r Največji Volja za v*e leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 i J CstrslovehskiKidela^eerrAnierikti ITbe largest Stonoka Daily io tke United State«. Issuedeveryday except Sundays And legal Hofidayt. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA SS7I Matter. September 21, IMS, at the Feet Office at New Yerk. N. I, under Act ef SO. IM. — $TEV. 299. ef March S. 1171 NEW YORK. TUESDAY, SEPTUM BER 23. 193«. — TOREK. 23. SEPT EMBRA 193« TELEFON: CHELSEA tRfl ▼OLDMfl MANDŽURSKO VOJAŠTVO JE ZAVZELO P GLAVNO MESTO KITAJSKE JE BILO VČERAJ ZAVZETO BREZ PRELIVANJA KRVI Krščanski general Feng Yu Hsiang je pobegnil.— Mandžurska armada šteje stodvajset tisoč mož. V glavnem mestu je uvedena najstrožja cenzura nad vsemi poročili. — Nankiniki uradniki prevzeli administracijo. ŠKOF CANNON - ŠPEKULANT Razventega se je tudi politično u ob desetih dopoldne z mašo-zadušnico >v cerkvi na Bleecker in Vincent Street. Ridgewood, na pokopališče sv. Trojice. Vsem prizadetim iztekamo svoje sožalje. D0-X OPREMLJEN S TELEFONI BERLIN, Nemčija, 22. septembra. Ogromen nemški zrakoplov DO-X vprizarja nad jezerom Constance svoje zadnje poskusne polete. Meseca oktobra se bo podal v Ameriko. Včeraj se je izvedelo, da bodo imeli potniki na razpolago šest telefonov. potom katerih bodo zamo-gU govoriti tekom vse vožnje s svojimi prijatelji. * - - •• *- s * NAVDUŠENEGA PEVCA SO POSLALI V BLAZNICO Stanovalci neke hiše na 48. cesti v New Yorku so se pritožili na policijski stražnici, da ne morejo spati češ, da nekdo poje v kopeli. Policist se je podal v označeno nadstropje, toda banja je bila že prazna. Na stolu je našel le klobuk, srajco in čevlje, šel je po sledi ter naletel na 49. cesti nekega človeka. ki je stal na vogalu, oblečen v same hlače ter prepeval. Na policijski stražnici je povedal, da se piše Van Ness, da je star štirindvajset let ter da se je pred kratkim vrnil iz Francije, kjer se je skušal spo- BAS RIVER. Mass.. 22. septembra. — Carinski inšpektorji so raz-I krili danes nov sistem, ko se sprav-Jlja žganje pod vodo. Zaplenili so ! 269 zabojev importiranega žganja I ter še nadaljujejo s po.zvedbami s i pomočjo letal ter čolnov obrežne straže. Domneva se, da obstajajo še na-daljna skrivališča žganja v morju, ' nedaleč od Parker River pomola. ' Zaplenjeno žganje predstavlja vrednost nekako $15,000. Kot so izvedeli carinski inšpektorji so potopili tihotapci žganje z brzih čolnov v morje. Pozneje naj bi ga zopet spravili na kopno. Osem oseb je že aretiranih ter čakajo otoložb. j Carinski inšpektorji so morali o-bleči plavalne hla^e. da najdejo skrivališče tega žganja. $ Kakih dvesto zabojev pa leži še vedno na dnu morja. Od 269 zabojev so našli 250 zabojev v neki prazni kolibi v bližini morja, a druge so piivlekli iz morja. SEATTLE. Washington. 22. sept. Proces, ki je trajal šest tetin ov. je bil končan, ko so porotniki oprostili suspediranega prohibicijskega administratorja Roy Lyla in tri njegove pomagače. Bili so obtoženi, da so se za rotili ter'sprejemali pod-kupovalni denar. Pravorek je bil včeraj objavljen | v prenapolnjeni sodnijski dvorani. Dolžili so jih. da so sprejemali podkupnino in da so leno gledali., kako so tihotapili žganje zapadno od Washingtona. LONDON. Anglija, 22. septembra. Črni oblak nezaposlenosti bo visel neprestano^nad zborovanjem delavske stranke, ki se bo sestala dne 6. oktobra na svojo letno konferenco. Delegati so že predložili petinštirideset resolucij, ki se bodo pečale z vprašanji nezaposlenih v Angliji. Dosedaj jih je že več kot dva milijona in se je število skoro podvojilo izza časa, ko je nastopil Ramsay MacDonald urad ministrskega predsednika. Ko se je delavska stranka sestala lansko leto, je rekel sedanji m: r nezaposlenost, da bodo po pravica sodili delavsko stranko, ker ne more ničesar štor'ti v stvari nezaposlenosti. Delavski voditelji seveda takoj dolže ves kapitalistični sistem, da je kriv vsega tega. Parlamentarno poročilo stavljav ospredje, da je izdala vlada Mac-Donalda nekako $600,000,000. To bo največja ofenziva, >ar jih je kdaj vprizorila kaka vlada proti nezaposlenosti. ROJAK UMRL PO PREPIRU razumeti s svojo ljubico, toda ona ga je odločno zavrnila. Ko se je vrnil v Ameriko, je pričel peti, ne ve-doč, ali od žalosti ali od veselja. Policija ga je poslala v bolnišnico na opazovalni oddelek. » V slovenski dvorani na Oakland Ave., v Johntstown, Pa. sta sedela rojaka Frank Likar in Edward Schuster ter se naenkrat začela prepirati. Beseda je dala besedo, nakar je Schuster Likarja tako udaril. da je padel na tla. Likar se--f_ pobral, ter sedel na stol, par trenutkov pozneje se je pa zrušil mrtev na tla. Coroner je dognal, da ni umrl od udarca oziroma od padca. ampak da ga je najbrž zadela srčni kap. Schuster j a so navzlic temu zaprli. Likar je bil star 42 let ter zapušča vdovo in tri otroke ter dva brata v Buffalo, N. Y. VIHARJI OB OBALI FRANCIJE Štirideest ladij je mora« lo poiskati pribežališča v pristanih, ko je dosegel vihar naglico stotih milj na uro. PARIZ. Francija, 22. septembra. Devet mornarjev je b:lo ubitih v strašnem viharju, ki še vedno divja ob francoski atlantiški obali in v Rokavskem prelivu. Vihar, ki je včasih dosegel naglico osemdesetih do stotih milj na uro, je povzročil velikansko škodo, koje obsega pa ni bilo še mogoče določiti. Vse električne žice so potrgane, in v Cannes je divjala strašna nevihta, ki je preplavila vse kleti ter napotila ognjegasce, da so morali več ur pumpati vodo iz kleti. Sedemnajst ladij je poiskalo včeraj zvečer pribežališča v Cher-burghu. Dvanajst nadaljnih je poiskalo pribežališče v Brestu in sedem nadaljnih je odšlo v Lorient, na južni obali Bretonske. Grški parnik "Theodor Bulga-ris", ki ima skoro tri tisoč ton je odjadral iz Štambula 11. avgusta, je plul brez cilja naokrog. Prvotno je bil parnik namenjen v Gibraltar in Južno Afriko. MONARHISTI HOČEJO KRONATI OTONA PARLIZ, Francija, 22. septembra. