TEDNIK
GLASILO .
leto xxii., št. 47
ptuj, 5. decembra 1974
cena 1,5 din
pred volitvami delegacij v skupščine sis
SAMOUPRAVNO POVEZANI INTERESI
(zapisek razgovora v uredništvu tednika s stankom lepejem, predsednikom občinske konference szdl
ptuj)
VPRAŠANJE: Tovariš predsed-
nik, že dobra dva meseca se v
Sloveniji pa tudi v občini temeljito
pripravljamo na volitve, druge
volitve v tem letu. Tokrat bomo
volili delegacije, iz katerih bodo
delovni ljudje in občani delegirali
delegate v posamezne skupščine
samoupravnih interesnih skupnosti.
Preprostemu človeku se zdi lo
izrazoslovje dokaj zamotano. Kaj
menite o tem? >
OipGOVOR: Kar rad verjamem!
Takoimenovane druge volitve so le
nadaljevanje spomladanskih, bolj
jreprosto povedano, v tem trenutku
e formalna zadostitev vsemu
tistemu, kar smo sprejeli z novo
ustavo. Tu mislim zlasti na tiste SIS,
ki jim je ustava dala posebno mesto.
Te SIS so za področja vzgoje in
izobraževanja, kulture, zdravstvene-
ga varstva, socialnega skrbstva,
otroškega varstva in raziskovalne
dejavnosti in se bodo enakopravno
vključevale v skupščinski sistem.
VPRAŠANJE: Vemo, da bodo
delovni ljudje ustanavljali še druge
samoupravne interesne skupnosti.
Katere so po vašem mnenju
najpomembnejše?
ODGOVOR: Prej naštete skupšči-
ne samoupravnih interesnih skupno-
sti so posebnega družbenega pome-
na, zato smo jih v ustavo tudi
zapisali. Delovni ljudje in občani pa
bodo ustanavljali še vrsto skupnosti,
v katerih bodo resnično samouprav-
no, njihovim interesom in potrebam
reševah vprašanja in iskali rešitve.
Interesi so dejansko vodilo za
»naslov" posamezne samoupravne
interesne skupnosti, n. pr. stano-
vanjska, telesnokultuma, komunal-
na, gozdarska, PTT promet, za
zaposlovanje, pokojninsko-invalid-
sko zavarovanje, starostno zavaro-
vanje kmetov itd.
VPRAŠANJE: Ali to pomeni, da
bodo ti interesi morali biti izraženi
že v sami sestavi splošne delegacije?
ODGOVOR: V odgovor na to
vprašanje moram takoj povedati, da
gre za dve vrsti samoupravnih
interesnih skupnosti in sicer: za
tako imenovane »gospodarske" in
„negospodarske". ^ »gospodarske"
(elektrogospodarsko, vodno, PTT
promet itd.) samoupravne interesne
skupnosti tvorijo delegacijo samo-
upravni organi kot so delavski sveti
in sveti krajevnih skupnosti, za
»negospodarske" samoupravne inte-
resne dcupnosti pa bodo delovni
ljudje v TOZD in drugih delovnih
skupnostih ter občani v krajevnih
skupnostih volili delegacije. V
delovnih skupnostih, kjer je zaposle-
nih manj kot 30 ljudi, sestavljajo
delegacijo vsi zaposleni. Poudariti
moram, da so delovni ljudje že v fazi
evidentiranja »poskrbeli" za pester
in dovolj širok sestav možnih
delegatov, na kandidacijskih konfe-
rencah pa oblikovali potrebam
ustrezno kandidatno listo.
VPRAŠANJE: V ptujski občini je
precej TOZD, delovnih skupnosti in
25 krajevnih skupnosti. Po spreje-
tem razdelilniku delegatskih mest
bo potrebno oblikovati konference
delegacij. Kakšne naloge torej stoje
pred osnovnimi delegacijami?
ODGOVOR: Takoj po opravljenih
volitvah so medsedniki delavskih
svetov v TOZD in predsedniki
svetov KS dolžni sklicati izvoljeno
delegacijo na prvo zasedanje, kjer
bodo izvolili tudi vodjo delegacije.
Predsednik prvoimenovane delega-
cije TOZD ali KS bo sklical
konferenco delegacij. To pomeni, da
se bodo osnovne delegacije dogovo-
rile o številu delegatov, ki bodo
sestavljali konferenco delegacij. Na
sestanku konference delegacij bodo
izvolili vodjo konference, obravna-
vali gradivo za prvi skUc posameznih
samoupravnih skupnosti, izvolili
nadzorne organe in določili delegate
po ključu, sprejetem v samouprav-
nih sporazumih za vse skupščine
samoupravnih interesnih skupnosti.
VPRAŠANJE: Skupščine samo-
upravnih interesnih skupnosti bodo,
vsaj občinske, dvodomne. Kaj to
pomeni?
ODGOVOR: V samoupravnih
sporazumih so SIS predlagale dva
zbora: zbor uporabnikov in zbor
izvajalcev.
VPRAŠANJE: Kdo bo sestavljal
zbor uporabnikov in kdo zbor
izvajalcev?
ODGOVOR: V ptujski občini
smo se kaj hitro dogovorili z vsemi
samoupravnimi interesnimi skup-
nostmi oziroma iniciativnimi odbori
za enoten"ključ. Skupščine bodo
štele 50 delegatskih mest; 35 zbor
uporabnikov in 15 zbor izvajalcev.
Zbor uporabnikov sestavljajo delega-
ti delegacij združenega dela (20) in
delegati delegacij krajevnih skup-
nosti (15). To je tudi konkretnejši
dokaz o potrebi združevanja
delegacij v konference. V zbor
izvajalcev bodo delegirali samo-
upravni organi s posameznega
področja: v zbor izvajalcev skupšči-
na SIS vzgoje in izobraževanja -
vzgojno izobraževalne ustanove
(šole), zdravstva - zdravstvene
ustanove, kuhure - kulturne
ustanove, otroškega varstva -
otroško varstvene ustanove itd.
VPRAŠANJE: Ali ne pomeni
razmerje 35:15 možnost preglasova-
nja pri odtočitvah?
ODGOVOR: Mislim,v da lahko na
to vprašanje odgovori bistvo usta-
navljanja SIS. Razmerje je zgolj
naključje, ki ne daje ne eni ne drugi
strani nobene prednosti. V skup-
ščini SIS se bosta oba partnerja
enakopravno dogovarjala in prevze-
mala obveznosti drug do drugega. N.
pr.: v skupščini SIS vzgoje in
izobraževanja bodo uporabniki
(združeno delo in občani) zahtevali
določeno kvaliteto dela v zamenjavo
za sredstva, ki jih bodo v ta namen
združevali, izvajalci vzgojno-izobra-
ževalne ustanove pa so dolžni to
obveznost tudi dosledno realizirati.
Ali obratno: za kvaliteto in
kvantiteto storitev bo potrebno
združevati več sredstev. To velja
seveda tudi za vse ostale skupščine
samoupravnih interesnih skupnosti.
z stran
tednik — Četrtek, 5. decembra 1974
jugoslovansko tržišče
MED NAČELI IN PRAKSO
Kaj se dogaja na našem trži-
šču? Ali to res funkcionira kot
edinstveno, ali pa še zmeraj ob-
stajajo neke nevidljive pregrade v
smislu lokalnih, regionalnih in dru-
gih območij? Kako sprejemajo te
občutke potrošniki in kakšne posle-
dice trpi ne samo gospodarstvo,
temveč tudi določena skupnost v
celoti? Na javnih shodih, sejah,
sestankih, posvetovanjih in podob-
nih mestih ni govora o kčnkretnih
primerih rušenja principov. Ce pa
do tega že pride, je govor o
slučajnih pripombah, nepopolno do-
kumentiranih dokazih ipd. Pogosto
mislimo, da kroženje blaga iz enega
konca na drugi konec države ne
poteka brez določenih motenj.
Sistem kreditiranja je takšen, da
favorizira ali celo vsiljuje določene
proizvode, medtem ko se drugi
morda celo kvalitetnejši ne prodajo
pod istimi pogoji. Pomeni, da je
neenotnost kreditiranja samo eden
od momentov, ki zavira boljše
funkcioniranje enotnega jugoslovan-
skega tržišča.
Raznolikost izvora kreditiranja
postavlja kupca v nezavidljiv polo
žaj. Močnejše poslovne banke imajo
možnost, da skozi višino kredita na
neki način opredeljujejo potrošnika
za eno ali drugo vrsto blaga. Višina
denarnega depozita, udeležbe, rok
odplačila in ostalo ni brez posledic.
Delovne organizacije prav tako odo-
bravajo kreditiranje. Nekatere pro-
dajajo svoje blago brez udeležbe in
obresti in ne zahtevajo niti jamstva.
Spet druge, če gre za dražje in trajne
potrošne dobrine, zavarujejo odo-
breni kredit, poslovne banke pa
najpogosteje striktno izvajajo pred-
pise. Torej, tudi izvori kredita niso
zmeraj vsem enako dostopni v isti
meri. Razumljivo je, da izza vsake
osnovne organizacije združenega de-
la ali podjetja kot celote stoji
določena poslovna banka ali več
banL
V več smereh je sproženo vpraša-
nje poenotenja odobravanja potroš-
niških kreditov in to brez poslovnih
bank. Videz je, da se le te nerado
oprijemajo v vsakem primeru spreje-
tega dela. To bi pomenilo formira-
nje številnih in kadrovsko močnejših
služb ter obnavljanje vseh tistih
nevšečnosti za neuradno odplačeva-
nje dolga in drugo. Nelil^idnost
gospodarstva in občasno tudi po-
slovnih bank je pogost pojav. S tem
pa trpijo tudi posamezni proizvajal-
ci, katerih blago ne gre na tržišču v
denar. V glavnem pa je nakup
pohištva, avtomobilov, TV sprejem-
nikov in drugega blaga za gotovino
zaradi visokih cen skoraj nemogoč.
Posameznih primerov ni potrebno
upoštevati, ker dobro vemo, katero
b ago ne gre lahko v prodajo, v
kolikor ne obstajajo z^otovila za
izvor potrošniškega kredita.
Drugi primer, ki lahko vpliva na
funkcionalnost enotnega jugoslovan-
skega tržišča se kaže v formiranju
večjih asociacij ali organizacij zdru-
ženega dela. Takšen proces je
dobrodošel in zaželjen, a zraven
vsega ima manjše pomanjkljivosti, ki
pa jih je z nekaj več dobre volje
mogoče premagati. Zelo pogosto
jedro, okrog katerega se formirajo
sestavljene organizacije združenega
dela, tvorijo zunanjetrgovinske ali
podobne hiše. Tako pride do usta-
navljanja večjih asociacij. Njihova
naloga je predvsem, da prevzemajo
blago svojUi članic. V tem pogledu
ni skoraj nobenih pripomb. A
slejkoprej se pokažejo tudi slabe
strani Kupcem se zato pogosto nudi
blago samo z nekega območja, ker
transportni in drugi stroški predstav-
ljajo prepreko večji in hitrejši
menjavi proizvodov med posamez-
nimi asociacijami. Zraven tega pa
sestavljene organizacije združenega
dela aii večji kompleksi niso zmeraj
med seboj najbolje povezani.
