Dolenjske Novice izhajajo vsak [»olek ; ako : : je ta (ian jiraznik, dan poprej. ; : Cena jim jo za celo leto (od ajirila lio ajfrila) Ii K, za pol leta l''>0 K. Naroiiniiia za Neri)èijo, Hosno in drug^e evropske države znaša îJ-ôO K, za Ameriko +'50 K. List in o^hisi se plačnjejo naprej« Vse dopise, naročnino in oznanila sprejema tiskarna J. Krajec nasi. Cesarjeo 8S letni rojstni dan. In zopet so peli zvonovi slovesno pesem, ki je donela 17. in IH. avgusta čez mesto in vas, čez vse dežele cele Avstilje. 1'raznik so oznanjali, avstrijski veličasten in-aznik!Našpresvitli vladar FRANC JOŽEFI, je obliajal K5 letnico svojega rojstva. A žalibog, jirazimval je svoj juhilej si'edi med hojnim gromom, ko napadajo Ijnti sovražniki od vseh strani njegovo državo. In za vzvišen svoj jubilej je imel in ima vladar skrbne oči obrnjene na svojo hrabro armado, ki sc bori za srečo Avstrije. Z zaupanjem gleda na armado, ki nui na-pravlja brez dvoma največ veselja za jubilej s svojimi velikimi zmagami. Poimsno se pa ozirajo tuili naša annada iti vsi avstrijski narodi na sivolasega očeta svojega, želeč mu vse najboljše k njegovemu jubileju, želeč mu konečné slavne zmage nad vsemi sovražniki. Vsi avstrijski narodi so naravnost tekmovali, gledé sijajnejšega slavlja svojega preljubega vladarja. Tudi Slovenci nismo ]trav nič zaostajali. Koliko vročih prošenj, prisrčnih želja in pobožnih molitev se je poStljalo posebno te dni Vsemogočnemu za nažega pj'edobrega síavljeuca in vladarsko rodbino, za zmago in mir, to ve le Bog sam ! In to dejstvo naj sladí presvitleinu cesarju njegovo velezaslužno življenje. Kakor vse avsti'ijske narode, tako tudi nas Slovence preveva ob tem zgodovinskem jubileju ena želja: Vsemogočni ohrani našemu preljubemu vladai'ju vsikdar svojo naklonjenost iu podeli zmago Njegovemu slavfiemu orožju in blagoslovljen mir vsem narodom Njegove cele mogočne Avstrije! — Zmaga in mir Avstrije pomeni mir in srečo tudi naši ožji slovenski domovini, da bode lahko nadalje pod modrim vladarstvom habsburškega žezla varna na svoji zemlji tei' lahko napredovala duševno in gmotno. Naj se tedaj kot izraz hvaležnosti razlega jio vsej slovenski zemlji naša ponovna sveta prisega k K"), rojstueuiu dnevu preljubega vladaija Kranc, Jožefa L: Ostanemo zvesti Bogu in cesarju in zvesti Avstrijski državi, a zvesti pa tudi svojemu slovenskemu narodu! Tudi Novomesto je praznovalo 85. rojstni dan našega presvitlega cesarja in ljubljenega očeta nad vse prisrčno in sijajno. Na predvečer se je v kapiteljski in frančiškanski cerkvi slovesno zvonilo. Nato je uj)rizorila uniform, meščanske garde godba vkljuh malem številu godcev lepo serenado, katere se je udeležilo ])ri ugodnem vremenu nialodane vse občinstvo in vsi tukaj bivajoči begunci. Sprevod se je ustavil jired c. kr. okrajnim glavarstvom, ki je bilo mično okrašeno, njegovo pročelje s cesarskim grbom pa se jc lesketalo v nošte-Mlnih InC!i;ah. Tudi nekatere jjiivatne hi.5e so bile i'azsve'ijene. Splošne razsvetljave in bakljaile se žalibog ni moglo izviŠiti zaradi različnih ovii' v sedanjih razmerah. Zato so pa meščanje za razsvetljavo namenjene stroške rajši obrnili v i)rid „Rdečemu Križu" v pomoč ranjencem, kar gotovo jio-])olnoma odgovarja inteucijam predobrega našega vladarja, ki ne želi posvetnega bliŠČa in hriiŠča, dragocenega sijaja in bleska, pojedin in gostij, sprevodov in obliodov, temveč hoče, da se njegov ju!)ilej poslavi z dobrodelnostjo, za kar daje sedanja svetovna vojna dovolj i)olja in vsestranske prilike, Z lepim vzgledom se je odlikovala v tem oziru naša novomeška mestna občina, ki je naklonila namesto nameravane splošne mestne razsvetljave in hakljade svojitn ushižbeiicem ilraginjsko podporo po od mesečne plače ter razdelila med iibož-nejše rodbim; od v vojno vpoklicanih, kakor tudi med mestne reveže nad .'>00 kron, poleg tega je pa še dala rodbinam z nedoraslimi otroci GO komadov kruha po pol kile moke. Sicer je pa vse mesto okrasilo svoje hiše z zastavami in je bilo slavnostno razpoloženo. Na dan I S. avg, je ob obilni asistenci daroval mil, g. prošt dr. Seb. Elbert ponti-likalno sv. mašo ob t), nri v kapiteljski cerkvi, katere so se udeležila v polnem številu vsa oblastva pod vodstvom svojih predsednikov in predstojnikov. Nadalje so bili navzoči: rodovniški zastopniki, ves oii-cirski zl)or, prostovoljni strelci, vojaki-rekon-valc.scenti, zastopstvo gasilnega društva, meščanje iz vseh stanov ter begunci. Sploh je bila kapiteljska cerkev natlačeno polna vernikov, katere jo danes združila v hiŠi božji ena iu ista misel ena in ista