mitologije vseh narodov jeten. Manjši meteorji ne padejo' pričajo, da so bili znani že v pra- na zemljo, marveč izhlape odnos- začeli toplejši dnevi, je oživel tu-davnih časih. O izvoru metoritovjno zgore. Tako se zgodi, da se ve- d i blejski za ži palec in zažgal go-so prevladovala najrazličnejša na- čina metoritov vname v višini 120 spodar>4ko poslopje in hlev posest-ziranja in možnast padca meteori- km in ugasne že v višini 80 km nad idka .Jožefa Žerovec na Mlinem, tov je zavračala celo oficijelna ; zemljo. Meteorite, ki padejo na ki ,mu je vse pogorelo do tal. CJo-znanost. Tak je znan primer, da zemljo-, lahko kemično analizira- Ireti je začelo zjutraj ob štirih, je francoska Akademija, ki so ji rao. Delimo jih v dve kategoriji; Po Bledu He klati sedaj vedno poslali 1. 1790 metorit iz neke gas-|V kamenite meteorite, v katerih je več tujih sumljivih postopačev. konske vasi s protokolom, na ka~ 'znaten odstotek kremena, in v že- Poleg njih je za»poslenih pri no-terem je bilo podpisanih 300 oči- lezne meteorite, v katerih je vedno' vih zgradbah veliko število tujih vidcev, izjavila, da je ta pojav iz- ® primešan nikel. j delavcev, ki bi jih bilo treba ime- ži\< la njt ^.va žena. Poro- ključen in «la so si ga Gaskonci v j j ti pod stalno kontrolo. Zdi se pa, svoji bahavosti izmislili. Šele za-J Meteorji so QiitQnhi kmetov |da za>ži-a od I*>t*- četkom 19. stoletja se je izrazil fi- . puhov, katerih je tudi dovolj. Ri- zik ('hladni jasno o izvoru meteo- ^vezdoslovci so s stalnim op*- ti mora skrajno pokvarjen tip, ritov in j- v splošnih potezah ob- zovanjm meteorjev našli na nebu ki jih na Bledu manjka, razložil ves pojav padanja zvezd. |številne, drug od drugega neodvis-' Prebivalstvo je skrajno razbur- ne roje meteorjev. Tak roj mete- jeno, ker vse kaže. da se »b sobo-oritov kroži okrog solčna po epi- tarh in nedeljah ponoči sploh ne leptični pot. ki v eni točki preseka sme iti spat. saj nihče ne ve, kje pot naše zemlje. Prvotno je bil ta se bo pokazal rdeči petelin. Koko ne pojavi meteor. V *vetovju kroži nebroj telesc razne velikosti, ki pa dosežejo če-sto težo mnogih ton. Dokler so v brezraenem prostoru, drve s hitrostjo 20 do 80 km v sekundi, v roj neznaten, sčasoma je pa pri- tegnil na>.e mnogo nebesnih telesc in se je znatno povečal. Kadar pre-' solutne točke mraza, ki je 273 stopinj pod ničlo. Č> pa pridejo v najvišje plasti atmosfere, kakih 100 do 200 km nad našo zemljo, se njihova hitrost zmanjša, ker na-* lete na zračni odpor. Tako se iz-preminja njihova ogromna premi-kalna energija v toploto. Meteor se na površju segreje, dokler ne zažari in izhlapi. Za seboj zapusti blesteeo sled v obliki žarečih Isker. I glavni v JUGOSLAVIJO in ITALIJO priredimo dne 10. maja 1929 Požar na Šmarni gori. I Ljubljanski izletniki, ki so na seka zemlja pot. tega roja, kar se praznik Marijinega oznanjenja neskončno prostranstvo, so hladna I zgodi vsako leto enkrat, nastane ( obiskali Šmarno goro, so bili pri-, in .se torej ne vidijo. Njihova to-,mo£no padanje metorjev. ki priha-'£e velikemu požaru v gozdovih na plota se ne razlikuje mnogo od ab- jaj0 aozdevno iz ene točke