M		1BM8S
			
MENTOR
LIST Zlt SREDNJE' ŠOLSKO DIIJfiTVO
It 2. s Letnik D. S
::::	Urejuje	::::
Mod Breznik
Oblastem odgovoren
Hlojtl] Harkež
■
■
■
■
■
■
Za leta im/mi
•
m
»Mentor« « 1909/1910 * II. letnik « Zvezek
 ^--------------------------------------------------------------------------
r >■'i. ',''i'r' SVttkv- :• var 'tflafi'.'	’•	-'v	7,	v'	'l'	-,v\*
■
' •'
Vsebina. —
Študent naj bo . . . (F. S. Finžgar.) (Dalje.)...................................25
jesenski listi. (Prof. Fr. Pengov.)..............................................30
Trd bodi, mož jeklen! (M. Stular.)...............................................32
V	domovini junakov. (I. Kogovšek.) (Spomini s pota.) (Dalje.) 35
Iz prijateljskega življenja. (Josip Logar.)......................................38
'
Izza reformacije. (Domen Otilijev.) (Zgodovinska črtica.) . 41
Navod za Sabovo igro. (Andrej Uršič.) (Dalje.)...................................44
Drobiž: Dr. K. Strekeij: Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. — Gregorčičeva verza. — Koledarček slov. katol.-narodnega dljaštva. — Nagrobnice.
— Dr. Foerster o veri in katoliški cerkvi. — Pozor na oči. — Koliko starost dosežejo nekatere rastline? — Koliko dežja pade vsako leto? — Prvi letnik Mentorja.
— Listnica uredništva.......................................................46
t / j	>	v.	'i	J Vf y"i '	’’	r-‘	,•	\	,	,V?	.rfj
*
2.
f a
i/ttrKMlU s.-i v*.	'
•eeeaeeeeeeeeeeeeeeee
Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake dve kroni, za druge naroCnlke Štiri krone na leto.
Tlak „KatoUike Tiskarne* t Ljubljani.
P. n. gospodom naročnikom „Mentorja“ vljudno naznanjamo, da smo za ta list priredili
dve vrsti ličnih iti trpežnih platnic.
Cena jim je sledeča:
Iz močnega angleškega platna temnozelene barve, v zlatem in barvastem tisku K —'80, z vezavo vred K ISO.
Z usnjatim hrbtom v isti barvi K J'20, z vezavo vred K 1-90.
Za cenjena naročila se vljudno priporoča
Knjigoveznica
imm iui	„Katol.	tiskovnega	društvau	v	Ljubljani.
Letnik II. List za srednješolsko dijaštvo.	Štev.	2.
F. S. Finžgar:
Študent naf bo ...
(Dalje.)
V	mestu.
Vsa grenkost slovesa od matere je izginila v trenotku .. . Prvikrat v ž'vljenju je Francelj občutil, kako skeli rana v srcu, kamor jo je zarezal sv'*li nabrušeni nož usode. Zapeklo ga je na domačem pragu, in pekočina le gorela čedalje hujše. Vlakova kolesa so gromela enakomerno pod podom, rnimo okna so bežale njive in travniki, hiše in cerkve — vse tuje, vse novo.
V	vlak so vstopali dijaki, za njimi očetje. Očetje so se menili odkod in kako, o stanovanju in šolah, — o letini in uimah, — mali' dijački - novinci so pa molčali. V srcih je žedela grenkost slovesa. In čim večje je bilo doma hrepenenje po svetu, tem večja je bila gorest odhoda. Tako kruto !e občutilo Franceljnovo srce	ta prvi	korak	v svet,	da bi	bil	v tem hipu
zavriskal kakor na pomladni paši, ko	bi se	bil vlak	obrnil	in	bi se reklo:
Nazaj — domov! Toda šlo je dalje. Kocka je padla — torej: naprej!
Ko je potresel z močnim	sunkom vlak	voz za	vozom	in	nato obstal
na ljubljanskem kolodvoru, so	oprtali	očetje	težke vreče in	izstopili.
»Fant, drži se me! Sicer se izgubiš!"
Pravzaprav se je zdelo Franceljnu za malo, da bi se lovil za očetov žeP. Zakaj daleč so bili časi, ko se je držal materinega krila. Toda hrup in blisk, gneča, vrvenje, vozovi in morje hiš — vse to ga je navdalo s strahom, da je krepko prijel uhelj očetovega irhastega žepa.
In v tem hipu, ko se je zavedel, da je na cilju, je utonila grenkost Poveša od matere . ..
Pred kolodvorom je stal ogrebek postarnih žensk. Le te so obsule °četa in ponujale stanovanja za dijake. »Gospodinje," je presodil Francelj
2a
in skrbno motril, katera se oprime očeta. Ko je stopila predenj že osivela ženica in ga pozdravila:
„No, oče, ste prišli?" tedaj je Francelj dobro vedel, da bo poslej ta njegova zapovedovavka. Zakaj koncem počitnic je že oče preskrbel stanovanje. Huda se mu ni zdela, prijazna tudi ne. Posebno ga je motila čudna, napol gosposka obleka. Doma bi se ji bil na glas zasmejal — toda tu se mu ni zdelo varno.
„Kar pojdimo!" je omenil oče!
Gospodinja Regina je segla po Franceljnovi roki, da bi ga vodila v mesto. Ali to mu je bilo neznansko odveč. Da bi njega ženska vodila za roko — nak! Petdeset krav je pasel na planini sam, če se je stric Brčon napil, sam med gromom in bliskom, po strminah in goščavah — pa ga ni nihče prepeljaval za roko. Ne boš — in izmaknil ji je roko ter stopil na drugo plat vštric očeta.
„Nič se me ne boj, Franci," ga je tolažila gospodinja.
Francelj se je nagnil pred očetom, da je pogledal Regini v lice.
„Saj se vas nič ne bojim! — Franci pa nisem. Jaz sem Francelj, kaj ne oče ?*
„Tiho, fant, in ne jezikaj!"
Sin se ni ozrl vprašujoče na očeta, češ, zakaj me karate. Ostrine očetovega posvarjenja ni občutil, ker je ni bilo v njem. Celo prepričan je bil, da sta eno z očetom v trdnem sklepu, da njegovega imena ne bo nihče pačil ne po mestno in ne po gosposko. Zato se Francelj ni več ozrl po gospodinji in ni nastavljal ušes na pogovor med njo in očetom. Pogled se je razpasel po hišah, kočijah in množici. O čemur je sanjal doma, to je stalo pred njim: dolge ulice, hiša ob hiši, bogastvo igrač je gledalo skozi okna — in nikjer konca in nikjer kraja. Odpirale so se nove ulice, širše in daljše, večje stavbe, neizmerna okna, čisto zatlačena z dragocenostmi. Francelj je gledal z razprtimi očmi, izpodtikal se je često, zaverovan v izložbe, zaostajal za očetom in gospodinjo ter zopet hitel za njima, dobro pazeč na očetov kastorec in obilno vrečo, ki je jezdila oču na plečih. Vse se mu je zdelo kakor pravljica, deveta dežela, katero mu jo je opisoval sivi ded. Tu je bilo vsega dosti, celo preveč. Ali nekaj je pogrešil Francelj takoj: Ljubezni ni srečal in ni videl nikjer. Kadar sta šla doma z očetom po fari ali v bližnji trg, kamor je hodil nad uro daleč dve leti v šolo — povsod sta srečavala obraze in oči, v katerih je bila ljubezen in prijateljstvo. Znanci so pozdravljali očeta, pomoževali sredi ceste, ponudili drug drugemu mehur tobaka ali si vsaj voščili dober dan in srečno pot. V mestu dreve ljudje gorindol; očetov kastorec se ziblje enakomerno dalje in dalje
—	nihče ga ne ustavi, nikdo ne pozdravi----------------. „Ko oče odidejo," je
prevdaril naglo, kakor v omotici, „kaj potem?"
Samo zazeblo ga je v hipu — kot bi mrzle mravlje zagomazele ob kosteh — pa je vse minulo. Zakaj gospodinja se je ustavila pred hišo in rekla: „Doma smo."
Vsi trije so krenili z ulice v ozko, temno vežo. Od tam po še ožjih stopnicah, tako mračnih, da so z rokami otipavali stene. Ko so po mnogih izpodtikljajih prišli pred vrata stanovanja, je gospodinja odklenila in velela očetu in fantu v sobo. Oče je previdno postavil vrečo sredi sobe, Francelj se je pa zaletel v prvi stol in ga prekucnil. Soba je bila namreč temačna, kakor ječa.
„Kmet je krnet," je zagodrnjala gospodinja in pobirala stol.
Očeta je to zbodlo I
„1, no, saj je resnično tako tema, da ni čuda, če se zaleti."
„Ni tema, ne ! Samo da se razgledate. Pa kako je pripravna takale sobica za študenta! Mir, kakor nalašč za uk. Okno tjale v prazni zid! Pa ga dajte v sobo, da bo na ulico! Večno drr — drr — po ulici, fant pa k oknu zijat. Ali ga bom vezala h knjigi? Kakor nalašč, vam povem, in po ceni — zastonj takorekoč.“
Francelj je bil medtem zares že pri oknu ter se obesil čezenj, da bi se ogledal. Malo da si ni zvinil tilnika, tako je moral nagniti glavo, da je ujel par klafter neba, ki se je za četrtim nadstropjem kakor plahta razpenjalo nad smetnim dvoriščem. Tam sta pa skakala dva kratkohlačkarja in lovila žogo. Ko sta zagledala Franceljnovo kmetiško glavo, sta pustila žogo in ga radovedno opazovala: klobuk, hodnične srajce mogočen ovratnik, zapet z vrtavko, suknjič prevelik in po modi, ki je gosposka paglavca nista poznala. Po kratkem molku zakriči starejši: „Kaj pa zijaš doli, kmet?“ Mlajši mu je pokazal osla.
V	Franceljnu je zavrelo. Da ni bilo za hrbtom očeta in gospodinje, Planil bi bil skozi okno in ju neusmiljeno nabil, ker sta ga tako ponepo-Nebnem napadla in sramotila. Toda zapomnil si je to v svojem kmetiškem Ponosu in trdno upal, da pride dan plačila. Zardel od jeze, se je obrnil °d okna in ogledoval sobo. Gospodinja je razlagala očetu: „Le poglejte, §tiri postelje so v sobi — in samo štirje bodo spali. Drugod, ne veste, jih sPi v taki sobi po osem. Tale posteljica bo vašega. Tukaj spi pa Jaka, ključavničarski pomočnik, z Žirovskega Vrha doma. Tamle Julijo, Lah, zidar, tu krznar Pepe. Zjutraj zgodaj gredo in zvečer pridejo. Ves božji dan t>o študent sam. Če ne bo tu zdelal, ne bo nikjer, tako vam povem. V tej sobi — gospodinja je odprla vrata v sosedno, svitlejšo in gosposko opremljeno sobo — v tej sva pa midva s sinom. Ah, moj Matevžek, ni večji od tegale, pa hodi že v višjo gimnazijo. Lahko mu bo kaj pokazal."
Oče je na vsa ta govoričenja previdno kimal. Družba pomočnikov krog Franceljna mu ni bila posebno všeč. Toda stanovanje res ni bilo drago — denar je pa denar... Ko sta nato z očetom izpraznila vrečo v zaboj, ki se je pehal pod posteljo in nadomestoval skrinjo, sta jo mahnila Po mestu. Najprej sta poiskala gimnazijo, da se je Francelj vpisal in zvedel, kdaj naj se javi k vsprejemnemu izpitu. Potem sta pa hodila od trgovine do trgovine — po sejmišču, v gostilni sta jedla in se na večer vrnila h gospodinji. Francelj je bil truden, kakor še nikoli. Ni se menil za sostano-Vavce, ne za Matevžka in ne za večerjo. Hitro je zlezel pod odejo — in ie zasanjal trudne, zmedene sanje . . .