Primerjava premajhne poslovne
povezanosti je na pretek. Proizvajal-
ci pohištva se počasi zbirajo pkrog
„Slovenijalesa", „Lesnine", ' ,,Ex-
portdrva", „Sipada", „Jugodrva",
„Novog doma", „Treske", itd. Če-
prav pričakuje ta grupacija lesne
industrije od 14 do 15 milijard
dinarjev celotnega dohodka, do
danes ne obstajajo nobene močnejše
tovarne in asociacije. Že zdavnaj je
bilo očitno, da primanjkuje poslov-
no združenje ali nekaj podobnega,
kar bi lahko poenotilo skupen
nastop na tujem tržišču, koordini-
ralo uvoz surovin in reproduk-
cijskega materiala, itd. Obenem bi se
lahko lažje reševala vprašanja, veza-
na na boljše funkcioniranje enot-
nega jugoslovanskega tržišča in vse
kar je direktno ali indirektno vezano
s tem. Jasno je, da niso proizvajalci
pohištva edini, ki lahko služijo kot
primer. Tudi živilsko-prehrambena
industrija nima svojega poslovnega
združenja, interesne skupnosti ali
česa podobnega. To se nanaša tudi
na industrijo nafte in plina. Nasprot-
no tem primerom je osnovan ,,Jugo-
bakar", že dalj časa pa deluje
»Združenje proizvajalcev premoga"
itd. Sredi tega leta smo zabeležiU
nekaj uspešnih integracijskih proce-
sov, primerov poslovno-tehničnega
sodelovanja in vsega ostalega, kar
ruši lokalne, regionalne in druge
meje. Slutnja dobrega začetka ne bi
smela preiti v vprašanje. Zdi se, da
med ostalim tudi sistem kreditiranja
in nadaljnje združevanje lahko mno-
go doprinese, da se eventualne
motnje na enotnem jugoslovanskem
tržišču čimprej odpravijo.
NOVA PROIZVODNA DVORANA
TEHNOSERVISA
Dan pred rojstnim dnevom naše
republike je predsednik delavskep
sveta KK Ptuj TOZD Tehnoservis,
Ivan Hvala odprl novo proizvodno
dvorano, v kateri je našlo zaposlitev
38 delavcev, od tega 33 žensk.
TOZD Tehnoservis je ustanovil
leta 1961 Kmetijski kombinat Ptuj
za popravila in vzdrževanje kme-
tijske mehanizacije. Tehnoservis ima
danes štiri delovne enote. Najpo-
membnejša je enota za popravilo in
vzdrževanje kmetijskih strojev in
strojnih naprav. Ta enota je dosegla
izredne uspehe, predvsem, če
upoštevamo, da je bilo tovrstnega
kadra izredno mio. Leta 1970 je
ista delovna enota prevzela pro-
izvodnjo kopirnih aparatov na
podlagi delitve dela od tovarne
avtoopreme Ptuj. Mlad in ambi-
ciozen kader je prevzel posel z vso
odgovornostjo in rezultati tega so,
da ima danes Tehnoservis na tržišču
in v proizvodnji 4 znamke kopirnih
aparatov lastne konstrukcije brez
licence. Z novo specifično proizvod-
njo pa niso odstopili od osnovne
dejavnosti - servis kmetijskih
strojev so celo povečali.
Trptja dejavnost je trgovina za
nabavo in prodajo rezervnih delov
za kmetijske stroje.
Letos julija so sklenili pogodbo o
poslovno tehničnem sodelovanju s
tovarno gospodinjske opreme »Go-
renje" iz Velenja za sestavo
eleKtronskih sklopov za črnobelo in
barvno televizijsko tehniko. Pro-
izvodnja je stelda, še preden je bila
dvorana končana. Cilj te nove
proizvodnje pa je bil tudi zaposliti
čim več nove delovne sile iz širšega
regionalnega območja. Dosedanji
rezultati so pokazali, da so ob
pomoči mladega strokovnega kadra
sposobni obvladati tudi to tehniko.
Leta 1961 je bilo v Tehnoservisu
zaposlenih le 8 delavcev, ki so
ustvarili 4 stare milijone brutto
dohodkov. Letos imajo zaposlenih
190 delavcev in predvidevajo brutto
dohodek cca 2 milijardi din. Pri tem
ugotovimo, da se je v primerjavi z
letom 1961 povečal brutto osebni
dohodek za 50-krat, zaposlenost pa
25-krat.
Novo proizvodno dvorano so
začeli graditi v oktobru 1973.
Sredstva so bila skupna naložba
OZD Kmetijskega kombinata Ptuj,
oziroma njegovih TOZD-ov. Nov
industrijski objekt, s katerim je
omogočen nadaljnji razvoj proizvod-
nje, meri natanko 1700 kvadratnih
metrov, gradilo pa ga je gradbeno
podjetje ,,Gradnje" iz Ptuja.
Ob otvoritvi, na dan pred dnevom
republike, so pripravili v drugem
delu nove dvorane' zelo bogat
kulturni spored, ki pa je zraven
gostov bii namenjen okoli 70
jubilantom kmetijskega kombinata
(vseh TOZD-ov), ki slavijo letos
10-letnico delovnega staža. V
programu so sodelovali godba na
pihala DPD SVOBODA Ptuj,
komorni moški pevski zbor iz Ptuja
pod vodstvom Branka Rajšterja,
dijakinji ptujske gimnazije ter
najmlajši cirkovški folkloristi, ki so
zagotovo najbolj navdušili. Program
je povezovala napovedovalka ptuj-
skega radia Nataša Belšak. Goste je
pozdravil direktor TOZD Tehnoser-
vis, Alojz Ganza ter v kratkem orisal
zgodovino te mlade a uspešne
delovne organizacije. V imenu
generalnega direktorja Kmetijskega
kombinata Ptuj, Cvetka Dopliharja,
je spregovoril zbranim Franc
Tetičkovič, Govoril je' o dnevu
republike, o otvoritvi in predaji
nove dvorane svojemu namenu, ter
o srečanju delavk in delavcev,
jubilantov, ki praznujejo 10 let
delovne dobe v posameznih te-
meljnih organizacijah združenega
dela KK Ptuj. Vsem skupaj je nato
čestital ob prazniku predsednik SO
Ptuj Branko Gorjup ter v kratkem
orisal prehojeno pot naše republike
od rojstva do danes. Okoli 70
jubilsntom so za tem podelili ročne
ure, skupaj z gosti pa so jih ob
svečano pogrnjenih mizaJi še
pogostili.
M. Ozmec
20 LET USPEŠNEGA SODELOVANJA CRVENE ZASTAVE
IZ KRAGUJEVCA IN FIATA IZ TORINA
Leto 1954 je eno najpomemb-
nejših v bogati zgodovini obstoja in
obratovanja zavoda ,,Crvena zasta-
va". Razširjenje programa proizvod-
nje na proizvodnjo avtomobilov pa
ni pomembno samo za zavod,
temveč tudi za hitrejši razvoj
industrije širom Jugoslavije. S
podkrepljenim sodelovanjem s FIA-
TOM, je Zastava spremenila svoje
dimenzije in dobila povsem novo
fizionomijo: od odkupa licence,
tehnične pomoči in industrijske
kooperacije z udeležbo skupnega
kapitala do skupnega nastopa na
svetovnem tržišču.
Dvajset let sodelovanja med
dvema gospodarskima organi-
zacijama ni malo, zato so tem
pomembnejši rezultati tega sodelo-
vanja. Prehojena pot od leta 1955,
ko je bilo montiranih 1000 vozil, do
leta 1972, ko je bila kapaciteta
proizvodnje skupno 200.000 vozil,
dokazuje dinamiko hitrega razvoja
in vzajemnega napora, fti tem je
treba še dodati, da proizvedejo v
zavodu 50 % vrednosti vozil,
medtem, ko ostalih 50 % proizvajajo
specialne gospodarske organizacije
po vsej Jugoslaviji.
Dvajsetletni razvoj zavoda „Cr-
vena zastava" iz Kragujevca je
ogromno doprinesel visokemu nivo-
ju kapacitet in moderni proizvodnji
jugoslovanske avtomobilske indu-
strije. Čeprav ta industrija prehaja
skozi težko obdobje v vseh državah
zaradi upada konjukture v svetov-
nem merilu, še vedno ostaja glavni
gigant industrijske proizvodnje.
Industrijska tradicija zavoda
„Crvi a	traja natanko 121
let. Danes je ta industrijski
kompleks, ki se je raz\dl iz tovarne
topov, zgrajene v Kragujevcu leta
1853, zrasel v gigant jugoslovanskih
razmer in se uvrstil v pomembnejšo
industrijsko proizvodnjo v Evropi.
Glavni proizvodi v zavodu so:
osebni avtomobili (leta 197 3
proizvodnja 116.548 vozil), tovorna
vozila, lovsko in športno orožje,
merno, stezno in rezno orodje ter
ostala oprema za industrijo. Vse to
proizvaja okoli 30.000 zaposlenih v
treh skupnostih ali v 37 TOZD-ih.
Ob dvajsetletnici uspešnega po-
slovnega .sodelovanja med Crveno
zastavo iz Kragujevca in FIAT-om iz
Torina so bile podeljene posebne
plakete Crvene zastave Fiatu in
Fiata Crveni zastavi.
O. M.
tednik — Četrtek, 5. decembra 'l974
stran 3
PREDSEDNIK REPUBLIKE TITO ODLIKOVAL SPLOŠNO
BOLNIŠNICO DR. JOŽETA POTRČA V PTUJU
Z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
VISOKA ZVEZNA PRIZNANJA PREJELO TUDI 19 ZASLUŽNIH
STROKOVNJAKOV IN DELAVCEV BOLNIŠNICE
Poslednja manifestacija ob robu
stoletnice objstoja splošne bolniš-
nice dr, Jožeta Potrča v Ptuju je bila
povezana v četrtek, 28. novembra s
praznovanjem dneva republike. V
dvorani na Ormoški cesti je o
pomenu 29. novembra 1943 in o
zavesti delavskega razreda danes
govoril predsednik skupščine občine
Ptuj, Branko Goijup. V imenu
komisije za odlikovanja pri SO Ptuj
je nato prebral Alojz Cuček listo z
ukazom predsednika TITA. Visoka
zvezna priznanja so prejeli: Splošna
bolnišnica dr. Jožeta Potrča v Ptuju
- ob 100 letnici obstoja odlikovana
z redom zaslug za narod s srebrnimi
žarki; z redom zaslug z zlatim
vencem je odlikovan dr. Matija
Mrgole, primarij in direktor ptuj^e
bolnišnice; Z redom dela s srebrnim
vencem so odlikovani: Elizabeta
Ber, delavka; dr. Ljuban Cenčič,
zdravnik specialist za otroške
bolezni; Terezija Ceh, otroška
sestra; dr. Marko Demšar, zdravnik
specialist; Julijana Doplihar, farma-
cevt; Franc Legar, rentgenski
tehnik; Neža Ivančič, medicinska
sestra; mr. dr. Ivan M^ešič, doktor
medicinsko bioloških znanosti; Zal-
ka Polanec, računovodja; Ivanka
Rogina, medicinska sestra; Marija
Stopar, medicinska sestra; Lucija
Toš, zdravnik specialist anestezio-
log; dr. Jožica Vrečko, zdravnik
specialist transfuziolog, in Irma
Zilavec, medicisnka sestra.