nebo-j Grmadi. V prvih popoldanskih u- sklona. iz takozvanega radianta rah je najbrže cigaretni oporek roja. Zvezdoslovci so kmalu spo- kakega neprevidnega izletnika zaznali ,da slede mnogi roji potom netil najprej listje, nato pa se je znanih perijodičnih kometov, in ogenj razširil še na grmičevje in tako je nastala naravna domneva, na odrastla drevesa. Požar so vida so meteorji ostanki kometa,1 deli tudi z ljubljanskega gradu in raztrseni po njegovi poti. Ta dom-' celo z opazovalnega stolpiča neva je bila sijajno potrjena, ko Mestnega doma. Požar so pogasili je izginil Bielov komet, odkrit 1. okoliški prebivalci sami s seka-1827. ki napravi pot okrog solnca njem in vejami. Popašen je bil v 6 letih. Leta 1846 se je razdelil šele proti večeru. Škoda je zelo Ta nebesni pojav se odigra tako ffl kompt y dvfl dela H s0 ju zvez »velika, naglo, da se večji metoriti v no- doglovd yideli šp Ietg lg52 p0 teml tranjosti le malo segrejejo m da ^ pft konjet definilivno iz?inii. To- Dva roparska morUca. torej ohranijo le nizko prvotno ^ 2? noyembra leta lg72 je na. ^ ^ ^^ ^ ^ ^ temperaturo. 'stalo gosto padanje zvezd in zvezdo- ^ VHu ^^ujulrlZ Tra Ll Če .se meteorit na svoji poti ne- «*oyci so dognali, da izvira ta po- „a pp. kjer enakom-ro suče in če je zračni pri- W ™ja meteorjev, ki so kro- so našJi umorjene„a ,znane<,a ž;. tisk velik, se lahko razleti na manj- P<> pot Bielovega kometa. Tako ___'_" še kose, ki padejo na zemljo. Ta- la3llco ^ občudujemo j ~ ko so našli 1. 1857 v Indiji kose r0J Andromedid, nazvanih po svo- zemljo. Pač pa se dobro poznajo j jem radiantu v sozvezdju Andro- sledovi, ki jih je zapustil na povr-I mede ,ki niso nič drugega, nego šini zemlje. Meteorit je padel s ta-^ ostanki Bielovega kometa. Drugi ko silo, da je nastalo žrelo, ki me-I znani roj meteorjev je roj Leonid, ri v premeru 1300 m. Žrelo je glo-Poznamo celo njegovo starost. V boko 200 m in obdano s 50 m visoko steno. Učenjaki so izračunali da se je premaknilo pri padcu o-gromnega meteorita do 200 milijonov ton kamenja in prsti. To je približno četrtina materijala, ki prišli v Združene Države pred dnem 3. junija 1921, da morego ran od Združenih Držav, bo za legalizirati svoje bivanje in postati vedno izključen iz Združenih Dr-ameriški državljani. Istočasno no- Za v. Ako pa poskuša priti nazaj, vi zakon prepoveduje izdajo 4ipr- bo kriv prestopka in podvržen kaz-— - " vega papirja"' onim. ki so prišli ni od ne več kot dve leti zapora vinskega prekupčevalca Jakoba začasno, in zviša pristojbino za na- ali globe od ne več kot $1000. Ako Žirovnika iz vasi Laneeva. turalizacijo od skupnega zneska taka oseba, ki je bila nekdaj de- -Jakob Žirovnik, [h> domače na $20. . [>ortirana. se povrne kot mornar "Firt-elček", je bil zelo varčen mož Dva druga načrta sta bila vza- na kakem brodil, se mu ne bo dala in si je le malo privoščil, rad pa bonjena ravno zadnjega dne Kon- pravica, da bi se izkrcal kot drugi je sprejel ]>onudbo, če mu je kdo ?resa 4. marca 1929. mornarji, ponudil, kozarec vina. To njegovo Eden izmed teh (Sabath Act)' _ lastnost so izrabili najbrže tudi vpravičuje veljavnost nekaterih ^ ^ ^ sega tudi nazaj one^ roparji. Pretekle dni se* je od- "prvi papirjev," ki so se do sedaj blh dePortirani 2ak°- pravil s svojim sinom na sejem v smatrali neveljavnim, ako je pro- Krapino. kjer pa ni nič kupil in piloc napačno navedel ime vlade Večje kazni so določene tudi za se je vračal jrfij>oldne domov. V «'»li vladarja, kateremu se hoet o- inozemce, ki bodo v botločnosti vasi Macelj, ob islovensko-hrvatski dreči. Po tem zakonu kandidat prišli v Združene Države nezako-meji se je ustavil v postilni pri za državljanstvo ne bo ničesar iz- nito, bodisi brez priseljeniškega "Belinetu". Tu je zašel v družbo javil glede starega podaništva, do- jiregleda ali s pomočjo krivih na-dveh nozuajuih Hrvatov, ki sta mu kler ne zaprosi za drugi papir. V vedb. Prej je kazen bila le de-dajala za pijačo. Žirovnik j>o svo- prvem papirju bo le splošna iz- portacija. Od sedaj pa bodo pod-j ji navadi ni plačeval nič. Hrvata' java. da se namerava odreči zve- vrženi tudi kazni od ne več kot sta morala imeti z njim posebne stobi napram svoji inozemski via- leto dni ali globe oil ne več kot namene, da sta bila do Žirovnika ' di (brez posebne navedbe.) $1000. tako radodarna. Morala stn vedeti. da ima Žirovnik pri sebi denar in da se bo vračal zvečer domov. Xekako pol ure pred Žirovnikom sta se Hrvata dvignila in odpra- ^ solnčni sistem je prodrl okrog 12G SPOMLADANSKI IZLET Z PARNTKOM "lie de France" najnovejšim, najhitrejšim in največjim parnikom francoske parobrodne druibe. MANJ KOT 6 DNI PO MORJU IN SAMO 2 DNI PO ŽELEZNICI Dodeljene so nam najboljše kabine. — Za-arajte prostor in pi-žite za vSa pojasnila na SAKSER STATE BANK ]>a ni res. mneva. da so Žirovnika umorili in oropali cipaaii. Kes so orožniki prijeli cigansko tolpo, ko je ravno hotela preko Drave. Nekateri cigani so bili okrvavljeni. Toda izkazalo se je, da so bili to sledovi medsebojnega pretepa. Ni dvoma. da sta moža umorLla Hrvata. Žirovnik je imel s seboj kakih 12 do 13,000 Din. denarja. Morilca sta ves ta denar odnesla. Izginila je tudi netka hranilna knjižica ter ura. ki jo je Žirovnik nosil vedno s seiboj. Neki dečko je ob času u-mora slišal obupne Idliice na pomoč. mislil pa je, da je to kak pijanec. Orožništvo je prdno na delu, da izsledi oba morilca. Njegovo delo je zelo otežkočeno, ker vodijo sledovi po krajih, (ki so merinravIiaio že dmi^i , -v- rj ' padel ogromni meteorit, se ie*1^1116, se pripravljajo se orugi davnih časov. Znam so tudi pri- • ' *' meri, ko so padli na zemljo večji metorji, ki so napravili znatno škodo in zahtevali tudi člove«ke - - - ki so zaslofka ,boij potrob- BolJ redkl 80 Pr,men- da P^IrtL; .„ „„ .t", ni. Zaenkrat ima borza dela v je bil takrat planet Uran. Uranova jg privlačnost ga je vrgla iz ravne ^ poti in pridružil se je trajno soln-^ enemu sistemu. ^ Ogromni meteorji ^' Najzanimivejše poglavje pa tvori padanje velikih metorjev na zemljo. Med te spada č'rni kamen v Kaabi v Mekki, ki je ^ajveeja svetinja vseh mohamedancev. Ta kamen ni nič drugega, nego meteo Puškin m vedeževalka -, . .. .. , m Zadnja številka moskovskega vila v smeri proti Podlehniku. Tu , - ,, . . .