2 a*
K izpitu.
Ko se je Francelj v jutru prebudil, ni mogel dolgo zbrati utrujenih misli. Ali je resnica, je razmišljal, ali je vse le dedova pravljica. Ko bi vsaj brat Janez stopil k postelji, ko bi mati prišla, ali če bi zapel petelin, in zalajal kužek pred durmi! Ničesar! Postelje pomočnikov so bile razgrnjene
—	v sobi nikogar. Francelj je planil iz postelje — in šel naravnost k oknu. Nikogar — še onih dveh, kakor jih je videl včeraj, ni bilo na dvorišču. In solnca ni videl, ne domačih travnikov in v daljavi ni bilo snežnikov. Pusta, umazana stena se je dvigala pred njim. Živo je občutil prvič sin svobodne narave — grozno tesnobo. Na prvi postaji bridkega pota, ki vodi iz paradiža, je stal Francelj in zajel prvič iz keliha grenkost življenja. Zgodilo se je nekoč, da je prenočil v raztrgani koči sam na planini. Ali tedaj ga ni bilo grozg. Danes ga je pa obšel strah in skoro se je tresel, ko je obuval škornje in oblačil suknjič. Plašen je pritisnil kljuko in šel na hodnik. Ni vedel, kam bi. Toda vedel je, da mora iz ječe vun — vun, da bi videl vsaj nebo. Brez pomisleka je zavil po stopnicah in gotovo bi bil ušel, da ni Regina zapazila begunca ter ga poklicala nazaj. Pri zajtrku si je ogledal Matevžka. Nosil je očale, kar se je seveda zdelo Franceljnu smešno. Pri kavi se je obiral in svaljkal krogljice iz mehke srdice ter jih metal po kuhinji. Kakor presit, lišpav teliček, ga je obsodil Francelj. Toda črhnil ni nobene. Matevžek ga je imel namreč spremiti v gimnazijo k izpitu.
Pismene naloge ga niso oplašile — razen nemščine. Ko je zapisal narekovane stavke, da jih prevede v nemščino, je odložil pero, se naslonil s hrbtom ob klop in čakal.
„Ne boš?" ga vpraša profesor.
„Ne znam," je odgovoril Francelj.
„Pa hodi!“
In uprav takrat je dotipal Francelj v žepu materino desetico. Naglo je vstal, pograbil klobuk in odšel pred gimnazijo. Najboljše si je zapomnil, da stoje pred njo prodajavci sladčic, ki so nosili majhnč „štantkew pred seboj. Takega moža je poiskal in zapravil celo desetico. Prepričan je bil dodobra — in tega prepričanja je bil vesel — da izpita ni prestal in se povrne z očetom domov. Kakor je hrepenel po mestu — tako se ga je nasitil docela. Mirno je čakal Matevžka in očeta, ki sta obljubila, da se vrneta ob gotovi uri. Zobal je sladčice, vesel, da je pognal desetico. Če bi jo prinesel domov, bi mu jo mati gotovo zopet vzela.
Ko je zagledal sredi kričečih dijakov, ki so barantali za knjige, očetov klobuk, je hitel k njemu.
„Oče, nič ne bo! Kar zapodil me je 1 “
Očetu se je zresnilo lice.
„Nisi zdelal? Se mi je zdelo. Čemu trošek in pota?"
Tedaj je pristopil Matevžek in razjasnil, da fant Še nič ne ve. Treba še počakati ustnega izpita.
Ko je Francelj zagledal očetovo nagrbančeno čelo in zaslišal staro pesem ,o trošku1 se je potuhnil in ni pokazal več veselja. Prepričan je bil, da pade — in naj pade potem tudi nanj očetova jeza zaradi nepotrebnega troška, vedel je, da bo otet mesta in tiste črne ječe, kamor so ga nastanili.
Ali to pot se je Francelj urezal. Pri ustnem izpitu se je celo odlikoval. Verouk — igrača, slovenščina — takisto. Pri nemščini omeni profesor, da pismeno ni naredil	ničesar. »Znaš sploh kaj nemščine ?"
„Znam pisati,	znam brati in vem iz glave vse besede,	ki	se pišejo
z oe.“
„No,“ se je namuznil profesor.
Francelj pa je pričel, kakor bi otvoril zapah na rakah pri mlinu: Be-hčrde, blOde, BOrse, bčse . . . Razumel ni seveda niti ene besede. Naučil se jih je na paši pri juncih in teletih vsled izrecne želje učiteljeve, da je zaslužil iz nemščine p. d.
Profesorju je	navsezadnje ta glasna, nemška ploha toliko imponirala,
da	je razsodil: Če	se boš potrudil, bo že šlo, in Francelj se	je	preselil v
drugo sobo, kjer je šlo za računstvo.
Dokaj pogumen vsled tega uspeha odpre vrata in priropota v sobo ter takoj sede v zadnjo klop. Za katedrom je stal majhen mož, preko pleše počesane lase — strogi profesor Mihael. Ko zagleda Franceljna, ki je pozabil na klobuk in ga snel šele v klopi:
»Dečko, neotesani kmet, vstani! Kdo ti je velel sesti?"
Franceljna je oblila zona. Puhnil je iz klopi in obstal blizu vrat. Vse se je ozrlo vanj. Po kratkem molku, ko so ogledali zvečine gosposki di-lački Franceljnove grozovite škornje, predolge hlače, prevelik suknjič — je
udarilo vse v smeh.
„Tihooo!“ je zagromel zopet profesor.
Kakor bi odsekal: molk.
„Sedi, dečko in poslušaj!"
Francelj je sedel in vprl oči na desno. Bledikast deček je stal tamkaj Profesor Mihael je narekaval: 35 metrov blaga stane 65 goldinarjev; koliko stane 7 metrov istega blaga ?
Deček pri deski je napisal številke, mencal in mrmral — dokler ni Potekla profesorju potrpežljivost — in „hajdi“, ga je pognal v klop. Za ni>m je prišel drugi — tretji ... in zadnji. Pa vsak je šel z gromkim „hajdi“ osramočen v klop.
»Dečko — sedaj pa til Bomo videli!"
Francelj se napoti z odločnimi koraki, da je kar bobnelo, k deski, Pograbi gobo in izbriše vse, kar so napisali drugi.
»Zakaj brišeš?"
„Zato, ker je napak!"
nBravo, dečkot Naredi bolje!"
Francelj glasno računajoč piše in število deli in množi, da se je tresla deska — in reši nalogo pravilno.
„Ste ga videli?" se obrne profesor Mihael do učencev! „Sedaj se jim pa ti smejaj, praznoglavcem!“
Nato je stopil k njemu in ga potrepal po rami:
„Le pogum, dečko! Midva bova dobra prijatelja!"
Drugi dan je Francelj zvedel, da je sprejet v gimnazijo. Ko je še tistega dne segel očetu za slovo v roko, se mu je pa zdelo, da ga je ovilo tisoč vezi in ga povezalo krog in krog in da je jezen kerub, kot ga je videl v zgodbah, dvignil	meč pred rajem,	iz katerega	se	je napotil,	ter mu
velel: trnje in osat ti bo	rodila zemlja . . .	(Dalje.)
: &
Prof. Fr. Pengov
Jesenski listi.
Vriskajoče pesmi spremljajo vzbujajočo se naravo spomladi, med zvoki veselih poskočnic se nadaljuje cvetje in zorenje po letu, pomenljivi in v srce segajoči pa so glasovi, ki spremljajo naravo, ko se spravlja k tihemu, rahlemu počitku.
Lep jasen jesenski dan vzbuja v človeškem srcu poseben občutek podoben takemu, kakor navdaja srci dveh prijateljev v poslednjih urah pred ločitvijo. Koliko si imata še povedati, pa vendar sedita drug poleg drugega nemo in tiho, kakor da bi ne vedela črhniti nobene več. In če se spomni prvi, da skoro ne bo več tukaj milega mu druga, da ga potem nobena želja ne prikliče več nazaj, tedaj seže brzo prav v dno svojega srca, da mu ga odkrije še enkrat;	pa — kaj spravi	na dan? To,	kar mu	je	bil že
desetkrat povedal ali pa	kako malenkostno	stvar brez	pomena.
Ali nista, dragi mladi prijatelj ali prijateljica, skusila sama že večkrat teh bolečin, ko sta postajala nekam otožna zadnje dni velikih počitnic, sluteč, da bo treba dati za dalje časa slovo skrbnemu očetu, mili mamici, ljubljenim bratom in sestricam?
Toda saj ob takih prilikah ne daje besedam vrednosti to, kar govori jezik, ampak obraz, glas, oko in tako vesta ljubeči srci predobro, da sta obe ene misli: Kaj in kako bo po ločitvi?
Jesenski dan se učimo umevati, kaj je ločitev. Ločitev sicer pretresa, a obenem krepi poštene duše. Zato lahko imenujemo srečne tiste dele zemlje, ki jim je usojeno, da izmenjavajo letne čase. Kako globoko vpliva ta menjava na ves značaj dotičnih ljudstev, med katera spada po večini tudi ljudstvo slovensko.
Pogled skoro vedno enake, tudi po zimi ne popolnoma zamrzle prirode vzbuja v jugovcu — vzemimo le naše Vipavce in Goričane tisto vedno enako dušno stanje, ki je pripravno ravno tako za flegmatiški mir, kakor je tudi vzrok, da jugovec tako lahko vskipi, prav kakor priroda, ki ga obdaja. Njega ne vabi nikako različje v nenavadno razvijanje telesnih in duševnih moči.
Človek tropiških krajev, prebivavec takozvanih srečnih pasov ne pozna menjave letnih Časov in njenih čarov; zato jih tudi ne zavidamo za njihov zemeljski paradiž.
V	poletnih številkah preteklega 1. letnika našega lista smo bili zabrenkali na nekatere strune žive, s cvetjem okrašene narave; danes pa nastavimo uho zamolklim Eolovim akordom, ki jih izvablja istim strunam jesenski veter, kraška burja v zamirajoči naravi, ki se spravlja k zimskemu spanju.
Ne jecljajoča človeška beseda, še manj pa mrtve črke bukovih in hrastovih porumenelih listov niso zmožni izraziti pomena, ki tiči v teh glasovih, toda naši mladi bravci, ki imajo um in srce, bodo čutili zmisel, ki odmeva iz teh jesenskih glasov.
Ko je doseglo poletno solnce svoje obratišče, ob času, ko so frčale po naših cvetočih lokah ob toplih večerih po zraku žive iskrice (kresnice) je že razpošiljala višja Moč po kraljestvu naših drevesnih rastlin tihe opomine. Mladike sadnega drevja so prenehale rasti v dolžino in premišljevale, kaj početi sedaj. Ali naj prenehajo z delom za letos in prično delopust ali pa jih čaka morebiti naloga, da podaljšajo še letos svoje poganjke. Nekatera drevesa so res ustavila svojo rast na zunaj, zato pa obrnila vso svojo skrb na znotraj, da si nabero notranjih zakladov, ki bodo prišli kedaj na dan in poplačali bogato sedanjo tiho marljivost. Naj bodo vzor pridnemu mladeniču, ki skozi dolga leta tiho in brez šuma polni zakladnice svojega duha in srca, da jih kedaj nalik faraonskemu Jožefu odpre sebi v čast, v srečo in blagor sorodovincem in celemu narodu.
