Političen list za slovenski narod. p*tti 9ni*mmm Z* oelo l«to predpladu 16 rU., u pol lete 8 fld., u eetrt lete 4 fld., M en meMc 1 fld. 40 kr. V UmlalitrMlJi preJesM reljš: Ze eelo leto 12 fld., m pol lete « fld., u četrt lete J gU., u ea Meee 1 fl4. V I^abljMi dom poUjea velji 1 fld. 30 kr. več na let«. PoMuneine itevilke veljajo 7 kr. HarciBlne prqem» epravBiitTO (admioiitrMijft) in ekipedicije, Semeniike nUoe it. 3, U., 28. Fua«^ (Inoerati) le iprejemajo in velji triatopna petit-vrote: 8 kr., ie le tuka enkrat; 18 kr ie M tuka dvakrat; 16 kr., ie le tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjia Rekopiil se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitro je v Sememikih alieah h. it 2, L, 17. lahajs Tnk dan, iiviemH nedelje in pramike, ob «/,8. nri popoludne. 7 Ljnbliani, v ponedeljek 14. aprila 1890. I^tnilt XVIII. Od podpisanega odbora smo prejeli naslednji oklic: Gospodje volilci II. razreda! Radikalna stranka je sklenila rušiti disciplino in v svojem glasilu dne 12. t. m. proglasila za II. razred svoje kandidate. Tudi nam neso po godu vsi kandidatje, katere kandiduje narodni meščanski volilni odbor, toda iz discipline hoteli smo klanjati se njegovemu ukrepu. Sedaj p, ko se ruši disciplina z one strani, hočemo si tudi mi prosto izbrati svoje kandidate. Meščanje! Upamo, da nas je še mnogo v Ljubljani, katerim so pravi interesi našega stolnega mesta bolj na srcu, nego puhla fraza in kričanje. Po resnem preudarku priporočamo Vara za IL volilski razred, ki voli v sredo dn6 16. t. m. nastopne kandidate: Iindvik Ravnihar, dež. sod. svetovalec v pok., dr. Alfonz Mosche, odvetnik, Ferdo Tomažič, poštni oticijai, Vladimir IIrasky, dežeini inžener. Te gospode volite in ne udajte se terorizmu! Pogumno naprej, in zmaga je na^a! XcodTisni narodni meščanski volilni odbbor. Mestne volitve in. „Slov. ^arod". Mnogo let dopolnilne volitve v mestni zastop ljubljanski niso bile tako živahne, kakor bodo letošnje, ki so se danes pričele v III. razredu. Temu je vzrok v prvi vrsti ta, da hoče ožja stranka „yiov. Naroda" dobiti v roke monopol pri mestni upravi teri^svojevoljno gospodariti „z mestnim premoženjem in v gotovem delu tudi z imovino mestnega prebivalstva". Že zadnja leta smo opazovali in čutili terorizem mestnih očetov te stranke, katerim se je zaradi »ljubega miru" udajala večina mestnega zastopa, obstoječa iz mirnejših in treznejših meščanov. Ta terorizem je bil tudi vzrok, da so bili letošnji volitveni shodi, ki odločujejo kandidate za mestni zastop, tako slabo obiskani in da so mnogi meščanski krogi javno in zasebno izražali željo, naj se konservativni življi združijo v odpor proti radikalcem in »naprednja-kom" iz tabora »Slov. Naroda". Pričelo se je volitveno gibanje v tem oziru. Obrtniki so nekaj dni omahovali na radikalno in konservatino stran. Generalni štab »Slov. Naroda" je sklical k posveto- vanju voditelje obrtnikov ter jim narekaval svoje kandidate. Ker se o teh uiso mogli zjediniti, zaklical jim je generalni pribočnik radikalnega štaba: »Združili se bodemo proti Vam s »klerikalci!". Ker so med obrtniškimi voditelji tudi možje, ki se vsled mode nečejo prištevati javno konservativni stranki, postavili so v III. razredu svoje kandidate. Enako samovoljno je postopal »Narodov" štab v ostalih dveh razredih. Ker pa je našel tudi tu opravičen odpor, postavil je na svojo roko v II. razredu kot kandidata gosp. dr. Majarona, ki je na volitvenem shodu izjavil, da se kot mlajša moč umakne starejšemu in izkušenemu kandidatu, katerega priporoča tudi meščanski volitveni odbor. Sedaj se vrše pogajanja tudi proti dvema priporočenima kandidatoma v I. razredu. Kot bojni klic je generalni štab »Slov. Naroda" v soboto objavil med drugim tudi naslednje: Odločno protivni pa smo gled^ teh volitev postopanju klerikalne stranke, katera se v boj postavlja s pravimi svojimi sredstvi za svoje kandidate. Nje ne vladajo oziri za mestne interese, ampak oziri za svoje možake, katerim hoče na vsak način pomagati do neke veljave, oziri za svoje sebične namene, ki naj bi sedaj tudi v mestnem zastopu bili povod razporu in nepraktičnemu boju. Volilci se niti zavedali niso, da ta politična strankanall. volilnem shodu nastopa s svojim strankarskim kandidatom. Drogi kandidat imel je brezdvojbeno večino za se, a ker ni bil kandidat stranke, ampak stvari, umaknil se je prostovoljno kandidatu, ki ga je prav za prav na ščit dvignila klerikalna stranka. A že drugi dan na shodu 1. razreda pokazalo se je očitno, da klerikalni stranki ni prav do nič drugega, nego le za svoje osebe. Ko je zapazila, da ima mej voHIci jeden glas večine, pohitela je »zmagati" z obema svojima kandidatoma. Tu ni veljal nobeden ozir, nobeden argument, samo da sta obveljala dva ostro izražena klerikalca. Tako postopa tista stranka, ki je še nedavno slovesno naznanjala, da jej ni niiS do vlade, nego da rada prepušča posvetnim možem krmilo, samo da je delovanje