Z medaljo zaslug za narod je
odlikovana: Elizabeta Jaušovec,
otroška sestra.
Z medaljo dela so odlikovani:
Angela Fekonja, delavka; Frančiška
Korenjak, medicinska sestra in
Majda Strehar, otroška sestra.
Vsem odlikovancem tudi čestitka
uredništva!
OB ROBU 29. NOVEMBRU - DNEVU REPUBLIKE
Dan republike smo slovesno
proslavili s številnimi delovnimi
zmagami: odprli smo nove obrate,
šole, zgradili nove ceste itd; Osrednji
dogodek pa je bil v Krškem, kjer je
predsednik republike tovariš Tito
položil temeljni kamen gradnje
prvega jedrskega giganta pri nas. Ža
mladino in borce ter za vse nas je bil
veUk dogodek odprtje spominskega
doma v Kumrovcu.
Dogodki iz naše sredine: V
počastitev dneva republike so
ptujske srednje šole: Gimnazija
„Dušana Kvedra" Ptuj, Šolski center
za gospodarstvo in upravo Jožeta
Lacka Ptuj, Šolski center za
kovinsko stroko ter Poljedelsko-ži-
vinorejska šola Turnišče podpisale
samoupravni sporazum o združitvi v
SOZD - srednješolski center Ptuj.
Ta združitev bi naj zagotovila boljši
učno-vzgojni uspeh.
V veliko družino pioniijev je
stopilo 1267 cicibanov. Tudi na
starejše občane nismo pozabili. KS
jim'je pripravila proslavo.
NOVI ČLANI SPREJETI V ZK.
V ptujski Perutnini so sprejeli 66
novih članov v zvezo komunistov.
Ob tej priložnosti je novosprejetim
članom spregovoril Stanko Lepej,
član CK ZKJ in poudaril, da imetje
izkaznice še ne pomeni biti
komunist v pravem pomenu besede:
da biti komunist pomeni dosleden
boj za uresničevanje kongresnih
dokumentov, ustave, Titove poli-
tike. Istočasno pa to ne pomeni
imeti prevlado v naši družbi - treba
se je torej boriti, da bo vsak delavec,
občan odločal o sadovih svojega
dela.
V Tehnoservisu so odprli novo
delovno dvorano, ki pomeni vse
veliko pridobitev, s^ bomo z njo
lahko vsaj delovno zamašUi vzel v
zaposlovanju ženske delovne sile. O
tem obširneje poročamo v tej
številki.
V osnovni šoli v Kidričevem je
likovna sekcija DPD Svoboda iz
Ptuja, odprla razstavo slikarja -
amaterja, Jurija Ošlovnika.
Predsednik republike je ob
100-letnici odlikoval bolnišnico dr.
Jožeta Potrča v Ptuju z redom
zaslug za narod s srebrnimi žarki.
Zraven tega je dobilo ta najvišja
zvezna priznanja tudi 18 zaslužnih
članov tega kolektiva.	GM
PRIPRAVLJENI
NA VOLITVE
V KRAJEVNI
SKUPNOSTI PTUJ
V krajevni skupnosti Ptuj se
skupaj z družbenopolitičnimi orga-
nizacijami terena intenzivno priprav-
ljajo na bližnje volitve, ki bodo v
nedeljo, 8. decembra v skupščine
samoupravnih interesnih skupnosti.
Krajevna skupnost je na treh sejah
koordinacijskega odbora za pripravo
volitev, v katerem so vključeni vsi
predsedniki krajevnih oragnizacij
socialistične zveze, razjravljala o
volitvah in sprejela termin za sklic
kandidacijske konference.
Svet krajevne skupnosti in nato
kandidacijska konferenca sta spre-
jela statutarni sklep, iz katerega je
razvidno, da bi imeli v ptujski
skupnosti pet posebnih delegacij in
eno splošno delegacijo, ki bo
napajala vse ostale skupnosti, ki niso
v ustavnem sistemu navedene. Na
koordinacijskih sestankih so pre-
tresli listo kandidatov za samo-
upravne interesne skupnosti in so jih
tudi dokončno oblikovali. Na
kandidacijski konferenci so se člani
enotno odločili, da bi štele posebne
delegacije sedem članov in splošna
delegacija po šestnajst članov. Vsi
člani so se strinjali, da bi bile
kandidatne liste odprte, tako, da bi
bUo na glasovalnem lističu več
kandidatov in da bi občan res izbral
in volil najboljše delegate v
skupščine samoupravne interesne
skupnosti.
AP
PRIPRAVE NA
PRAZNOVANJE
8. JANUARJA
V	SLOV. BISTRICI
Te dni so že pričele z delovanjem
komisije in odbori za . izvedbo
praznovanj občinskega praznika 8.
januarja. Komisija za volitve in
imenovanja pri skupščini občine
Slov. Bistrica je v te namene
imenovala kar sedem komisij in
odborov, v katerih je vključenih nad
60 občanov.
Po pričakpvanjih bodo prebivalci
bistrile občine svoj občinski
praznik 8. januar 1975 proslavili z
nekaterimi pomembnimi gospodar-
skimi in tudi negospodarskimi
pridobitvami.
V	občinskem odboru, komisijah
in drugih odborih za organizacijo
praznovanj bodo v teh dneh
pripravili programe praznovanja, ki
jih bodo vskladili na seji občinskega
odbora 18. decembra 1974.
V. H.
elektro maribor, enota ptuj obvesca
prebivalce naselij cvetkovci, for-
mi n in druge, da je novozgrajeni viso-
konapetostni električni vod iz cvet-
kovc do odtočnega kanala hidroelek-
trarne pod napetostjo.
plezanje po drogovih je nevarno za
življenje.
elektro maribor, enota ptuj obvešča
prebivalce naselij velika nedelja,
drakšl, hajndl in druge, da sta
novozgrajena elektroenergetska ob-
jekta visokonapetostni vod in jambor-
ska transformatorska postaja drakšl
pod napetostjo.
plezanje po drogovih in jamborju je ne-
varno za življenje.
z stran
tednik — Četrtek, 5. decembra 1974
SREDNJEROČNI RAZVOJ OBČINE ORMOŽ
Vsi zbori skupščine občine
Ormož so dan pred praznikdm
republike na skupnem zasedanju
obravnavali analizo uresničevanja
srednjeročnega programa razvoja
občine Ormož, Id zajema čas med
leti 1970 do 1975. Delegati so v
razpravi pokazali velik interes za
uresničevanje postavljenih nalog ter
se kritično dotaknili vseh področij
razvoja gospodarskih in negospo-
darskih dejavnosti — posebej še
razvoja komunalne dejavnosti, kme-
tijstva, šolstva, dislociranih obratov
itd. Splošna je bila ocena, da je
občina Ormož od leta 1970
bistveno napredovala, saj so po-
prečki rasti na vseh področjih večji
od republiških poprečij. Število
zaposlenih, ki je dokaj dober
kazalec rasti gospodarstva, se je
povečalo v treh letih za nad 600
ljudi. Ce pomislimo, -da ja za odprtje
novega delovnega mesta potrebno
približno 45 starih milijonov, potem
vemo, koUkšen napredek je bil
dejansko dosežen.
Dosedanji podatki, ki se nanašajo
predvsem na tri leta petletnega
obdobja kažejo, da bo ormoška
občina kljub občasnim neugodnim
pogojem v osnovi uresničila predvi-
devanja srednjeročnega programa.
To velja zlasti za naložbe v osnovna
sredstva, rast celotne proizvodnje,
zaposlovanje in skladnejši razvoj
posameznih dejavnosti.
V nekaterih planskih predvide-
vanjih seveda ni dosežena tista
stopnja rasti, kot je bila načrtovana.
Vzrok za ta pojav je iskati predvsem
v vplivih izven občine kot je stopnja
infladje, rast oziroma padanje
realnega osebnega dohodka zaposle-
nih, razvoj elektroenergetskih zmog-
ljivosti itd. Taka gibanja kažejo na
določena neobvladana področja v
razvoju širše družbenopolitične
skupnosti.
Triletno obdobje je v razvoju
nekega območja razmeroma kratek
čas, da bi lahko na tej osnovi podali
kompleksno oceno o približevanju k
začrtanemu programu razvoja obči-
ne. Na osnovi dosedanjih gibanj
torej ni mogoče povsem sklepati o
usmerjevalnem vplivu srednje-
ročnega programa. Mnoge razvojne
naloge in premiki prav tako v
relativno kratkem času niso izved-
ljivi, Iz teh razlogov je bilo tokrat
treba ugotoviti, ali je bila pričeta
aktivnost in storjeni ukrepi v smislu
sprejete razvojne politike in kaj
treba še storiti, da bi uresničili cilje
srednjeročnega programa razvoja
občine do konca planskega obdobja.
Globalni razvoj celotnega gospo-
darstva kaže, da je rast družbenega
proizvoda skupnega gospodarstva
samo za 0,5 odstotkov niqa od
predvidene. Predvidena je bila
gospodarska rast - izražena v
družbenem proizvodu — 10,8
odstotkov letno, kar bi vodilo k
intenzivnejšemu preobratu in k
dinamičnejši rasti glede na prejšnje
plansko obdobje. Predvsem zaradi
vpliva povečanja cen pa je družbeni
proizvod v treh letih sedanje^
planskega obdobja rastel po stopnji
10,3 odstotka letno. Delno je že
dosežene uspehe razvrednotila tudi
pospešena inflacija; v proizvodnji
kot tudi v usmerjanju porabe.
Rast gospodarstva je omogočala
predvsem intenzivnejša proizvodnja,
vključevanje novih proizvodnih
kapacitet, s čemer so v gospodarstvu
nastajale precejšnje strukturne spre-
membe. ftedvsem močno je rasla
industrijska proizvodnja in obseg
blagovnega prometa ter obrtne
dejavnosti družbenega sektorja.
Kljub težkim pogojem gospodar-
jenja v zadnjih letih je na rast
družbenega proizvoda vlivalo tudi
izboljšanje likvidnosti gospodarstva,
zmanjševanje medsebojne zadol-
ženosti ter postopno odpravljanje
nesorazmerij v cenah.
jr
vreme
do nedelje, 15. decembra 1974.