Druga drevesa pa, s prekipevajočo življenjsko silo, so si le za trenotek se oddehnivši, ogledala plamteče grmade Št. Janževe noči po domačih holmih in gorah, potem pa so jela takoj poganjati nove brsti v poletno ozračje, da pomnožijo bogastvo svojega listja in si še bolj ozaljšajo krone. Te brsti so „kresni poganjki.■*
Cvetlice, trave, sploh enoletne rastline se ne brigajo dosti za obrate 'n kretanje solnčnega kralja. Kavno nasprotno; ko so se pričele raztego-Va*i noči, so jele mnoge teh rastlin poganjati še hitreje, kot da bi hotele Za vsako ceno Izrabiti le še kratko poletje. Tudi v kraljestvu žuželek in sPk>h v celem živalstvu smo opažali po kresu skoro hlastno gibanje in vrvenje, kot da bi slutila bitja, da to rajsko življenje ne more trajati večno.
Zanimivo je dejstvo, da mnoge rastline ne rasto toliko časa, kolikor hi zamogle vsled dolžine ugodnega letnega časa.
Kje so naše spomladanske cvetlice, naši zvončki in trobentice, krasne <u'ipe z dišečimi hijacinti? — Njih večina je na tihem izzorila svoje seme, 2'vela še nekaj časa skromno vdovsko življenje, a rasla ni več. V malo tednih pomladi, v začetku poletja so izčrpale svojo življensko silo, kot otroci pomladi potrebujejo zgodnjega počitka, dočim večina ostalih njihovih družic hodi šele k zimskemu počitku.
Naša drevesa hočejo zimskega počitka; po njem hrepene celo v času, k° se pozna jesen še prijazno smehlja v poletni vročini stegujoč se celo claIeč notri v zimo. Vse to ne more zmešati glave drevju, ki se drži trdo-
vratno svojih starih navad tudi v tujih deželah, kamor jih je presadila človeška roka.
Presadi slovensko lipo v skoro večno vigred otoka Madeire! Lepo ti požene in ozeleni in cvete ob svojem času, toda pride zopet drugi čas, ko začuti naša Slovenka neko utrujenost v svojih udih, postane dremotna, listje ji rumeneva in odpada, kot v prvotni mrzlejši domovini. Lipa pušča svoje eksotične tovarišice, da mirno rastejo in cvetejo svojo pot, sama pa se zamisli v globoko premišljevanje.
Ali, prestavi slovensko ljubljenko na solnčne bregove bogate Rivijere; tudi tukaj ne pride naši Tiliji na misel, da bi se spuščala v kake norčije in spletkarije s svojimi južnimi tovarišicami.	(Dalje.)
^==rr~ ■	...
M Štular:
Trd bodi, mož jeklen!
„Trd bodi, neizprosen, mož jeklen," je zadnje naročilo, ki ga zapušča umirajoči Tugomer svojemu sinu Rastku.
Oče umira ranjen v boju, prevaran po hinavščini tujcev — Nemcev. Želi pa, da bi bil njegov sin bolj samostojen, da ne bi verjel ljudski zlobi, ampak ravnal strogo po svojem poštenem prepričanju in vesti, „kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu". (Jurčič, Tugomer.)
Mož — značaj jeklen bi moral biti vsak Slovenec tudi v sedanjih burnih časih, ko se dvigajo proti nam še mnogoštevilnejši sovražniki, kakor v onih davnih časih izza bojev med starimi Slovani in Germani.
Vsak človek spoštuje lepe, blage, jeklene značaje in si jih stavi za vzor. Toda kako ta vzor doseči, kako se povspeti do lepega, kremenitega značaja. V tem sestavku nekaj misli o sredstvih, kako si okrepimo značaj.
Kaj je značaj, vsak približno ve, Četudi morda težko pove. V splošnem pomenu je značaj kakega človeka vse, kar ima pri svojih moralnih lastnostih posebnega, izrazitega, po čemer se od drugih ljudi razlikuje. Še bolj jasno: značaj je stalno prizadevanje človekovo, ki se razodeva v vsem njegovem mišljenju in delovanju, rezultat vseh njegovih raznih dejanj.
Še bolj kratko in jasno definicijo lepega značaja ima „Zora“ št. 9. in 10., 1909: BZnačaj je jasnost načel in zvestoba do njih“.
Čim jasnejša in poštenejša načela ima kdo o raznih stvareh in čim zvesteje se jih drži ter po njih ravna, tem lepši, tem kremenitejšl značaj ima.
Človek ne pride na svet s6 že razvitim značajem, ampak značaj se mu polagoma razvija z razvijajočimi se dušnimi in telesnimi zmožnostmi in silami. Sodelujejo pa pri tem razvoju trije činitelji: 1. prirojena človeška narava, 2. zunanja vzgoja, ki jo dobiva človek od roditeljev, vzgojiteljev, učiteljev in sploh vseh ljudi, ki nanj kaj vplivajo in 3. lastna samovzgoja, v kolikor se človek sam potrudi, da postane blag, lep, jeklen jn neomahljiv značaj.
Prvega činitelja: prirojene in po roditeljih podedovane narave — slabosti kakor vrline ni mogoče popolnoma zatreti: »Naturam repellas furca — tamen usque recurret." V mnogih ozirih je tukaj resničen pregovor: Jabolko ne pade daleč od drevesa". Prirojene poteze se poznajo v človeškem značaju bolj ali manj celo življenje.
Drugi činitelj: vnanja vzgoja je vpliv naše okolice, našega časa in razmer. Kakor se drži drevo sč stoterimi in stoterimi koreninami in koreninicami zemlje ter srka po njih iz nje življenski sok, ki odločuje njegovo kakovost, tako je tudi človek sč stoterimi vezmi priraste! na svojo domovino, svoj čas in okolico, ki mu dajejo svoj znak. Tudi temu vplivu se ne more popolnoma odtegniti noben človek. Vsak stoji več ali manj pod vplivom svojih razmer.
Tretji činitelj pri razvoju značaja je pa človek sam po svoji prosti volji, po svojem trudu, po svojem delu, v kolikor ga rabi v lastno vzgojo. Tukaj stori človek jako veliko zase, čeprav ne stori vsega. Čim močnejša je volja, ki ga priganja k tej samovzgoji, tem trdnejši, kremenitejši je značaj. Zato pravimo, da so ljudje železne volje — jekleni značaji.
Kakor pa se človek ne rodi že junak na telesu, ampak le slabotno dete, ki le polagoma raste in se krepi in sicer toliko bolj, kolikor bolj rabi za to primerna sredstva kakor: tečno hrano, gibanje na zraku, telovadbo, delo; ravno tako pa je tudi s£ značajem. Kolikor bolj vežba svojo voljo s primernimi sredstvi, toliko močnejši, jeklenejši.postaja značaj.
Katera so ta sredstva? 1. Eno tako sredstvo je delo, ki ga ima vsak človek, ako hoče živeti.
Job je rekel kratko pa modro : „Človek je rojen za delo, kakor ptič za letanje". (5, 7.) Čim hitreje in čim više ptič leta, tem bolj je na glasu nied ptičjim rodom. • Čim delavnejši je človek, tem bolj je na glasu med človeško družbo, tem bolj njej v korist in blagor. Delati večinoma ni lahko, je težavno. Za to je treba krepke volje. Zato so delavni ljudje tudi krepki značaji. Delo je torej jako izdatno sredstvo za razvoj in okrepitev značaja. To velja o vsakem delu, torej tudi o delu naših dijakov in dijakinj: učenje, izvrševanje raznih nalpg. Treba pa je pri delu samega sebe z resno voljo takorekoč siliti, leno naravo potiskati naprej. Treba je, da je človek pri delu zbran, živahen, in rekel bi' nekako hiter, da pri delu, ki ga lahko skončamo pol ure, ne zdehamo po cele ure. Dobro je v ta namen samemu sebi obljubiti kako plačilo, ako bo vse pravočasno dovršeno, n. pr. kak Prijeten izprehod, branje kake zabavne knjige ali sploh kaj takega, kar se komu prilega v pošteno razvedrilo. Tako človek sč svojo voljo gospodari samemu sebi. Zbrano, živahno delo pa ima tudi lepe uspehe. Kaj ne, junaki, kako to človeka veseli, ako kako stvar dobro razume in zna, pa potem v šoli brez strahu sedi in se še moško odreže, ako je kdo voljan, prepričati se o njegovi učenosti. Da ne omenjam še posebej veselja in ugleda, ki ga širi in uživa tak študent pod domačim ljubim krovom. Vedno globokeje umevanje in lepi uspehi pa dajejo človeku še večje veselje in pogum do dela. In tako gre v krogu okolu: resno delo rodi veselje, veselje
2b
rodi še večjo energijo. Podobno, kakor pri elektromagnetu : magnetizem krepi elektriko, elektrika pa zopet magnetizem. Volja se krepi, postajo vedno bolj vedra in ž njo se razvija krepek, veder in vesel značaj, kar je prav za mladega človeka, da je rad vesel. — Ko pa človek vidi lepe uspehe lastnega truda in napora, se mu rodi v srcu neka možata zavednost, samostojnost, podjetnost, ki se kaže v vsem njegovem življenju. Tak ne bo samo gledal, kje bi kaj prepisal in pozneje v življenju se samo na druge naslanjal. Tak stori vse, kar je v njegovih močeh sam, in je tudi drugim, ki so potrebni pomoči, krepka opora. — To so potem delavni, požrtvovalni značaji, ki porabijo zmožnosti svojega duha in srca, da osrečijo tudi druge. Čim več pa jih osrečijo, tem srečnejši so sami. Res je, kar poje naš dični Gregorčič:
. .. srečen ni, kdor srečo vživa sam!
Duh plemeniti sam bo nosil boli,
A sreče vžival sam ne bo nikoli!
Pa zopet na drugem mestu:
.Živeti vrli mož ne sme za se.
Iz bratov sreče njemu sreča klije.1'
Delavno življenje je res življenje, ki je vredno življenja, vredno človeškega dostojanstva, ker zapušča za seboj plodove, ki jih uživajo še naslednji rodovi. Nedelavno življenje pa ni vredno življenja, je sramotno za človeka, je kakor lena senca, ki se pomika za počasnimi oblaki in ne zapusti za seboj nobenega sledu. Apostol narodov odreka takim ljudem pravico do življenja, rekoč: „Kdor ne dela, naj tudi ne je!“
Ako pa kdo hoče, da mu bo šlo delo uspešno izpod rok ter mu bo tako v veselje, pa s tem sredstvo za lep razvoj značaja, je potrebno, da si delo pametno uredi in razdeli. Pameten princip pri tem urejevanju bi bil: najprej to, kar je težje, potem to, kar je laže. V začetku učnega časa je duh svež in spočit, zato lažje premaga težje stvari, kakor po daljšem študiju, ko je že utrujen. Kako pa tudi dobro de, ko je enkrat odvaljeno najtežje breme. Z veseljem in pogumom si človek zmane roke in se loti lažjega. V obratnem redu pa se nam zdi, kakor da visi nad nami Damoklejev meč — neka bojazen pred težjim, ki nas dela zlovoljne, čmerne in malosrčne. Kdor se drži pravega reda pri delu, mora kajpada pogosto šiloma premagati prirojeno komoditeto, a s tem ravno se jači in krepi značaj. Profesor dr. Foerster pogosto naglaša, da je „treba umreti in potem živeti," t. j. zatreti v sebi slaba nagnenja in iz teh razvalin dvigniti življenje vrlin; v smislu svetopisemskih besed: „Ako pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; ako pa umrje, stori veliko sadu“. — Pomislimo samo, koliko so delali in Še delajo veliki možje našega naroda, kakor tudi drugih, da so zapustili naslednjim rodovom plodove svojega uma in srca! Koliko nočnih ur so prečuli ob knjigi s peresom v roki, koliko zabav si odrekli, koliko žrtvovali od svojega imetja ter sami skromno živeli, da so mogli sobrate osrečiti in dvigniti svoj narod v oliki in omiki. Mi vsi sedaj črpamo iz
njihovih knjig in si ogrevamo ob njihovih delih srce za vzvišene ideale. A mnogim pride malokaterikrat na misel, koliko truda in dela je zakopanega v dotični knjigi, v dotičnem delu. Že sama hvaležnost do takih vzornih mož človeka sili, da se vstrajno prime dela in postane enkrat značajen mož, mož na svojem mestu;
,saj moško dejanje krepčuje moža,
A pokoj mu zdrave moči pokonča,
Dejanje ti ljubi, a boj se pokoja!" (Gregorčič.)