složno. Tako dela stranka, ki je pri isti priliki prav tako slovesno priznavala, da niti nima mož, ki bi bili sposobni prevzemati javne mandate. Sedaj, ko znamo, s kakšnimi »možmi" hoče ona operirati, sedaj, ko leta od jednega do druzega, naj za božjo voljo prevzame „od nje" mandat, sedaj, ko se tako rekoč z mestnimi mandati trži in kupčuje, sedaj ko ta klerikalna stranka celo ruje proti izkušenim in zaslužnim kandidatom, bivšim in mnogoletnim mestnim odbornikom, sedaj je vse jasno, jasno kot beli dan! LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine prelomil Martin Žiltir.) (Dalje.) V tej dSbi je bil prefekt ronskih ustij Alfonz Gent; človek, kakor Bordone. Glejte, kaj je Gambetta brzojavil na to stran, Gentu, o njegovem avi-gnonskem rojaku: »Lyon, 25. decembra 1870. Minister notranjega prefektu, Marseille. . . . Gotovo veste, da ima Garibaldi za načelnika višjega stana Bordona, s katerim je, kakor se zdi, prav težko živeti; ker je veUko odstopov v Garibaldijevi četi, provzročenih po njegovem ravnanju, njegovem vsemogočnem obnašanju, njegovi neznosni ošabnosti, da ne omenim drugih vzrokov, o katerih nočem tukaj ničesar reči. Ce morete porabiti svoj vpliv, storite nam veliko uslugo. Podpis iLeonGambetta." Gotovo je, da je Bordone delal na to, da bi onemogočil Garibaldija, in je vse v nered spravljal. Njegov namen je bil tudi, odstraniti, če treba, z obrekovanjem tiste Lahe, ki so dobro voljo imeli. V tem delu nereda in sramočenja mu je pomagal njegov akolit, polkovnik Gauckler, ki se ni sramoval poskušnje, opljevati vrlega Canzia, kogar obnašanje v tem vojskovanju je bilo tako junaško, da so mu vsi hvalo dajali. Gauckler je predstavljal Bordona kakor jedinega človeka, zmožnega, rešiti položaj. Sporočilo: »Autun, 6. januvarija 1871. Polkovnik Gauckler odposlancu za vojsko, Bor-deaui. Garibaldi ne more več potovati; zdi se, da so njegove moči pošle; on je v rokah svoje laške okolice, ki je prav malo vredna, posebno njegov zet, in Lobbia, podnačelnik višjega stana, znan malo hvalno. Kadar ni Bordona, ta okolica v Garibaldyevem imenu stori neumnosti in grdobije, ki v nered spravljajo in sprijajo vojno. Zdi se, da »o sklenili, ne delati. Vsled belih listov in pooblastil, danih Lob-biju, se zgode imenovanja in zmešnjave, da se občinstvo nad njimi spodtika. Francozi bi se radi bili in se čutijo ponižane, ker imajo laške načelnike, nezmožne in brez poštenja. Bordone ima veliko truda, da preprečava odstope v trumah, in bode le težko rešil Garibal-dijevo ime madeža, ki bode polisal republiko. Predolgo, da bi Vam dejanja navedel. Ce želite, pošljem pismeno. Rajši bi imel preiskovalno komisijo. Najbolje bi bilo, če bi Garibaldi odpovedal vlogo, katere igrati ni več zmožen zaradi svojega stanja, ali da bi kak komisar, previden z zadostu-jočimi močmi, prišel očistit vojno in pazit na red. Podpis: Polkovnik Gauckler." Kaj je storil g. de Freycinet? Imenoval je za generala človeka, katerega je Gambetta zaničeval, katerega je Bane razglasil za nečastnega, in o katerem je ves svet vedel, da mu nedostaje poštenja. Tukaj so besede tega nerazumljivega imenovanja: ,Nitor \š Mmm^' ««H o^mm volilci' r m njimi tdlilijo larUini meščani f boji ttliier« llf^ rikalne stranke, |i hoč« <*«<« javne iutarese iciega nega m Vs^j, |onHI je 4t| n . tegf. m Mtlluiisli >M«»| «»8t> li napr#4ie#i 4ili UkmU)« » 4>tgiMi nimi mesti naše države, dela naj te dni ua to, da ne pridejo do večine kandidati stranke, kateri je vsa A* lokalna korist in narodni raivoj! — Na ta bojni klic odgovarjamo najprvo, da ne poznamo ne t mestu, ne na deželi klefikalne stranke, temveč konservativno - narodno, ki se poraja vsled bretozirnosti radikalne ali ožje „Narodove" stranke » vseh elojevih prebivalstva ter narašča v mogočno falango, s katero morajo gospodje v ,Narodni tiskarni" že sedaj računati. Tu je vir volilnega gibanja, terorizem peterice je razburil duhove, ki iščejo zveze proti napominani hegemoniji, ki je že 20. januvarija t. 1. napisala na svo) prapor: .Če kdo takih pride v našo sredo, vrzite ga skozi vrata, in če so tik vrat še stopnjice, vrzite ga tudi po stopnjicah navzdol, da ga nikdar več naZaj ne bode! Pri tem ne glejte na obleko, naj je taka ali taka, v njej tiči izdajalec slovenskega naroda, ki složi vsaki pošteni slovenski družbi ? sramoto in gnus!" Ta gospoda sedaj ljubljanske volilce kliče i^a pomoč proti nezavisnim in zavednim meščanom. Smešno je od gospodov, da po ii^on^i navadi ^onaflj^jo fr«i# o klerikalizmu iu njegovih temnih namerah. Zavedni in napredni meščanje e«, ki B« poslaiajo kttego-ričnega povelja glasila t bane petorice. In to je njihova pravica, katero jim ,Slov. Narod" šteje v greh. Osebnih koristi od konservativno-narodne stranke nihče n« ilče, k^r vsakem« občinskemu zastopniku mora biti na srci edino le korist stolnega me«U, oziroma njegovih davkoplačevalcev. Boj je napovedan, konservativna strauka ga tndi sprejme, če že ni drugače. Boljši je očiten boj, nego zavraten terorizem._ .