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da so mdažarski monarhisti sklenili dne 12. novembra naprositi evropske države, naj dovole. da bo zasedel madžar. prestol Oton, najstarejši sin bivše cesarice Zite. Oton bo enega dne dovršil svoje osemnajsto leto. Proti temu bodo najbrž protestirale Jugoslavija. Romunska in Čehoslovaška. BRUENING \ USTVARJA KOALICIJO Na svojo stran bi rad pridobil socijaliste ter u-stvaril protiutež proti nemškim fašistom. BERLIN, Nemčija, 22. septembra. Kabinet kanclerja Brueninga skuša ustanoviti obširno koalicijsko vlado, v kateri naj bLbili zastopani tudi socijalisti. Ker so v zadnjih volitvah izvoje-vaii fašisti in komunisti veliko ma-go, bo manjkalo novemu kabinetu 160 glasov do večine. Vsled tega bo treba ustvariti veliko koalicijo takoj, ko se sestane rajhstag dne 13. oktobra. Bruening se bo v kratkem posvetoval s pruskim ministrskim predsednikom Braunom. ki je eden vodilnih članov socialistične stranke. Skušal bo dognati, pod kakimi pogoji bi se pridružili socijalisti kabinetu, v katerem bi bili zastopniki ljudske, katoliške, gospodarske in ustavne stranke. Socijalisti dosedaj še niso bili zastopani v Brueningovem kabinetu. COSTE IN BELLONTE V DENEVRJU DENVER, Colo., 22. septembra. — Sem sta dospela prekoatlantlška letalca Coste in 3ellonte. Navzlic slabemu vremenu sta dovršeno pristala. FORD Y MONAKOVEM MONAKOVO, Bavarska, 22. sept. Sem je dospel Henry Ford ter bo estal tukaj sedem dni. Predvsem si bo gledal slavne muzeje In zbirke dragoeenih slik. Pozneje bo priredil več izletov v bavarske Alpe. MLADINA ZOPET V SOL AH Začetkom tega meseca se je začelo ▼ New Torka kmbiettft otrok. Slika kaše leto. V New Torku jc skoro poldrugi milijon iona Oliver Street v dolenjem delu TTTrf?, _ Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljen cev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez fnmrvf- časa, bres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljale s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne z& posameznike ▼ slučaja ne* sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodnijl v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500_________$ 9.35 1000 ----% 18.50 250»__% 46.00 5000------S 91.00 " 10,000 _______$181.00 V Italijo Ur 100 200 SOS 500 1000 __9 5.75 — $11.30 _ $16.80 — $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nalgt-zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, Urah ali dolarjih, dovoljujemo že boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazume-to glede načina nakazila. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter sa pristojbino 75 cesta*. SAKSER STATE BANK U OOniANDT STREET NEW IOOK, R, JC, Telephone Barclay 0980 — 0981 NEW TORS, TUESDAY, SEPTEMBER 23. 193« VM LAMEST ILOTZmi DAILY ll O. A ft "Gift* Naroda" Frank Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Louis Benedik, Treas. Place of buataest of the oarporMkm and addresses of above officers: 21« W. 18th Street, Bmufh ef Maabtttw, New Yerfc City, N. Y. -GLAS NARODA" (Voice of the Pe«ple> Issued Every Day Except Sttndays and Ifb&days I^ew 2a leto velja list za Ameriko, Za New York za cek> leto 17 OD In Kanado ............................16.00, Za pol leta ................................~$3.50 Za po* leta .................................$3.00 Za Inozemstvo aa erto leto.......-27-09 Za četrt leta ......................-21-S0 Za pol leta ............................... —$3JO Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan IrvaemJl nedelj in praznikov. DopiM brez podpisa in osebnosti se ne pnobčujejo. Denar naj se blagovoli pobijali po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", 21« W. Telephone 18th Street, New York, N. Y. Chelsea 327$ PORTO RIOO Porto Ri«*o leži dale«" vstran od svetovnega vrvenja, in Amerika se ne briga dosti za otok, ki ga je pred tridesetimi Jet i prevzela kot delno <>dplaeilo za st roške v špaii->kki governer, ki pošilja svoja letna poročila v Washington, kjer jih spravljajo na do-loreuo ine^sto in obi«'-ajii<> pozabljajo nanju. Samo «*e se kaj )>osel>ej$a pripeti. se pojavi vprašanje Port o Ri<*a v kongresu. Pred par dnevi je setlanji governer Porto Riea, Theodore Roosevelt, predložil svoje letno poročilo, ki se v mar-n-ein ]>o]K>lnoina razlikuje od porodil njegovih prednikov. Roosevelt našteva, kaj se je zgodilo iut otoku izza njegovega prihoda pred približno enim letom. Xe zadovoljuje se pa s suhoparno statistiko, ampak se spušča v podrobnosti, kaj je na otoku dobrega in slabega in kaj bi bilo treba predmgaeiti. — Portorieani, — pravi Roosevelt, — so dobri ameriški državljani. C'etudi so problemi, s katerimi se mora >t*daj baviti Porto Rieo, navidez jako težavni, bodo, že vsaj j,Ki našem prepričan jii^ rešeni na praktičen način. Razen tega ne trdim preveč, če pravim, da bodo Portorieani v bodočnosti igrali važno in koristno vlogo. IV Rooseveltovem mnenju tvori otok dragoeeno ves med Združenimi državami in latinsko ameriškimi repu'b-likami. V poznejših letih bo najbrž Porto Rieo dobavljal Ameriki diplomate za j»oslaiuštva v latinsko-ameriških državah. Čo se bodo te sanje kdaj vresničile, je vprašanje, na katero zaenkrat še ni mogoče odgovoriti. Navzlic temu pa pokazuje governer Roosevelt, da je dosti bolj dalekoviden kot so bili njegovi predniki. Takoj ]>o svojem prihodu na otok, se je lotil težavne naloge, da izboljša zdravstvene razmere, širjenje nalezljivih bolezni je preprečil s tem, da je napravil konee neza-pelie. j treal. Kanada, nas obvešča, da se Potom varčevanja in iztirjanja zaostalih davkov, seinova ka^ka P^eijeniška posta- * . va ne tiče onih, ki odpotujejo iz mu je posrečilo spraviti proračun v ravnovesje ter zgra-1 Kanade v domovino na obisk ter se uiti več krasnih novih cest. i vrnejo po preteku enega leta. Samtaner je napovedala. Manipulantka v zagrebški trgovini Maura Rosnerja Sarlota Ku-stuvica je pisala te dni svojemu gospodarju in nekemu Pavlu, da name rava izvršiti samomor. Trgovec je takoj cbvestil policijo In detekUvi to začeli Iskati dekleta. Doma je dva dni niso našli. Dekle je res izpilo večjo količino oetove kisline. Na lil so jo v predmestju oaes vešče -no na cesti. Ko se je zavedla so jo vprašali, zakaj si je hotela končati življenje, pa ni hotela odgovoriti. Pridelek in izvoz jugoslovanskega tobaka. Leta 1925 je znašal pridelek tobaka v Jugoslaviji 9,300,000 kg. naslednjega leta 14,800,000, leta 1927 6.90C 000, predlanskim 5.700.000, lani pa 15.400,000 kg. Največ tobaka izvažajo na Čeho-slo vaško m Poljsko. Leta 1925 je šlo v Inozemstvo 1.460,000 kg jug. tobaka, leta 1926 4.330.000, leta ZAKLAD KRALJA MONTEZUMA NAJDEN Iz Mexico City je prispela te dni presenetil j va vest, da se je angleškemu arheologu dr. Thomasu Ounsiu posrečilo najti dobro skttti zaklad iz 16. stoletja in sicer v podzemnem hramu v džungli države Guatemala v srednji Ameriki. Del zaklada v vrednosti 5 milijonov dolarjev je že na varnem. Zaklad je skrilo Indijansko pleme Mayev. katere so evropski osvajalci od leta 1510 preganjali