Zadnji krajec bo v petek, 6.
decembra ob 11.10.
NAPOVED: Od četrtka 5.
decembra, do nedelje, 15.
decembra bo v glavnem lepo
vreme. Občasno bodo pihali
mrzli vetrovi. Snežilo bo severno
od Alp. Do 15. decembra še ne
izgleda, da bi snežilo v občini
Ptuj.
Pregovor pravi: „Ce je prvi
teden v adventu mraz, bo trajal
ves zimski čas. (Prvi adventni
teden je letos od 1. do
7. decembra). Prvi dnevi adven-
ta, že vlečejo na milo zimo, če
bo še zadnje dni tega tedna
tako, potem hude zime res ne
ho.	Alojz Cestnik
NOVA STANOVANJA ZA UPOKOJENCE
V SLOVENSKI BISTRICI
Nov stanovanjski blok za upokojence je zrastel v bližini Sarhovega doma v
Slov Bistrici.
Te dni so končali četrto fazo
^adnje novega trakta doma upoko-
jencev v Slov. Bistrici, kjer bo
skupno 18 dvosobnih, enosobnih
stanovanj in garsonjer. Skupna
investicija bo veljala 2.601.000
dinarjev, od tega je 2.090.000
dinarjev kreditnih sredstev iz
republiškega sklada, upokojencev in
511.000 dinarjev iz sredstev druž-
bene pomoči solidarnostnega skla-
da.
Osemnajststanovanjski blok je
drugi od treh, ki jih bodo v kratkem
zgradili za upokojence iz bistriške
krajevne skupnosti v tem mestu.
Predvidevajo, da se bodo prvi
stanovalci vselili spomladi 1975. VH
KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ JE
PRIREDILA SPREJEM ZA STAREJŠE
OBČANE POD GESLOM »OLEPŠAJMO
ŽIVLJENJE STAREJŠIM«
Pred nekaj dnevi je krajevna
skupnost Ptuj povabila na IV.
srečanje najstarejše občane mesta
Ptuj, Nad 75 let starih občanov je v
krajevni skupnosti nad 400, srečanja
v Narodnem domu pa se je udeležilo
okrog 300, od tep pet občanov, ki
so stari nad 90 let. Kot vsako leto je
tudi letos prireditev lepo uspela,
starejši občani so bili zelo
zadovoljni, saj so se prireditve
zraven občanov udeležili predstav-
niki krajevne skupnosti ter drugih
družbenopolitičnih organizacij. V
začetku je vse ostarele občane
pozdravil predsednik skupščine KS
Lx)jze Cene, nato pa je Panika
Vauda, predsednica socidne komi-
sije orisala pomen vsakoletnega
srečania, nato pa govorila o pomenu
praznika dneva republike.
Starejši občani so si nato ogledali
enourni barvni film o življenju
TITA. Vsi so bili zelo zadovoljni in
so sklenili, da pošljejo s tega
srečanja čestitko maršalu Titu ob
prazniku dneva republike.
Ob skromni zakuski so se
pove selili in poklepetali ter zaplesali
ob glasbi ansambla „Lajoš". a. P.
PRED
POMEMBNIMI
ODLOČITVAMI
Po formiranju delegatskih skup-
ščin na ravni zveze, republik in
občin bomo sedaj v nedeljo, 8.
decembra na podoben način izvolili
tudi,delegacije za pošiljanje delega-
tov ' v samoupravne interesne
skupnosti. Tako bo v tistih SIS, ki
enakovredno odločajo s pristojnimi
zbori družbenopolitičnih skupnosti
uveljavljeno načelo, o katerem že
precej časa govorimo in beremo in
ki zagotavlja vpliv ,,financerjev" na
porabo denarja v šolstvu, otroškem
varstvu, zdravstvu, socialnem
skrbstvu in kulturi. Na območju
občine Ormož bodo za vseh pet
samoupravnih interesnih skupnosti
izvolili splošne delegacije, od katerih
bo vsaka štela 15 ali 21 članov;
odvisno od velikosti krajevne
skupnosti.
Na ormoškem območju bodo
sočasno z volitvami v SIS volili tudi
vaške oziroma mestne svete; izmed
teh bo vsak pošiljal v zbor delegatov
krajevne skupnosti po enega delega-
ta. Tudi za delegatsko konstituiranje
krajevnih odborov SZDL se bomo
odločali to nedeljo. Tako bodo na
vseh voUščih v krajevnih skupnostih
po tri skrinjice. V laajevni skupnosti
Ormož in Tomaž pa celo štiri, saj se
bodo delovni ljudje in občani teh
dveh območij v nedeljo odločali
tudi za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za naslednjih pet let.
jr
Zasedal je
IS SO Ptuj
v torek, 3. decembra 1974, je na
svoji 14. seji izvršni svet SO Ptuj
obravnaval: pregled sklepov 13. seje
IS SO Ptuj, soglasje k cenam svežega
mesa v prodaji na drobno po
predlogu Zavoda za cene SR Slove-
nije, predlog družbenega dogovora o
pospeševanju razvoja malega gospo-
darstva v obdobju od leta 1975 do
1980, predračun stroškov za izved-
bo volitev posebnih in splošnih
delegacij za delegiranje delegatov v
skupščine samoupravnih interesnih
skupnosti, sklepanje o ugotovitvi
splošnega interesa za gradnjo bazena
hidrocentrale srednja Drava II, za
razširitev objektov Tovarne avto-
opreme Ptuj, za ureditev novega
pokopališča v Rojoznici; sklepanje
o izvzemu zemljišč iz javnega dobra,
sklepanja o dodelitvi še nerazpore-
jenih dopolnilnih sredstev krajevnim
skupnostim iz proračuna občine za
leto 1974, problematiko Zgodovin-
skega arhiva in Pokrajinskega mu-
zeja v Ptuju, sklepanje o soglasju k
višini odškodnine za naravno oploj-
evanje svinj na območju občine
Ptuj, promet z nepremičninami,
ugovor Franca Majcenoviča zoper
sklep o uvedbi posebnega postopka
za odmero davka od napovedanega
dohodka, aneks k posebnemu druž-
benemu dogovoru, program dela SO
za leto 1975 in razno.
Več o tem preberite v naslednji
številki Tednika!
GM

tednik — Četrtek, 5. decembra 'l974
stran 5
PRED REFERENDUMOM V KS ORMOŽ
Zadnjič smo si ogledali dosedanje
uspehe krajevne skupnosti Ormož,
ki so bili doseženi z sredstvi
mestnega prispevka, krajevnega
samoprispevka in dru^h prispevkov
občanov. Z mestnim prispevkom in
drugimi prispevki občanov so
financirali komunalne zadeve v
mestu Ormožu, izven t&ga območja
pa so občani zadovoljevali svoje
potrebe s sredstvi krajevnega
samoprispevka in prispevki obča-
nov, Pretežni del problemov, kot so
ceste, stanovanja, šolstvo, otroško
varstvo, promet, kanalizacija in
telefon pa je bil financiran s sredstvi
družbenopolitičnih skupnsti in de-
lovnih organizacij.
Novi program dela za katerega se
bodo delovni Ijudp in občani
krajevne skupnosti Ormož odločali
to nedeljo na referendumu, temelji
na doseženm razvoju gospodarstva
,in negospodarskih dejavnosti. Pe-
tletni investicijski program razvoja
zajema samo tiste projekte, za
katere so se prebivalci KS Ormož
zavestno odločili, ker so bistvenega
pomena za gospodarski in družbeni
razvoj ter standard občanov. Na
odločitve pa so nedvomno vplivale
tudi materialne možnosti.
V krajevni skupnosti bi po
predloženem programu v razdobju
1975 do 1979 modernizirali 3 km
ceste Ormož - Tomaž, z^adili
mrliško vežo v Ormožu, vzdrževali
nekategorizirane ceste, urejevali
naselja, zgradili vodovod Ormož -
Litmerk, obnovilidom Partizana v
Ormožu ter dogradili otroško igrišče
v Ormožu. Za izvedbo tega
programa bi potrebovii
11.076.840,00 dinarjev. Ta denar bi
zbrali po naslednjih stopnjah: po 2
odstotka od osebnega dohodka, od
odmerne osnove za» obrt ter od
pokojnin in invalidnin, ter 15
odstotkov od katastrskega dohodka
kmetov. Po teh prispevnih stopnjah
bi v petih letih na osnovi
referenduma zbrali 4.826.840,00
dinarjev. Razliko do potrebne višine
sredstev bi dobili iz prispevka za
uporabo mestnega zemljišča, pri-
spveka kulturne skupnosti (občin-
ske in republiške), prispevka
delovnih organizacij, sredstev ob-
čine (proračun, skladi) ter prosto-
voljnih prispevkov občanov. Ob tem
je pomembno poudariti, da se bodo
sredstva, zbrana na osnovi samo-
prispevka od katastrskega dohodka
kmetovalcev porabila izključno za
rekonstrukcijo in vzdrževanje cest
na območju KS, prispevek od
pokojnin ter od obrti bo šel tudi v
celoti v te namene, medtem ko
bodo sredstva prispevka od oseb-
nega dohodka, delovnih organizacij
in komunalnega sklada v gradnjo in
vzdrževanje cest porabljena delno.
Iz prispevka od osebnega dohodka
bo zgrajena še mrUška veža v
Ormožu, in otroško igrišče, del teh
sredstev pa bo šel v rekonstrukcijo
doma Partizan. Vodovod na Lit-
• merk bosta v celoti financirala
komunalni sklad in organizacije
združenega dela. Mestni prispevek
ter prostovoljne prispevke občanov
pa bi porabili za mejanje naselij.
Delovni ljudje in občani krajevne
skupnosti Ormož so na svojih zborih
obravnavali predložen program dela
ter prispevne stopnje za naslednjih
pet let ter vse predloge sprejeli, zato
smo lahko prepričani, da bo
referendum uspel.
jr
V Ormožu so nastala povsem nova naselja, ki jih je treba komunalno urediti.
Naša sUka prikazuje del naselja pri »elektrarni', ki je že urejeno.
Foto: J. Rakusa
ŠEST PLAKET ORMOŽA
Dan republike - 29. november je
za nami. V občini Ormož so ga
praznovali s številnimi prireditvami,
ki so se po večini zvrstile na
predvečer praznika v vseh krajevnih
centrih. Pripravile so jih družbeno-
politične organizacije skupaj z
osnovnošolsko mladino in učitelji.
Osrednjo proslavo, ki je bila v
Ormožu, je pripravila občinska
konferenca SZDL. V kulturnem
delu sporeda so nastopili recitatorji
in pilvalni orkester glasbene šole
Ormož.