želja; moliti in Boga prositi za svojega preljubega 85 letnega očeta, cesarja Kranc dožefa I. — Kakor vsikdar ob izvanicdno slovesnih dneh bilo je še prav posebno pri tej slavnosti cerkveno petje izborno in godba vzvišena. Sodelovalo je 40 pevk, lieveev in godbenikov, katerim gre zares vsa čast in polivala. ()[)ohidne je bil cesarski diner, pri katerem so bili navzoči vsi predstojniki e. kr. svetnih in ccrkvenih uradov, oficirski častniški zbor in zastojjiiika novomeške uniform, garde. Slavnostni govor v krasnih besedah, polnih navdušenja, ljubezni in ndanosti do cesarja in presvitle vladarske rodbine je imel konteradmiral Del' Adami. Pri njegovi napitnici na Pranca .ložefa I, je zaigrala meščanska godba cesarsko himno. Po slavnostnem banketu so vsi visoki tuieležem;i obiskovali vse tri tukajšnje vojaške bolnišnice ter so ranjfiice obdarovali .s pecivom, čajem, smodkami iu cigaretkami. Povsod so pa stregle častivredne dame od „Rdečega Križa", ki so vsikdar s svojo Ijubeznjivostjo in požrtvovaljnostjo na svojem mestu, i'red mestno telovadnico so pa bili pogoščeni jn'ostovoljiii strelci. Vsi obilni darovi so došli iz radodarnih rok skupnega novomeškega občinstva, ki nikdai' ne zaostaja za velikimi dobrotniki v enakili slučajih s svojim dobrini in usmiljenim srccm. V Šmihclu je bila ecsai^ska sveta maša tudi isti dan ob 9. uri z veliko asistenco. Vdeležili so se vojaki iz bolnišnice gg. IJsmiîjcnih bratov s pi'cč. o. jtrijorjem, občinski odbor z g, županom, zastopstvo liožarne lirambe v uniformi in obilo di'iigih vernikov. V velikem številu jc pi'ihiteia tudi šolska mladina, da se je združila z vsemi navzočimi v iskrenih molitvah in prošnjah do Boga za onega svojega preljubega „Očeta" cesarja, ki ima vsikdar plemenito, velikodušno in preblago srce za otroke. — Darovanje za „Udeči Križ" jc izneslo fi2 kron. Prejeli smo še tudi iz Št, Jerneja popis, kako lepo so imslavili 85 letnico cesarjevo z zvonenjem, z razsvetljavo, z razobešenjem zastav, z okinčanjem hiš, s slovesno sv. mašo ob navzočnosti vseh mnogoštevilno zbranih občanov, iiožarne hrambe, c. kr, orožnikov, itd,, in še od več drugih župnij, ki so si pa vsa enaka po vsebini in diiliu in ki se stekajo tudi v našo odkritosrčno molitev do Vsemogočnega : „Bog ohrani, Bog obvari, nam cesarja. Avstrijo!" LISTEK. Veležupnik šentruperški potrjuje in ustoličuje župnika (vikarja) v Poišniku še posle utemeljenja novomeškega kapiteljiia. Sjiisal Ivin Sleklapa, V moji knjigi „Zgodovina župnije Sent Ku]mrt na Dolenjskem" stoji na strani 292. navedeno to-le: „Veležuimik šentruperški je imel celo pruvÍ(;o [wtrjevati ter iimešČcvaíi njemu prezentirane vikarje, doklei' ni bil utemeljen novomeški kapilelj, ki je dobil potem to pravico kot lastnik veležupnije šentruiienške. Veležiijmik sent-1'uperški je i)otrjeval in iimeščeval vikarje v Poišniku, Boštanjii in Mokronogu. Pred nedavnim sem našel v novomeškem kapiteljskem arliivn prav važno listino o tem lu'avn šentriiperškega vcležnpnika posebej za Polšnik. Listina (Fasc. XXIX, C Nr. 1, 22 X 30 velika) na celi poli čvrstega po-jùrja je dobro ohranjena. Pisana je v nemškem jeziku. Od zunaj ima napis; Prae-sentati ad 1'arochiam Pilichperg A. 1 532 ; od zdolaj lia; ])raesentacio de plebe pillich-perg Pfai']' Pilichperg Xumeriríe Schriften D Nr. 52. Na listini se nahajata od zdoiaj dva majhna dobi'o ohranjena pečata od voska s iiočctnimi Črkami I, A. in "W. A. to je od Ivana in liiaža Ablaltrerja. Listina je izdana na Boju 3. avgusta 1532. Po tej listini izvemo, da je 1. 1532 umrl polsenski župnik Erazem Hlapše {Olapshe). A^alvasor {Vlll. 707} omenja treh župnikov tega imena v Šmartnem I)ri Jjitiji in sicer: Daniela (15tl7—15GÍ)), Mihela (1570 do 1509J in Ivana (IGIO do IG13). Da ne ostane župnija v šnikii brez upravitelja, sta predložila bi'ata Ablaltrerja Ivan in Blaž v imenu svojega strica Anža Abfaltrerja, ki jc imel od starine pravico kot staraŠina rodov i ne pi'ezentirati duhovnika za cerkev Matere Božje v Poišniku kot prtiestnik graščine Hoj. Leta 128(î. je i'oilovina Abfaltrerjev utemeljila kui'acijo v Poišniku s ])rivoIjť-njeni tedanjega šentriiperškega veležnpnika Hermana, kateremu je podelil tedanji oglejski jiatrijarh pravo poti'jevati in iisto-liČevati vikarje v Poišniku. (Zgodovina župnije říent linpert na Dolenjskem str, 38.) Od tega časa je ostalo to ju'avo pri vele-župnijišent,ruiierški. Za veležupnika Jakoba Turjaškega vemo, da je imel potrditi in ustoličiti 1, 1 11)1, župnika Petra Uliča, ali ni mogel to storiti, ker je trajala-pravda med rodovino .Abfaltrerjev. komu pripada pravo prezentacije. (Zgodovina župnije Sent Uupei't na Dohiiijskem str, tl2—ti3.) Ivo je bila veležnpnija šcntrtii>erška pri- klopljena novomeškemu kapiteljnu, je prešlo to pravo prezcntacijenanovomeškega prošt a, ki pa s početka ni vršil to jn'avo, kakor dokazuje omenjena listina. Anže Ahfaltrer kot starešina rodovino ni mogel sam prezentirali duhovnika. Kot znan iu do))er vojnik, ki se je proslavil že 1, 1511. pri obsedanju (Gradiške po lietiečanih, je bil poklican mud drugimi kranjskimi junaki tudi on na pomoč proti Turkom, ko so le-ti obsedali 1. I52Í). lUinaj, a 1. 