\epriiateli knietstva in obrtništva. Vselej je to vesel pojav med nami, kedar na-čiuci priznavajo načelo: »Svoji k svojim" in se tako mogočna in velevažna stanova, kmetski in obrtniški, oglašata v obrambo svojih pravic ter odbijata njima preteče nevarnosti in se trudita po svojih moč4b za povzdigo posamičnih koristij. Na rožicah v istini dandanašnji nimata po-Btljauo niti kmet, niti obrtnik, vendar dosegla sta pri sedanjih razmerah vsaj toliko, da so obema dobro znana pota, ki vedejo k boljšemu, in po katerih morata hoditi v sedanjih razmerah, ugajajoč obema iu vsemu narodu glede blaginje in procvitanja. Kajti danes ga ni med nami človeka, ki bi tajil, da napredek kmetstva iu obrtništva našega ni v tesni zvezi s povzdigo naroda in da jedno od druzega ni možno ločiti. Zaradi tega je prospeh kmetstva in obrtništva našega znamenita narodna zadeva, in mora vselej oni, kateremu je mar narodna stvar. ^ »^Tami«! Iloje tf<^ |«rod, xW||lfco ffppevvt/ h ie in ilK^ obemv 1» i« « neprjl slovensMM i« loče p(i(|* kapitalu j| |Mtati v«^ (gl «f|rijate^ ^ Bil te^l se Oil /ari^ očetov8W' i vla4||. To j^ lieti o no«M Ma Ml ^ in IMkMk<«i MMlilll kos ta kosom, kakor se itelj, ki M mme zayi* ter ;ova, di || 'J^ prodai»I prodaje sukno ua vatle. Temu neprijatelju valja ves uaš boj in i^^vne naredb«, pritdft^ iu pfi|ffk)vani4 se jih je vršilo v tem oziru. Ia kdo je ta neprijatelj? To je tisti: lažiliberalizem, ki je davil leta in leta narod nai in še dandanes vede ljubi boj zoper nas T podobi: centralizma, germaniima, ali pa kapitalizma iu narodnega radikalstva. Nedavno smo imeli priliko iz verodostojnega vira poučiti se o pretužnih gospodarskih razmerah na Dolenjskem. Dogaja ee, da kmet gre spat s svojo rodbino in zarano je že liekje za gorami. Hkrati zgine vsa kmetska rodbina, in stoprav pozneje se zvč pri županu, da je nekje v štirskih pre-mogovih jamah ali pa na poti v — Ameriko! More li biti v našem naprednem 19. veku česa toinfjšega od take ufoda oa^fa kmeta? Kmet t rodbino svojo zapušča svoje posestvo, dom svoj, na katerem j« gospodaril r^^d njegov nad 100 let, beži in se sramote »kriva globoko pod zemljo. Vsaka taka kmetska rodbjua, ki jo popiha, kakor Nemec pravi: »Bei Naeht und Nebel", s posestva, morala bi se fotografavati ter gespoda^D ministrom in odličnejšim poslancem deti v spominsko knjigo v svarilo, kan privajajo kmeta vse te pridobitve iz liberalne nadvlade. Kako je neki to možno, da kmet beži z grunta? Vzrok je lahko uganiti. Kmet je početkom liberalne dobe potratno živel. Hčere njegove oblačile so se in opičile meščanski, sinovi so pa hoteli igrati »gospode". Stare skrinje in omare s cvetkami in drugim domačim lepotičjem postavljali so v kot ali pa v — peč in na njih mesto se je dovažala iz mesta elegantna pohištvena oprava, oče so pa hodili z mestno gosp6do na lov. In da bi tako gospodarstvo še lepše procvitalo, pride naj slaba letina — in nesreča je za petami, zlasti če ima tak kmet posojilo na svojem posestvu in obresti ne more plačevati — rubežen je neizogibna. Marsikakemu kmetu jedva toliko ostane po taki katastrofi, da se more preseliti preko morja v — nov svet. Govorimo naj takemu v dušo, da mu v Ameriki ne bodo leteli v usta pečeni golobje, da je tam tudi beda, pomanjkanje itd., in da bi se mu reklo, da je ondi goreče peklo, vendar se bode tja izselil. Zakaj? Ker mrzi svojo rodno zemljo in da bi se sramote raje pogreznil, nego bi pa hodil kot propali kmet od hiše do hiše tlačanit, morda celo k takemu, kateremu je prej skazoval dobrote .... In ta sramežljivost iu mržnja do rodne zemlje, katero je zastonj namakal s svojim potom, žene ga za morje .... Mi pa pravimo: Slovenska zemlja, domača tla v naših slovenskih kmetov rokah, in slovensko šolstvo so glavni pogoji obstanka našega uaroda, in naj pristavimo še tretje: samostaino, procvitajoče »Bordeaui, 13. januvarija 1871. (11. ura zvečer. — Št. 7253.) Vojska generalu Bordonu, Dijoo. Vlada Vas je ravnokar imenovala za brigadnega generala, za načelnika višjega stana vogeške vojne. Ko smo Vam podelili to stopinjo, smo hoteli pomnožiti Vašo veljavo, poplačati Vaše vojaške zasluge in zlajšati še veče, katere pričakuje od Vas republika. Podpis: C.deFrejcinet." Res se je treba vpraSati, če ne sanjamo . . . Uboga Francija! Šest dni pozneje je ravno ta g. de Frejcinet brzojavil novemu generalu: »Bordeaux, 19. januvarija 1871. Vojska generalu Bordonu, Dijon. Ne razumem vednih vprašanj, ki mi jih stavite, da bi vedel, kdo ukazuje, tudi ne težav, ki vedno nastanejo tisti trenutek, ko hočete kaj storiti. Vi ste edini, ki se vedno skicuje na težave iu raz-pore, da bi seveda opravičil svojo nedelavnost. Ne prikrivam vam, da je vlada prav malo zadovolja s tem, kar se je ravnokar zgodilo. Vi niste dali vojni Bourbaki-ja nobene pomoči, in vaša navzočnost v Dijonu je bila popolnoma brez vspeha ua pomikanje sovražnika od zahoda na