in izpodrivali. Ko so priseljenci velik del njihove dežele pustošili, so skrili Mayi ostanke svojega bogastva v tajne hodnike svojega hrama in jih zazidali. To se je zgodilo ckrog leta 1520. O zlatem zakladu je bilo znano že v davnih časih, nihče pa ni vedel, kje je ključ, s katerim bi se prišlo do njega. Evropsko zanimanje za ta zaklad pa izvira šele iz novejše dobe. Prvi Evropec, ki se je za zaklad zanimal, je bil višji aigleški urad-n.fc John Carmichall, ki je povelje- Zato ni čuda, da je sam kralj Mon-tezama priznal Corteza na nadnaravne bitje in za svojega gospodarja. Kmalu so pa Mehičani spoznali. da imajo bogovom enaki Španci vse človeške slabosti. Montezuma se ni mogel iznebiti prite-pencev s silo in zato si je hotel pomagati z zvijačo. Enemu njegovih vojščakov Se je posrečilo ubiti štiri Spance. Takoj je bila poslana glava enega Žpanca kralju v dokaz, i da pr*tepenci niso umrječi. Ko je Cortez to zvedel, je izvabil Monte-zumu v svoje stanovanje, kjer ga je dal zvezati in mučiti, dokler ni priznal nadvlade Karla V. * V znak podložnosti je iztočil Montezuma Špancem mnogo ziata. Dopisi. 1927 1,400,000, predlanskim 2 mili-I val 1. 1877 med državljansko vsta-jona 800.000, lani pa 3.750.000 kg. jo v angleškem"delu republik? Honduras četi Indijancev. Trije Indijanci, ki so iz tradicij.e baje vedeli za zaklad in katere je John Carmichall rešil smrtne kazni, so pozneje podarili angleškemu častniku krasne zlate posode in kos zlata. Zlate posode so bile tako umetniško izdelane, da so vzbujale splošno občudovanje. Ko je Anglež vprašal Indijance, odkod imajo prekrasne zlate pokale in sklede, so se dolgo obotavljali priznati, slednjič so mu pa povedali, da je pleme Mayev zazidalo v podzemnem hramu o-grromno bogastvo. Povedali so mu. da je zaklad skrit v džungli v okraju IzabeHa. Ko se je angleški častnik čez tri Afera v suboti&kem sanatoriju. Subotiški "Jugoslovanski dnevnik" poroča, da je odredilo državno tožilstvo kazensko prei.skavo proti vodstvu Park-sanatorija. Te dni so pripeljali v sa na tori j 21-letno Loj-zo Kapilovič, uslužbeno pri nekem trgovcu v Bajloku. V sanatoriju je bila operirana, pa je čez dva dni operaciji podlegla. Državno tožilstvo je odredilo obdukcijo trupla in izkazalo se je, da je bil dekletu odpravljen telesni plod. Zanimivo je, da so materi nesrečnega dekleta po prihodu v Subotico sporočili, da je hči že odpotovala v Baj-lok. čeprav je bila ta čas že mrtva. Preiskava se nadaljuje. Velika poneverba. V železniški delavnici v Velikem Bečkereku so prišli na sled veiiki poneverbi. Blagajnik Farago je vzel iz blagajne v manjših in večjih zneskih nad 1 milijon dinarjev. Generalna direkcija državnih železnic je poslala v Veliki Bečkerek preiskovalno komisijo, ki posluje že dva tedna, pa še ni končala svojega dela Starec pod lokomotivo. V Šibeniku se je pripetila te dni težka železniška nesreče, katere žrtev je postal 62-letni Anton Abra-mič. Lokomotiva, s katero so premikali vagone, ga je povozila in mu odrezala obe nogi. LISTNICA UREDNIŠTVA. M. R., Johnstown, Pa. — Potres je bil na vehkonočni ponedeljek leta 1895. Začel se je deset minut po enajsti uri zvečer. S pota. Chicago je mesto trušča in ropota. Po glavnih ulicah se ljudje kar gnetejo kot čebele v panju. Te dni sem srečal prijatelja, ki ga nisem v«lel že dolgo vrsto let, namreč vašega zastopnika Joseph a Blisha. Mož, ki je precej v letih, mi Je potožil, da mu je žena nevarno bilna. 'Mrs. Bllsh je medlem že umrla. Op. ur.i Naročil mi je, naj v svojem prihodnjem dopisu pozdravim vse njegove prijatelje, češ, da on ne utegne, ker ima bolezen v hiši. Po presledku kakih petih let sem bil na seji pred dvajsetimi leti ustanovljenega Slovenskega Mladinske-teda to mu ni nič pomagal«. Ostal j ga Samostojnega Podporne?a Dru- je navzLc temu njihov ujetnik. Kraljevi podložniki so bili zelo c-gorčeni in krožili so Cortezovemu na mestniku Alvara z umorom. Mon-tezuma se je pokazal svojemu ljudstvu, da pomiri razburjene duhove, toda podoižniki so sprejel: s kamenjem, ker so bili ta čas zvedeli. da je postal suženj Špancev. Več kamnov ga je zadelo tako, da so ga morali Španci odnesti in obvezati. Kralj je bil pa tako obupan leta vrnil v dotične kraje, da bi za- A , , , , . . . , .... . . .. _ ,. i Ženevi, od koder krene nazaj v In klaa poiskal, so Dili vsi trije Indi-J . ._ _____._,_______; janci. ki so mu izdali tajno zakla da. že mrtvi. Rojaki so jih bili u morili. Carmichall si je napravil po štva "Danica". V pravilih je rečeno, da imajo pravico do pristopa le samci, ki se pa pozneje lahko po-roče. Onega večera so bil: zopet trije sprejeti. Po vsaki seji se Da-ničarji maio pSvesele. V to svrno imajo na razpolago precej dobre kapljice. Tudi onega večera smo se veselili in zapeli par pristnih domačih. "Danica" skoro vsako lcro priredi kako zabavo, h kateri pripeljejo nad nezvestobo svojih podložnikov, j £arn5ki člani svoje ljubice, oženjeni da je odstranil obveze in izkrva- pa SVoje soproge. Tako v lepih pove!. Umrl je leta 1520. Zapustil je. menkih. pesmih in govorih mine dva sinova in tri hčerke, ki 30 po- zabava, zneje prestopili v krščanstvo. Najstarejšemu je podelil Karel V slev grofa Montezuma. ~ --j tjem. Pričetek bo ob treh popol- dne. Ker so "Daničarji" priznani igralci in pevci, se obeta za slehernega devolj zabave. Po igri bo prosta zabava s plesom. Društvo "Danica' praznuje letos dvajsetletnico svoje ustanovitve. I j Letos bodo priredili dne 12. okto-i bra v moderni češki dvorani 112G I W„ 18. Street, dramsko igro s net- TAGORE SE JEZI NA EVROPO Potovanje slavnega indijskega I pesnika in filozofa Rabindranatha Tagcra po Evropi je končano. V dijc, je sprejel novinarje in jim iz-javil: 1 "Evropa in ROJAKOM V CANADI! pripovedovanju Indijancev točan zemljevid in začel je iskati zaklad. Toda Indijanci so ga skrivaj opazovali in nekega dne ga je zadela v džunglji zastrupljena pš'ca skritega Indijanca. Njegove beležke, zemljevid in dokumenti so bili poslani v Florenco. kjer je bival njegov sin, slaven slikar in kipar. Nekaj let ni nihče iskal zaklada. Šele pred 7 meseci se je napotil dr. Gunn z ekspedicijo v džunglo in vzel s seboj beležke in zem-Ijev.d nesrečnega angleškega častnika. Spremljal ga je kapitan Rav-son, ki Guatemalo temeljito pozna, ker je več let preživel v nji. Kapitan je krenil s svojo skspedicijo proti skrivnostnemu hramu preko močvirij džungle, dr. Gunn je pa prispel tja pod Vbdstvom Indijancev od druge strani. Bil ie sam zelo presenečen, ko