Dan pred praznikom so se zbrali
na svojih zborih tudi nekateri
delovni kolektivi organizacij združe-
nega dela. Razen pregleda doseda-
njega dela in uspehov so na teh
zborih s krajšimi programi počastili
31. rojstni dan naše republike ter
ponekod podelili priznanja tistim
delavcem, ki so že nad 10 let zvesti
svojemu podjetju. Takšen zbor s
podelitvijo spominskih ur je bil na
primer tudi v tovarni ,,Jože
Kerenčič". Udeležili so se ga tudi
bivši delavci te tovarne, ki so sedaj v
že v pokoju. S takšnimi svečanostmi
in nagrajevanjem delavcev so v
tovarni Jože Kerenčič pričeli že
pred štirimi leti. Prvo leto je bilo 22
jubilantov, naslednje 12, nato 27,
lansko leto 16, letos pa 24, to so:
Franc Arnuš, Anton Bamfič, Franc
Budja, Jože Caf, Vlado Fadiga,
Franc Hebar, Ivan Horvat, Kristina
Jaušovec, Velibor Jovanovič. Tonč-
(Nadaljevanje na 16. strani)
tomaž pri ormožu
ODLOČANJE O PRISPEVKU
Pogled na najvišji vrh krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu - Kostanj (s
tomaževske strani).
Foto: J. Rakuša
V nedeljo se bodo delovni ljudje
in občani krajevne skupnosti Tomaž
I^i Ormožu na referendumu odloča-
li za uvedbo krajevnega samopri-
spevka za naslednjih pet let, to je za
čas do leta 1980. Predvideno je, da
bi v tem času zbrali 1.757.727,00
dinarjev po naslednjih stopnjah: 15
odstotkov od katastrskega dohodka
kmetovalcev ter po 2,5 odstotka od
neto osebnih dohodkov zaposlenih,
dohodka od obrti in dohodka od
pokojnin (če presegajo 700 din
mesečno). Razen tega bodo zaposle-
ni v tujini prispevali letno po 500
dinarjev, lastniki traktorjev pa še 10
dinarjev od konjske moči traktorja.
Zbrani denar bo porabljen za
rekonstrukcije in vzdrževanje cest in
drugih komunalnih zadev, ureditev
in vzdrževanje pokopališča, javno
razsvetljavo v Tomažu, udeležbo pri
dograditvi' odra v kinodvorani
Tomaž, sofinanciranje SLO in
civilne zaščite, pomoč društvom in
organizacijam ter sofinanciranje
skupnih materialnih potreb krajevne
skupnosti. Glede na tako obsežen
program, ki zajema najnujnejše'
potrebe občanov .smo prepričani, da
bo glasovanje za samoprispevek pri
Tomažu povsem uspelo.
jr
KAKO DOLGO BO PREHOD
NA PRAGERSKEM ŠE OZKO
PROMETNO GRLO?
Veliko negodovanja je že bilo
slišati na račun zapornic pri
železniškem prehodu na Prager-
skem, kljub temu ostaja vse po
starem. Dobri stari rek CAS JE
ZLATO tukaj prav gotovo ni na
pravem mestu. Ce bi tukaj čas lahko
pretvorili v zlato, bi bili krajani že
pravi bogataši. Toliko je namreč v
prazno izgubljenega časa, ko je
potrebno čakati, da se dvignejo
zapornice in lahko najbolj discipli-
nirani pridejo na drugo stran
(Nadaljevanje na 6. strani)
Da bi prihranib na času. se ntnogi izpostavljajo nevarnosti
z stran
tednik — Četrtek, 5. decembra 1974
kako dolgo bo prehod
na pragerskem še
ozko prometno grlo
(Nadaljevanje s 5. strani)
zapornic. Med nedisciplinirane mo-
ramo tokrat prišteti predvsem pešce
in kolesarje, kakor tudi voznike
motornih koles, katerim se uspe
izmuzniti ob zapornicah in tako
izkoristiti trenutke med pogostim
premikanjem vlakov.
Pragersko je že vse od z^aditve
železniške proge med Ljubljano in
Mariborom postalo eno najpomemb-
nejših slovenskih železniških križišč,
ker povezuje zahodne dele Slovenije
z Avstrijo in Madžarsko pa tudi
drugimi kraji v severovzhodni
Sloveniji.
Promet, ki je s porastom
gospodarstva stalno večji, zahteva
gotovo svoj čas, da se ves transport
usmeri v vse smeri. Skupno s
porastom železniškega pa se je
povečal tudi cestni promet. Ta dva
pa se na Pragerskem križata. Tako
srečanje, ali bolje rečeno križanje pa
predstavlja predvsem za cestni
promet med Slov. Bistrico in Ptujem
kakor tudi ostalimi kraji v smeri
Hrvatske in Madžarske veliko oviro
in kar je najpomembnejše, izgubo
časa. Ni malo primerov, ko morajo
vozniki avtomobilov čakati tudi po
15 ah 20 minut, kar pa že zadošča,
da voznik prevozi precejšnjo
razdaljo,
Ce je torej čas zlato, to tudi
vedno hitreje postaja, bodo morali
odgovorni zelo hitro izreči svojo
besedo za rešitev tega problema.
Investicija za takšno akcijo ne bo
majhna, gotovo pa bo v primeijavi z
izgubljenim časom veliko prihranje-
V. HORVAT
PROBLEMI KRAJEVNE SKUPNOSTI CIRKOVCE
Na veliki in prostrani ravnici
Dravskega polja leži devet vasi, ki
sestavljajo krajevno skupnost Ci-
rkovce. Na tem območju, med
Pragerskim, Lovrencem na Dr. polju
in Kidričevem, živi in dela okoli
1400 ljudi, združenih v močno
kiajevHO skupnost. Ljudje, ki živijo
tod, so navezani na zemljo, kajti
rodili so se tukaj in zemlja je njihova
moč, volja, bolečina in njihovo
delo.
Poleg kmetovanja se občani
zaposlujejo in se vozijo na delo v
bližnja mesta, v Maribor in Ptuj,
tako da poleg kmetov krajevno
skupnost sestavlja v večjem delu še
delavski razred. Naj naveden, da so
občani zaposleni v Kidirčevem,
Ptuju, ŽTP Maribor, Metalni,
TAM-u in še po drugih podjetjih v
občini Ptuj in Maribor. In prav
zaradi te pisanosti udejstvovanja in
dela v različnih podjetjih so
zanimivi občani krajevne skupnosti,
kajti s svojo prisotnostjo in
navzočnostjo tvorijo velik delavski
potencial, ponazorujejo pridnost in
priljubljenost v občinah Maribor in
Ptuj.
Mislim, da so bili Cirkovčani prvi
v občini Ptuj, ki so se lanko
pohvalili, da imajo asfaltne ceste
povezane z vsemi cestami v večjih
krajih in mestih. To je bila velika in
ogromna naloga krajevne skupnosti.
S sprejetim samoprispevkom v letu
1966 in s posojilom ptujske občine
so krajani uspeli zbrati toliko
denarja, da je nastal velik komjieks
asfaltnih cest, ki povezujejo vasi in
večje kraje med seboj. Ob tej priliki
ne smemo pozabiti tudi na
prostovoljno delo. Drugo veliko
delo oz, druga večja akcija kr^evne
skupnosti Cirkovce je bil vodovod.
Tudi ta želja je bila uresničena.
Danes teče pitna voda skoraj v vseh
domovih. In še tretja akcija?
Zgraditi tolikokrat že omenjeni in
prepotrebni kulturni dom. Bo
uspelo? Bo uspel podaljšani samo-
prispevek, ki se izteče prihonje
leto? Zakaj sploh kulturni dom,
komu bo namenjen, čemu bo, kdaj
bo in tako dalje? No, na t^a in
podobna vprašanja so odgovarjali
občani krajevne skupnosti Cirkovce.
Seveda so spregovorili tudi o svojih
problemih in težavah:
Stanko Napast, kmet, predsednik
krajevne skupnosti Cirkovce: Naša
krajevna skupnost ima za seboj
uspešno obdobje. V največji uspeh
si štejemo modernizacijo cest in
zgraditev vodovoda. Seveda so tudi
težave pri našem delu in pri naših
akcijah, vendar o teh ne ^vorimo
radi. Upam, da bomo v prihodnje
enako zagrizeno delovali in delali,
kajti pred nami je velika naloga:
zgraditi kulturni dom, ki bi služil-za
dvorano, telovadnico, v ostalih
prostorih naj bi bil še otroški vrtec,
nadalje še čajna kuhinja, morda
kakšna garsonjera. Prepričan sem,
da nam bo akcija uspela, kajti
pripravljalna dela so že v teku.
Alojz Kmetec, vodja krajevne
pisarne Cirkovce, tajnik krajevne
skupnosti: Po vseh vaseh smo imeli
konference, da smo ljudem razložili
načrte, namen akcije in drugo, tako
da smo jim razložili, zakaj ^adnja
doma ter ugotovili, da se ljudje s
podaljšanim samopripsevkom stri-
njajo, Višina novega samoprispevka
bo sedaj 1,5 % na osebni dohodek,
5 % na katastrski dohodek, 3 % od
svobodnih poklicev, medtem ko so
upokojenci prispevka oproščeni, d
če imajo manj kot 1200 dinarjev
pokojnine. Med dru^m smo na
zadnji seji zbora delegatov določili
referendum za 19, januar 1974 in
odločili, da naročimo že zdaj 50 ton
cementa. Tako, čaka nas delo!
Franci Kmetec, tehnik, ŽTP
Maribor: V zadnjem času je naša
krajevna skupnost ogromno nare-
dila, Naj omenim modernizacijo cest
in zgraditev kr^evnega vodovoda.
Zgodilo pa se je, da smo ob tem
delu pozabili na druge reči. Moti me
namreč to, da so naše vasi
neurejene, nobenih zelenic ni,
nobenega novega nasada dreves,
pokopališče v Cirkovcah je zelo
neurejeno, V i^ihodnje bi morali
gledati tudi na videz naših vasi, to je
nadvse pomembna reč. Zanima me
tudi, kako je z naam krajevnim
urbanističnim načrtom, kje so
zamišljene gradbene parcele, ne bi
rad, da bi posedi v našo polje in
uničevali zemljo, zanima me tudi,
če je v našem laajevnem urbanistič-
nem načrtu kje zarisan tudi športni
objekt. Upam v dograditev kultur-
nega doma in sem prepričan, da bo
podaljšani samoprispevek uspel.
Moja dolgoletna želja je, da se mladi
čimbolje angažirajo pri raznih
kulturnih in športnih udejstvo-
vanjih. Z zgraditvijo doma se bo
najbrž moja želja uresničila. S tem
se bo nekoliko tudi zmanjšala
migracija prebivalstva. Pogrešam
tudi dobre gostinske storitve v
Cirkovcah, kajti te so slabe, ni ne
dobre hrane, niti dobre kapljice.