(Dalje.)
€    ==^
I. Kogovšek:
V domovini junakov.
(Spomini s pota. — Dalje.)
Ako pogledaš okoli po ravnini, se nehote vprašaš, od česa se ljudstvo živi? Zemlja je videti kakor poteptana od sovražnikov; vse je ru-javo, kakor sežgano. Ponekod se vidi celo gola prst, suha, zmleta v prali. Nikjer zelene trave, nikjer zelene bilke. Na bornih njivicah raste nekaj ovsa, rži, pšenice in lanu. Drugega žita ni videti. Precej imajo 'krompirja, fižola, nekoliko zelja in korenja, a vse je nekam revno in zakesnelo. Letos so imeli izredno hudo sušo, odtod tako slaba letina, a tudi sicer ni dosti bolje. Zemlja je plitva; gnojiti je ne morejo bogvekaj, ker nima-jo gnoja. Med domačimi živalmi dobiš le prašiče in koze. ovac že malo, krave pa so take, ki jih pri nas poznamo pod imenom buše.
Veliko te živali je bilo sredi Njeguša na trgu. Bil je ravno semenj in precejšnja množica je bila zbrana sredi vasi. Ustavimo se pred lično enonadstropno hišo, ki nosi napis »Grand Hotel«. No, smo si mislili, takih »Grand Hotelov« imamo na 'Kranjskem v marsikaki vasi na izbiro. Vozniki so nam rekli, da ostanemo tu eno uro, da napo j 6 konje. Ko se nekoliko okrepčamo, nam pride na um, da bi kakšno po slovensko urezali. Izborna kapljica domačega črnogorskega ih res črnega vina nam je dajala še večji Pogum. Prva je bila seveda »Lepa naša domovina«, zatem »Slovenec sem« in še nekaj drugih. Črnogorci, ki so se izprehajali po cesti, so jeli Postajati pred hišo m poslušati. Nekaj smo jih privabili prav pod okno. Ko smo bili odpeli neko narodno, se odpro vrata, in v sobo stopi visok mož, za njim pa mladenič, oba v krasni narodni 'noši. Prvi se nam predstavi kot Gjuro Vrbica, kapčtan (župan) Njegušev, drugi pa njegov sorodnik, Vaso (Bazilij) Vrbica, učitelj in vodja, šole v Njegušu. Povabimo hi v svojo družbo, kar sta rada sprejela. Ko 'izvesta, da smo Slovenci in Čujeta ime Ljubljana, sta bila za nas zelo navdušena.
Prigovarjala sta nam, naj pevarno dalje. Seveda smo njima na ljubo Še eno zapeli, potem smo se pa jeli raztovarjati. Dežela je povsod tako •siromašna kakor tukaj razen pokrajine ob morju okoli Bara (Antivari),
ob Skadrskem jezeru in v dolini reke Morače. Ob morju ima dežela čisto južni značaj in je tudi bogatejša. Vino, ki smo ga pili, raste v okolici mesta Podgorica ob Morači. Ljudstvo si služi kruh večinoma z delom pri raznih zgradbah, ikot težaki na cesti ali pri zidarjih. Zemlja sama jih ne more rediti.
Zupan kakor tudi učitelj sta zelo izobražena. Izvedeli smo od njiju tudi marsikatere druge zanimivosti, zlasti glede statistike. Njeguš in Cetinje štejeta po 3000 Stanovnikov. Vojska je mločna do 40.000 mož, ob vojski 60.000 do 70.000. Vojnik je vsak moški od 16. do 60. leta, samo če je zdrav in ima čvr.ste ude. Sicer pa pohabljenega Črnogorca ne vidiš izlepa, razen, kdor je bil ranjen v vojski. Vsak, ki ga vidiš, je cel junak. Kapetan Vrbica je bil pravi tip takega junaka. Visok, širokopleč, izrazit obraz, precej podoben knezu Nikici, seveda mlajši, za pasom Jiandžar in samokres,, pravi kraljevič Marko. Bogve, kolikrat se je že tepel s Turki in 'koliko jih že poslal na oni svet. Tudi učitelj je bil krasen dečko. Razen tujca vidiš v Crni gori redko koga v naši evropsiki obleki. Inteligenca, vojaštvo, osebje po hotelih in gostilnah, kakor preprosti narod, moški in ženske — vse v narodni noši. Tudi knez sam in blaga kneginja se oblačita vedno v narodno nošo. Tako spoštovanje ima ljudstvo do starih običajev. Bog daj. da ostane tema zvesto tudi nadalje.
Izvedeli smo tudi glede šolskih razmer vse, kar nas je zanimalo. Učitelj je obiskoval nižjo gimnazijo in priipravnico v Cetinju in je sedaj ■nastavljen v domačem kraju. Plača ie po naših pojmih zelo borna, če se ne motim, ima izprva 50 kron mesečno (3. plačilni razred), v 2. razredu .na leto 800, v 1. razredu pa 1000 kron. Življenje je seveda bolj preprosto in zato se za silo izhaja. Šolske zadeve je uredil šele sedanji knez Mikica in je prvi izdal šolsko postavo. V šolo mora hoditi vsak od 7. do 13. leta. Pouk je za otroke brezplačen. Postava tudi določa, da morajo stariši, oziroma reditelji skrbeti, da se otroci vzgoje tudi v krščanskem življenju in verskih resnicah, vsak v tisti konfesiji, kateri pripada. Ako bi stariši to zanemarjali, izgube po postavi vse pravice do svojih otrok. Takih postav marsikje tudi v »civiliziranih« državah nimajo . . . Isto velja za dekliške šole. Kjer jih ni, sinejo stariši pošiljati deklice v dešike šole, a le do 10. leta. Prav tako določa postava, da morajo stariši pošiljati otroke ob nedeljah in praznikih k službi božji. Crna gora ima vsega skupaj že okoli 200 šol s kakimi 300 učnimi močmi.
Pogovorili smo se tudi marsikaj drugih reči. Videli smo, da kapetan •tudi naše slovenske krajevne razmere precej pozna, seveda iz knjig in časnikov. Nam je dejal: »Narod, koji se ne bori za slobodu, ni je vrijedan, da živi.« Pač more tako iz dna srca govoriti le sin naroda, ki si je edino Je po hudih, neprestanih bojih ohranil svobodo zlatno in krst častni! Prav ,v dušo so nam segle njegove besede in še sedaj ga vidim silnega junaka, kako se mu isikrč žive oči ob teh besedah. Njegove besede nam potrjuje •vsa zgodovina Črnogorske. Prizorov, kot jih nahajamo v grški zgodovini ,v vojskah s Perzijanci, najdeš vse polno v črnogorski preteklosti. Iz dobe
sedaj vladajočega kneza Nikice bi se dala napisati debela knjiga o črnogorskih junakih. Najslavnejše zmage nad Turki so pri Kremnici 24. marca in v soteski' Dugi 16. aprila 1862, a vse presega junaška bitka v Vučjem ■dolu 28. -julija 1876, ko je zmagal Nikica Muktar-pašo in so od 16 turških bataljonov ostali le še štirje, drugi so pobegnili ali pa prišli v roke Črnogorcem. Uplenili so pet topov, 6000 pušk in mnogo streliva. 14. avgusta ■istega leta so užugali štirikrat večjo turško vojsko ob Morači, 20. oktobra ■Pa so vzeli trdnjavo Medun.
'Po kakih nemških knjigah čitaš včasih, kako silna grozodejstva so •v teh bojih počenjali 'Črnogorci. Glede tega se jim dela očitna krivica. ■Res, Črnogorec je v boju neizprosen, strah in groza sovražnikom, a da bi koga mučil, zato je preveč velikodušen. Sovražnika hitro usmrti, muči nikogar. Samo nekaj še v pojasnilo! Ko je Crna gora pristopila gentski •konvenciji, je ukazal knez vrniti Turkom leta 1877. vse vjetnike, blizu 11.000 po številu. In koliko so jih vrnili Turki Črnogorcem? Niti enega. 'Vse so pomorili, dasi so tudi sami podpisali konvencijo v Genfu.
Zastonj so si tudi nadalje prizadevali Turki podjarmiti Črnogorce. Krščanski junaki so trgali Turkom kos za kosom. Septembra 1877. se jim ie udala trdnjava NikšiC im do konca istega leta so si priborili ves svet 'doli do Bojane in vsa brda na severu do reke Tare. Z nepopisnim veseljem je sprejelo ljudstvo 6. februarja 1878. v Cetinju kneza Nikico in njegove junake.
Koliko so žrtvovali Črnogorci v boju za krst častni in svobodo zlatno, nam pri'ča sledeči dogodek iz prejšnje dobe. Ko -je za slavnega Petra II. Petroviča, ki smo ga že omenjali, nastala spet vojska s Turki in Je primanjkovalo streliva, so prelili črke ravnokar ustanovljene tiskarne ,v krogle. »Inter arma silent Musae.« Lepše ilustracije za ta rek si pač ne moreš misliti!
V	slovo smo še eno zapeli, trčili na zdravje in blagor domovine in Se prisrčno poslovili. Med petjem se je nabralo v sobi in zunaj pred hišo Polno ljudstva, ki so nam pri odhodu napravljali cele ovacije. Prosili so nas, naj se nazaj grede zopet oglasimo in jih tudi pozneje še kda-j pridemo 'Obiskati. Do solz smo bili ganjeni vsled tolike odkrite prijaznosti in ljubeznivosti, a tudi kapetanu so se pri slovesu lesketale solze v očeh. Vrlo, 'dobro si, junaško črnogorsko ljudstvo, zares naši mili bratje ste nam po ■^vi in po duhu!
Ura je bila deset in solnice je pripekalo z vso silo. Nekaj časa se ■vozimo še med hišami. Ljudstvo nas povsod prijazno pozdravlja. Koncu varoša na levi stoji prijazen grad, letovišče kneza Nikice, preprosta, eno-nadstropna hiša, kakoršnih vidiš pri nas dovolj. Okoli hiše -je majhen, obzidan vrtiček.
Kmalu zunaj vasi se začenja cesta zopet viti v serpentinah navzgor. Med Njegušcm in Cetinjem je še precej gričev in klancev. Svet je prav 'Podoben prejšnjemu od Kotora do Njeguša.
Ko pridemo preko sedla Krivačko zdrjelo, se nam odpre pogled na Cetinjsko polje, ravnino, ki je podobna Njeguški, samo da je večja. Nekakšno obliko elipse ima in je okrog in okrog obdana z gorovjem. Koncu ■ravnine leži Cetinje, glavno mesto Črne gore, zadnji cilj našega potovanja. Oddaleč se vidi kot ličen trg z nekaterimi precej velikimi poslopji. Tudi nekaj visokih zelenih dreves stoji ob cesti kot prijazen drevored tik pred mestom.