je našel hram ker n5 mislil, da je tako blizai. Hram ram je zgrajen pod zemljo in samo ploh ves za pa d sta me razočarala. Ne verujem, da bi mogel imeti orijent trajnejši vpliv na zapadne dežele. Znak zapada ni materijalizem, temveč nestalnost. Zapad ima navado občudovati pičlo uro to ali ono stvar, potem se je pa naveliča in jo vrže proč. Vi ste docela pod vplivom mode. Ne mislim v cbdačenju, temveč v idejah. Če občuduje pri vas pisatelja eno po-kolenje, ga drugo gotovo zavrže. Zavrže ga pa ne morda zato, ker njegove ideje nimajo vrednost, temveč ker se zapad zelo hitro naveliča občudovanja. Enako bi se godilo na zapadu tudi z orijentalskimi deže- ' velič3l življenja ter da zapušča vse Matija Pogorele. C'airnbrook, Pa. V h'ši svojega boardingbossa se je ustrelil 57-letni majnar Lovrenc Slivnik, doma iz vasi Rečica, pošta Bled, Jugoslavija. Zaposlen je bil v Rockingham premogovniku. Slivnik ni bil dolgo časa v tem kraju. Govorilo se je, da je preživel 1 petnajst let v kaznilnici radi umora ter da je bil jx>zneje izpuščen pod parolo. Dan pred usmrčenjem je bil pri njem njegov prijatelj John Setko-vič, kateremu je rekel, da se je na- lomi. Trenutno so še v modi, toda to ne bo dolgo trajalo. Zato se iz-premeni tudi stališče orijentalskih narodov do zapada. Japonci so v začetku verjeli, da se navzamejo s tehničnimi pridobitvami zapadnih narodov tudi njihovega duha. Nekaj časa -je bila na Japonskem celo močna struja. da bi se Japonci pokristjanili. Ta misel je bila se-neznaten del je nad zemljo, pa še,i veda otročja. Japonci so se kma-ta je že ves porušen. Zaklad je bil j In prepričali, da lahko prevzamejo skrit v tajn:h podzemnih hodnikih, ki so bili skrbno zaz'dani. Dr. Gunn si je moral pomagati z dinamitom, da je prišel do zaklada. Zaklad je pripadal pravzaprav j mehiškemu kralju Montezumi, ki , j"e dal zazidati krono, žezlo in druge dragocencsti v hram Moke-j Han-Ha. Kdo je bil Montezrnn? Ko I)a bo mogel s tem delom nadaljevati, je prosil konJ Kdcr v domo™° s po- je vdrl cort« teta 1528 v Mehiko. 1 stavnim In viri ranim potnim listom, je vladal tam kralj Montezuma. se zamore .tekom enega leta nemo- | Kraljevi podložniki seveda niti poj- teno vrniti v Kanado. ] ma niso imeH o strelnem orožju. naj mu dovoli nadaljnih milijon dolarjev. Iz poročila je razvidno, da se Porto Rieo pod Roose-veltovim vodstvom Ugodno razvija, in to dejstvo naj za-dobi v kongresu vse priznanje. cd zapadnih narodov samo tehnične pridobitve, pa še tem morajo dati svojo obliko. Vse drugo pa nasprotuje značaju japonskega naroda. Po Japoncih se bodo ravnali drugi azijski narodi. mati. Iz Francije poročajo o groznem primeru materine tntosrčaosti. Mati je aa pustila jULrl otročiče zato, da bi lahko nemoteno uživala sladkosti iivljenja s svojim novim ljub-čkom. K sreči Je bil med zapuščenimi otroci že starejši deček, ki si ie znal v največji sili pomagati. V mestu Aidfortcilie živi v veiiki bedi v siromaku koti Jana Mau-nler a 11-letnim sinčkom Oastonom ter 8-letno hčerko Aimee in 8-me-Juhetto. Siromašna mati je kot aeto slabo plačana delavka v sladkorni tovarni. Z njenimi otroci *M 2-letni sinček njene sestre Georgette, stare šele 15 let. Njena sestra je zanosila po po-čiil&vu, ko j* mM stem IS let. No-ni poanal svojega o- stlla vse Start otročiče njihovo usodi. Ker je tri dni ni bilo domov, je odšel najstarejši sinček Gaston pred bajto in začel klicati na pomoč. Ljudje so ga odvedli na policijo in ko je povedal, kaj je storila mati, je poslala policija s njim komisijo. Najmlajšega otrocička so našli it onesveSčetega od lakote. K sreči ie hi bilo prepozno, policija je vse otročike rešila in poslala v sirotišnico. Čez nekaj dni je prišla brezsrčna mati .tama na policijo in zahtevala ključ od svoje bajte, češ. da se hodč naseliti v nji s svojim novim ljubčkom. Policija jI je pa preskrbela stanovanje v zaporu. NOV DOKAZ VARNOSTI PRI NAS NALOŽENEGA DENARJA i -A > - - v ;■ ,.. A ■ J Finančna uprava države Hew York je priznala našo banko onim, pri katerih lahko država Hew York nalaga svoja denarna sredstva. 8 tem odlokom je postala Sakser State Bank "OFFICIAL DEPOSITORY of the STATE of FEW YORK. ^ v ^ i-- Da je naložila država Heir York denžr jvri nas, je nov dokas m varno in solidno poslovanje saiega I »voda* Sakser IState Bank 82CoftlandFStreet NewVork;N. V. I ^ I ■ H ! | j; ! i i ADVERTISE •n **p.i ;aš na r on a" MM HUiS »^S^SVC^^Bs^r^ i ROJAKI! Vsem tistim osebam in prijateljem, kateri so prizadeti v žaljen ju zadnje nedelje na pikniku ' SLOVANA", naznanjam, da obžalujem in jih uljndno prosim, da mi opro-ste. Kot ste sami videli, nisem bil odgovoren za svoje dejanje. S pozdravom vam udani Lttdwigr Mutz. Brooklyn, N. Y.. 22. septembra. (Adv.) 2ENE! A ko Imate izostalo, neredno att boteč« t»o C-lutnje, naroČite M mole staro-krajska zdravilo. Cena zavoju $3.— PfSite ml z vaSim popolnim saupa-njem! mrs. greta LESKO V ar S07 E. 73rd St.. New York, N. V. stvari njemu. Setkovič pa ni vzel njegovih besed za resno. Naslednjega dne ob desetih zjutraj sta počila v njegovi spalnici dva strela. Ko so prihiteli ostali bordarji. so ga našli mrtvega, ležečega v krvi. Tukaj nima nobenega sorodnika, pač pa zapušča v domovini enega brata. Poročevalec. tJff j SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Ptahinjna k ni km fsjeme, trn Ktmn te tfauiovkM domače banka. To je baje resnična zgodba, vzeta iz življenja in vsebuje globoko modrost. Neki bogatin se je vozil v svojem dragocenem avtomobilu po deželi. Avtomobil je bil izboren. toda najbolj izborni stvari včasih kaj po-fali. Ko se ma je slino mudilo in je divjal z brezprimerno naglico, mu je naenkrat motor odpovrda Avtomobil se ni ganil niti naprej, niti nazaj. Bogatin, ki se je bolj razumel na bančne zadeve kakor na motorje, ni vede!, kaj bi počel. Do mesta jc bilo v vsako .-.ran najmanj petdese: milj. le mala borna kočiea je stala v daljavi. Proti tej koči se je odpravil. K.ir razveselil se je. ker je opazil v bližini koče par starih zarjavelih trakcitorjev. dočim so z dvorišča prihajali glasovi kladiva. Mlad mož je nekaj zbiial na nakovalu. — Ali veste kij o motorjih? ga vpra-a bogatin. — Avtomcbil se mi je pokvaril. Ne gre n? naprej, ne nazaj. — Malo ze. — odvrne kova -. — Farmarjem popravljam traktorje m druge reči In sta se odpravila proti ivto-mobilu. Kovač je pogledal to in ono ter takoj izprevidel. da si tako razkošnega avtomobila ne more privoliti reven človek. — Koliko boste računali za popravilo? — ga je vprašal bogatin — Triintrideset dolarjev je odvrnil kovač. — Z veseljem vain jih dam petdeset, samo da mi ga popravite, ker se mi strašno mudi. Pregledal je motor, vzel izza pasa malo kladivo in trikrat udaril po cevi. Kot da bi se čudež zgodil: motor je začel takoj ve.