vshod. Kratko, manj pojasnil in več dejanj, to se terja od Vas. Podpis: C. de Freycinet." Iu tretji dau: Bordeaui, 21. januvarija 1871. Vojska generalu Bordonu, Dijon. Če se ima to nadaljevati, odidonil bom za-se vso odgovornost pred vlado za vaše sodelovanje, in vlada bo poskrbela. Priznam, da sem pričakoval druge reči od vas v tem voj^ovanju, in žal mi je, da sem vas tako gorko zagovarjal, nadejaje se, da vas to odloči k domoljubnemu delovanju, ki bi pokopalo vse v po-zabljenje. Podpis: C. de Freycinet. Ali se zdaj razume, da je bil Bordoue zli duh Garibaldijev, njega predobrega, in izgovorimo besedo, pre.slabega? In nisem še vsega povedal o tem nečastnem malopridnežu, kogar obnašanje je več kakor sumljivo. (Dalj« tledi.) ŽSl'"' ''' *Jp"^ » ^^ i« ife^k vrst ne bifii f||faai|| f Mg^a ka- pita^4, Jo t* |epcij|6ii{f Proti slo*«!®« Šolstvu, A je je ^^^ Mg|«rmiti centru, pouemčO^ je doK||||| Toda jasno ||di iu poudafjip: fm ta neprijatelj »adi » Igem t^f^n. B^ | ^»oji za n nafc «f»llkski'! 8toj4 tdf4 i M imr^jatelj-skem stališči zoper koristi kmetstva in obrtništva. Njim je s^lM(|a, ki pamenja gospodstvo nad sla-befiloi, tudi gdtl«. Toda prva pot k poboljšanju je poznanje zla. Naj poznajo po Slovenskem onega neprijatelja in zaveznike njegove, in ogiba naj se ga kmet in obrtnik, kojemu je skrb za svoj prospeh in za korist naroda. Politični preg-led. v Ljabljani, 14. aprila. Notranl« dežel«. Katoliiki centrum. »Hist. pol. Bliitter" so v zadnji številki objavili članek, v katerem pisatelj odločno priporoča katoliški centrum v avstrijskem državnem »boru. Na to odgovarja »Grazer Volksbl.", da nemški katoliki v državnem zboru ne morejo zahtevati od odločno katoliških Cehov, Poljakov in Jugoslovanov, da bi opustili svoje narodno stališče, škofovska izjava «a versko šo|o ni nikakor povod, da bi se v državnem zboru osnovale nove stranice. To izjavo so podpisali ali kot podpisano vsprejeli tudi slovanski in italijanski škofje. Gotovo je, da škofje 8 svojo izjavo niso hoteli s svoje strani provzročiti novih strank. T« bi bile v sedanjem treuotji predrla« in m|}o vaiten poskua. Fzm. in tajni svetovalec Scudier toži po dr. Kopp« liit »VatarUnd", ker mu ja ta očital neko dejiDje, ki žali čast imenovanega dostojanstvenika. Tnai^e driare. Italija. »Nuova Antologia" poroča o odstopu Bismarckovem to-le: Vzrok, da je knez Bismarck odstopil, je vsekako različnost značajev cesarjevega in Bismarokovega. Značaj Bismarckov je praktičeo, a cesarjev mističen. Dva toli različna značaja toli veljavnih mož se nikakor nista mogla vjemati. Konec odstavku pa se glasi: »Trozveza se ne bode rušila vsled tega. Osnovana je na dve podpori: Pisane pogodbe treh držav in moža, ki je splel trodržavno zvezo. Zadnja in vsekako trdna podpora se je umaknila. Vendar se zveza ue bo rušila, a težje jo bode ponoviti in stalno obraniti, kakor do sedaj." Nadalje govori, da se bode že še pokazala posledica Bismarckove ostavke. Nemškega cesarja imenuje »mogočnega mladeniča", čegar volje in nazorov ni mogel skušen iu zveden svetovalec Bismarck zaduševati. Francija. Povodom potovanja predsednika francoske republike na Korziko se poroča iz Pariza: „Korzika je bolehno dete Francije, še bolj pa republike. Otok provzročuie vsako leto 18,682.500 fr. troškov, a donaša le 5,761.200 frankov, torej mora francoska vlada dodati na leto 12,922.250 frankov. Korzika gre pod francosko vlado rakovo pot. Le polovica njenega površja je obdelana, sicer je pa le sama pustinja iu pašnik. Obrta ni, v bogatih rudnikih ui rudarjev, državni gozdi stanejo vsako leto 100.000 frankov več, kakor donašajo. Vsako leto je 12.000 prestopkov, ki se kaznujejo z 1,000.000 ali 1,100.000 frankov. Že več let zidajo se železnice, ki so dražje, kakor v Franciji, kar vsekako ni malo. Volitve 80 jako burne, večkrat teče kri. Sploh so se razmere na Korziki zdatno poslabšale, odkar se je pretvorilo francosko cesarstvo v republiko. Rim. Sv. oče papež Leon XIII. je sklenil poslati okrožnico nuncijaturam in nadškofijam, v kateri izraža svoje mnenje, da bi se prvi zbor kardinalov vršil v Rimu. Ko bi bila onda Italija v vojni z eno ali drugo državo, kateri gii pravica »veto" v zboru, vrči naj se zborovanje kardinalov na Malti. Okrožnica pravi nadalje, da ne sm4 papež Rima zapustiti, ker bi s tem prenehala pravica papeževega sedeža do Rima in njegove zemlje, ter poudarja konečno potrebo iu božji početek papeževe svetne moči. Rusija. »Politiki" se poroča iz Peterburga: Odkar je odstopil knez Bismarck, pišejo ruski listi mnogo o sporazumljenji štirih velikih evropskih drža»: Avstrije, Rusije, Nemčije iu Francije. To sporazumljenle iode baje provzročil nemški cesar Viljem s svojo samostojnostjo in dtznim načrtom, s katerim bode obrnil politiko Nemčije na nova pola. — »Sraidanin" pozdravlja nameravan prihod nadvojvode Karola Ludovika in sina njegovega Franca Ferdinand« v Peterburg. Na drugi strani priporoča omenjeni list sporazumenje Rusije z Nemčijo, katero naj bi bilo naperjeno proti avstrijski vzhodni politiki. Proti tej zvezi so pa posebno »Mosk. Vedomosti", ker hoče Nemčija od Rusije vedno kaj vzeti, toda ničesar jej dati. Vojaški list »Svet", kakor tudi drugi ruski listi, posebno »Gr«z-danin", trdijo, da ni nemogoč« pobota m^d Frau- ■a labk6 Baa)|» (»i ti| dTe ne trebijo ^ Pn Tseh teh nt1i6nih f^oJa NemSiJo; U pobota, katero st isli posebno umiki cesar, boie pa, kakq(r mčn} »Svef, OMUfiU ||D8ijo. .Gr»U»olaf pa 'trli, dk b idru4i|i ff»iiciii i;} J?