1532. je bil po tej listini v vojski na Ogerskeni in Úeškem ter zapovednik in gradnik na Dunaju (so er jetzt zu Vungarn viind Pehmen Statt llaiibtman Anwalt viind Pui'gkrafi' zti ^^'ien) JU) Valvasorju (XV. 427) {ni vojaški svetovalec in podmaršal (konigliclier Maj. Kriegsraht und Unterfetdmarscliall). Mesto nji'ga sta z njegovim dovolji;njem kot slarešiiie juedložila za župnika v Poišniku častitega in vse hvale vrednega gosjioda Tomaža Steklina, duhovnika v ňniartnem \m Litiji. (Ta mož Steklina je bil po \'alvasorjn (Vlll. 7(i7) kesneje župnik v ňmai'tnem i)ri Litiji od 1. 1550—15(itj.) Omenjena Altfaltrerja pa ga nista predložila novomeškmiin proštu, nego \)osta!'eni ])ravu tedanjemu šentiuperškemu žti])niku Vilelmu (iymplerju (dem wirdigen Laypryster Heren Villielni OyiiiiderVicarij zu Sandt Hnprecht), ki je bil ob enem tudi kanonik novomeški, kar izvemo iz druge listine, izdane I, 1570 (Fasc. IX. Ni'. 5.) Tedaj je šeiitrniierški veležupnik Še tudi posle utemeljenja novomeškega ka[)iteljna potrjeval in ustoličeval vikarje po župnijah, ki so sjiadale od starine pod Řent Ilupert. Za Polšnik imamo v omenjeni listini neposredni dokaz za to, dočim so nam za Boštanj ni shranila listina glede tega prava. V poznejših pi'czenta-cijskih listinah o rnokronoŠkih vikarjih i)a stoji zapisano, da izhaja moč prošta novomeškega potrjevati in nstoličevati vikarje mokronoške le kot imejiteljo šenti'upfirške veležujmijc. Tako inuimo zapisano v listini iz 1. 107 7 (Fasc, XXLX. B. Nr. 2") „Dem-nach vvollen Kner Hocbw. vnd Orafen ; Onaden alUPropsten zu liiidolťswert massen derselbon I'espectu der Pl'arr St. Uuprecht in Sacheii das jtis contirmandi, institiiendi et installandi wollbergebracliten geliraiieli nach zustiindig ist, fiirwaisen" itd. lîavnn tiiko stoji navedeno v listinah iz 1 1754 (Kasc. XXIX B Xr. 12), iz I 1754 (Fase. XXiX li Nr. 15) iu iz leta Î77(; (Fasc. XXIX Nr. 18.) Po tej listini izvemo te zimi, kakor so opazili po nekodi ljudje, ko so orali potem za repo. ~ Tudi pri nas Čujemo včasih gjonienje topov z italijanskega bojišča. Suhor. Huda ura, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje, je razsajala 1 4, avg. zvečer med 8. in 9. uro. Imeli smo stiašno po-vodenj in točo, da je bilo kar groza. V Biišinjivasi so na št. 18, 19, 20, 21 in 22 komaj živino i/,gnali iz lilcvov, (Ui bi j« biiieća voihi ne /alila. l^ii gospoihir j(3 voilo gazil (1() vratu, da se tiiu jc iio-sreiilo vso živino rešiti. Teleta je moral za vratom ven iie^ti, Svinjalvoiti so vrata {)(l])ira]i, praŠiĆi so vemUir sami plavali in se vcSili. Samo Markotii Ivi-ašovec št. se jc imtopilo 1 5 glav kokoši. îiila jc strašna lini;, kakorŠiie ne iroiiniijo l.ti najstarejši ljudje! Zjutraj na vse zgodaj gred.» ljudje ])ogiedat svoja polja in vinograde in ko vidijo take strašne ])i'izore, začnejo vsi na glas jokati, tudi niožjc in žene. Ko jc pisec teli vrstic to videl, se nm je srce od žalosti trgalo ter v/Alilmil: O, ubogo belokranjsko ljudstvo! Zato pi'osîmo naše vrle gg. deželne in državne poslance za pomoi v tej veliki stiski in bedi. — (Jiijemo, da je i d]'ugo(] razsajala ncvilita iii da je toča napravila mnogo škode. — Treska, Inidega vremena, . . resi nas, o Gospod! Dopisi. Iz Št. Jerneja. Dne 23. avgusta bode slavil HU letnico svoje častitljive starosti občeznani g. 1 v a n Saje, nadučitelj v p., bišni posestnik, čast.ni ilan občine &t..lcrnt'j, bivši zastopnik tičiteljstva v c. kr. okr. šol. svetu, it.d. — Gospod Saje jc bil rojen 1 835. leta v Hrušcveu pri Sti'aži, župnije Prečna, kot najmlajši sin kmetskega go-si)odarja. Deško Šolo in nekaj i'azredov gitunazije jc obiskoval v Uudolibveti]. Potem sc je namenil učiti se orgljarstva ter iini je bil v to prvi učitelj g. Iv. Kaligar v ITinjali. Tamošnji g. župnik pa je spoznal v Kajetu jiadarjenega mladeniča ter mu je nasvctoval, da bi postal učitelj. Absolviral je takratno nčiteljišče v Idriji leta 1852/53. ter bil nameščen kot učitelj na Planini (Stockendorf) v kočevskem