„ - . ., . . . . Krasnega arhiva prinaša po- sta se najbrž skrila in čakala na Zi-1 . r. j , . , • • i.i - i PreJ neobjavljene podatke o smrti rovnika. ki je moral tod mimo.' j j t Žirovnik je nato rudi sam odpravit zelo vinjen prty:i domu. Por jt> bila dolga, saj je samo od Macelja do Podlehnika okrog pet ur hoda. Drugo jutro so našdi Ži- jvelikega pesnika. Skrivnostna napoved nemške vedeževalke ni nobena pravljica. Poroča o njej več sodobnikov, in Puškinov prijatelj, Sobolevski piše: "Menda nima Puškin nobenega znanca, ne „„ , r. .da bi govoril o damah, katerim ne ga razmesarjeneg"a. Neznana lir- r ' . . , ... i bi pripovedoval te zgodbe. Jaz o- vata sta ga morala (pobiti na na-1 1 1 ^ ravnost živaiski način, saj so ga Rebno 'sem jo >sliSal 011 veC" našli s r^koro čisto stolčeno glavo |krat " To(la. I>odatke' kl jih je v- , zbral nemški raziskovalec A. tako. da^e je potem razstrila vest, češ, dasta mu porezala u«esa, kai" (Knupfer v arhivu P^estantovske Enako ni resnična do- p^rograjske cerkve in pri prav- ohranila do današnjih dni pravlji-1 ^a^POrti delavstva. Priglaženeev ca, da so stopili v pradavnih časih'Je toliko' da je jaVDa ;borza dfla trije njihovi bogovi na zemljo in'v Murski Soboti mOTala hirati j . .Praktični Američani so na začeli pade na zemljo ogromen meteor. L . . , . 1 C i Zgodovina pozna meteorje, ki 5olZrel° * meteoritu tehtali več milijonov ton. Edsnlf °gr°mn? množina Meza' Leta ly20. so zaceli poskusno vrtanje na teh je meteorit, ki je padel v pradavnih časih v Arizoni, drugi pa južni steni žrela. 100 metrov glo- fi v Sibiriji pred 20 leti. Tega so še'b°ko se JVs*roi p<*varil in mora-» - - -- jli so izkopati stranski rov, da so stroj na debelo plast rje, izvirajoče od meteoričnega železa .Ko so vrtali še/dalje, so naleteli na zelo trdo tvarino in vrtanje so morali le nedavno našli. i Arizonski meteor. | Ar jonskega meteorita nc pozna^ mo, ker se "je zaril zelo globoko v] ustaviti. i--. nukih vedeževalke. nam prvič pre-dočijo natančno zgodovino izrednega dogodka. Odigraj se je v Puškinovi mladosti, ko je po končani šoli postal uradnik zunanjega ministrstva. Pravzaprav bi rajši postal gardni častnik, a njegov oče ni imel dovolj denarja za službo pri konjenici. Cenejši pešpolki pa so bili mladeniču preskromni. Zvečer jeseni 1918. leta se je sprehajal Puškin s prijatelji ob Nevi. Obiskali so vedeževalko A-malijo Kirehhof, o kateri so jim pripovedovali poprej. Rojena je bila 1. 1740 v Berlinu in je kot mlado dekletce sledila očetu v Pe-trograd. Kirchhofin oče je bil optik in mehanik, opravljal je tudi lažja dela za "veselo carico" Elizabeto, hčerko Petra Velikega, a si ni pridobil denarja. Aamalija je bila dvakrat omožena in je naposled tudi ostala brez premoženja. Redila in prodajala je kanarčke, pripravljala "vodo za lepoto" in njuhalni tobak, dajala klavirske ure, imela posredovalnico iza služkinje, javno knjižnico, naposled pa je postala prerokinja in vedeževalka. Ta zadnji posel je nesel še največ in na stara leta je postala bolj premožna. Krat- komalo, imela je pisano življenje v duhu pustolovskega XVIII. stoletja. Puškinova družba je vstopila k 