«}infiiii, if fl 9«boj sperasiim^, tor _ isedanj« IrodržaVn« tvez«. pn ti ^nMjib 8« pa 1»bk6 l^tnit^f«, dš imajo tkoro ni nski l|*ii f?ftto KMijo a V««4ijo «a iM(U m«gQCQ, klk^r f «e noUtiiki inm-epi f^ja in Bemčije nii;j8f p« <»• Hi ^la bf tah|^6 trdnjk pri ^teljska sveia med Basijo ift NenSrjoi ko ^ hotelk Kemiija aporatumeti 8| c i)usij« proti fralrijtki fihfldai potiUkr. Vkljub isaipu ^u ntfsijo rnoiu iapoikarji, d« »i pove^m op- Jiog^č« appruumooj« ^fusij« « AfftflM » Pfirom na llkanski poluotok, ker se Ub^O aolpii trdiia iq«ja med obema imenoTanima državama. Potem bi pa bjla Nemčija |a 3ii3jjo'pepotrebna, posebno, k^ je Morainuitlj^ l^tt^ij« « Fr^cijo zmerom mogoče. — Bržkaae pa ostane e^ropsU politika še nekaj i^a na avojeai •taliiii. Hemiiia. nEeicbsanzeiger" obja?Ija imenovanje državnega ministra in ministra za kupčijo in obr^ Berl«pseha, io drjiavo^a tf jnika vpanjih zadev, barona Marschalla za pooblaščenea k zavez-nemu svetu. Zanimivo je, da se še le v tej objavi imenuje Berlepsch »državni mipiptei-''. Ker je bil Berlepsch imenovan za ministra proti volji Bismar-ekovi, obotavljal se je ta, sprejeti ga v svojo vlado, i« česar •« j« onei prepir ta vladni ukaz ia leta 185:ž., ki jii provuoiil konečno Bismarckovo ost^rko. Švica. Ka velikonočne praznike se je sošel v Oltnu drugi delavski zbor, katerega so so vdeležili zastopniki švicarske delavske zaveze. Glavni predmet obravnavo je bilo vprašanje o izpremembi tovarniškega zakona; delavci žel^, da se razširi uporaba cakooa na tse delavca, da se določi delavna ddb« oa 10 ur na dan po vseh tovarnah, od katerih naj •e odšteje poldaoski p4čitek poldrage or« »Ii dyeb nr. Doleibe tovarniškega zakona, kateri sa Uč« tudi otroškega dela, naj se uporabijo tudi sa domači obrt ter ^povtf iensko delo po zdraviu škodljivih torarnah. Po tovarnah naj $e naatavijo todi pod-nazorniki. Nadalje naj skrbi država za ponesrečene delavce. — Proti načrtu, da bi praznovali delavci 1. dan maja, so mnogi d^arski krof) v Švici, in neki list piiše t odločao soiD'šljeno»tjo: ,Po našem vsekako starokopitnem mnenji ie rsajt dovek delavec, ki preživi dan v poštenem d«; u in trndn- Vai smo delavci, bodisi da rabimo |ija. Slednje je, kft kraj di|i.' Kjer je le kaj prostora, dviga se ii zemlje drevesee. Nahajaš je č^sto v težko pristopnih krajih. Zlasti umno se peiata s sadjarstvom prej omenjena brata. Z^-9toqj bi iskal na tijihovem posestva prazn^ prostorska. Kjer je le mogoče, rast^ raznovrstna ilfbtna dreresca. A oglejva sj ie drevesnice in gredice, kqjih imata več. T teh so zastopana gozdn^ sadna drevesa in rože. Tn vidiš ravne topole, lipe, smreke, nagnoje, borovce, hraste, tam žlahtne hro^, jablane, marelice, slive, češplje, orehe itd. V gredicah ti pa odsevajo lepo dišeče rože. Če te spremlja že postarpi Janez Stare, po domače Kristan, pojreče ti s smehljajočim glasom: „Da, odkar jaz sanjarim in rožarim, vam ni treba planink (Edelvvelss) več pod Triglavom iskati le sem pridite, tu jih imate." Le tako naprej Podjelci! Ko bi pač vsi gospodarji, kateri Imajo več ali manj zemlje, taisto tako uporabili v prospeh sadjarstva. Ozri se po svojem posestva, ali ni morebiti kje kak košček zemlje še prazen? Ako ga najdeš, ne posti ga v nemar. Cepi v mladosti za stare zobe. Veselje bodeš imel, ko ti bode drevo dobro vspe-valo, še vesele,ši boš, kadar ugledaš sad na njem. Tekom časa bodeš tudi ti vzgojil veliko sadnega drevja. Tedaj poljedelci ne dremajte več, na delo, poskusite. zAčnito! Že zavest, da si bodt^tg t»kiiD potom v domačem logu trajen spominek postavili, naj vas navdušuje. Vaši potomci, kateri bodo vži-vali sad vašega truda, vsikdar se vas bodo radi spominjali. Vzgled vam postavim marljive Podjelce. Vi ne boste imeli oa vaših zemljiščih toliko truda, kakor le-ti, ker sem prepričan, da ni človeških se-lišč, koja bi imela takovo lego, kot Podjelje. Iz krškega okraja, 12. aprila. Svoje dni mi ^ je neki mož pripovedoval: Na Dolenjskem je gričast svet, pa slaba pota; toda po gričih nam sladka vinjka trta zori, rujno yjoce nam ude mehčj, d» se tadi po alabih potih Ufako gibljemo. Pota so pa na£i predniki že tako delali, da je moral vsaj m vsik streljaj biti klanec ; ako ga ni bilo precej pri-ličnega zraven, zavijali so cesto tako, da so jo v klanec pripravili. Bree klanca je Dolenjcu pot dolgočasna. Tega modrovanja se vselej spominjam, kadar me pot pelja po državni cesti iz