Zadaj za glavnim mestom se zrcali v daljavi Skadrsko jezero, nekoliko na levo kipi v nebo nazobčani Kom (2488 m) v pogorju Bjelasice planine, a prav na severu mogočni Durmitor (2528 m). Na desno od Ska-drskega jezera je lepa gora Hum (1395 m), ki ima vrh zelo podoben 'I riglavu. Vštric nje, že zadaj za nami nas zopet pozdravlja križ vrh Lov-čena. Veličasten je ta pogled, nekaj posebnega, nenavadnega! Daljnji vrhovi so svitlo 'beli, a to ni sneg, kakor smo mislili na prvi pogled, ampak le same gole skale se tako vidijo v svetlem solncu.	(Dalje.)
Josip Logar:
Iz prijateljskega življenja.
Se sivolasim, častitljivim gospodom S . . . sva se večkrat razgovarjala o dijaški mladini. Gospod je vedel povedati veliko zanimivega iz dijaškega življenja svojih mladih let, ki so segala daleč daleč nazaj v devetnajsto stoletje. Ne spominjam se, da bi se bil v svojem pripovedovanju ponavljal. Takrat sem nosil v žepu zrelost. In da bi se ne zdel, kakor da nimam sam nobenega pogleda v srednješolsko življenje, sem se na skrivnem prijel za svoje zrelostno spričevalo ter kolikor se je dalo modro vzdihnil v prilični pavzi: „Da, da — sedaj in nekdaj I V današnji dijaški mladini - lahko bi rekel v pretežni večni — idealov sploh ni. Če si jih pa kdo kaj ohrani, mu do osme zdavna izhlape."
Gospod pa ni bil izmed tistih starikavih mož, ki radi poslušajo slavospeve na prejšnje čase, ter jim godi, da se hvali prikrito nje same kot zastopnike, prve sinove tistih značajnih let. Ko sem še čakal odgovora na svojo — kot se mi je zdelo — veleumestno opazko, pogleda gospod nekam v stran, po polju, ki se je raztegovalo pod njegovim vrtom do mejne reke. In kakor bi bil pri tem preslišal moje modre besede ali pa bi se bil domislil nečesa drugega, spregovori po kratkem molku: „Listov sicer nimam si; seboj. Pa ko prideva nazaj, vani jih preberem doma. Med potjo pa se bova razumela tudi brez pisanih dokumentov."
Ko sem še premišljeval, v kaki zvezi je to njegovo govorjenje z mojo opombo, za katero mi je bilo tako žal, da ni prišla do prave veljave, odpre gospod vrtna vrata ter stopi na nižje ležeče polje. Steza je peljala preko pokošenih travnikov do obrežja. Jesensko solnce je ravno-
€
kar tonilo pred nama. Na levi ob najini strani je hitela reka po široki, plitvi strugi proti Savi, na desni so nam bili podvizajoči se vaščani, ki so nalagali dišečo, ne popolnoma posušeno otavo na vozove, boječ se hudega vremena. In res so zadnji solnčni žarki bajno barvali kopeče se oblake, ki so se dvigali iz južnovzhodne strani. Od zadaj pa nam je vzhodnik pripihljaval glasove vriskajočih pastirjev, ki so se vračali z živino iz paše ter šli mimogrede napajat v reko. Vodni kos je švigal bliskoma tik nad čisto vodno gladino. Za mlinom, kjer so gosi in race nerodno jadrale v plitvem, mirnem prostoru, se je zelena tiča kot v posmeh težki perutnini dalje pomudila ter sč svojim drznim letanjem izvabila slednjič celo belo krdelo na prosto. Z glasnim gaganjem so hotele sfrčati nad vodo, a pri tem so se zaletele v mlinsko strugo, ki jih je zagnala daleč daleč v stran od varnega kraja, ki jim ga je odkazala mati mlinarica. Par trenotkov pozneje: kokoši pred mlinom so pričele strahovit krik, psa sta pridirjala skokoma k obrežju na lice mesta, kjer so malo poprej stegovale zibajoče se gosi dolge svoje vratove, igrajoče se hčerke mlinarjeve so vpile: „Mama. mama! naše goske — oj naše goske!" Dečka pa sta jo z glasnim, veselim halč urezala po stezi mimo naju Daleč pred nepremišljenimi gosmi vržeta obleko raz sebe in skočita v vodo. Med tem se prikažejo mati mlinarica na dvorišču, mirno, oblastno motreč ves prizor. V mlinu so navajeni na bolj energično občevanje, zato si ti ljudje lažje ohranijo mirne živce pri razburjajočih dogodkih. Hčerke so se prijele matere in ji kazale po vodi, kjer sta urna dečka spravljala osramočene gosi na suho, kokoši so utihnile, petelini začeli šele zdaj pomirjevati zbegani ženski spol svojega rodu; psa Pa sta jo ravnokar mislila ubrati med rešene gosi, ki so se ob vodi začele pasti, kot bi hotele vso pozornost od sebe odvrniti, da jih ni zadržal odločni mlinaričin glas: „Tiro — Sultan!” Kar sklonila sta se in odšla Proti mestu, kamor je kazala povzdignjena roka odločne mlinarice.
„Zdrava, nepokvarjena narava s6 svojimi slabostmi in prednostmi", Povzame gospod, nekoliko razočaran, da je vzbudil nesrečen poizkus gosi v meni toliko smeha. Tudi z generaliziranjem „quod licet Jovi, non licet bovi“ ni bil povse zadovoljen. „Vi imate le ta hrup pred očmi, ki ga je povzročilo par gosi po celem dvorišču — ali ste pa psihologično ta dogodek prevdarili ? Naravno simpatijo med živalmi, ki se sicer ne pokaže Prevečkrat, nastop otrok, matere? Marsikaj spi v nas, ne pride do veljave, bodisi, da je tako plemenit pojav dušnega življenja, da ne sme vsak dan v javnost — ali pa je mogoče zamorjeno, zlorabljeno. Ne dvomim, da je dovolj takih med dijaki, ki so polni blagih misli, namenov, plemenitih čustev — idealnih po vaše. Povdarjati pa takih nežnih plodov srca ne kaže pri vsaki priliki. Zakulisno življenje ima tudi svoje dobre, lepe strani. Ni vse samo blato."
Ni mi bilo jasno, kaj hoče gospod z naravno simpatijo, ki so jo pokazale živali pri opisani nezgodi gosi.
Slutil sem pač, da bode povedal nekaj izza kulis dijaškega življenja, kar naj bi pobilo moj pesimizem. In res je koj pričel.
„Prav tak idiličen jesenski večer se je pričenjal, ko smo sedeli s& sosednim župnikom in gimnazijskim katehetom na vrtu. Seveda ne ravno lansko leto, tudi nisem bil takrat tu v službi. Imena oseb in krajev si iz gotovih vzrokov pridržim. Gospod profesor nam je pravil o razmerah med svojimi dijaki. Ene je pehalo bogastvo v skvarjenost, druge pa je oviralo uboštvo, da niso napredovali niti v vzgoji niti v znanju, kakor bi bilo pričakovati od njih zmožnosti in nadarjenosti. Mučila ga je zavest, da se za slabo, kvarno misel dobi med mladim svetom toliko pridružencev, zagovornikov, strastnih bojevnikov — resnična, vzvišena ideja pa da ne bi imela tiste privlačne sile do mladih src! Ni obupal nad dušno silo, zdravo naravo mladih ljudi. Po letih premišljenega, preračunanega truda so se začeli kazati lepi uspehi.
Gospoda sva sč zanimanjem poslušala. Imela sva več mladeničev iz svojih župnij na tisti gimnaziji. Duhovnu pa se ne more pripetiti nič hujšega, nego če mu zvodijo v nesrečo dečka, ki ga je za starše v prvi vrsti vzgajal za prihodnjost.
Med tem pogovorom pa prileti poštni sel z ekspresnim pismom za gospoda profesorja. .Najbrž vabilo na kako začetno konferenco," pravi, ko odpira pismo. Pa ni bilo tako. Med branjem se je gospod kar na mah spremenil: nepričakovana zla novica ga je silno vznemirila, užalostila.
„Najblažjega, najidealnejšega, najbolj nadarjenega in delavnega dijaka sem izgubil", spregovori slednjič z otožnim glasom in položi pismo na mizo. Imel sem sam takrat mladeniča izvrstnih zmožnosti in lastnosti na višji šoli, ki je bil ravno one dni po gorenjskih gorah. Zato me je zaskrbelo; zlasti, ker ni bilo že par dni sem od njega nobene pozdravne razglednice. Triglav pa tudi ni Šmarna gora. „Mirko S... je umrl. Jutri bo pogreb v Ljubljani." Brevir sta gospoda za oni dan že odpravila. Zato sta pohitela v cerkev molit officium defunctorum za umrlega. Jaz sem se pa poslovil in krenil po bližnji gozdni poti proti domu. Med potjo sestanem Stanka K..., dijaka iz moje sosednje župnije. „Ali že veste?" ga vprašam, ko zapazim, da je ves drugačen, kakor sem ga pa sicer poznal. „Vem, vem,“ odvrne otožno. „Zato grem h gospodu župniku, da ponudim gospodu profesorju voz do kolodvora, če ne pojde mogoče si sorodniki umrlega. „ln naši dijaki?" ..Pojdejo vsi brez izjeme na pogreb. Imamo že vse pripravljeno" ...
Nekaj dni pozneje pridem zopet h gospodu sosedu. Oospod profesor se je bil medtem že povrnil iz Ljubljane. Dobil sem oba gospoda in Stanka K... na vrtu. Bili so prav zatopljeni v pogovor, komaj da so me zapazili; na pozdrav so kar na kratko odzdravili. Oovorili so pa o rajnkem Mirku. „Da, da," je zatrjeval gospod katehet, „bilo mi je znano, da sta bila vidva z Mirkom najboljša prijatelja. To boš sedaj čutil, ko si ga izgubil. Zatrjevala si tega nista ne v besedah ne v pismih; ni bilo treba. Vzroki pravega prijateljstva so globokejši. Vendar bi ne bil prisodil tudi Mirku tolike treznosti, prevdarnosti in znanja. Prav hvaležen sem ti za zapiske." Razlože mi, da je naročil Mirko zadnje dni, naj pride lična knjižica
—	Mirkovi dnevni zapiski — v Stankove roke. „Kako lepo nam je nehote opisal samega sebe!“ pravi gospod katehet. Stanko se je nato poslovil in odpeljal z maloštevilno družbo — njegovi in Mirkovi bratje in sestre so čakale zunaj na vozu — nama sč sosedom pa se je ponudil gospod profesor, da nama bo bral iz Mirkovih zapisnikov. Cenili, ljubili smo vzornega mladeniča vsi trije. Zato nam je bila ljuba vsaka stvar, ki nas je nanj spominjala — toliko bolj ohranjene beležke, ki so nam odkrile njegovo notranje življenje.	(Dalje.)
<8------------ =^=<7TT^CPW1—	 fe
Domen Otilijev:
Izza reformacije.
Zgodovinska črtica.
Po cesti, ki se je vila v dolgih, a ne strmih klancih ob leni Vipavi in za nje izlivom ob bistri Soči proti furlanski ravnini, sta šla leta 1563. molče oče in sin. Mrak je bil že objel stare hraste in akacije ob poti, raz katere je odpadalo zadnje listje, in na vinorodne brajde ob Vipavi je legala mokra, jesenska meglena plast. Izza gradu grofa Thurna v Rubijah je vela še lahka sapa burje proti zahodu.