80 letni starki. Pesnik je stal zadaj. Vendar pa je prišja takoj k njemu in mu dejala po nemško: "Dobiš denar, ki ga potrebuješ! Dobiš tudi nepričakovano ponudbo. Dvakrat boš romal v prognanstvo. Postaneš svetovno znan, in boš ponos ter ljubezen svojt-ga naroda. V 37. letu te zadene velika nesreča. Čuvaj se belega človeka in belega konja!" Puškim sam pripoveduje, da bi najbrž pozabil prihodnjo uro na staro Nemko, če ne bi doživel isti večer prvo presenečenje. Doma je našel na mizi denarno pismo. Prijatelj Korsakov je nekoč zaigra! Puškinu: s tem ga je rešil trenutne zadrege. Dva dni pozneje mu je ponudil knez Orlov, poveljnik gardnega konjeniškega polka -službo v tej odlični četi. Prijatelji so hoteli podpirati pe-nika. Sicer se ni poslužil Puškin te prilike, rajši je ostal neodvisen, vendar pa je imel zadoščenje. Tudi ostale napovedi so se izpolnile. Prihodnje leto je izgnal car Aleksander Puškina v južno Rusijo radi revolucijakih pesmi. Potem je ujela policija neko "brezbožno pismo," in je moral Puškin drugič romati v prognanstvo na sever; ostal je dve leti v svojem Mihajlovskem. Rodi tega se tudi ni udeležil decemberske revolucije 1. 1825. sicer pa so bili vsi zarotniki njegovi prijatelji. Naposled se je uresničila tudi zadnja napoved. V 37. letu svojega življenja je postal Puškin po usodnem dvoboju žrtev plavolasega francoza D'Antesa, ki je nosil belo oklopniško uniformo in jahal belca! Murski Soboti zasiguranih v Nemčiji okoli 2300 mest za sezonske delavce iz Slov. Krajine. Tudi v Francijo odihaja te dni, prvi transport delavstva iz Slov. Krajine. Pogoji za izseljevanje v Francijo so mnogi strožji, povpraševanje po delavstvu je pa večje in število neomejena. ADVERTISE *» "Ola* Naroda". golša odstranjena Tukaj se vam nudi zadnja prilika, da se l«n«bite pol.še poceni, hitro, brez bolečin in brez operacije. Ne vpraša se. kakšno gol&o imata in koliko časa jo imate. Brez sledu jo boste odstranili z uporabo našega AKTI-GOITER ZDRAVLJENJA, ki C* je razkril slavni evropski zdravnik. Je neškodUi-vo, prijetno za jemati in se nikdar ne izjalovi, celo v zastarelih in najbolj odpornih slučajih, ko druga zdravila ne pomagajo. Tisočeri so se izne-bili te nevarne In grde zunanjosti. Sedaj at* vi na vrsti! Če vam ne bo pomagalo, vam bomo dali denar nazaj. Cena ca vse zdravljenj« je SAMO i3l00. NE POŠILJAJTE DENARJA VNAPREJ, samo izrežite ta oglas tn ga pofiljite s 2S centi T znamkah za poStnlno.' Za zdravljenje boste plačali S3. poAtarju, ko vam ga bo izročil. MARDOL LABORATORY 1723-M. KEDZ9E AVENUE D«pt> 62» CHICAGO, ILL." _ RdeCe rože E O M A N. Za Glas Naroda priredil G. P. JAPONSKO BLAGO 2 | (Nadaljevanje.) — Samoposebi umevno. Ti in Waldow sta mi neločljiva pojma. Od tebe eem imela v reenici ne"kajtole takrat, kadar smo bili v Wakiown Tukaj, v rezidenci naju obiščeš le spotoma. Skoda, da ne moreva za vedno živeti v Waklowu! — Ali si se naveličala rezidence! Josta je skomignila z ramama. — Ali misliš, da je med vsemi ljudmi, s katerimi moramo tukaj občevati, le eden, s katerim bi se tako rada zabavala kot e teboj f Izključeno. Vse so le praizne forme ter brezpomembne