-elo brneti in je bil v redu skozin.skoz Bogatinu se je zjasnil obraz. — Hvala vam. hvala vam. No. koliko sem vam dolžan? — Kot sem rekel: triintrideset dolarjev. — Ali ni nekoliko preveč? Kako pa računate? — Dolar za vsak udarec. — Tc bi bilo potemtakem tri dolarje. Zakaj pa pravite triintrideset? — Tri dolarje za tri udarce s kladivom. Trideset dolarjev pa zato. ker sem vedel, kam udariti. V razburjenju človek marsikaj napravi ali pa izblekne, kar ni za nikamor. Tako naprimer poročajo o ženinu. ki je vlak zamudil in s tem seveda tudi poroko. Do drugega vlaka je pa moral dve uri čakati. Ves razburjen je telegrafiral svoji nevesti: — Počakaj dve uri. Nikar se ne poroči brez mene. GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Naptedmj vec kar PRVE VRSTE belega m črnega grozdja. Ne zakasnite to priložnost! BRZOJAVITE ZA CENE! WALTER PRED0VICH 717 — 24 STREET SACRAJtfENTO, CALIFORNIA Rojaki so razpravljali o svojih ženah. Biti so morale jako sitne in jezične, ker ni imel nihče za svojo dobre besede. — Nikar se ne pritožujte, — Jih je posvaril IzkuSen možakar. — Žena je dar božji, pa naj bo taka ali taka. Vsakemu Jo Bog da. Zato se ni treba nič pritoževati čeznje. Vsak je lahko srečen, kateremu jo je Bog dal. Toda z menoj je drugače. Meni jo daje Bog v obrokih. Ko sem se poročil ž njo, je tehtala stodvajser, zdaj po desetih letih pa tehta že dvestotrideset funtov. — Pa že vsaj nisi kar vnaprej povedala, da ga imaš rada? — je rekla skrbna mati svoji hčeri. — Ah, ja, saj nisem neumna. To priznanje Je moral takorekoč iztisniti iz mene. Nemški fašisti pravijo, da bodo rešili Nemčijo. Fašizem ni še nikdar rešil kake stvari. Kvečjem uničil jo Je. f *OLAI N A K O 111 NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 23, 1)3« LARGEST HOVIltt fUULl lr V 6 URAH OKROG SVETA A. E. Zaradi hude snežne burje se lovci niso mogli ganiti iz kadilne šote Pripovedovali so zgodbe m dim težkih ?motk je polnil ozračje. Le-gacijski svetnik, ki se je bil nedavno pripeljal iz Srorkholma je povedal, ko je prišla vrsta nanj. tale doživljaj: Pri nas na Švedskem morajo prestoiniški lovci že nekaj let po-«r*^ati" lov na medvede, ker je kosmatinec v sto;kholmskl okolici popolnoma izginil. V vsej Dalekarliji ne najdete niti enega več. Treba je iti daleč na sever, prav tja do O t-o bil prišli iz Stockholma: eden i/med njih je bil bankir, drugi < a.slnik, tretji zdravnik. Uro pozneje smo v spalnem vozu nadaljevali po* proti severu. An-o je skupina hišic, izmed ka-latrih pravijo eni 'gostilna'. Pole:i j^riha jajo v Ango tudi turisti. A tfl ckolno-t doslej nI mogla zboljSa'i lUne. Nizka, zaikajena kuhinja -lufri n*mestu obednice in tri majhna siromašne sobice predstavljajo hotel, ki pa ni zmercm pripravljen za f prejem gostov, zakaj če pride-o potniki in hočejo prenočiti, se kcsfilnlcar Peterson, njegov sin in njegova snaha s svojim otrokom šele umaknejo iz teh sob, da jih na-t . prepustijo gostom, sami pa preselijo v hlev. — Ali bomo jutri našli meove-da? — sem takoj vprašal starega Pet*T?ena, ko sem stopil čez prag. - Da, gospoda, prav gotovo! — je odvrnil vrli mož in se globoko priklonil. — Jutri ga boste viaeli. Kako zaprtnica po. vzroča razne bolezni /..iprtnUa (idviam*- vjm- umri in vulju V Mh afgiinuv In ilrhtv trMu PwniotH i.«Ti ilriiiHti |irebave, tiblcti, im-humr pe-W t*>l», m-h I In cnci'irtje. < hOj bi tivre In itvljrfitkt- nrtiinr in pfiviro/« vtika i>r»|irt^ijtvih Uilrtni Vuci-Tom hitro YTrdi rr^va lil "4-i>ru.vi K.kprtnirt). «»<'mii is tcirMt nabrati«- Minprne (Mtt4nkr, stimulira In oj»-• it živ« ni in miHM »iMt-in in orfanc. ( n« 1» par dni in *po-xiut.it iuMlrtr kako rnni^no uafMftra siim vJa ■ija'^vukr Je 10. \j«a-TMM mr prndajii prt tr*ov- i tli * adruvili. Ako trfovee tega v Mlnvi nima. rwite mu naj ist«Ka n* -n« t tu vm «4 nJrgoTrfa |»rrkui* evaUa. —Adv. Lov na medveda. Šeie danes smo ga spet srečali — ali ne. otroka? Olaf, njegov sin je delal na nas i zelo ugoden utis in tudi Marija, pla. i volasa snaha, je s svojimi odkrito-5rčnimi višnjevimi očmi zbujala naše zaupanje Nato smo spali do drugega jutra, zakaj v severni zimi človek nerad zgodaj vstane. Svetlo je bilo, ko je Olaf. sin našega gostilničarja, s svojimi krepkimi pestmi potrkal na vrata naših sob. — Medved! —je zaklieal. —Medved je tu! Pet minut ni prešlo, ko smo bili že pripravljeni za odhod. V kuhinji nas je čakal zajtrk, sestoječ iz čaja in kruhov, obloženih z ribami. Marija nam je voščila srečno pot. — Kje je oče? — sem vprašal iz vljudnosti. — Najbrže še spi? Pokimala je in pokazala na hlev: tam je počival starec, ki mu je bilo gotovo že sedemdeset let. Tri dni ni bilo snežilo. Nebo je bilo jasno in svealoba prelepe zarje je oblivala pokrajino. Neutego-ma smo se odpravili, držeč puške pripravljene v rokah, in molče kre nili za svojim vodnikom Ohafom. — Semkaj, gospodje! Medved se je včeraj pokazal v gozdiču, ki se pričenja tam le in sega do jezera. Do vode imamo še dobršno uro hoda. — Ali je živa! velika? — je vprašal bankir. — Zelo velika. Najbrže je samica, ki išče hrane za mladiče. — Za mladiče! — je vzkliknil-častnik. — Polovil jih bom, da jih j udomačim. — Seveda — te skrbi bomo stai-- i racijt na zelo kompliciran način, i Na glavni pošti naj bi dvignil poštno ležeče pismo, v katerem bi bila podrobna navodila. Sel je cašel na pešto. toda v osebi preoblečenega I detektiva. Dvignil je pismo, v katerem je b:io rečeno, naj vstopi v ta in ta vlak in vre blizu določenega kraja skozi okno denar. Ne sme pa z n.kcmur govoriti, ker ga nevidne oči neprestano opazujejo. Na policijskem ravnateljstvu je bilo že vse pripravljeno, da primejo drznega izsiljevalca. Šef kriminalnega oddelka je odšel k dotič-nemu vlaku in zlezel na lokomotivo. dočim je pcrslal detektiva v zadnji vagotn. Ko je prispel vlak na j določeni kraj, je vrgel sluga skozi j okno zavoj, v katerem ni bilo de-. narja temveč navaden papir. Šef kriminalnega oddelka je da! takoj ustaviti vlak, ki se je pa ustavil šele pol kilometra od dotičneg kraja. Detektivi so planili iz vlaka, pa so mogli ugotoviti samo, da je nekdo že pogledal, kaj je v zavoju. O izsiljevalcu ni bilo duha ne sluha. Policija zasleduje z vso vnemo. Najbrž gre za zelo