V	Fari je zazvonilo Avemarijo.
Oče se je odkril in prekrižal. Sin je šel	zamišljen	ob očetu.
»Zakaj pa se ne odkriješ?«
Sin je privzdignil glavo in se nasmehnil: »Saj ste slišali propoved-nika, kaj je dejal! Ze davno sem bil njegovih misli glede tega.«
»Nič mu ne verujem, Francč! Pa kar tako blatiti duhovnike!« Očetov obraz se je zresnil in jezno je pritrdil klobuk na plešasto glavo.
»Ni čuda, da ga je grof povabil. Tudi njemu so duhovniki trn v peti, Posebno odkar ga je gospod Krivec posvaril glede šeste zapovedi. Rečeni ti. da ne bo prida iz tega.«
»Lepo je govoril,« je dejal sin bolj tiho zase. »Odkod je le neki prišel?«
»S Kranjskega je doma in po‘Vipavski	dolini -je	prišel. Bil	je	že
v Gorici. Tam na koncu Raštela ob stolnici	je pridigoval; tako	mi	je
Pravil oskrbnik včeraj. Saj mi je tudi njegovo ime povedal. Čakaj!«
»P r i m o ž T r u b a r. Tako sem slišal grofa, ko se mu je priklonil pri vratih kapelice.«
»Da, da! Tako bo!« je pritrdil oče. Šla sta spet molče.
Franc Boškin, sin premožnega kmeta v Ušjah, je bil za mesec dni *>a dopustu pri očetu. Prosil je bil župnika Krivca, svojega dobrotnika, ki Ka je podučeval v bogoslovnih vedah, da bi ga pustil k trgatvi na dom. župnik Krivec, ki je imel zelo rad svojega učenca že od takrat, ko ga ie bil videl na cerkvenem shodu sv. Štefana v Oabrijah in se mu -je bil tako priljubil kot ministrant, da ga je bil vzel s seboj v Mošo, je rad
ustregel njegovi želji. Spremil ga je še do Majnic in ga podučil, kako naj se vede doma.
»Kdaj pa misliš spet nazaj, France?« je vprašal oče in pogledal sina.
Franc je skomizgnil z rameni: »Ne vem še«.
Njegove misli so bile zapletene v pridigo protestantovo in prikup-ljivo postavo govornikovo. Pustil bi gospoda Krivca in odšel s Trubarjem na Kranjsko. Sel bi ž njim po deželi in se naučil pridigovati in pisati v slovenskem jeziku. Nauči se mnogo in vsi ga bodo imeli radi. Takrat poprosi gospoda Trubarja, da ga pošlje v višje šole na Nemško, odkoder se vrne bogat na vedi med ljudstvo na Goriškem, katero veruje še tako trdno v staro vero papeževo.
Ko sta prišla do izliva Vipave, kjer se je Soča močno zaganjala v topoli na trdem bregu, sta krenila po kolovozu navkreber. Bila sta že visoko na klancu, ko se je oče obrnil k sinu sopihajoč: »Ni1 vredno napraviti take pot za tistih par neumnih besed.«
France se je sicer nasmehnil, a besede so ga vjezile.
»Jaz pa grem še jutri! In tudi pojutranjem ne izostanem!« se je odločil.
<*»}*•>
Po gorenji Vipavski dolini je pihala izza Nanosa močna burja in otresala novo pali sneg raz topoli in vrbe ob Vipavi. Po Nanosu, Čavnu in bližnjih visokih vrhovih so plezale raztrgane megle, takozvane vetrnice, krijoč debele snežne plasti.
Na cesti, ki pelje iz Križa v Ajdovščino in od tam v trg Vipavo, si zagledal v poznem jutru dve osebi. Prva, na maJem osličku, je bila zavita v črn plašč, da ni bilo mogoče razločiti glave na telesu, in se zibala, ko je stopila negotovo stopinjo žival pod njo. Ob nji je hlastal po snegu krepak mladenič in vodil oslička na vrvi.
Ko sta se približala prvim hišam, je ovita postava stopila na tla in razgalila obraz, da si spoznal v njem »ekspredikanta« iz Rubij, Primoža Trubarja.
»Skozi vas bom hodil, potem ga pa spet zajezdim. Ali si kaj truden?«
»Nisem gospod,« je rekel mladenič z dvomljivim glasom; kajti klecali sta mu že nogi od dolgega hodu.
Ko sta šla skozi vas. je govoril o razmerah na Goriškem.
Veš, Franc,	tla so po mojih mislih	nerodovitna,	posebno	v	vaši
okolici. Boljša je	Vipavska dolina. Saj si	videl	včeraj	v Križu,	koliko
iljudstva se jo zbralo. Treba jim je govoriti na srce, potem se ne bomo bali naraščaja. Duhovščina je vendar večinoma naša. V Križu si se lahko prepričal, kako se	pridobi župnike na našo	stran.	Je pa	tudi mnogo	gnilega med njimi in	zato je tem laže.«
»Reformator mora poznati ljudstvo. Imeti moramo svojega pro-povednika, da mu bodo zaupali,« je dejal France in pogledal svojega •l odočega učitelja.
»Seveda! Tu imaš prav. Kako naj neki učim, ako ga ne poznam in ne vem, za kaj >je bolj dovzetno. — Ti si tam doma. Upam, da se ne vrneš praznih rok med ljudstvo, ki živi še v zmotah.«
»Kar bo v mojih močeh.« Franc je trdneje prijel za vrv in molče sta korakala ob osličku po razoranem snegu proti koncu vasi.
Za vasjo je Trubar spet zajezdil.
Skozi veje že nagnjenih topol je brila ostra, močna burja.
»Vsaj te burje da bi ne bilo! Ali je še daleč do trga?« je vprašal France z napo! prehlajenim glasom.
»V poldrugi uri bova tam. Ostaneva tam pri materi našega učitelja Sebastijana Krel-ja par dni, potem pa odrineva čez Razdrto in Postojno proti Ljubljani.«
»Kdo je pa ta učitelj?«
»Rojen je tu v Vipavi, šolal pa se je v Jeni in v Tubingi. Po mojem priporočilu je postal 'letos moj pomočnik in učitelj na naši protestantski gimnaziji. Natančneje ga spoznaš, ko te bo učil.«
V redkem pogovoru sta prišla v trg okoli poldne. Vstopila sta pri Kreljevi materi, katera ju je radostno sprejela. France se je vsedel na klop ob peči in zadremal od velike trudnosti . . .
$	*	4
Leta 1564.
V mali sobici nizke hiše ob Ljubljanici in Poljanski cesti je sedel Franc Boškin in pisal iz knjig. Skozi malo, z železnimi križi zastrto okno, so sevali zadnji solnčni žarki in se trepetaje plazili po pusti steni. Spodaj na jezu je močno šumela Ljubljanica.
France se je zagledal skozi okno in se zamislil . . .
Daleč tam na griču ob izlivu Vipave stoii bela hiša med sadnim drevjem. Večer se že nagiba nad njo in solnce jo zadnjikrat poljublja. V Fari zvoni že k prazniku.
Oče je prišel ravno s polja in odprega vole, mati lupi krompir za večerjo.
»Ali je že prišel Tonca iz Goripe?«
»Pred eno uro je prišel, Bil je tudi v Moši,« reče mati.
»Kakšne novice pa prinaša?«
»Gospod Krivec je zvedel o njem. S tistim človekom, ki je pridigoval 'V gradu, je šel. Nič več ne veruje v našo vero. 'Ne bom ga videla več. O France, France! . . .« Hve debeli solzi ji tečeta čez lice in otrne jih s Predpasnikom . . .
France se je predramil in začel spet svoje delo. A ni šlo. Spet je vstalo domače selo pred njegovo dušo . . .
Globoko v noč je. Zunaj -jesenska megla, notri mraz in v srcu nemir >*i hrepenenje. Tiho odpre okno, zleze skozi in gre po hodniku. Ob oknu, kjer spita oče in mati, postane in pogleda skozi. Mati Še kleči pri skrinji Pod Marijino podobo in moli. Nekaj ga pograbi za srce. Nevidna roka ga
vleče nazaj in France pomišlja: bi ali ne bi . . . Odloči se. Še enkrat uprč pogled na mater in odide po stopnjicah . . .
V	srcu je vstalo hrepenenje po rojstnem domu. Vrgel je gosje pero na mizo in vstal. Takrat so se odprla vrata in skozi nje je vstopil Primož Trubar.
»Učil si se, kaj ne? Še par dni. pa si prost za poldrugi mesec. Ali se ti ka-j toži po domu?«
»Prav rad bi šel domov!«
»Glej, nudi ti se lepa prilika! Krelj te ima zelo rad, ker mu znaš tako dobro latinski jezik. On gre prihodnji teden v Vipavo. Priporočim te mu. Gresta lahko skupaj čez Hrušico.«
»Prav veselilo bi me!«	i
»Tudi iz Vipave čez Gorico boš imel družbo. Tamošnji župnik Tomaž Osterman gre s teboj. Hanibal pl. Eck mi je pisal, naj inu pridem 'krstit sina. Časa pa nimam, kakor vidiš, zato sem naročij Ostermanu, naj to opravi. V pismu sem omenil tudi tebe.«
»Jako sem hvaležen!«	'	i
Nekoliko pozneje, ko se je Trubar poslovil, je France sedel k mizi in se zamislil. Videl je vse spremenjeno na rojstnem domu. Oče m mati sta se v enem letu jako postarala. Pozna se, da so njiju oči večkrat orošene sč solzami, prelitimi za izgubljenim sinom. — In kaj bosta dejala, ko stopi v iiišo? Ali ga ne bosta odpodila kot pritepenega psa? — Ne! Predobra sta . . .	(Kon:c prih.)
Andrej Uršič:
Navod za šahovo igro.
(Dalje.)
Začnimo danes z igro (začetkom igre) kraljevega skakača (Das KOnigs-springerspiel). Postavimo podobe na svoje mesto. Beli začne, črni odgovarja.
1.	e2—e4 e7—e5. Ta poteza je od obeh strani najboljša. Zakaj? Ponovi, kar je bilo že povedano, namreč, da je po tej potezi odprta pot dami in letavcu; dveh potez (e7—e5, d2—d4) naenkrat ne napravi dober igravec. Poduči nevedneža, ako ga dobiš! Drugo potezo napraviš 2. Sgl—f3; od te poteze ima započetek svoje ime: kraljevi skakač gl napade na f3 sovražnega pešca e5. Črni se lahko brani pešca e5 ali pa nasprotno tudi on napade belega pešca e4, ako n. pr. igra Sg8—f6. Črnemu je mogoče igrati, napasti oziroma se braniti na 6 načinov namreč: s Sb8—c6 ali d7 —d6 ali Dd8—e7 ali Dd8—fO ali Lf8—dO brani pešca e5; brani ga pa tudi z 17—f6, a ta poteza je najslabša, kar jih je. Le pazi na igro! Črni odgovori na 2. Sgl-f3; 17—f6; beli 3. Sf3Xe5 (vzame pešca e5). Črni potegne 3. f6X«5 (vzame s pešcem f6 skakača belega e5). 4. Ii>d 1 — g7— gO (krije Šah!) 5. Dh5Xe5-f- Dd8-e7 (krije zopet šah). 6. De5Xli8
(vzame stolp) Sg8—f6; 7. d2—d4 De7Xe4+ 8. Lel—e3 (krije šah) De4Xc2; 9. Dh8Xf6 Dc2Xb2; 10. Lfl-c4 Lf8—b4+ 11. Sbl —d2 (krije šah) Db2Xal+ 12. Kel-e2 DalXhl. Sedaj je izgubil beli navidez vse moči. Ali .mrliči jezdijo jadrno", beli potegne 13. Lc4—f7-f- Ke8—f8 14. Le3—h6+ in mat!! Tu vidiš kaj pomeni slaba poteza f7—f6.