okraju, kjer je služboval blizu štiri leta. Po sposobtiostncm izpitu je služboval v ])olskcm tri leta in bil od tu premeščen v Rateče na Gortinjskem, kjer je ostal eno leto in osem dtii. Nadalje jc služil v novi Šoli v Predosljiii pri ICranjti deset let in od tam je prišel 1. oktobi'a 1871 v Št, Jernej, kjer jc vestno in nctmionio deloval kot učitelj in Šolski vodja nad trideset let. Vsega skupaj je pa dejansko poučeval 48 let. V Predosljiii sc je naš jnliilar poročil 7. g. Marijo Kertli iz Krope, s katero je živel vedno v zastopnosti in v zadovolj-iiosi.i. Ž nji) je. obhajal šc veselo in srečno srebrno jioroko. Žalibog TjOlctnicc \ni ni doživel, ker mu je leta 1891 dobra gospa soproga podlegla kapi. 1'okojna je bila vseskozi blaga gospa, najboljša sojiroga in preski'bna mati in gospodinja. Ni čuda, če se Se sedaj i)ri spominu na njo našemu jubilantu zasolzijo oči, ki večkrat rad pripoveduje o ticpozabni rajnki. Od otrok živé našemu jubitai'ju šc t)'i hčere, od katerih mu ena doma na-domestujc vrlo gospodinjo. Lcîta 1902, dne 7. julija, ga je pa zadel zo]iet hud udarec, ko mu je umri v Slov. Gradcu edini sin Ivan. Gospod Saje je bil dober in skrben oče, ki jc znal svoje otroke vedno v/orno in krščansko ter z lastnim zglednim življenjem vzgojevati. Vse je lepo izšolal, četudi z velikimi žrtvami. Imel je pa vzgojo otrok tudi zares hvalevredne uspehe ; zato je bil in je še vedno najsrečnejši v krogu svojih otrok, viuikov in vnukinj, ki vsi sladijo po svoji nioČi življenje sivciiiti očetu ter ga obsipavajo s hvaležnostjo in ljubeznijo. Zares, srečen starček, ki si zasadi za mladili dni plodonosno drevo, ki mu vodi sladki sad še v iioziiih letiii! — (t. Saje ima pa šc tudi 84 letno sestro Urško, za katei'O skriji jirav jio bratovsko lepo. Sicer pa ima še mnogoštevilo drugih soi'odnikov na Dolenjskem, Naš gospod jubilar je bil vseskozi vnet učitelj in moder izobrazovatelj mladine ter zelo spreten in marljiv sadjai', kar spričiijc na stotine dj'cves na njegovem obširnem posestvu. Zaradi svojiii učit.eljskih vrlin pridobil si je tudi na višjih mestih ]ir!znanje in posebna odlikovanja. Dobil j(i tudi dvakrat Metelkovo štipendijo jio 100 kron. Ker jc Itil naučil šohii'je uničevati škodljive brošče iti glugolovi'. beline, je bil cl() v dunajskem časniku „Der iisterr. Si;lHdbot(!" ]iohv;iljen. Tudi siav. e. kr. kmetijska družba v Ljubljani ga je čestokral. pohvalila tei' mu poiiarila srebrno svetinjo in tudi denarja vznak jirizTianja njegovih zaslug za povzdigo kmetijstva. Od našega presvetlega vladarja, cesarja h'ranc Jožefa I. pa jii dobil častno kolajno za njegovo 4nlr,lno marljivo in plodonosno delovanje. ňent-Jeniejčaiii ga splolt imenujejo svojega „očeta", saj je bil več rodovom učeník in vzgojitelj in biva vedno mej njimi; tedaj zares zasluži splošno spoštovanje in hvaležnost, T'o očetovsko je skrbel za svoje Šent-.IcrncjčaiK; v vsakem ozirti in njegovemu trudu gre zasluga, da se je njihova šola iz cnorazrcdnicc iiolagoma razširila v dvo-, tri- in štirirazrednieo. Za njegovega službovanja sc jc začela graditi sedanja nova šola, v kateri pa ni več poučeval, ker jo vstopil jiopreje v stalni ])okoj. Občina ňt. Jernej ga je tedaj po pravici z veseljem in iivalcžriostjo 22. januarja li)12. leta izvolila svojim častnim občanom. Kot učitelj in občan je bil enako jíriljubljcn povsod in marsikatei'i nekdanji učenec se spominja s hvaležnostjo svojega dobrega učitelja, ki nui jc priiiomogel k boljšemu kruhu. — G. Saje je znan vslcd svoje izvanredne prijaznosti in ljubeznjivosti nc samo jio vsem Dolenjskem, temveč ima v celi deželi Kranjski mnogo dobrih in odkritosrčnih prijateljev, ki se ga bodo za njegovo slavlje gotovo tudi s])oniinja)i v molitvi. Vsa čast ))a gre tudi učiteljskemu trudu g. jubilanta, ker jc kaj hitro upeljal slovenščino mej došlimi íVaiKwskimi in nemškimi gg. patri v Plcterjali, kamor je takoj v začetku zahajal jioučcvat. slovenski jezik. Da so bili usiielii zadovoljni, jc dokaz, da govori že več gg. patrov slovensko, /a ta pouk so nnt preČ, gg. kartiizijani se sedaj od srea hvaležni. Zato hočejo tudi oni počastiti njegovu 80 letnico z zahvalno sv, mašo za njega, ki sc bode darovala v zunanji kapeli v .l'ieteijah, v soboto, 21, t, m. ob 8. tiri, in h kateri so povabili g. jiibilarja in vso njegovo obširno rod-biiio. — V žu[)ni cerkvi v ňt, Jerneju jia se bode služila sveta maša v pondeljck, 23. avgusta, na njegov rojstni dan v zalivalo za vse prejete božje dobj'ote. G. Saje jia tudi v pokoju ne miruje in sc ne ustraši nobenega tj'uda, čc se gre pomagati