Krške Vasi proti Čatežu. Preko Krke proti Čatežu je dolg in strm klanec, in po tem strmem klancu grd državna cest« proti Samoboru. Takraj in onikraj Čateža je člov^ ' strah na vozu zaradi strmine. A od Krške Vasi je preko Krke lep raven svet ob Krki ia Savi, toliko ' od vode odaljen, da tega sveta voda ne zalije. ' Lahko bi šla cesta popolnoma po ravnem svetu pod I Čatežem, ki je na griču; ta cesta je tudi že zdavn«) odmerjena in nekoliko pričeta, a izpelja se le ne, ' kakor bi Dolenjec brez klanca ne mogel obstati. Poslušajte, kaj se je ta dni dogodilo. Marljiv kmetovalec iz šent-jernejske fare gre s Samobor po mavec. Na klancu od Čateža proti Krški Vasi se pod težkim vozom zavora prelomi. Konji vehke teže ne morejo vzdržati, voznik pride pod kolesa, ki ga tako potarejo, da ga še nekoliko živega r Cerklje pripeljejo, kjer v sv. olje dejan kmalo izdihne svojo dušo. Tako na nepotrebnem klancu konča življenje svoje oče peterih nepreskrbljenih otrok. A državna cesta čez klanec naj le ostane, ker Dolenjcu je cesta brez klancev dolgočasna. Z Gorenjskega, 10. aprila. Soditi po vsem tem, kar smo brali in slišali o naši kranjski gimnaziji, je opravičen naš strah, da je ta srednja šola pokopana s pomočjo državno z« dolgo časa. Kdo je krir, še zdaj menda ni goto?o, a toliko se sme brez pomisleka trditi, da neki faktorji niso vselej tako ravnali, da bi bila čast in veljava šole varovalo pred ljudstvom, kakor pred cesanko vlado. Po toči zvoniti pa je prepozno, in zato je bolj pametno premisliti, kaj bi nam Gorenjcem najbolje kazalo za prihodnost. Naša želja opravičena je pač vedno bila in ostane ta, da imamo v Kranji srednjo iolo, najbolje celo gimnazijo. Na to željo in zahtevo davkoplačevalcev bi se morala vlada ozirati po vrednosti. To pa se nam ne zdi pravo zadostilo, če v Ljubljani nekoliko paralulk odcepajo od sedanju gimnazije in iz teb napravijo nižjo gimnazijo, ne sa Gorenjce, ampak za vso deželo. Ker smo izrabili že vse postavne pomočke, da nam visok« vlada vrne šolo, smo z|čeli prevdarjati, ali bi si ne mogli pomagati sami vsaj za nekaj čas^ In tes j« vanofq odličnih rodoljubov jciSIo (jo tega prepričanj^, da 89 ipore s skapoio)! močoji usUnoviti v Kranja cela prfvatijL^ s po- Č9tka, pa 8 pra»ico javnosU. Faktorji, s (jat^rini bi 88 dalo računati, 90 ti le glaynftj$i poleg drugih: Prvič n»vdašeoje Gorenjcev (» to šolo, in to je velik faktor. Drugič pripravno posloftj^, ^^j i« druge i^odnosU v mestv ^rtojn. Kr^jskj mestnj (jčetje bi z vapoljem po»dravili predlog ustanovitve cele gimnazije, da bi jim le preveč troškov ne prizadejala. Troški seveda so glavn* reč in ti bi »e morali kar moči znižati v začetku. Profesorjem bi $e dalf la mala plača; ker pa z malo plačo ne morejo živeti med svetom, zato bi profesure prevzeli najložje redovniki. Novomeška gimi»azij» ni bila svoje dni nič slabejša, torej'bi ae tudi v Kranju lahko poskusilo z redovniki. Ako bi pa čč. 00. frančiškani ne bili pripravljeni prevzeti, prevzeli bi lahko jezuvitje. To so odlični učenjaki in učitelji in bi slovela kranjska gimnazija. Nadalje bi Gorenjci prosili prevz. knezoškofa, da prestavijo malo semenišče v Kranj. S tem bi se število učencev pomnožilo in ipaje dotacije profesorske bi se dale vsaj začasno pokriti. Ako Bog di §voj blagoslov, vzrasla bi iz tega malega zrna mogočna rastlina v korist in čast Kranjcem posebno Gorenjcem. Kdor ima kakov boljši nasvet, naj ga prijavi, znabiti pridemo do zaželenega smotra. Dnevne novice. (Presvetli cesar) je potrdil od deželnega zbora sklenjeni postavni načrt glede na vodovodno naklado za deželno stolno mesto Ljubljano. (Pri današnji dopolnilni volitvi) v mtstni zastop ljubljanski so bili izvoljeni v IIL razredu nastopni gospodje, vsi priporočeni od neodvisnega narodnega meščanskega odbora: Ignacij V a I e n t i n č i č 251, Ivan Tomšič 242, Oroslav Dolenec 237, Franc Petere* 211, Josip Prosenc 202 glasov^. -— V manjšini so ostali gospodje: F o deri 145, Zupančič 145, Žitnik 143, Kune 142, Počivalnik 115 in Železnikar 46 glasov. — Vdeležilo se je 380 volilcev; v primeri z drugimi leti so bile letos volitve zelo živahne od vseh strani. Z izidom smemo zadovoljni biti in čestitamo neodvisnemu narodnemu meščanskemu odboru na zmagi, ki naj navdušuje neodvisne narodne volilce tadi v drugem in prvem razredu v prihodnjih dneh. (Najden zaklad). Pri Žalini na Dolenjskem sta našla dva kopalca gromaza pred Kratkim v zemlji lonec z 900 srebrnimi starimi denarji. Zaklad so razdelili in novce prodajajo po raznih krajih. Nekaj takih oglejskih tržaških in goriških srebrnikov iz 13. stoletja je nekdo ponudil tudi gospodu kustosu Mulluerjn, da se knpijo za Budolfiaum ljubljanski. Med njimi so od očaka Gregorija (1251—1269) v petih tipih in Eajmunda(1273—1298) v štirih tipih; dalje tržaškega škofa Ulrika (1238—1255) dva tipa; ko je bil škofovski stol izpraznjen 1. 