Poglejmo dalje. Ako igra črni na 4. Ddl— h5-j- Ke8—e7, sledi pa tako: 5. Dh5Xc5+ Ke7-f7; 6. Lfl -c4+ d7—d5; 7. Lc4Xd5-f Kf7—g6; 8. h2—h4 Lf8—d6;	9. h4—h5-f-	Kg6—h6	10. d2 — d4-f-	(odkriti šah od le-
tavca cl !) g7—g5;	11. h5Xg6+ (odkriti	šah zopet in	en passant mimo-
grede vzame; ponovi kar smo o tem povedali) Kh6Xg6; 12. De5—h5+ kg6—g7 13. Dh5—f7-j- mat. Druge variante se enako ali vsaj podobno odigrajo. Pa pustimo črnega, naj zavaruje pešca e5 z Lf8—d6. Beli igra potem 3. Lfl —c4, črni Sg8 —f6; 4. d2 —d4 Sf6Xe4; 5. d4X«5 Ld6 — c5? Pomni, da vprašaj za potezo naznanja, da je poteza slaba ali vsaj brez pomena, dočim ti klicaj (!) vedno pove, da je poteza dobra! 6. Ddl —d5 Lc5Xf2+ 7. Kel—e2 0-0 (rokada kratka). 8. Dd5Xe4 Lf2-b6; 9. Sf3-g5 g7 — g6? 10. Thl —fl Dd8 — e7.	Sedaj si	pa lahko sam	pomagaš! — Ako
si pa črni zavaruje	pešca e5 z	Dd8—f6	ne bo velike	težave za belega.
Zapomniti si je treba, da redkokedaj zaleže poteza, ki jo dama napravi na započetku partije; ali jo napadejo male podobe, ali pa ji nagajajo pešci. Sicer so pa tudi izjeme, kakor si se prepričal že danes (Ddl — h5-f- in potem Dh5Xe5). Toraj 1. e2 — e4 e7—e5;
2.	Sgl — f3 Dd8 — f6; 3. Lfl— c4; 3. Df6—g6; tukaj napade dama pešca e4 •n g2. Ali vse to je prazen strah. 3. 0 — 0 (mala kratka rokada) Dg6Xe4; 4. Lc4X*7-|- Ke8Xf7 I 5. Sf3 — g5 -f- dobi črno damo in tudi igro — partijo. Črni toraj ne sme zavarovati pešca e5 z Dd8 — (6. Stori pa to boljše z d7—d6. Oglejmo si to. 1. e2 — e4 e7—e5 2. Sgl — f3 d7—dO to zavarovanje je pravilno. 3. Lfl — c4 c7—c6; 4. d2 —d4, d7—d5 5. e4Xd5 e5-e4; 6. Sf3 —e5 c6Xd5 7. Lc4 —b5+ Lc8 —d7 8. Se5Xd7 Sb8Xd7 in igravca sta enako močna. Sledeča partija naj pojasni, kako velja obrana Črnega pešca e5 z d7—d6. Imenuje se ta obrana: obrana Philidor-a (roj. 7. septembra 1726 v Dreux-u, f 24. avgusta 1799 v Londonu).
Beli: Bird.			Črni: Morpliy.	
t.	e2 — e4	e 7 — e5	15.	Se5 X c6 b7Xc6
2.	SrI — 13	d7 —d6	16.	Lg5 — e3 T a8 — b81!!
3.	d2 — d4	f7 —15	17.	0-0-0 (dolga rokada) Tf8Xf2
4.	Sbl - c3	15 X c4		ena najkrasnejših kombinacij! Le
5.	Sc3X«4	d6 — d5		pazi; glej dlagrnm.
0	Se4 - (ji	e5 — e4	18.	Le3Xf2 Dh3 — a3 ta poteza pojasni
7.	Sf3 - e5	Sg8 - f6		prejšnjo, beli ne sme vzeti irnc
8.	Lel - g5	Lf8 - db		dame, ker mu preti mat Ldč X a31
g	Sg3 - )i5	0-0		16. poteza Črnega (Ta8 —b8j je
10. Ddl - d2		Dd8-e8		zdaj očitna! beli potegne
11.	K 2 — j>4 (??)	Sf6XK-»	1Q.	c2-c3 Da3X»2
12. Se5 X 84		Dc8Xh5	20.	b2 - b4 Da2 - at-f
13	Sg4 — c5	Sb8 - cb	21.	Kcl — c2 Dal-a4f
14.	Lfl - c2	Dh5-h3	22	Kc2-b3 Ld6Xb4
23. c3Xb4	Tb8Xb4	26.	Lf2Xe3
24. Dd2 X b4 (Kb2-cl	sledi mat v 2	27.	Tdl-d3
potezah) Da4Xb4	28.	Kc2 — d2
25. Kb2 - c2 (boljše bi	bilo Kb2 - a2)	29.	Kd2 - dl
e4 — e3
Diagram k partiji: Bird-Morpliy. Črni: Morphy.
i b c d c I g h
SlI
i
^ iSl
■ i' lilii
Lc8 — f 5 -f—
Db4 — c4 —j—
Dc4 — a2-|~
Da2 — bi 4 mat.
a b c d c f g h Beli: Bird.
Ta partija je ena najznamenitejših dosedaj nedoseženega, prerano umrlega mojstra.
Listnica: Na več vprašanj odgovarjam, da nisem vzrok jaz, da se je v ,Dom in Svetu* šahovski oddelek opustil. Ali se zopet uvede ali ne, mi ni znano. Da se pa ta oddelek pogrela, je gola resnica.
Drobiž
Dr. K. Štrekelj: Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. Posebni natisek iz .Časopisa za zgodovino in narodopisje*, V. in VI. let, Maribor, 1909. Natisniia Cirilova tiskarnica. — Naš veliki jezikoslovni uCenjak, vseučiilškl profesor dr. Štrekelj, je priobčil In dal posebe natisniti spis pod imenovanim naslovom, ki kaže, koliko so v prvi vrsti štajerski Nemci In potem sploh vsi Nemci jemali besed iz našega jezika. Učeni spis je za nas Slovence velikega pomena, ker dokazuje, da Slovenci nismo berači, ki bi je mali od drugih narodov, od nas pa da bi nasprotno nc bil nihče nič prejel: ne, temuč smo mi na Nemce ravno tako vplivali kakor oni na nas. Zanimivo pa je za nas, kako se naše besede glase v drugih ustih, ker je znano, da vsak narod tuje besede predela in prekroji po svojih jezikovnih načelih. Kako so se torej prežvečile naše besede v nemških ustih? Za zgled hočemo navesti nekaj primerov Iz uče*
nega spisa, da bomo videli nemško obliko naših besed. Našo besedo: ojnice so spremenili Nemci v Anže, Anzen, iinzn; besedo javor v i Auer, Jauer; povesmo v Palsen, Paissen, Palssel — kaj ne, kakor da je pristno germansko I Nadalje rabijo In govore naše besede tako-le: slov. peter, nem. Pater nli Panter: slov. basen je nem. Bnssel ali Basscln, plr se glasi v nem. obliki Peler, Peirlch; piškur Meizger ali Belssker; piskrec Pischgerz, pljuča Plunzen; besedo plaz govore Plas, od tega sestave plaseln, abplaselu, Abplasung in pleseln. pleiseln. Dalje: pralica Praliz, Pralitzen; oprezati, oprezovati pransen, Pranser; iz besede preža so naredili Prescher - leute, Preselil-scliaun; testo Testen, Test, Dest; truden trudnen; šoja Tschol, zadnjih besed še niso preveč skvarili. Toda pristno germansko zveni n. pr. Helen, Fleiden, Heipen iz slov. pleva. Dalje primerjaj slov. gomazeti gamaseln,
! \\ ammseln ; korec Ottrz, graholjlca (iracherlen.
jarem Jaar, jug Jauch-\vind: južina Jause. jausnen, le-ta beseda se je razširila daleč med Nemce in je prešla tudi v knjigo. Iz besede hiša so naredili Keusche. kar smo Slovenci zopet nazaj vzeli ko kajža. Dalje imajo Nemci iz našega krosna, krošnja Krachse, Krachsner; iz našega hram imajo Kram, odtod Kramer, Kramerei, kar je znano vsem Nemcem. Primeri še: luščtna Luschen, mešetar Manschetter, malha Mauncherl, mernik Merling, mogila Mugel, moka Munke, močiti motzen; robiti reppeln, abreppeln; spokati spaucken, zadnji dve besedi sta se dobro skrili v nemške brke. Enako: čolnjak Schinackl, slaboten schlabutzig, stoklasa Stockiitz, baba Wabe; iz naše besede uš so naredili jako pametno deminutiv: Wu-scherl! Iz šiška Zeischke, iz curljati zudeln, tschurln; cviliti zwtilen ali z\vielen. Naj zadostuje. Iz podanega more vsakdo sklepati, kako imenitno delo je za nas tak spis, ki nam odkriva naše besede v nemškem jeziku. Kdor more, naj vzame v roko spis sam, da ga bo preštudiral natančneje.	A.	B.
Gregorčičeva verza. Na naslovni strani dr. K. (ilaserjeve Zgodovine slov. slovstva ki jo sedaj hrani R. L., osmošolec v Gorici, je napisal Simon Oregorčič ta dva duhovita, še ne objavljena verza:
Narobe grobovi:
tam same kosti — tu sami duhovi.
D. O.
Koledarček slov. katol. narodnega di-jaštva za šolsko leto 1909/10. Drugi letnik. Uredil phil. Fr. Stele. V Ljubljani, 1909. Zalotil konzorcij lista .Zore*. — Kar je bila in je kmetu pratika, kjer dobi mnogo naukov za praktično življenje, to je dijaku .Koledarček*
—	in še več. jako jc pogojeno, da je navadnemu Koledarju za 1910 pridejan tudi zgodovinski, skoraj izključno slovanski. Informacijski del je nekak .vademecum* za abiturijenta, a tudi druge olikance bodo zanimali ti podatki. Jako poučen je status slovenskega akad. dijaštva sploh in slovanskega katoliškega dijaštva. — Srednješolce bo zanimal posebno odstavek o srednješolskih Informacijah, marsikoga posebno drugi del teh informacij. — Ogenj narodnega navdušenja morajo vzbuditi v mladih dijaških srcih .Načelne In uvodne niisli o narodno-obrambenem delu*. — Vse dijaško delo in mišljenje pa mora prekvasiti duh verski, misel krščanska. Zakaj, ,ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, kateri jo zidajo*. (P». 126.) Zastonj je tudi vsako dijaško gibanje, brez koristi za naš narod, ako ne sloni na široki in trdni podžgi krščanstva. Le katoliška inteligenca bo našla pot do srca vernega slovenskega naroda. To je nekako misel, ki jo hoče po-vdarltl In zanjo dijaštvo navdušiti globokoza-nilSljen, nekoliko težko umljiv, a sicer lep članek .Dijaštvo in versko življenje*. Kes lep 'n praktičen je tudi sestavek .Vzgajaj samega »ebe!* ki ga naj le dobro prebere vsak dijak, bodisi srednje- ali visokošolec.