bližnjemu. Kot odbornik rad pomaga v posojilni polu 8, uri v župniji Podgrad. Padala je debela kot ortdii in tako na gosto, da je bilo vse polje pobeljeno kakor s snegom ])o zimi, še drugi dan je je bilo na kupe. l^itolkla je vaščanom iz Grma, Ivonca, Pilstave, deloma tudi iz Viiievasi vse jesenske pridelke. Uničena je ajda, koruza, pro.so, zclj(i, repa, ližol, pesa, korenje. Otave ne bo mogoče kositi, ker je vsa v tla zbita. Tudi sadje jc vse skle-sČeno. Jabolka in oi'elii so posebno dobro kazali. Strašen naliv jeoilncsel veliko zemlje in izkopal, na več mestih krompir. Pota so vsa razdrta, ^ pesek in gramoz je na-ncšen na polje. Škodo si je ogledal deželni poslanec in župan g. Josip Zuic. Jokajc mu jc ljudstvo razkazovalo uničeno polje, (iospod poslanec je ljudi tolažil in obljubil ItomoČ. Brez nje bo ljudstvo trpelo veliko pomanjkanje, ker tudi žito ni tako obrodilo, kakor sc je pričakovalo. Pšenica, rž, ječmen so obetali bogat pridelek, namlatilo se jc pa malo. Zrnje je drobno, kei' je žito letos prezgodaj dozorelo. Iz bojtiega polja piše dne 4. jul. 1915 Anton Uren svojim staiišem na Gor. lctnici rojstnega dne iNjcgov. Vel. Franca Jožefa I. Prišlo jc romarjev od vseh strani k ^Mariji Pomočnici deloma z dolgimi vlaki in z veliko vozovi, deloma i)a peš ■— iiilo jih jc okolu 15.000. Slovenski naš narod jc na najbolj ginljiv in gotovo tudi najus))ešnejSi način v celonočni molitvi dočakal 85 letni rojstni dan svojega preljuiiega cesarja. — Ceikveni govornik, velcč. g. kanonik dr. K. Lamjie je dokazal v vzvišeni besedi lioslu-Šalcem, da je vzrok sedanje strašne vojske iskati v iioželenju ofti, v poželenju mesa in v napuhu življenja. Ves govor jc iiatisnjet) v „Sloveiuiu". — Pred cerkvijo jc pa govoril državni poslanec g. dr. Anton Korošec in istotako navdušil množico za zvestobo do cesarja in do Avstrije in za zvestobo do katoliške cerkve. — Po sveti maši jc v ccrkvi in na obširnem trgu molil ves narod skuitno s svojim presvetlim nad-pastirjem k presv. Srcu .Tezusovemu za cesarja, za našo širno in ožjo domovino, za častno zmago avstrijskemu orožju in za skorajšnji mir, iiotem za vse naše padle vojake, za žalostne zaostale in za vse navzoče ter se končno priporočil mogočni priprošnji Marije Pomočnice na lîi'czjali. — Nato jc vstalo vse ogromno ljudstvo ter z gromovitim navdušenjem zapelo ccsarsko pesem, ki naj vcOno odmeva po širni slovenski zemlji in po celi mogočni di'žavi habsburški! Na brzojavno izrečeno udanostno jioklonitev romarjev je došla od presvitlcga cesarja brzojavka: „Preblagorodncmu go-siiodu deželnemu glavarju dr. Šusteršiču, Ljubljana. Schonbrunn. Njegovo ces. in kr. apostolsko Veličanstvo sc najpjůsrčncjŠe zahvaljuje na božji poti Jlarije na Bi'ezjah zbranim slovenskim romarjem za jiobožne molitve in za izraz zveste udanosti. Na najvišje povelje: baron Sciiiessl." Farna procesija k sv. Roku gre, kakor je bilo že oznanjeno, v nedeljo, 22. tega meseca. Ob četrt na tri se zberemo v kapiteljski cerkvi, kjer bodo litanije M. H. isi lilagoslov. Nato gremo v procesiji v Šmihel, kjer sc nam pridruži Šiiiihelska proccsija. Pri sv, liokti bo pridiga, darovanje za tukajšnji „UdeČi Križ", pete litanije vseh svetnikov in molitev za mir. Sprosili smo že od lioga lepe tispche. Molimo iti prosimo Ga Še za končno zmago našega orožja in za skorajšnji mir. Ob enem sc pa priporočimo sv. Roku, mogočnemu zaščitJiiku zoper kužne bolezni, naj on za nas i)rosi Boga, da nam s to strašno Šibo božjo, ki navadno po vojski sledi, blagohotno iirizanaša. General Boroevič častni občan bele Ljubljane. Ljuldjanski občinski svet je imenoval zmagovitega generala Svotozarja jil. lioroeviča, na.šega lirvašktiga rojaka in dičnega vojskovodjo ob Soči, častnim občanom mesta Ijjtibljane. Boroevič si to odlikovanje iiopolnoma zasluži. Saj je znano vsakemu Slovencu, da je general Boroevič tisti železni mož, kateri s svojo armado žc nad ilva mesca kljubuje silnim italijanskim napadom ob Soči in tako zabranjuje, da sc italijanska armada ne razlije 111) naši slovenski domovini. Stava našemu sedanjemu Uadeekyju — generalu Boroeviču ! Duiiovniške izpremembe, Podiljuia je župnija Sv. (iora č. g. Dominiku Janež, žui>uiku na Studenem. Stalni pokoj jo dovoljen č. g, Ivanu Pele, župniku v liinjah. Premeščeni so gg.: Anton Porenta iz Trc-belnega za žiipnega iipi'avitelja v llinje; Frančišek Pfajťar iz Velike Doline na Trebelno; Frančišek Pavlič iz Mii'ne peči v Veliko Dolino. Nameščeni so gg.: Mihael Zevnik, valetudinarij v Velcsovem, za kaplana vBeguiijati tia Gorciijskcin, in sem. (liiliovnikii : Ivan Platiša