In nazadnje še nekaj misli iz
osnovne šole; cirkovška šola ima
močno tradicijo in če hočemo
tradidjo in neko kvaliteto obdržati,
moramo nujno urediti kadrovsko
politiko in ne nazadnje tudi
materialno. Starši so z našo šolo
zadovoljni, upajo, da jim otrok ne
bo treba pošiljati v bližnje osnovne
šole v večjih krajih, ko se bo
uveljavila celodnevna šola. Po
bese^h ravnatelja šole se lahko
zgodi, da v Cirkovcah ostane le šola
z nižjimi razredi, medtem ko bi višji
letniki nadaljevali šolanje v Kidri-
čevem
Poleg bogate tradicije dosega
osnovna šola dobre rezultate, ko iz
nje odhajajo učenci v srednje, višje
in visoke šole. Osip je zelo majhen.
Obisk je že nekaj let nazaj
stoodstoten, kar je izrednega
pomena. Pomeni, da je šola nujna,
da je življenjska, da je njena naloga
vzgajati in izobraževati, da je v njej
večji del kmečkih otrok, da je
odskočna deska za življenje kmeč-
kega otroka, ki v bodoče zraste v
proletarca ali kmeta.
Šola potrebuje prostore. Največji
problem so učilnice, učila, zgraditev
telovadnice, kuhinje, stanovanj za
učitelje. Drug problem, ki nast^a,
je kader, kajti brez ustreznega kadra
lahko naša šola izgubi tradicijo in
uspeh.
In še nekaj ob koncu. Živimo v
socialistični deželi, enakopravno
živimo, enakopravno razdeljujemo,
delo ima svojo čast in vrednost,
delavec in kmet sta postala simbol
pravice, dela in uspeha. Danes
delavci in kmetje, skratka vsi,
gradijo novo in srečnejšo Jugo-
slavijo, ki so svojo ureditvijo
zagotavlja boljšo bodočnost, enako-
pravnost, slogo in pravičnost, Tep
se moramo zavedati. Ne smemo
poteptati tistega, kar smo že
napravili, ne smemo zanemarjati
naše zgodovine, kajti naša zgodovina
je delo. Zato naj bo naša nalo^,
naloga vsake krajevne skupnosti, iti
po poti samoupravnega socializma,
mu verovati in ga z delom
zboljševati.
Naša vas napreduje. Počasi, a
vztrajno. Se spreminja in raste, z njo
rastejo in se spreminjajo tudi ljudje.
Vsak nov dan prinese novo izkušnjo,
novo delo, novo zmago.	KZ
f. b.
VOJNA IN ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
Ce je sam v srcu pošten in nima slabih ^^
namenov, potem odgovoru ne bi mogel
zameriti, sem zaključil. Moral bi ga celo
spoštovati. Odgovor pa je bil pravilen tudi, če
je res mislil tako, kot je govoril. Prav tako
pravilen je bil, če je delal po naročilu svoje
komande, ne glede na končen izid. Bilo je
namreč znano, daje Nemčiji zelo primanjkova-
lo strokovnjakov, posebno še zdravnikov in ni
bilo mogoče izključiti možnosti, da ne bi
domnevni dimnikar imel kot stražar take
naloge. Bolje in smotrneje bi seveda bilo za
njih, da bi me skušali pridobiti po nekakšni
prostovoljni odločitvi, kot pa s silo. Možnost,
ki jim je končno še vedno preostala.
Dobro sem se zavedal, da gre za usodne
odločitve. Zato je bilo treba odgovarjati
situaciji primerno, dostojno in nikakor ne
žaljivo, čeprav bi zadnje bilo povsem umestno.'
Nacistični stroj je tedaj dosegel že tako točko
razpotja, ko je bilo povsem jasno, da se je
potrebno postaviti na stališče - kdor ni z
njimi, je proti njim. Kdor pa je proti, ga je
treba takoj uničiti, da ne bi zastrupljal okolice.
„Vidim, da se ravnate po nekakšnih ^obljih
načelih svojega prepričanja, ki'pa so v tem
trenutku prav gotovo napačna. Pomisleki o
prostovoljnem vdinjanju niso potrebni, ker mi
v podobnih primerih ukrepamo tako, kot da bi
bil prizadeti prisilno premeščen na delo globlje
v rajh. Saj vendar nasprotnike takoj zapremo,
ali pa poženemo čez mejo. Celo doma, v svoji
deželi smo uničili svoje nasprotnike, kaj šele da
bi jih uvažali od drugod. Le tisti, ki je pri nas
dobro zapisan, lahko najde kruh v rajhu. Toda,
dovolj ste zrel in izobražen, da se lahko trezno
odločite. Opravil sem svojo nalogo."
Zaključil je skoraj dramatično. Ostal sem
trden in molčala sva. V takih prilikah je vsak
trenutek dragocen in ga je treba dobro
ovrednotiti in izkoristiti. Napravil sem se še
bolj zamišljenega, kakor pa sem v resnici bil, da
bi on tako imel vsaj zadoščenje, da me je težje
prizadel.
Končal je tako, da nisem bil dolžan
direktno in takoj odgovoriti, pa se mi je zdelo
najbolje molčati, saj je on zastopal merodajno
stran , .,
„Ne začudite se temu, kar sledi!" Je po
krajšem presledku nadaljeval. „Do sedaj sva se
gibala v mejah navidezne legalnosti. Cas
pritiska in ne moreva ga več zapravljati.
Dosedanji pogovor je skušal spraviti v sklad
obojestranske interese. Sam ste se izločili. ..
Nekaj metrov onstran ograje je pod hribom
gozd. Ko se bo zmračilo, se bom umaknil v
najbolj oddaljen kot dvorišča. Tam se bom
zadrževal dalje časa. To priliko porabite in
čimbolj neopazno pobegnite v gozd. Domačin
ste in gotovo poznate kraje. Po najkrajši in
najbolj varni poti se umaknite na bližnjo
hrvaško stran. Ko bom mislil, da ste že dovolj
daleč, bom začel streljati, da odvrnem možnost
suma do sebe in da se zavarujem .,. , Danes je
tudi zato ugodna prilika, ker nimamo v bližini
policijskega psa. Jaz pa bom zasledovanje
usmeril v napačno smer . .,. Dalje prihodnjič.
tednik — Četrtek, 5. decembra 'l974
stran 7
AKCIJA MLADINSKE ORGANIZACIJE
CIRKOVCE
POMAGATI STARIM IN ONEMOGLIM
KRAJANOM
Mladi iz Cirkovc smo v začetku
novembra letošnjega leta bili na
akciji v Starošincah 17 pri Antonu
Kostevšku, možu, staremu nad 70
let..
Že pri prihodu nas je pričakal oče
Kostevšek. Pozdravil nas je z
besedami: le pridite mladi, pojejte,
v kakšnem živim! Vstopili smo v
vežo in že pri vhodu opazili, da
človek živi v popolnem neredu in
nemogočih okoliščinah. Zakaj živi v
takem in čemu vsa ta odvečna
navlaka v hia, ne bi govorili, kajti
naš namen je bil pomagati mu in ne
razpravljati kako, zakaj, čemu in
tako dalje. Sicer bi si oče Kostevšek
kljub svojim letom lahko kaj malega
postoril po hiši, vendar kakor sam
pravi: „Preveč sem razočaran,
osamljen, odveč družbi in sosedom,
nihče me ne mara, ljudje me
sovražijo, mi nagajajo" in tako
naprej. V njegovih očeh so se
zaisknle solze, ko se je spomnil
svoje zgodovine in življenja v
petdesetih letih; baje odtistihmal
živi nesrečno, neurejeno in samot-
no. Nismo več silili vanj s vprašanji,
zakaj to, zakaj ono, ampak smo se
lotili dela. Odvečno šaro in navlako
smo najprej spravili iz večje sobe,
kjer odpada omet (jezil se je oče
Kostevšek na zidarja, ki je slabo in
površno opravil zidarsko delo,
čeprav mu je občina drago in
pošteno plačala) iz ene manjše ter iz
veže. Pobelili smo mu večjo sobo,
popravili dimno napeljavo, da se ne
bi iz nje tako peklensko kadilo,
očistili smo tudi okna. Med delom
smo se ves čas spraševali, zakaj tako
neurejeno živi, Kajti oče bolan ni;
opazili smo pa, da oče Kostevšek
tudi lačen ni, prav tako tudi ne
žejen. Dobiva sicer socialno podpo-
ro, preživlja pa se tudi z
izdelovanjem košar in metel. No, na
ta zakaj nismo dobili pravega
odgovora. Morebiti pa le: šli smo po
čopič k sosedu, za beljenje smo ga
rabili, vendar nas je ta odslovil z
besedami: lenobe že ne bom
podpiral, srečno! Koliko resnice je v
tem, se nismo spraševali, kajti naš
nameri je bil, da mu pomagamo in'
ga nek^o obvarujemo pred more-
bitno hudo zimo.
Razdelili smo se v dve skupini.
Ena je odšla v gozd, kjer so mladinci
pripravljali drva. Posekana debla, oz.
hlodovino so znosili k pešpoti, da bi
pri prevozu bilo čim manj dela in
zastoja. Druga skupina mladih pa je
ostala doma in sekala drva,
pospravljala staro šaro okoli hiše,
žagia hlode in urejevala po hiši.
Vaščani v Staro šincah so nas
pomenljivo in nič kaj spoštljivo
opazoval, celo smejali so se nam. Le
eden izmed vasčanov nam je
priskočil na pomoč in obljubil
očetu Kostevšku, da mu bo prinesel
mizo; poleg mize je oče dobil tudi
blazino za posteljo, ki smo jo
prinesli mladi.
Ko smo se tako še malo razgledali
po hiši, smo opazili, da je hiša tudi
brez električne napeljave in da je na
sploh zelo neurejena, zatohla in
vlažna. Nujno bi bilo treba še pred
zimo popraviti tisto, kar se da, vsaj
najnujnejše.
Ponosni nad delom, ki smo ga
storili, smo se poslovili od očeta
Kostevška. Obljubili smo mu, da mu
bomo, seveda s pomočjo starejših
(članov krajevne skupnosti Cirkovce
in ostalih družbenopolitičnih orga-
nizacij) pripeljali iz gozda še
preostali del drv.
Vsekakor je bila ta akcija širše
zamišljena, ^ bodo sodelovale še
druge organizacije, vendar je od
starejših občanov bil prisoten le
Ciril Skamlič.	ZK
LUDVIK SOldSI - 60-LETNIK
Jutri, v petek praznuje Ludvik
Soeloesi, znani kotlarski obrtnik iz
Ptuja 60-letnico svojega plodnega
življenja, Ludvik se je rodil
6. decembra 1914 leta ob Blatnem
jezeru na Madžarskem. Njegova
mama, sicer Mariborčanka se je od
svojega moža ločila, ko je bilo sinku
Ludviku šest let ter se odselila od
njega. Kmalu nato se je ponovno
poročila s Štefanom Horvatom,
kotlarjem iz Ptuja.