inteligentnega in prebrisanega zločinca, ki nastopa zelo rafinirano. Gre mu ocr^dno samo za denar. Čebula, ki je med preprostim ljudstvom zeio priljubljena kot -.rcds.vo preti raznim boleznim, je našla v tem svojstvu priznanje tudi v ci-eh odličnega pariikega učenjaka. Paruk: raziskovalec raka dr. I.akov.sky je namreč izjavil, da so njegove izkušnje pokazale, da surova čebala ne le varuje človeka raka. temveč učinkuje tudi kot debro sredstvo pr^ti tej strasni bolezni. Dr. Lakovsky se je prepr::-al, da ima surova čebula radioaktovne lastnosti. Iz vseh delov sveta je zbral statistične podatke, ki pričajo, da v krajih, kjer jedo ljudje miogo čebule, raka spioh ne poznajo. V Rusiji in na Poljskem je mnogo židovskih vasi. katerih prebivalci se hranijo s kruhom in surovo čebulo. In po teh vaseh bi zaman L kali človeka, ki ga razjeda rak. Čebulo jedo zelo radi Srbi, Bolgari in kavkaška plemena. In zopet vidimo. da je rak med njimi zelo redka bolezen. Kdor se torej boji raka, naj pridno je surovo čebulo. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (KNQL1SH SLOVENK READER) $2.— Harottto ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA Sit Woot IS IttMi NOv Torte OBy SEZNAM AKANZiltANIH KONCERTOV. 12. oktobra: Newburg-Cleveland, Ohio. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 14. decembra: gostovanje v operi *'Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki žele imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O. Svetozar B a n o v e c, NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem, da je preminul naš soprog oziroma oče FRANK RETEL. Umrl je dne 25. julija ob 8. url zvečer, po mučni, 6-letni bolezni. Pokojni je bil rojen leta 1871 v vasi Mrtvice pri Krškem. V Ameriko je prišel pred 40. leti. Pokojni je bil član društva Bt, Stephena, št. 1, K. S. K. J., društva 'Zvon", št. 7. J. S. K. J. in podpornega društva "Zaria". Chicago. 111." Iskrena hvala vsem d ruši v enim članom, ker so ga prišli na zadnji poti spremit na pokopališče. Žalujoči ostali: Anna Rtetei, soproga. Frank Retei, sin. Mrs. Prank Aekerraan, hči. Phillips. WJs., R. 3, Box 234. ____ ___' ___!_ «CXS RIIOI NEW YORK. TUESDAY, SEPTEMBER tX 1SS# D R U O A S» ROMAN U tlTUENJA. £=r 2a Glas Naroda priredil G. & 23 < Nadaljevanje. — Ker ljubi neko drugo! Ce bi le poznala to! Ona je napravila May fako bedno in Herway noče popustiti.... — Ti pozabljaš, Ethel, — je rekel Jošt zelo mirno, — kaj pa more ona zato, če je Herway noče pustiti? Ali veš, da morda prav tako trpi kot May? Že v Torbole bi morala privoliti v ločitev zveze, če bi ne bila'tako strašno zaljubljena. TI bi morala storiti vse, da ji odpreš oči ter jo pripraviš do spoznanja, da jo je Herway vzel le radi denarja in da je ne smeš izpostavljati nadaljnim žaLtvam.... — Kaj pa je nameraval, ko je zbežal v Buchhain? — O tem bomo že se dobili pojasnila. Mislim, da sem pregledal teta čednega gospola! Tukaj so mu postala tla prevroča, ker uplivava vedno na May in un igra vabanque. fcot pristni igralec. On hoče, da mu May sledi, to se pravi, da jo hoče on odtegniti našemu uplivu, kajti ie na ta način upa dobiti denar. Kajti njemu je v prvi vrsti za to! — May mu ne bo sledila! — To bo storila, če ga ljubi! Nato jo bo tožil, naj mu izroči njeno premoženje! — Kljub poročnemu dogovoru. — Kljub njemu. Kakorhitro ima dovoljenje May zato. nam lahko povzroča dosti sitnosti! — May ne bo pustila tega! — Ti pozabljaš Torbole! V njegovih rokah je kot vosek! V tem trenutku je vstopila komornica mlade žene ter sporočila navzočima, da je našla svojo gospodinjo nezavestno na tleh sobe. .. V.-a prestrašena je odhitela gospa Rickmersova v sobo svoje hčerke, dočim se je pustil Jošt zvezati po telefonu z najbolj spretnim zdravnikom v mestu Steyr. Erckman pa je dobil naročilo, naj pripelje zdrav-i ika. Slednji, dr. Hahn, izkušen človek, se je mudil nekako pol ure v oolniski sobi ter jo je zapustil resno zmajaje z glavo. — Težka živčna mrzlica, povzročena najbrž vsled duševnih depresij, — je rekel Joštu, ki je nestrpno čakal v drugi sobi. — Popolen mir in zelo skrbna postrežba je vse, kar morem za trenutek priporočiti. Če lam Je prav, bom telefoniral takoj za dobro bolniško strežnico. — Prosim vas za to! Jošt se je odpeljal sam v Steyr, kjer na bi vzela bolniška strežnica takoj s seboj par pomirjevalnih zdravil, katera je zapisal dr. Hahn. Spotoma je dal Jošt s par besedami pojasnila glede vsega, kar se je za vršilo pred boleznijo May. Zdravnik je majal z glavo zamišljeno. — Ubo&o. mlado bitje! Bdez dvoma je zaslužila boljšo usodo, kot *luiitl samoljubju gotovih ljudi, — je mrmral. Jošt ga je zgrabil za roko. — Ona pa bo vendar rešena? To boste storili, gospod dvorni svet- r.lk? — Gotovo, kar je v človeški moči! Vse nadaljne pa je v rokah Bo-fca! Ob tej priliki vam ne morem zamolčati, da je stanje vaše nečakinje zelo resno. Najmanjše novo razburjenje upihne lahko luč življenja. Seveda. če bo prestala to bolezen, bo tudi pozabila povzročitelja te njene bolezni! — Daj Bog, da pride tako! — je vzklikni Jošt z globokim vzdihom. Par ur pozneje je nastopila tudi nova strežnica, sestra Marija, svojo službo ob bolniški postelji May. Skoro ob istem času Je prišlo pismo Herwaya iz Buchhaina na nje-f.ovo s pripombo, naj izroče slu tudi odgovor. Go pa Riclcmersava je odprla pasmo ter ga nato izročila svojemu svaku — Tako je, kot sem domnevala. Jošt! On stavlja njo na izbiro med i-eboj ter nami! Ti si bil vedno njegov sovražnik in sedaj se ne pusti j>e nadalje kcmandirati. On jo pričakuje v Buchhainu in če ne bo prišla takoj, bo med njima vsega konec! — Kaj si odgovonl nato? — Seveda — nič. Obvestil sem baronico s par besedami, da je May resno zbolela. Vse drugo naj May pozneje odloči! Bolezen May se je vlekla več tednov. O Herwayu niso niti slišali, niti ga videli. Ni prišel, da se informira glede zdravja svoje žene. Baron ilea, kateri je bil zelo nevšeč spor med zakonskima, pa je poslala vsaki dan sla v hiSo Rickmrsovih, da se informira glecie stanja žene njenega sina. Sama pa si ni drznila priti. En teden po obolenju May, je izvedel Jošt. da se je odpeljal Herway na Dunaj k konjskim dirkam. Od tam ga je pustil po neki detektivski agenturi na tajnem opazovati in njegove domneve so bile kmalu potrjene. Herway je i#ral pri totalizator ju precej visoko in tudi v odličnih klubih je imel trajno smolo. Na ta način je izgubil v kratkem času velikanske vsote. — Prišel je čas, — je rekelo Jšt svoji svakinji. — ko ne smemo