za driigfga kaplana v èmai'jii in Tvan Sadar v .Mirni peči. Koncert v Toplicah v prid holnim vojakom prirodijo v ncdoljo, dne '■l'I. t iii. ob poln K. iii'i /.večer novomeški jirijatolji godbe. Umrl je 14. avgUsita gospod Fiildiiis Schlatzei', inšpektor c. kr. avsi r. drž. železnic, /a kratko in mnnio bole/;tnjo, Ti^iijdo ranjcega se jc piciieslo 1 (i. avgnsta v/, bolnice čd gg. Usmiljcnili bratov v Kandiji na tamojšnji kolodvoi', od koder sc jc odpeljalo v Inomost k veínenin poěitkn. Si)re-iiiiloga je na zadnji poti na kidodvor (;astno Število njegovili gg. sonradidkov c. kr. žel. stavi), vodstva in najodliřncjše gospûdc iz Novega mesta, iz ecrkveiiib in svetnili nradov in iz drngib stanov, dani in gospodov. 1'okojnik je bil mož lepega značaja, i)ri-jaznega in Ijniiomilega srca in dober nradtnk. — .Sveti tmi večna luč! Iz ruskega ujetništva je že vcčkiat pisal I, Fabjan, biat novomeškega gostilničarja. Biva v Simbirski gnbernîji jnesto Karson, vas Kitoťka. — Drugi brat je pa na avstrijski tj'govski ladji bil zajet in je zdaj jetnik na Azorskih otokih, . „Rudečemu Križu" so darovale namesto razsvetljave na predvečer rojstnega dne ])resvitlega cesarja Franca Jožefa 1. potom mestnega županstva sledeči: Člani mest. obč. odbora 50 K, gospa Marija Novak r)0 K. Nadaljne dai'ove v ta namen sprejemala Ijodc hvaležno mestna blagajna ter objavili p. n. darovalce v priiiodnji številki „Dol. Novic". Razglas. Od raznih predmetov, ki so obležali na bojiščih in od onih predmetov, ki jih je imelo izven vojašnic nastanjeno moštvo, katero se je vrnilo (ranjeno) z bojnega polja, se je izgubilo tiuiogo kosov vojaških ohlek in drnge opi'eme na ta način, da se jih je zavleklo v ozeitdjn zadaj za bojnim poljem. Taki obležali jiredmeti so se našli tudi po kolodvorih in železniških vozovih. Ker ima civihio prebivalstvo, kakor kaže izknšnja veliko nagtienje nakujjovati take stvari za spomin, se mo]'a v varstvo intei'esov vojaškega erarja paziti na to, da se taka zloraba prepreči, kakoi' tudi na to, da so ti predmeti za čete, ki odhajajo na bojišče zbirajo in se jim dado na razpolago. Tem l)ovoilom se o)»ozarja na to, da se mora predmete, spadajoče k vojaški npravi, kakor obleko, opreme, odeje, daljnoglede, kolesa, orodje, posode, konjske ojj^eme, sedla, pnške, samokrese in pistole, sablje, municijo, ovoje od topniških izstrelov itd. neuiudoma oddati na najbližnje vojaško poveljstvo ali najbližnjo npravno ojjlastvo (občinski nrad, C, kr. okrajno glavarstvo, c. ki', policijsko raviKiteljstvo) ali pa na Jiajldižnjo orož-niško postajo. Osebe, ki bi take predmete našle in ji)i ohlastvn ne izročile, zakrive po vrednosti, najdenegn jn'edmeta ])restopek po tj 201 lit, C. kazenskega zakonika in bodo primerno kaznovane, (.tbčinski uradi moi'ajo najdene predmete, ki so se jim izročili, takoj oddati najiiližnjemu vojaškenni poveljstvu in pi'oti osebam, ki hi se proti temu razglasu i»regreSile, prijaviti kazensko ovadbo. O. kr. oki'.glavai'stvo v liudolfovem. Cena za prodajo sena, ki jo je razglasila C. kr. dežehui vlada za Kranjsko z dne 9, avgusta li)l;"5. V spoj'azitmu s C. in ki'. T), armadnim etapnim poveljstvom določa deželna vlada do ]irekli{;a, da se pri prodajanju sena v deželi Kranjski naslednje najvišje cene za meterski stot ne smejo prekoraOJti, in sicer: za prešano seno ... 8 K oO v, za raliio seno . . . 7 K 50 v. rresto))ki te odredbe se kaznujejo, v kolikor ne prihajajo v poštev strožja določila §§ 7 do i) cesarskega ukaza z dne 1. avgusta 1914, drž. zak, štev. 194, |»o ministrskem ukazu z dne septeiidjra ]«,'>?.]., drž. zak. štev. 198, z denarjem od 2 do 20U K ali z zaporom od (j do 14 dni. ' Proslava cesarjeve 85 letnice v bolnici Usmilj. bratov v Kandiji. Na predvečer cesarjevega 8,"» letnega rojstnega dne aranžiral je gosji, poročnik .lulij Bučar in'ed okrašeno cesarjevo soho mali orkestei', pri katerem so sodelovali sledeči gospodje in gospodične: Vitez i)l, KlodiČ, stotnik Guštin, Mnndi l\astelic, dijak Lonča]', Magda ICastelčeva in viiia Ropasova. Preč. g, p, prijoj- l'olykarp Vaupoiić pozdravil je v kratkem in lepem govoru navzočo gospodo in i'ojake. Nato je začel igrati orkester. Lepo ubrana godba je trajala eno uro. Živijo-klici in ploskanje je bil znak hvaležnosti izborni godl)i, katero bi iiaČ vsi še radi dalj časa ]iosluŠali, Pred godbo dobili so vojaki čašo pi ve, smodke in cigarete. Tudi med in pa po godbi se jim je postreglo s pivom, katero je daroval gosp. dr. Glohevnik. Za smodlie in cigar^'te gre zahvala g. i\v. Globevniku, gosp. prajioršČakn Erhartiču in preČ. gosp, župniku