Ludvik je tako zaživel novo
življenje ob očimu Štefanu, ter se
pri njem izučil za kotlarja, obenem
pa v Ptuju obiskoval me'ščansko in
obrtno šolo. Leta 1949 je že
opravljal mojstrski izpit ter po smrti
očima prevzel obrtno delavnico v
sedanji Vošnjakovi ulici.
Ko smo ga obiskali na njegovem
domu, se je ravno ubadal z
nekakšnim knjigovodstvom, ki ga
morajo voditi vsi obrtniki. To mu
vzame precej časa. Kljub temu pa
nam je zaupal, da svoj poklic
spoštuje in da bo koval medenino,
dokler bo pač mogel. Razveselilo ga
je, da je tudi njegov sin Ludvik odšel
po očetovih stopinjah. Tudi on je
Kotlar,
Njegovi kotlarski izdelki potujejo
po celi državi. Nikoli še ni imel
kakšne reklamacije. Ni pa seveda
kriv, če koga hlapi od žganja
omamijo, da obležij kajti zoper to
„bolezen" je edino zdravilo zmer-
nost pri uživanju žganja. Ludvik je
sestavil tudi pesem o svojem
poklicu, ki se glasi:
Zganjekuha zdaj je v modi,
pije ga kdor že hodi,
kotle pa vam naredi,
znan obrtnik Soeloesi.
V njegovi delovni sobi smo videli
viseti štiri diplome. I^o je dobil na
prvi obrtniški razstavi v Ptuju 1949.
leta, Soeloesi je že 1950. leta izdelal
za potrebe ptujske živilske industrije
PETOVIA kotel s kapaciteto 500 1,
To je bil pravi orjak, saj je tehtal
približno eno tono. V svoji obrtni
delavnici pa izdeluje tudi džezve za
kuhanje l^ve, kotle za bograč in
druge izdelke.
Ludvik pa ni samo mojster svojega
poklica, ampak je bil leta 1928 eden
izmed prvih pobudnikov in ustano-
viteljev nogometnega kluba v Ptuju.
Kot zanimivost, ki sicer ne spada v
njegov poklic naj povemo, da je
jubilant tudi vodja znanega an-
sambla „LAJOS", ki je znan po vsej
Sloveniji pa tudi na Madžarskem,
kjer je že večkrat gostov^.
Ob jubileju želimo mojstru
Ludviku veliko sreče in zado-
voljstva, predvsem pa zdravja.
Čestitki se' pridružuje tudi ured-
ništvo v imenu bralcev Tednika.
F. H.
nova tovarna keramičnih ploscic v gorenju
Delovni kolektiv tovarne gospo-
dinjske opreme Gorenje iz Velenja
je slavil 28. novembra še eno
pomembno delovno zmago. Ta dan
so namreč v okviru praznovanj
dneva republike slovesno odprli v
vasi Gorenje pri Šmartnem ob Paki
novo tovarno keramičnih ploščic.
Tovarno so pričeli graditi po
italijanski licenci novembra lani. Za
gradnjo so porabili 102 milijona din.
V tovarni, ki bo zaposlila 180
delavcev, bodo v glavnem iz
domačih surovin izdelali letno okoli
800 tisoč do 1 miliion kv, metrov
glaziranih talnih ploščic v najsodob-
nejših dekoracijskih odtenkih. Pred-
videvajo, da bodo polovico pro-
izvodnje izvozili, vrednost letne
proizvodnje pa bo okoli 200
milijonov din.
Tako so v (korenju odprli še eno
tovarno, ki se bo mimo tep, da bo
proizvajala za trg, hkrati vključila v
njihov program DOM, saj bodo v
Gorenju čez nekaj časa izdelovali
vse elemente za .hitro in ceneno
gradnjo montažnih hiš ter za
njihovo sodobno notranjo opremo.
-ma-
z stran
TEDNIK — Četrtek, 5. decembra 1974
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE
Trgovec Riegelbauer me je vprašal v slovenskem jeziku za
Brenčičevega Tuneka, kako se mu godi v zaporu, če ga hudo
pretepajo. Riegelbauer je bil namreč Tunekov ded. Prosil me je nato,
če bi Tuneku nesel v zapore kaj hrane. Dejal sem, da lahko
vtihotapim le, kar lahko skrijem v žep. Riegelbauer me je povabil v
hišo, izročil dve žemlji s šunko, ker več nisem hotel sprejeti, nakar
sem se poslovil. Domenila m sva se, da bom Tuneku občasno nosil
hiano v zapr. Ob tej priliki sem deda opozoril, da so k Tuneku
zaprli sumljivega človeka.
Ko sem se vrnil v zapore, se je Jermanu nekam mudilo. Odhajal
je iz hiše, meni pa naročil, naj popazim na Antona Brenčiča, ki so
mu gestapovci naročili, naj napiše svoj življenjepis. Tega naj bi jaz
prevzel. To delo je opravljal na betonski plošči vodnjaka pa
zapornem dvorišču. Na Jermanovo zahtevo, sem odšel tja zadovoljen,
da bom lahko Tuneku izročil žemlji, kajti v celici bi jih ne mogel
zaradi sumljivega zapornika. Obenem sem Brenčiča opozoril, nai bo
previden pred novim zapornikom.
Ko je Tunek napisal svoj življenjepis, sem ga odnesel na pisalno
mizo v pisarno, njega pa odvedel v celico. Menda sta bila Tunek in
novi zapornik zaprta skupaj še eno uro, ko so priiveli gestapovci po
Brenčičevega novega sojetnika in življenjepis. Ne dolgo za tem je
pozvonil telefon. Na drugi strani žice se je oglasil nekdo na sedežu
gestapa, naj se takoj javim pri rijih. Ko sem prispel tja in vstopil v
njihovo dežurno sobo, v pritličju Brenčičeve hiše, ki služi danes
zobnemu zdravniku za čakalnico, so me čakali tam kar trije
gestapovci: šef Kouba, Hoegger in Holt. Niti sanjalo se mi tedaj ni,
kaj bom doživel čez nekaj trenutkov.
Šef Kouba je slonel ob oknu, obrnjen s hrbtom proti ulici in s
pogledom po sobi, druga dva pa sta stala pri telefonu. Hoegger je
takoj pristopil k meni in mi ostro zabrusil v obraz, da sem dal
političnemu zaporniku Brenčiču dve žemlji, kar je prepovedano.
Odgovoril sem mu: „Kaj zato, če sem mu jih dal! Saj to ni nič
takega, da bi me morali zaradi tega klicati semkaj! Le lačnemu sem
dal košček kruha, ki sem ga imel pri roki!"
Hoeger je vzrojil: „Prekleti hinavec! Rad bi se izvijal! Vprašam
te, zakaj si mu jih dal? Od koga si žemlje dobil? Nič se ne iz^vaijaj,
saj imam pričo, ki je vedela, da si pritihotapil tisto, kar si izročil
Brenčiču!" Ko je to izrekel, je odprl vrata sosednje sobe, kjer je
danes ordinacija in potegnil iz sobe jetnika iz Brenčičeve jetniške
celice. Ko sem ga zajedal, me je pograbila taka jeza, da je šel tožit,
kar je menda videl skozi okno, da sem mu pripeljal dve okrog ušes.
Čudno pa je bilo to, da je igro prekinil sam Kouba, ki me je
potrepljd po rami in dejal, da sem dobro obračunal z nepridipravom.
Ko sem ovaduha pri tem dobro pogledal, sem spoznal, da ni nihče
drug, kakor maskirani gestapovsld tolmač za slovenski jezik, Otto
Smergot, kočevski Nemec. Na glas tega nisem povedal. Smergot pa je
mislil, da ga nisem prepoznal, zato mi klofute ni mogel vrniti. Vrnil
bi jo lahko, a jaz sem se hitro umaknil in odhitel skozi vrata. Pozneje
je bilo prepozno, kajti potrdil bi, da je bil maskiran v vohuna.
Ker pri Brenčiču ovaduh ni žel uspeha, so Brenčiča izpustili iz
ptujskih zaporov že 9. septembra 1942. Tako je bil zaprt le petnajst
dni.
zaprejo jožeta lacka
V tistih dnevih, po bitki ptujskega gestapa in orožnikov s
partizani v Mostju, so gestapovci vsak dan vodili v zapore večje ali
manjše skupine ljudi. Vsem aretacijam je botrovala taka ali drugačna
izdaja.
10. avgusta 1942, dva dni po bitki, so privedli v zapore
narodnega heroja Jožeta Lacka. Znano je, da ga je izdal kmet v Sp.
Velovlaku, h kateremu se je po bitki ranjen zatekel. Znano ja, kako
so ga že na kmetovem dvorišču gestapovci strašno pretepli. Pri tem
mu je počila čelnica in iz rane je curljala kri. Ranjen in bos je moral
peš v spremstvu gestapovcev od bivše Bračičeve gostilne v Rogoznici
pri Ptuju do sedeža gestapa v Ptuju. Veliko je bilo že napisanega o tej
njegovi poti in kako je moral nato stati na sončni pripeki čez poldne
in skoro do tretje ure popoldne pred sedežem gestapa, kako so ga
ptujski hitleijevci tam zasmehovali, ga klofutah in celo vanj meta^li
kamenje. Na smrt utrujenega in vsega strpinčenega so privedli ob treh
popoldne v naše zapore z zapornim poveljem, ki ga je podpisal šef
gestapa Kouba.
Povedal sem že večkrat, kako je Lacko v zaporu junaško
prenašal bolečine, kako so ga trpinčili, štrli pri tem prsni koš, spulili
noht na nogi, kako je bil ves podplut in poln ran po vsem telesu od
strašnih udarcev, kako je ponosno molčal, ko so izsiljevali iz njep
odgovore, s kom je bil povezan v osvobodilnem boju. Ker je bilo o
Lackovem junaškem trpljenju v ptujskih zaporih veliko napisanega,
tega ne bom do podrobnosti ponavljal. Poudariti pa moram, da me je
njegova smrt od vseh naših jetnikov najbolj pretresla, kakor tudi
njegovo trpljenje in junaštvo. Z Jožetom Lackom, 48-letnim kmetom
iz Nove vasi pri Ptuju, članom KP od leta 1932, članom ptujskega
okrožnega komiteja KP, je gestapo do konca nadvse zločin;ikQ
postopal.	Dalje prihodnjič
IZ PROGRAMA DELAVSKE UNIVERZE
PTUJ ZA OBDOBJE 1974-1975
Najzanimivejša novica za letošnjo
sezono je gotovo ta, da lahko
obiskujete delavsko univerzo kot
verificirano in družbeno potrjeno
institucijo za izobraževanje odraslih.
Izobraževalno delo v pretekli
sezoni zgovorno kaže, da je
Delavska univerza Ptuj opravičila
zaupanja družbe in posameznikov v
kakovosti izobraževanja na tem
zavodu. To, posebno pa še stališča
7. kongresa zveze komunistov
Slovenije bo zagotovo v veliko
spodbudo in pomoč pri nadaljnem
delu z odraslimi.