1254 en tip; škofa Arlonga (1262—1282) šest tipov in od goriškega grofa Alberta II. (1268—1304) en tip. Zanimivo je, ker se iz tega zaklada ve, kaki denarji da so tačas krožili po naši deželi, in da pravljica o zakladih niso čisto prazna stvar. Prav bi bilo, ako bi še kak prodajalec tega denarja prinesel svojo robo pokazat gospodu kustosu v Eudolfinum, da se zbirka izpolni glede posamne vrste denarja v deželnem muzeji. (Imenovanja.) Okrajni sodnik v Piranu Artur Fleischer je imenovan svetovalcem pri deželnem sodišči v Trstu, okr. sodišča pristav v Voloskem K. Maldoner pristavom pri dež. sodišču v Trstu in avskultant J. Zottig pristavom v Montoni oziroma Voloskem. Sodniški pristav v Mariboru dr. \Vra-dratsch je imenovan sodnikom v Št. Pavlu in avskultant A. Neumaier pristavom v Št. P^vlu. (Iz Rima) 12. t. m.: Zjutraj ob 5. uri dospeli v Rim; deževno vreme, prav kakor pri odhodu ii Ljubljane. Jako atrujeni; kar smo na potu, nismo si če čevljev sezuli. Vsako noč po železnici — in talijanske železnice so mnogo slabejše od naših, kar se tiče zložnosti. Doslej smo bili brez vsacega programa, vsak je hodil, kamor se mu je ljubilo. Slovenci smo skupaj — kar je zanimivosti smo si ogledali v Padovi: cerkev sv. Antona, sv, Justine, škofijsko, muzej, boUničen vrt, gla.vne spomenike mesta, prato della valle itd. Včeraj ob 6. uri dospeli v Loreto, ondi opravili svojo pobožnost, potem si ogledah cerkev na drobno, nad mestom krasen Tkigled proti morju in Ckstelfidtrdn. Hrana,drtga; 'talijanski posti so bnjii memo naiih. Za prtljago, katero smo pastili v gostilniei iei dan, treba plačati eno liro. V Bimu na kolodTok'u sprejel nas je pre-prijaini č. g. dr. Nagi; tn je vse vrejeno, SloTenei stanujemo t Animi; tiskan program za celi teden ratdeljen, torej opam, da bode*^ potlej več reda. (Ii ebrtniiklh krogov.) Na izrecno proSnjo objavimo naslednje vrstice, prepuščajoč zagotovilo isti-nitosti dotičnikom, ker o stvari nismo poučeni: Za 'stavbinska dela nove deielne brambovske vojašnice sta vložila ponudbi kranjska stavbinska družba in g. F. Zupančič, ta pa celo za 1 do 2 odstotka cenejšo. Delo bode oddano ta teden. Stavbinska družba je lojalna proti domačim obrtnikom jn je taiste povabila, da so ž njo vložili skupno ponudbo, ker nji je ležeče največ na zidarskih delih. Slavni dež. odbor, ki želi pomagati domačim obrtnikom, bode gotovo oddal delo tako, da bodo tudi domači obrtniki imeli dela in zaslužka. Posebno ljubljanski kamnoseki, ki počivajo že od zgradbe mestne vojašnice, naj bi se jemali v poštev. Z zaupanjem se torej obrača obrtniški stan do si. dež. odbora. (RnezonadSkof soInograSki) je bil danes zjutraj slovesno pokopan. Rodil se je dne 30. jan. 1818 v Halleinu ter bil posvečen 1. avg. 1844. Od 1. 1857 do 1. 1876 je bil opat benediktinskega samostana sv. Petra na Solnograškem. Leta 1876 je bil po smrti kardinala Tarnoczyja izvoljen knezonadškofom. Kot tak je bil član gospodske zbornice, solnogra-škega in tirolskega deželnega zbora, primas Nemčije in »legatus natus* apostolskega stola. Od 1. 1883 je bil tajni svetovalec presvetlega cesarja. Bil je do-brotljiv, ljubeznjiv, in priprost, prijatelj katoliških društev in cerkvene glasbe. R. L P. (Z Vrhnike) se nam poroča: Rodoljubna Petri-čeva rodovina v Verdu je priredila svojim znancem in prijateljem^elikonočni ponedeljek domačo zabavo. Častno je rešil svojo nalogo po g. vodji Levstiku izvežbani mešani zbor. Venec zabave ste bili igri, izvirno domače delo za lepo in pravo navdušenih Slovenk: ,Sv. Tekla, ikonska mnčenica," igrokaz iz prvih časov krščanstva, in »Na Gorenjskem," igrokaz z dvospevi in deklamacijo. Tacega zdravega razvedrila potrebuje naš slovenski oratar, ker mu navdušuje srce za plemenito in vzvišeno. Tako gledališče je izobraževališče. Zato slava režišerju! Vivat, iioreat, crescat poštena slovenska stvar! (Slavni občni zbor »Posojilnice" v Celji) je v svoji seji 25. marca t. 1. sklenil »Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji" podeliti dar 50 gl. Odbor imenovanega društva je to svoto vže prejel in izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo za vehkodušni dar slavne »Posojilnice" v Calji (Župnijo v Starem Trga) na Štajarskem je dobil č. g. Anton Šlander, kn. šk. duh. svetovalec in župnik v Slov. Gradci. I (] .(Poštna zveza med Osilnico in Brodom) pri Kulpi je prenehala. V začetku marca t. 1. pa je vpeljana vsakdanja vožnja pošta iz Cubra na Plešce in od tod v Osilnico vsakdanja potna pošta. Vse pošiljatve iz Ljubljane torej naj bi dohajale skozi Rakek-Cubar. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico) napravi drugo nedeljo po Veliki noči, dne 20. aprila 1890 shod v Prošovicah pri Mariji na Zih v gostilni gosp. Šumija ob 8. uri popoludne po naslednjem dnevnem redu: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Deklamacije: a) »Svetinja." Zložil A. Aškrc. b) »Deklica, ki je v šolo hodila." Zložil Stanič. 3. Poučen govor, govori blag. g. dr. Jožef Vošnjak. 4. Nasveti in predlogi. 