Ima p« tak koledarček še to dobro lastnost, da budi stanovsko zavest med dijaki. Dijak
ima tudi sam svoj koledar. Videl sem celo prvošolce, ki so ravnokar od ljudskošolskih učencev avanzirali za prvošolce, torej dijake, kako so p'anili po .Koledarčku*. Četudi je morebiti la ali oni prinesel seboj domačo pratiko, je hotel vendarle imeti tudi .študentovski* koledarček, da bo lahko v njem štel vsak dan sproti, koliko dni je že v šolah, koliko dni še manjka do prvih počitnic. in da bo lahko kot neomejen gospodar gospodaril s pridejanimi praznimi listki, kjer si bo zaznamoval zgodovinske dogodke svojega malega življenja, srečne in nesrečne dni.
J. K.
Nagrobnice. (Drugi, premenieni natis. Uredil Franč. Marolt, učitelj.) L. 1<j0č. je izdal g. učitelj Marolt lepo zbirko nagrobnih pesmi, katero so vu pevski zbori težko pričakovali in z veseljem sprejeli. Marsikateri pevovodja je namreč prišel poprej v nemajhno zadrego, ako je umrl član ali podpornik društva, kajti iskati po celem svetu bolj novih nagrobnic ni bilo časa, ponavljati pa vedno in vedno pri vsakem pogrebu: .Blagor mu*, .Nad zvezdami*, .Jamica* itd. tudi ni kazalo.
Ako je pa g. Marolt že s prvo izdajo svojih .Nagrobnic* močno ustregel resnični potrebi, tembolj to velja o drugi izdaji, ki je ravnokar izšla. Razen že navedenih znanih zborov dobiš v Maroltovi zbirki veliko novejših in najnovejšilt nagrobnih napevov, ki so jih zložili naši najboljši glasbeniki: Foerster, Hribar, Vilhar, Gerbič, Aljaž, Ferjančič itd. Vmes so uvrščene tudi nagrobnice znanih čeških skladateljev: Tovačovskeho, Zvonafe, Horaka, J*lena — z eno besedo, reči smemo, da je g. Marolt res izbral in v svojo zbirko sprejel, kar je dobil najboljšega.
Razen slovenskih pesmi, nahajamo v zbirki tudi zbore z latinskim tekstom, namreč: .Beati mortul* (od Mendelssohna), .Animas fidelium* (Zvonaf) in našega neutrudljivega Foersterja krepak zbor .Libera*, ki se zlasti v cerkvi jako lepo podajo. Vsa zbirka pa konča z vsem dobro znanim psalmom .Miserere*. Knjižica tudi po svoji zunanjosti lepo opremljena se sama jako dobro priporoča.	V.	H.
Dr. Foerster o veri In katoliški cerkvi. Vseučlliiki profesor v Ziirichu dr. Foerster je eden največjih učenjakov v pedagogiki. Preteklo pomlad jc Imel na Dunaju na povabilo nemških kršč. dijakov jako obiskovana predavanja o vzgoji. Dunajska .etiška družba*, ki je zavrgla vero in jo hoče pri vzgoji nadomestiti s .splošno moralo* pa mu je zato očitala, češ da se odteguje svobodomiselnemu slušateljstvu in se omejuje le na krščansko, čeprav je bil vstop k njegovim predavanjem prost vsakemu, brez razlike mišljenja.
Na ta očitanja je odgovoril dr. Foerster tako-le: .Pripravljen sem predavati tudi pred .svobodomiselnim* občinstvom. To sem že večkrat storil v SvicI in na Nemškem; saj imam rešiti In razložiti mnogo nasvetov, tičočih se vzgoje mladine. Vselej in povsod pa sem ob takih prilikah odkrito povedal svoje na-zlranje o veri in Cerkvi. Nikomur nočem pri-
krivati svojega prepričanja. Zato me je neljubo dimil nasvet načelnika ,etiške družbe', naj zamolčim o tem svoje osebno prepričanje, da bom dobil tako tem več vpliva na liberalno občinstvo- Kako more kdo to od mene zahtevati? Meni ni krščanstvo samo subjektivno neka stvar, ki bi se slučajno prilegala mojemu okusu, ki bi pa bila brez pomena za življenje, ampak jaz se popolnoma vjemam se stališčem apostolovim, ki pravi: „Poglavitni vogelni kamen je sam Jezus Kristus, na katerem je sestavljeno vse zidovje.' (Efež. 2, 20,) In to naj bi jaz zamolčal?
Ko kritikujejo zastopniki ctiškega gibanja moje prepričanje o pomanjkljivosti in nezadostnosti same brezversko-moralne pedagogike, ne pomislijo pri tem, da napadajo človeka, ki ima za seboj dolgoletno skušnjo o samo etiški vzgoji. Poznam torej prav dobro vsa ona .čisto človeška sredstva", ki naj bi služila za vzgojo mladine. Tudi jim ne odrekam popolnoma vzgojne moči. Mnogi, ki niso prej verjeli v njihovo moč, so se prepričali o njej ravno po mojih knjigah. Pov-darjam pa, ds me je ravno dolgotrajno proučevanje problema o zgolj etiškili vzgojnih učinkih privedlo do prepričanja, da njihova moč ne dosega svojega namena, ampak potrebujejo še verskega poglobljenja. Naravno dobro sredstvo mora biti oplojeno, ožarjeno in utrjeno z nadčloveškimi Ideali, da doseže isto moč, ki jo imajo naravno slaba nag-nenja v človeku in da more potem ta nag-nenja zmagati. Sama naravna sredstva čiste etike brez vere so preslaba, treba je, da jim priskoči na pomoč vera s svojimi nadnaravnimi sredstvi. — Pričakoval bi torej od svojih nasprotnikov malo več skromnosti pri njihovih trditvah. Naj bi vsaj rekli: .Upamo pripomoči k temu, da bo enkrat nekaj ljudi, ki bodo tudi brez vere lahko brezmadežni značaji.' Trditev pa, da se tudi brez vere lahko vzgoje diSbrl značaji in doseže moralna popolnost, visi popolnoma v zraku.'	M.	Š.
Pozor na oči. Prišli so dnevi, ki nam v letu najmanj ugajajo. Zjutraj je dolgo časa tema, dan je čmeren, večeri dolgi — prave dnevne luči je v resnici malo.
Ta nedostatek jako neugodno vpliva na vid, in to posebno pri ljudeh, ki duševno delujejo, mnogo bero in pišejo. Kako slabi po zimi nedostatek svetlobe naš vid, je dokazano z mnogimi poizkusi. Tako so n. pr. tisti učenci razločevali črke gotove velikosti v začetku zime povprečno za I m dalje, kakor na koncu zime; da, v nekaterih slučajih so učenci h koncu zime celo za polovico siabeje videli. Leto je za oči odločno prikladnejše kot zima. V poletju bero in pišejo otroci skoraj vedno ob dnevni luči; pri pogostem bivanju na prostem zraku, pri Igrah In Športu Ima oko mnogo prilike za počitek. Izprchodi In izleti ne krepe le telesnega zdravja sploh, ampak
posebno še oči, ki jim zelena barva gajev, travnikov in gozdov tako prijetno de.
Drugače pa je po zimi. Tu pogostoma otroci še po dnevu nimajo, bodisi doma, bodisi v šoli, dovolj svetlih prostorov za svoja opravila; naloge pišejo često v mraku ali pri dvojni svetlobi, dnevni in umetni obenem. Pozno zvečer tiči mladina v knjigah, včasih še v postelji bere zabavne knjige, dekleta pa napenjajo svoje oči z drobnim šivanjem, kač-kanjem in drugimi ročnimi deli ter sede po cele ure sključene, kar seveda ovira dihanje in kroženje krvi.
Pri slabi luči pa se trudi oko še veliko bolj. Zato se že od nekdaj prepoveduje brati in pisati v mraku; toda ljuba mladina, pa tudi odrastli, grešijo v tej zadevi mirno dalje, kakor da bi bilo sploh nemogoče s tako zlorabo si dobre oči oslabiti ali celo popolnoma pokvariti. Čim bolj je kdo prisiljen delati ob svetilki, tem prej se pri njem pokaže kratkovidnost. Medtem ko so otroci do 7 leta, torej tisti, ki le malokdaj in takrat le kratko oči napenjajo,
-	le redkokdaj kratkovidni, narašča polrgoma število kratkovidnih med šolsko mladino vseli stopinj. V šolah na deželi je statistika dognala med 1000 otroki 1, v mestnih ljudskih šolah 7, na vjSjIh dekliških šolah 17, na realkah 30 in na gimnazijah celo 42 kratkovidnih. Temu pa ni kriva šola; vid si pokvari mladina sama večinoma doma radi slabe razsvetljave, s ponočnim branjem povesti, zlasti pa še z drobnimi ročnimi deli in branjem v mraku.
Kakor hitro se torej začne mračitl, pusti vsakdo berilo, pisanje In ročna dela, dokler se ne prižge svetilka, da je luči dovolj.	V. H.
Koliko starost dosežejo nekatere rastline? Uprav občudovanja vredno je, kako visoko starost dosežejo nekatere rastline. Visoko starost učaka takozvana stoletna aloa, ki cvete v svoji domovini vsako šesto do deseto leto, pri nas pa le vsako štirideseto do šestdeseto leto. Palme učakajo starost 250 let, bršljan raste do 450 let. Pravi kostanj živi baje čez 800 in hrast celo 1600 let. Pač lepa starost!
Koliko dežja pade vsako leto ? Učenjak Fritzsche je Izračunal, da pade vsako leto približno 405.000 km* vode v obliki dežja na zemljo. Ako bi sc ta neizmerna množina vode enakomerno razlila po vsem površju zemlje, bi stala voda po celem svetu 91 cm visoko.
Prvi letnik Mentorja se dobi pri uprav-ništvu v Zavodu sv. Stanislava ln velja za dijake: nevezan 2 K. vezan 3 K; za druge; nevezan 4 K, vezan 5 K.
Listnica uredništva. R. K. v O, V Vašem spisu je precej lepih vzvišenih misli, katerim bi se bolj podala preprostejša oblika. Za enkrat še ne moremo sprejeti.
<Š=- ~
Knjigoveznica „Katol. tisk. društva" : v Ljubljani se priporoča v izvršitev j
vsakovrstnih knjigoveških del. :
S Knjižnicam znaten popust Solidno delo — zmerne cene. S
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja
Ahm C HnriDTMnNN	priporoča: akvarelne, tempera in ddsseldorfske
•»UvLI 1 l*»Ur •* »nilil	oljnate barve v tubah za umetnike, skice,	Stu-
Marljln trgi I IflPI 1HNH	dijc in dckoracijsko slikarstvo, kakor tudi	vse
Hcslleva c. 4 LJUBL.J/lliri	v to stroko spadajoče potrebščine.
Ustanovljeno 1832.	Zahtevajte	cenik«.
• * *X* <I» <X> •*!>•	<t>	-*l>	*1>	<J>	<T>	<X>	<1	►	<J>	<t>	<I>	<J>	«*J>	<£>	<J>	-1»	<1» <J> <J> <3
i
■■■•MaiMaaHiaaMHMaMMiHauMMNNMaaaaaaaMHiUMHHNMNHMMiMiMNtNMMaaMaMU
Priporoča se
trgovina s klobuki in Čevlji
Ivan Podlesnik ml.
V	zalogi ima tudi telovadne .....
, čevlje, hlaCe, srajce in Cepiče, Ličana, Stari trg št. 10.
j pasove in znake za uniforme. Velika zaloga. Nizke cene.
IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHUllIlHHIHNIIMIIIIMIIIIIIMiaaillllMlliniliaillllllHIIIIiniMMM
<t> <t* <t>	<t>	<3