Dolinarju. Koncem orkestra se je vojak 1'ernuš, rodom iz Bleda, primerno zahvalil za lepo zabavo in napravo. Na dan praznovanja je bila pa zjutraj sv. maša s petjem za dober izid vojske, za blagor in ohranitev Nj. Veličanstva in ]ia za vojake. Na koncu sv, niaŠe zapela se je cesarska himna. Opoludne seje postreglo za priboljšek vsem bolnim in ranjenim s pečenko. Popolndnc je napravila novomeška podružnica Rdečega Ki'lža, jwd vodstvom preblagorodne gospe dr. Šegulove, za vojake, ki lahko hodijo, izlet k sv. Boku. Vsak vojak je bil postrežen z izbornim šartelj-nom, dobrim vinom in cigaretatni. Stregle so jim gospa dr. ňegulova, gospodične: abiturjeiitinja Alira Uoginova, Jlarlena Že-gulova, Binca Abačičeva, Martina Ferličeva, 1'aula, Jnlči in Valči Zurčeve. K izletu so se iiridi'užili tudi č. g. župnik Trškan, g. praporščak Eibartii in pa g, poroOnik ,iul. Bučar, kateri je skrbel tudi za zabavo. Kočna harmonika in i)a domače pesmi so 1.0 še olepšale. Narava sama je prispevala z njenim ugodnim vremenom k tako velikemu prazniku, k prazniku, katerega bo težko še kaka monarliija mogla doživeti. Bog Vsega-uiogočni gleda na junaške vojake, ki žrtvujejo svoje življenje, svoj dom in svoje drage za obrambo in ohranitev svoje domovine. Neznosni sovražniki in krivoprisežni izdajalci, ki so nam hlinili zvestobo zavezništva, hočejo nam ukrasti luišo lejio domovino. Toda prošnje vernega in zvestega juiŠega ljudstva done do Onega, ki z nepristranskim očesom potrj)ežljivo gleda na celi svet, na dobre in slabe; in te prošnje ne bodo zaostale brez usli.šanja. Najvišji vladar neba in zendje bo podaril našeuni presvitlemu vladarju zadostilo, častni mir in pa znanje pravega prepj ičanja, s katerim ljubi naša Avsti'ija, naša domovina, našega presvitlega cesarja. To je bil toraj namen prireditve proslave na čast Nj. Veličanstvu, namen požrtvovalnega p. n, ljudstva, ki je liotelo s lem olajšati ubogitii vojakom bol in rane, pridobljene za vero, dom in cesarja. To je bil tudi čut vojakov do onili, ki so jim ta dat) pj'aznovanja s tako (diilo postrežbo dokazali, da z njimi čutijo, ti'pe in hude. Pripomniti tmn-amo še, da so pre-bla^irodnc. dame preskrbele tudi za ostale vojake, katerim i)olezen ni pojuistila iti k sv. Roku. Bili so na jednak način postre-ženi doma v bolnišnici. Vino jiodai'il je gosp, Majzelj iz lielecerkve, šai'telj in cigarete pa gosjie in gospodične tukajšnjega UdeČega Križa. Vodstvo bolnice se v imenu vojakov, kakor tudi v svojem, najjirisrčneje zahvali vsem, ki so na tako lep in neseliičen način sodelovali, žrtvovali in pomagali, da nam je bilo omogočeno napraviti tako lep praznik na čast našemu presvitleimt in i)rcdohre,mu očetu cele monarhije, Nj. Veličanstvu cesaijn Franc Jožefu t. Klic, ki doni do nebes, Tiog ga ohrani iii obvari še na mnoga-mnoga leta, nam bo ostal v vednem spominu. Vsem našim dobrotnikom skupaj pa kličemo: Bog poplačaj tisočero! Vojni pregled. Laški napadi na doberdo!)skoplanoto in pri Zagori so bili zo])et z velikimi laškimi izgubami odhiti. ■— Na italijanski vzliodni obali so uspešno napadle naše mornarice; naša vozila so se vsa neiioškodovana vrnila domov. — V Italiji je splošno J'azbur-jenje zaradi vpoklica lettiika 1876. — Italijalijanski listi poročajo, da je Italija izročila ultimat Turčiji; so\ražnosti se bodo pričele v malo dneh, ker ima nota zelo kratek j'ok. — Grki nočejo od svojih krvavo pridobljenih ozemelj niti pod zemlje odstopiti. — Grško razburjenje proti Angležem zelo raste in so ogorčeni nad sporazumom štirih. Armada generala pl. Scholtza je ujela 1 2.avg. 900 Rusov in je zaplenila 3 topove in 2 strojni puŠki. .\rmada generala pl. Galhvitz pa je nadalje ujela 0550 Rusov, med njimi 18 častnikov in zaplenila i) strojnili pušk in eno pijouirsko skíaiiišče. — Nemci prodirajo vedno dalje proti Drini, na severu proti Rigi, na vzhodu proti Dvinsku in na jugu proti Vilni. — Ruski car bi rad vojno črto siiremenil, po kateri hi ostala ruska armada v defenzivi do spomladi. Veliki knez Nikolaj pa je proti temu in želi, da se poizkusi še en ofenzivni sunek na neki drugi fronti. — Hnsija nujno potrebuje tiiunicije in to tembolj, ker se je stavka v municijskih delavnicah še,bolj razširila in postaja zelo resna. — Naši so uspešno ol)streîjevali laški tabor pri Krminu. — Na Tirolskem je streljala laška armada na laitne iete, — Naš podmorski čoln „XII" se ni vrnil in se je najbrže potopil z vso posadko na severnem jadranskem morju. ^^— i'a tudi italijanski jiodmorslii čoln je bil uničen v Tj-žaškeni zalivu in niso mogli nobenega rešiti od