še nadalje mirno zreti tega počenjanja! Se isti dan je pisal Herwayu pismo, v katerem se je skliceval na poročilo detektivske agenture ter ponudil visoko vsoto kot odpravnino, če bi privolil v ločitev zakona. — Tega ne more sprejeti, če ima še trohico časti v sebi. — je rekla gospa Rickmersova. Njen svak pa se je mrko smehljal. — Sprejel bo! Ti vedno precenjuješ tega človeka, draga Ethel! Domneva J oš ta se je uresničila. Že par dni potem je ležalo pismeno dovoljenje Herwaya v njegovih rokah. May Je premagala bolezen ter se pričela počasi popravljati. Bila je drugačna May kot preje, ko je sedela ob ognju kamina ter razmišljala s svojo materjo o načrtih za potovanje tekom spomladi. Nikdar ni imenovala imena svojega moža in njegova oseb ni igrala ni kake vloge več v njenih načrti za bodočnost. — Ali Je Izgubila spomin? Ali sploh ne ve več da je poročena? — je vprašala gospa Rickmersova svojega svaka. Ta pa ni vedel nikakega odgovora. I Nekega dne pa. ko se mu je zdela May posebno sveža, je pričel previdno govoriti o Herwayu. Prekinila ga Je pri prvih besedah. — Ne tovori o nJem, stric. Jošt. Vsaj eno dobro mi Je prinesla ta bolezen! S Klemencom fcerwayem in Buchhainnom sem gotova! Sramujem se svoje slabosti ter ne bi nikdar več rada slišala o njem! — Hvala Bogu! — Je vzkliknila mati. Mlada žena se Je proseče ozrla v strica Jošta — Ali me lahko oprostiš nJega,* stric Jošt? — Namreč za — vedno? — — May. Strašno me veseli, da sama Izrečeš to željo! Privoljenje tvojega moža imam že! V*ei je ia svoje Ustnice notarijalno potrjeno izjavo Herwaya ter Jo pokaži! njej v naročje. — Posebno plemenito se ni odrezal, otrok moj, — je rekel stric. — Za denar te je vzel in za denar te bo zopet oprostil! To te najbrž nič več ne žali! May je dolgo časa zrla na papir ter ga nato potisinila na stran s I>otezo gnusa. — Nič več me ne žali! To sem premagala in ta papir mi bo pomagal — pozabiti! Devetnajsto poglavje. ^ Vedno gosteje ter krasnejše je prihajala spomlad v deželo. Travniki v Oberwaidu so bili posejani s cvetkami. Na terasi krasne hiše, v kateri stanuje dr. Stork s svojo ženo, je stala, kot vsaki dan, kavna posoda ter čakala novih gostov. Vsi prihajajo radi v Lerchenau. koje gospodska hiša stoji v okri-!jn gozdov ter obvladuje ves razgled preko cele doline. (Dalje prihodnjič.) Človek bodočnosti rmr ■LOVERS DAILY MUft ft Neka angleška revija opisuje človeka bodočnosti, ki bo v tesni zvezi z vsemi modernimi izumi in odkritji. Na pojedina vprašanja bo odgovarjal človek bodočnosti takole: — Znate pisati? — Ne, imam pisalni stdoj. — Znate peti? — Ne, imam gramofon. — Ali igrate kak instrument? — Ne, imam električni klavir. — Znate šivati? — Ne, imam električen šivalni stroj. — Znate risati ali slikati? — Ne, imam fotografičen aparat. — Morete hoditi peš? — Ne, vozim se z avtomobilom ali letalom.. — Vidite dobro? — Ne, nosim očala. — Slišite dobro? — Ne, rabim slušalke. — Imate dobro prebavo? — Ne, rabim umetna sredstva. — Spite dobro? — Ne. rabim narkotične pripomočke. — Ali mi morete povedati svoje osebno mnenje o političnem, literarnem ali kakem drugem sorodnem vprašanju? — Ne, ker pripadam politični organizaciji in se ravnam po nazorih njenih voditeljev. Kar se tiče literature in umetnosti, se popolnoma strinjam z mnenjem, izraženim v novinah in revijah. — Ali lahko dihate? — Ne, rabim dihalne aparate. Tako bo torej odgovarjal človek bodočnosti. V nekaterih odgovorih je močno podoben sedanjemu človeku. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) Pasti In rankl ................ jb Pater Kajetan ..................1.— Pinrvinakl otok ................ M Povest o sedmih obeienlh ...... .50 Pravica kladiva .............. il Pabirid Is Boža (AJbrecht) ____ J55 Pariški zlatar .................. .35 Prihajat, povest .............. .W Pollcalee ...................... JE5 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano .................. 1.— Plat zvona .....................40 PH strica ...................... .M Prst boijl .................... .30 Patri«, povest ls Irske Jnnafike do- dobe ........................ M Po prak In dolinah ............ .80 Pol litra Vipavca .............................60 Poslednji Mehikanec ....................M Pravljice EL Majar ........................M Predtriani, Proicru ta dragi svetniki v gramofona ........................*S Prirodbe Čebelice Maje, trda ves.. .l.— Ptice selivke, trda ves.......... 75 Pred nevihto .................. IS Pravljice in pripovedke (Koftutnlk) L zvesek 2. svezek Popotniki Strup li Judeje .................75 Hp—lin rasnega potovatea .... LM Stritarjeva Antbolociia broi. .. Sifts Sest«, povest ls Abrucev .. .30 Slu medvedjega lovca. Potopisni roman r.... .................. Ji Stric Tomova kote ............. .60 Student naj bo. V. sv........... .35 Sveta Notborga ................ .55 Spisje, male povesti ............ 35 Svitanje (Govekar) ............1.— Stezosledec ..................... JM Šopek Ssmotarke ................ J5 Sveta not ..................... J30 Svetlobe In sence .'............. 1.3* Slike (Meško) ...................60 HAKESPEAREVA DELA: Machbet. trdo ve broširano .... Othelo ........... Sen Kresne nod .70 .70 SPLOŠNA KNJIŽICA: itt ooaoaooaooooooaaoao«»sU ••ssseeossstsstsss j sssesssssssessssssssso jM Št. 1. (Ivan Albrecht) grada, lvzlrns povest. 104 str* brodi rano .................... 35 St. 2. (Rado Murnik) Na Bledo, Izvirna povest. 181 itr.. brofi... At .......40'^t. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej* brofi. 105 strani _.................. glavarje M 31 JU JU .30 Poznava Plrhl ....... PovodenJ ... Praiid Jndek Prisega Hi Prvi* m Preganjanje Jev .......................... j| Potep. I. it. ................. Potop. IL zr....................S.— (Oba zvezka skopaj t ..........530 Barkrtnkanl Hahsburiani ...... 30 30 POZOR, ROJAKI prejemate, Jo raavidbn, kdaj Tin Je sincaha p sila No čakajte tan], da ao Vi temveč obnovite m direktna. aH pa pri »h CALIFORNIA F on tana, A. Hochevar Ban Francisco. Jacob Sneiki Invalid Selnee hi veUea1fl4.lt trd. 138 30 Št. 4. (Cvetko Golar) klasje. Izbrane pesmi, 184 str* broširano..................... 30 Št. 5. (Fran Milčlnski) Gospod Fridolin Žolna in njecova druiina veselomodre črtice I., 72 strani. broširano .....................JS5 Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. -30 Št. 7. ftndcrsonore pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, lil str* brofi. .......... 