fraze, kar se govori in posluša. Jaz se pač nagibam bolj k življenju na deželi! Papa pa je žalibog le ubog baron in "Waldow se je stajal do majhnega posestva na deželi. Komaj prinese še toliko, da bi se mogli do sitega najesti. Vsled tega vidim potrebo, da skrbi ministrska plača očeta za ostale udobnosti življenja. Tudi jaz nosim z dostojanstvom usodo ministrske hčere. Nočem pa vaju še nadalje zadrževati, pač pa se preobleči. Le še eno mi hitro povej, stric Rajner, kako dolgo nameravaš ostati ti v rezideici? — Najbrž le par dni. Mene se težko pogreša sedaj v Nam'ber-gu. Spomladi je dosti dela za poljedelca. Josta je razumno prikimala. — Seveda, to vem tudi, čeprav ne sadimo svojega lastnega zelja, pač pa prepustimo to stvar našemu najemniku. Sedaj mi je pad-io v glavo, — aLi si i-zstopil v palači Namberg? Ravno poprej sem se peljala mimo ter videla vsa okna in zastore tesno zagrnjene? — Jaz sem lavnokar šele dospel, po\sem neprijavljen. Niso me pričakovali. Stanujem pa seveda tam. — O, potem se bom jutri peljala mimo ter se veselila odprtih oken. Tako zaspana leži vedno krasna, stara palača tam t Torej jutri ti bom napravila s svojim vozičkom podoknico. Na to si lahko »»ekaj domišljaš. Kalk gospod nima tako lahko časti, da bi mu de lala darao podofkniee! Z veselim, gorkim smehljajem je odhitela ven. Oba gospoda sta se nekaj časa spogledavala. Nato pa je rekel minister smehljaje: — Ti vidiš, Rajner, da je ostala v svojem srcu še čisrt otrok, čeprav je stara že eno in dvajset let. ter mi nadomešča že več kot tri ieta hišno gospodinjo ter vrši v hiši in družbi odlično svoje lmsto. In če bo sedaj slišala, kaj te je privedlo somkaj, ne bo mogla tega pojmovati. Jaz sam sem ibil v najvišji meri presenečen od tvoje snubitve za Josto. Grof Namberg je globoko zadihal. — To se pravi, da imaš pomisleke, Magnus? Ti si mi ostal dolžan odgovor na mojo snubitev. Vstop Joste je zavlekel odgovor. Sedla sta zopet 'za mizo in minister je posegel proko svojega Cela. — Moj dragi Rajner, kako bo izpadel odgovor z moje strani, o tem ne moreš dvomiti. Ti lahko nudiš ženski vse, tudi če je še tako razkošna. Tvoje ime je eno najbolj ponosnih v deželi, ti ad bogat, lastnik knežjega majorata — von Schellingen. neglede na to, na je to že samoposebi precejšnje posestvo. Ti bi bil tudi pred smrtjo svojega bratranca RoTta, kojega naslednik si postal v majoratu, izvanredno dobra partija. Sedaj pa si sijajna partija. Kar je najbolj važno pa te tudi poznam kot odličen 'značaj ter vem, da imaš izvrstne kakovosti kot člove»k. Ne vedel bi vsled tega, kaj ugovarjata proti tvoji snubitvi. Vprašanje je le še, če hoče postati Josta tvoja žena. Tvoja snubitev jo bo popolnoma presenetila kot je tudi presenetila mene. Kako pa bo izpadla njena odločitev, tega ne morem \edeti. Gotovo ni še nikdar mislila na to, da bo prišla kdaj v položaj, da odloča glede tega vprašanja. Grof Namberg je posegel s svojo močno roko preko čela, kot da hoče prepoditi nevšečne mu misli. — Povsem odkrito, Magnus, tudi jaz nisem nikdar poprej mislil na to, da ji predložim to vprašanje. Ti veš boljše kot vsak drugi elovek, kaj leži