5. Domača zabava, pri kateri bodo družbo razveseljevali vrli loški pevci in razni govorniki. Podpisano načelništvo vabi prav uljudno, da se tega shoda izvolijo vdeležiti častiti družbeniki in oni, ki hočejo k naši družbi pristopiti; sploh pa so nam dobro došli vsi rodoljubi slovenski in prijatelji naši. Načelništvo. Raznoterosti. — Propad Rima. S silo ugrabljeno blago nima sreče in teka. To jasno dokazuje napredujoči propad rimskega mesta. Vkljub temu, da biva v Rimu italijanski kralj z mnogoštevilnimi dvornimi dostojanstveniki, da se ondi nahajajo vsi najvišji državni uradi itd., vendar večno mesto nazaduje orjaškim korakom. Po statistiki, ki se opira na uradne listine, stoji sedaj v Rimu 4000 praznih poslopij, v katerih je prostora za najmanj 20.000 stanovalcev. Zadnja tri leta stavilo pa .se je skupaj samo dvajset novih hiš. K letošnjemu karnevalu došlo je v Rim samo kakih 5000 tujih gostov, dočim jih je prejšnja leta v tem času prihajalo na stotisoč. TekfCraini. Olunaj, 14. aprila. Delavci in stražniki sever«-zahodne železnice zahte.v^go za 15 odstotkov zvišano plado, osemuino delo, nedeljski počitek in prazmk 1. dan majnika. .Enake zaliteve stavijo premogokopi severne železnice. Osobje francoskih in angleških modnih,salonov je danes ustavilo delo. Praga, 13. aprila. Zidarski pomagači so sklenili praznovati 1. dan majnika, ako do-vo^jo delodajalci. Mozambique, IS.apila. Makololi so umorili portugiškega častnika Valadina, uradnika Almeido in 150 vojakov. . Cannes, 13. aprila. Stanley je došel ter se takoj poklonil princu Valeškeniu. Tremensko sporo^jUo. J Cu Stanje gg - Veter Vreme ifi^f 1 mkomM« UplMMn O opazovanja , M g 17. a. ijot.l '<26 7 6-2 I il. sfzh. oblačno' 12 3. n. pop. 724 3 8 8 „ » 5 00 9. B.tTež. 724 2 6 4 gl. zap » dež 7. u. zjut 724 8 7 0 er. jzapad oblačno 13t. n. pop. 726 8 lO S brezv. „ 0 00 9. u. zvei. 728-2 6-8 jil. zab. Srednja temperatura obeh dni -1-71®, in 8 0° za 2 0° in 11° pod normalom. ZaliYala;. Podpisani si iteje v prijetno dolžnost, da javno zahvali Iskreno p. n. gg. idrijske ptvce in domačega goap. učitelja Luko Albrehta na krasni podoknici in prirejeni ovaciji na predvečer mojega odiioda iz Ledin. Ta prekrasni večer mi ostane trajno v spominu, kakor tudi nikdar ne bom pozabil gospodov, ki so mi s prepevanjem prekrasnih pesnij pokazaii, kako vedo ceniti odhajajočega prijatelja in znanca-duliovnika. Živeli 1 Anton Žgur, iapnlk beloocrkOTiki. Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. I>nnajtika borza. (Telegrafično poročilo.) 14. aprila. Papirna renta 5* po 100 gl. (g 16* davka) 89 gld. 30 kr. SreW „ 5* » 100 » » 16 * 5% »v(tr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka proata .... Akcije avMr.-ogerske banke .... Kreditne akcije........ London ....... Frapcotki napoleond....... Cegarski cekini ......... Nemike marke ..........58 89 „ 40 » . 112 » 80 » . 102 „ 45 » . 942 , - » . 302 » 75 „ • 118 „ 95 „ . 9 » 44 » - 5 „ 65 » . 58 „ 37';„ Bogu Vsegamogofaemu je v Svojem sklepu do-palo naSega preljubega očeta, oziroma strica in deda, gospoda Matevža Kolenec-a, po dolgotrajnem in mučnem trpljenji, previdenega s sv. zakramenti, danes ob 9. uri iz te doline solz v boljšo večnost poklicati. Truplo predragega ranjkega bode pokopano v [sredo 16. t. m. ob 5. uri popoludne iz hiše Vegove ulice št. 8, na mirodvoru pri sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice darovale se bodo v raznih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v pobožni spomin in molitev. V Ljubljani, 14. mal. travna 1890. Marija Medved roj. Kelenec, Jan Kolenec, Ivanka Kolenec, Pranja Kolenec, otroci (20-7) Karola Glanij« zalogo umttaJjne vezenine io tkanine priporočat« assluger Dunaj, I., Seilergane 10, Gfittvreigerhtf veleČastiti dahov^čini kakor: bandera, baldahine, masne plašče, dalmatike, pluviale, velume monitrance, kelihe, kadilnice^ altam* tvetilnice, svete kipe, križava pota, S-rol>e, cerkvene lesteno« od stekla in medi, vsakovrstne oblike in ilog«. Na lahteranje pošiljajo se parameiiti na ogled. Skoro 100 let im^oči sloveč obstanek nftbe astanofitve jamei zanesljivost nai^ tn-ake. Ilustrovane cenik, poii-Ijava breiptaino in franko.-^PM Oznanilo. Slovenski rodoljub dobi mesto sodelovalca pri hIot. političnem in gospodar-»kem llHtu. Kdor živi v okoliščinah, da more vsprejeti tako službo, naj se oglasi v „tiskarni sv. Cirila" v Mariboru. (3—3) Podpisana driižl)a, v izvrševanji instalacijskih del izkušena, preskrbela si je od si. mestnega zastopa koncesijo za ^ vpeljavo vodovoda v poslopja (3-1) ter si vse potrebno orodje in tvarino za to omislila; priporoča se torej v prav obilna naročila. Dotične zadeve tikajoča se vprašanja raztolmači in proračune troškov na zahtevo predloži vodstvo tovarne. Upravni svet i> delniške drnžbe za plinovo razsvetljavo. bdi«aUlj: Matiia Kai«. Odffvmi vndaik: I|m«I| Itak. Tiik »Eatoliike TiikAme" v loobljuL ijiiaDsb (idiiisb U la fm razsretljaTO. jL-I__J