35 Štev. & Akt. iter. 113.......... .75 ŠL 0. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, brofi. ......— .70 ŠL 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternooe, rllijefna karikatura in minulosti. 55 str* brofi. „...... 35 Št. 11. (Povel Golla) Peterčkove »■■Indije sanje, božična povest ▼ 4 .slikah, 84 str* brofi....... 35 fit 12. (Fran Milanski) Msgahd prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str* brofi.......... 30 fit. 13. (V. M. Garfiin) Nsdiddn Nikolajema, roman, poslovenil 17. 2un. 112 tar* brofi. ........ 30 fit. 14. (Dr. Kari Kb^IS) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 23« str* ^bro«. ............... JI ooart, ffrneo Maoperin. .........40 fit 10. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str* broi. ........ .45 fit. 17. (Prosper Marimee) Veno dnio v vieah. povest, pvevel Mirko Pretnar. 00 str............. 30 COLORADO Denver. J. Schutts Pueblo, Peter Cullg, A. Salti«. Ball da, Louls CosteUo. Walsenburg, IL J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Loviš Bnnlcft ILLINOIS Aurora, J. Verbicb Chicago, Joseph Bllsh. J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar. Cicero, J. Fablei. Jolict, A. Anzelc, Mary BsmMcn. J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellcb. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barbbrlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Jože Zelene. KANSAS Olrard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. černo. Kltzmlller, Fr. Vodoplvoo. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Btular, An t. Ja- nezich. MINNESOTA Chlaholmn, Frank Oouie. Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peehel. Fr Sekula. Eveleth, Louls Ooufto. Gilbert, Louls Vessel Hlbblng, John Povic Virginia, Frmik Hrvati ch Sheboygan. Johr Zorman. West Allls, Frank Skok. MISSOURI St. Louls. A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Brodsrick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha. Little Falla. Frank Masla. OHIO Barberton, Jonn Balant, Joe HltL Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karllnger, Anton Slmcich, Math. Slapnlk. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant In J. Kumio NUes. Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Racliar Youngs town. Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Prank JakSe. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavoo. Claridge, A. Yerina Conemaugb. J. Breaovoc. V. Ro-vaniek. crafton, Fr. Macbek. Export, G. Provift. Louis Japan-čtč, A. Skerlj. Farreil, Jerry okorn. Kretanje Parnikov — Shipping New* — 24. Kptembra: Mauritania. Cherbour* America. Cbert-ours. Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 25. »eptembra: Dre»lt-r. Hotter-dam Augustus. Napoll, Genova 27. leptembr«: teviathaji. Cherbourg 1. oktobra: A-jUitania, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg Dfutschland. Cherbourg, Hamburg 3. oktefcra: lie de Fran-?«. Havre Earnp*. Cherbourg, Bremen Olvmpic. Cherbourg 4. oktobra: Pt. Lftiiis. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne »ur Mer. Rotterdam Cun% Hiancamano, Napoll, Cerova 5. oktobra: Republic, Chertxjurg. Hamburg Resolute. Cherbourg, Hamburg 8. oktobra: Vulcania, Trst HereriRaria, Cherbourg Columbus. Cherbourg. Bremen Presi«lent Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg Nagla Vožnja ▼ Jugoslavijo Prihodnja odplutj«: VULCANIA 8. OKTOBRA — 12. NOVEMBRA 11. DECEMBRA SATURNIA 25. OKTOBRA 28. NOVEMBRA (12:00 A. M.) 10. JANUARJA Katurnla In Vulcania prekafta vse ladje aveia v rurkofiju, udobnoatt !n naglici ter nudi najboljšo slutt.o v Ev»-"-po. Posebne cene za tja in nazaj. Več novoatl na teh motornih ladjan v kiju fino plavalni basen v drugem razredu. C O S U L I C H LINE 17 Sattary Plača. Haw Vork 9. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Pari«, Havre Majeatic, Cherbourg Statendara. B.uiogna .»ur Mer, Rot-terdam Roma. Napoll, Oeoova 14. oktebrt: Bremen. Cherbourg, Dram en 15 oktobra: Maurt-tanla Cherbourg Washington. Cherbourg, Hamburg Aloert Ballln, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Boulogne iur Mer, Bremen 17. oktobra: France, Havre H jmeric. Cherbourg Rotterdam, Boulogne «ur Mer. Itotlor-dam 18. oktobra: vi.i than, Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte ran .le, Napoll. Genova 22. oktobra: New Yorit. Cherbourg. Hamburg 23. oktobra: I>re»den. Cherbourg, Bremen 24. oktcbra: lie giie tur Mer, Rotterdam 29. oktobra: I'eiJi*-hland. Cheri*iirg. Hamburg America, Cherbourg. Hamburg Berenguria, Cherbourg 31. oktobra: MaJe.Btlc. Cherbourg Augu.stua. NapoH. Geneva 6 ONI PREKO OCEANA Najfciajt* in najb«IJ ugolna so* aa DOtavinJa nr ogrnmnin aarnlkJh- FRANCE 2C. sept.; 17. okt. (7 P. M.) (7 P. M.I He de France 3. okt.; 24. okt. <4 P. M.) 17 P. M.l PARIS 10. okt.; 5. dec. (6 P M J 14 P. M i ! Poi po ••lesnici. v»iflu Je v poaebo! kabini s vaeml Modernimi adobnowtl _ Pljafa in alsvna ; francoeka kublnla. lsradno auk* eace i VpraJaJta kateregakoli poobiaMaaega tgtiu alt FRENCH LINE It STATE STRCCT NIW V08K. N. V. Forest City, Math. Kamin Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-rencback. Irwin, Mike Pajaanek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshets. Krayn, Ant Tauiel]. Luzerne, Frank BaUoch. Manor, Fr. Detnahar. Meadow L&nds. J. Koprlvtek. Midway John Žast. Moon Pun, Fr. PodmlUek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb in U. Jakoblch, J Pogačar. Presto, F. B. Demahar. Reading J. Pezd^re. Steelton, A. Hren. Unity 8ta. In okolico, J. SksrlJ, Fr. Bchlfrer. West Newton, Joaeph J o van Wlllock. J PeternaL UTAH Helper. Fr. Kieba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik in Jos. Koren. WYOMING Rock Springs, Louis laucher. Dlamondvllle. t. Lumberk DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čiti samo vase članstvo, pac pa vsi Slovenci v vasi okolici. 4XNE ZA OGLASE SO ZMERNE Kako se potu« je y stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje u povrnitev (Return Permit)!* Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez perm J ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ca mora vsak prosilce osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Vorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. ¥. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA O lasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri* puščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo s s sakser state bank IZ CORTLANDT STREET NEW TORE