jiosadke. — Italijani že sedaj tožijo o mrazu, kaj ho še le pozimi. — V Argo-nih na zaliodnem bojišču je bilo odbitiii več francoskih napailov. — Fraticozi ])o-kliČejo moštvo, ki je bilo pri iionovni preiskavi spoznano za sposobno za vojaško službo, septembra meseca. — Nemški zra-, koplovi so uspešno metali bombe na vojaške najirave v Harwicbu na Angleškem ter so se vkljub močnemu obstreljevanju iz sovražnih tj'dnjay vrnili nepoškodovani. Nemške čete se bližajo utrdbam Kovna in ježcobstreljavajo, — Velik laški tabor pri Krminu je jazkrojjljen. — Zopet so bili vsi italijanski napadi krvavo odbiti. — Naš oklopni vlak je obstreljeval sovražno pehoto na robovih La Rocca in trene pri delavnicah Adi'ia. — Na jugozahodni bojni Črti je splošno pomnoženo bojevanje. — Na Goriškem je vrgla naša artiljerija bombe v ňkocijan, nakar je bežal soviiiŽJiik iz kraja. Italijanski najiadi na dobordobski planoti, na Krnu in na tirolski meji soliili zojiet odbiti. — Neko našo pomorsko letalo je metalo 15. avg. bombe na štiri obrežne utrdile liri iicnetli.ah; razven ene, so raz-poČile vse vržene iiombe v uti'dliaii. — Naše pomorsko letalo se je kljub močnemu obstreljevanju po sovražnih bojnih ladjah in po utrdbah viiiihi nepoškodovano. — .l'o italijanski nradni objavi je bil naš „I' III" 12. avgusta potopljen v južnem Jadranskem morjn. I.>rugi častnik in 1! mož podmorskega čolna je biio rešeniii in ujetiii. — i'ritisk Italije na Srbijo I'adi izpraznitve aliianskega ozemlja bode najbrže brezuspešen, — Nemške Čete so predrle ruske postojanke na celi črti med Narevom in líugom. — Zavezniške čete pa prodirajo čez vzliodno od Vlodave. — Rigo zapusti vsak dan do 12.000 oseb. — Nemci so se že celo približali Rigi, katero mislijo napasti istočasno z morja in s suhega, — Rusi se zehi boje tudi za Petrograd. Naše Čete so prodrle 20 km jugozahodno od Rj'est-Litowska. — Sile, ki jih vodi nadvojvoda Jožef Ferdinand, prodirajo proti .iaiiovu ob Bugu. — Sevei'no od spodnjega Buga se bore v tesnem stiku z nemškimi jezdeci deli avstro-ogi'ske konjenice. — Kovno pred padcem; nemške čete so že vzele jugozahodne uti'dbe. — Na novo je zo]iet zaplenjenih 240 topov tii ujetih 9300 Rusov. — Angleži so v velikih skrbeh radi vojnega položaja v Rusiji. — Tudi Francozi niso nič zadovoljni z Rusi. — Laški napadi so zopet ki'vavo odbiti med Krnom in Tolminom in na Tirolskem. — Dobrdobska planota se je naiiajala včeraj popoldne zopet pod huditii ognjem topov, — Grško miiiisti-stvo je odstopilo; ki'aij je sprejel demisijo ter pozval Ventzelosa na razgovor; vse kaže, da se tudi Grška kmalu odloči. —■ V vzhodnih Argonih je bil vzet en francoski jarek. — Najnovejše vesti. Dunaj, 1 H, avgusta, Uradno se poroča: Na italijanskem bojišču se je bil včeraj ljut boj na primorski bijni črti, medtem ko je bilo v koroškem obmejnem ozemlju iirimeroma mirno; na Tirolskem lia je trajal sovražni ogenj iz težkih topov in je bilo nekaj manjšiii napadov pehote. Na Goriškem so bili odbiti štirje napadi Italijanov na goro Sv. Martina. Pred goriškim obmostjem je prej ko slej precej mirno. Pač pa divja za tolminsko obmostje ljut boj, Tudi tu so se izjalovili štirje sovražni napadi. Ravno tako so se izjalovili tudi sunki na naše postojanke na vrhovih severno od tolminskega obmostja, V tirolskem obmejnem ozemlju so bili odbiti italijanski napadi na Doblinger Riedel (ozemlje Dreiziniieii) in proti Milegni (planota Folgaria). Zanosito preširijena spo- luiiia. tužkc iy.Iciišiiu v ugiijii ill na. vročů izbojevane zmage praznuje danes složnega dulia na severu in na jugu c. in kr. armada na bojišču rojstno slavje Najvišjega vojnega gospoda. V ponosni zavesti ob-iKivIjajo pod orožjem stoječi sinovi vseh narodov svojo obljubo zvestobe, ki jo je v minulih 12 mesecih že veliko najboljših zapečatilo s ki'vjo. Naiiiostiiik načelnika generalnega štaba: pl. Iliifer, fini. Dogodki na moi-ju, — Dne 17. avg. je neko naše brodovje tretjič obstreljevalo po Italijanih zaseden Pelagruž, medtem ko jc istočasno operiral nek letalec nad otokom z bombami, s strojno puško in z letalnimi pšicami. Porušen je bil ob tej priliki od zadnjega obstreljevanja za stanovanje prirejeni svetilnik, nadalje so biie lope in šotori zažgani, ena postojanka topov je l)ila razrušena, uničenih je bilo nekaj na obi'ežju naknpičenih kupov materijala in več čolnov. Posadka se je skrivala v strelskih jarkih in v podzemeljskih prostorih in ni izvajala odpora. Sovražnih pomorskih sil ni bilo videti. Poveljstvo mornarice. Berlin, 18. avgusta. Veliki glavni stan: Trdnjava Kovno z vsemi utrdbami i