za menoj. Vsa ta leta sem odklanjal od sebe misel na poroko. Sedaj pa to ne gre več. Jaz stojim v svojem osem in tridesetem letu in v mojem stcu je postalo konečno tako mirno in tiho, da lahko pojmim misel na poroko. Sedaj, kot majorat ni gospod Namberga, čutim naravnost dolžnost ustanoviti svojo lastno družino. — To je naravno in razumljivo, Rajner in tvoj sklep me naravnost veseli. Dokazuje mi, da si obračunal s staro povestjo. —■ Popolnoma, Magnus, kajti drugače bi se ne potezal za Josto. Jaa nočem ravno reči, da ji prinašam veliko, strastno ljubezen. Take ljubezni je človek le enkrat zmožen in ta vihar le/i sedaj za menoj. Josta pa mi je ljuba in draga in nobena druga ženska mi jih stoji sedaj bližje kot ona. Vse to ti moram povedati povsem GUI'Črto. Zavedam pa se prav dobro kot ti, da je videla Josta v ?neni višino le strica .Rajner ja. Jaz sem skoro sedemnajst let starejši kot ona. To je vsekakor velika rasdika. ki bi lahko povzročila pomisleke pri tako mladi dami. In nato je glavna stvar, — jaz ne vem, če je njeno srce še prosto. Odkrito mi boš povedal, če je srce Joste nagnjeno k drugemu moškemu, kajti ti si me počastil s svojim prijateljstvom, kljub jazliki v starosti. Minister je prikimal. — Da, Rajner, jaz sem te imel vedno rad. Tvoj zvesti prijatelj pa sem postal v oni uri. ko sem ti moral zadati, po naročila svojega gospoda, globoko srčno rano. Grof Namberg pa se je protrvil. || JH — Ti mi nisi zadal rane in tudi ne vojvoda. Nikdo drugi mi ni storži tega kot usoda sama, ki je zahtevala od mene resignacijo. Pustiva pa to. 8e man 15. aprila: Reliance Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen 17. aprila: Aquitanla. Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen President Roosevelt. Cherbourg. Bremen 1*. sprila: Veendam. Boulogne Sur Her. Rotterdam lie de Prance. Havre Majestic. Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen 20. aprila : New York. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napeli Genova 23. aprila. Columbus. Cherbourg. Bremen 24. apriia: Bere n gar I a, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 25. aprila: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 26. apriia: Statendam. Boulogne, Sur Mer. Rotterdam. (Prvič). Naš Ixlet. Paris. Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoli. Genova 27. apriia: Deutschland. Cherbourg. Hamburg Minnetonka^ Cherbourg 30. aprila: America. Cherbourg. Bremen R DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: He de France 19. apr.; 10. maja Paris 26. aprila; 15 maja. France 3. maja; 24. maja. 'Ob ooln»«|.) Najkrajfia. pot po feleznicl. Vsakdo Je v posebni kabini x vsemi modernimi udobnosti — Pijana In stavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta aH FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. lit vi vzeli v tposest lateransko baziliko, so se pred sprevodom nosile zastave. Po letu 1414 so dobile tudi v rimskih procesijah odlično mesto. Današnja papeška zastava je s svojima poljema preprosta in enostavna. Drogu najbližje se nahaja zlato, nato pa srebrno polje s papeškim grbom. Zlata dn srebrna barva STATE BANK r .