Letošnji program obsega V delov:
I - šole, oddelki za odrasle, II -
družbeno izobraževanje, III -
strokovno izobraževanje, IV -
splošno izobraževanje in V -
dodatna dejavnost.
V	okviru Š6l, oziroma oddelkov za
odrasle delujejo: osnovna šola za
odrasle (6., 7., 8. razred), komercial-
na srednja šola za odrasle, upravno
administrativna šola za odrasle,
gradbena delovodska šola in lesna
delovodska šola.
V	okviru družbenega izobraže-
vanja bodo po naročilu družbenopo-
litičnih orpnizacij, delovnih orga-
nizacij in delovnih ustanov organi-
zirane naslednje izobraževalne obli-
ke:
1.	politične šole (začetne in
nadaljevalne oblike)
2.	seminaije za novosprejete člane
ZK, 3. predavanja za žictive ZK, 4.
seminarji za vodstva mladinskih
aktivov, 5. seminaije za člane
samoupravnih organov, 6. seminarje
za sindikalne delavce, 7. seminar za
prosvetne delavce, seminar za
vodstva odborov za SLO pri
krajevnih skupnostih, seminarji za
delegate ter seminar za člane
samoupravne delavske kontrole.
V	strokovnem izobraževanju bodo
organizirani tečaji: o varstvu pri
delu, za pridobitev osnovnega
znanja o higieni živil, za civilno
zaščito, za kurjače centralnih
kuijav, za strojnike gradbene
mehanizacije, za skladiščnike, za
voznike viličarjev, za vratarje in
čuvaje, za tajnice, za požarno
varnost in trije seminarji.
V	okviru splošnega izobraževanja
so uvrščene vse oblike, ki jih
delavska univerza nudi najširšemu
kro^ prebivalstva. Vse naštete
seminaije, šole, predavanja in
prireditve prireja delavska univerza
že vrsto let z namenom širiti splošno
znanje in razgledanost občanov.
V	ta namen bodo organizirani
razni ciklusi predavanj, tečaji
slovenščine za starešine JLA, tečaji
tujih jezikov, gospodarsko kuharski
tečaji, šole za mlade kmetovalce,
šole za starše, za življenje, krojni in
šiviljski tečaj ter dru^ seminarji,
tečaji in predavanja po naročilu.
V	okviru dodatne dejavnosti pa je
mišljeno predvsem izposojevanje
avdiovizuelnih sredstev. Zato razpo-
lag del. univerza Ptuj z najno-
vejšimi avdiovizualnimi sredstvi in
diapoziti ter jih po naročilu tudi
posoja. Opravlja pa tudi opremo
raznih predavanj, seminarjev in
posvetovanj.
-OM
tEDNIK — Četrtek, 5. decembra 'l974
stran 9
OB OBČINSKI REVIJI MOŠKIH IN
MEŠANIH PEVSKIH ZBOROV
Na pobudo Občinskega sveta
Zveze kulturno-prosvetnih organi-
zacij Ptuj je bila v ponedeljek,
25. novembra, ob 19. uri, v Narod-
nem domu občinska revija moških
in mešanih pevskih zborov. Nasto-
pilo je deset zborov, in sicer iz
Cirkulan, Dornave, Gorišnice, Kidri-
čevega, Kungote, Ptuja, Rogoznice
in Vidma, kar je za začetek zelo
spodbudno.
Starejši občani se prav dobro
spominjajo prvih povojnih let, ko
praktično ni bilo vasi, v kateri ne bi
bilo igralske družine ali pevskega
zbora. Nato je to amatersko
kulturno udejstvovanje skoraj po-
polnoma zamrlo in v vseh teh dolgih
letih v Ptuju in okolici ni bilo toliko
pevskih zborov, da bi lahko
organizirali občinsko pevsko revijo.
Marsikje še danes vlada zmotno
prepričanje, da je zborovsko petje
preživeto in zanj ni več pravega
zanimanja. Ta prireditev je pokazala
ravno nasprotno, saj je bil Narodni
dom nabito poln, kar je za naš kraj
prava redkost. Naša družba doživlja
globoke spremembe; zelo mnogo
pišemo in govorimo o materialnih
dobrinah, pozabljamo pa na duhov-
ne, brez katerih si srečnega življenja
našega delovnega človeka ne
moremo zamisliti. Vsekakor je
potrebno celotno amatersko kultur-
no dejavnost s širšo družbeno akcijo
vsestransko podpreti. Pozitivni re-
zultati so že vidni, število zborov
narašča in tako lahko z gotovostjo
pričakujemo, da bo na prihodnji
reviji, ki bo naslednje leto, ob 30.
obletnici osvoboditve, udeležba še
večja.
Ptoblemi posameznih pevskih
zborov so širši javnosti neznani, zato
bi bilo dobro, da bi o njih več pisali
(predsedniki pevskih zborov!). V
marsikateri haloški ali slovenje-
goriški vasi hodijo pevci v vsakem
vremenu 5 ali več kilometrov na
vaje, ponekod pa sploh ni
primernega prostora ali človeka, ki
bi vzel stvar v roke. Težav je gotovo
še več, ki bi jih pa s pomočjo vseh
družbenih dejavnikov, z nekaj dobre
volje in predvsem z idealizmom
lahko zelo zmanjšali in sčasoma
popolnoma odpravili.
Kvaliteta zborovskega petja v
zadnjih letih narašča, razlika med
profesionalnimi in amaterskimi
pevskimi zbori dejansko izginja. Ta
trditev ni prav nič pretirana, kar
dokazuje vsakoletno republiško
tekmovanje pevskih zborov v
Mariboru. Na vsak način se zbori z
doseženim ne bi smeli zadovoljiti in
se v marsikaterih primerih omejiti
na golo ljubiteljstvo, ampak napre-
dovati v vseh povedih, tako v
programskem kot izvajalskem. Samo
tako bo naslednja pevska revija
resnično množičen kulturni praznik
celotne ptujske občine v pravem
pomenu besede.
odliCje svobode
z zlatim vencem
se podeljuje najprizadevnejšim
kulturnim delavcem za njihove
napore pri širjenju kulture. Predsed-
stvo občinskega sveta ZKPO Ptuj je
na svoji seji predlagalo naslednje za
podelitev teh priznanj: Draga Hasla
iz Ptuja, DPD SVOBODO Ptuj in
Zvezo sindikatov Slovenije -
Občinski svet Ptuj.
Predloge so soglasno podprli
Občinska konferenca SZDL, OK
ZSMS Ptuj in Občinski sindikalni
svet Ptuj.
MG
uutomer
7. in 8. decembra: it. bar. film
ČRNI GUSAR; 11. decembra: it.
bar. film CS CHE GUEVARA;
slov. bistrica
5. decembra: fran. bar. drama
VZORNA DEKLETA; 6. in 8.
decembra: am. stan. film V SLUŽBI
NJEGOVEGA VELIČANSTVA; 11.
decembra: am. kriminalka SUPER
FLY;
MLADI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
so na konferenci, ki je bila 26.
novembra 1974, spregovorili o
vzgojno-izobraževalnem procesu, ki
mora zgraditi resnično socialistično
angažirano šolo, ki bo formirala
takšne kadre, ki bodo odločno stali
na pozicijah samoupravnega socializ-
ma. Razvoj celovite in vsestransko
socialistično angažirane mlade oseb-
nosti mora biti prvi cilj vzgojno-
izobraževalnega sistema.
Na številnih problemskih konfe-
rencah smo opozorili na slabosti
naših predmetnikov in učnih
načrtov. Hočemo take učne načrte,
ki nam bodo resnično predstavljali
in zagotavljali znanstveni pregled na
svet. Hočemo torej spoznati tiste
vrednote, ki so jujgoslovanske
narode gnale v revolucijo, kajti le
tako bomo lahko revolucijo tudi
dograjevali. Mladi se zavedamo, da
ni smotrno graditi sistema vzgoje in
izobraževanja, ki ne bi slonel na
realnih potrebah in zahtevah
združenega dela. Potrebno je
odpraviti enciklopedični in poziti-
vistični model Mle in zagotoviti
vrsto novih in kvalitetnih brezplač-
nih učebenikov in učnih pripomoč-
kov in ustvarjati sklade brezplačnih
učnih pripomočkov na šolah.
Sredstva za učbenike naj zagotavlja-
jo temeljne izobraževalne skupnosti
z družbenimi dogovori v občinah.
Mladi hočemo visoko in višje
šolstvo, ki bo odprto in samouprav-
no. Biti mora izraz zahtev in potreb
združenega dela. V takem sistemu
visokega in višjega šolstva, ki pa
mora biti tudi smiselno povezano s
sistemom srednjih šol, se bomo
borili za uveljavitev interdisciplinar-
nega študija in za skrajšanje
študijske dobe.
Marksizem kot revolucionarna
teorija in praksa delavskega razreda
mora biti srž in temelj vzgojno-izo-
braževalnega sistema. Najrazličnejše
oblike idejnega dela - mladinske
ure, marksistični krožki, tribune,
posveti, šole za življenje. Mladinske
ure aU ure družbene vzgoje morajo
biti temeljne oblike množičnega
idejno-političnega dela osnovnih
organizacij ZSMS,na vseh šolah.
Sestavni del bitke za sociaUstično
angažirano šolo je vodenje načrtne
kadrovske politike. Reforma kad-
rovskega šolstva je neizbežna.
Hočemo takšne pedagoške delavce,
ki bodo znali v nas vzbujati
najsvetlejša izročila revolucije in ki
bodo pripravljeni razvijati samo-
upravno življenje osnovne šole,
srednje šole in vi^ih ter visokih šol,
ker bodo samoupravljanje in
samoupravno aktivnost učencev in
študentov sprejemali kot pomemb-
no pedagoško vrednoto.
Pomembno družbeno-politično
aktivnost moramo mladi razviti za
izenačhev materialnih pogojev za
šolanje. Novo zasnovana štipendij-
ska politika sloni na dolgoročnih
družbenih kadrovskih potrebah.
Vsebuje tudi ustrezne elemente
solidarnostnega prelivanja sredstev
iz gospodarstva bolj razvitih občin v
manj razvite in tako tudi s
štipendijsko politiko prispevamo k
hitrejšemu razvoju manj razvitih
področij v Sloveniji.
Nujna je takojšnja razširitev mreže
in kapacitet dijaških in študentskih
domov. Nedopustno je še nadaljnje
potiskati sanacijo študentskih in
dijaških domov na slepi tir in
reševanje te problematike prepušča-
ti slučaju in dobri volji.
Del naših vrstnikov, ki so
vk^učeni v učno-vzgojni proces v
poklicnih šolah, je še vedno v zelo
težavnem položaju.
Nujno je izbojjšati kvaliteto
učno-vzgojnega kadra. Potrebno pa
je tudi izenačiti samoupravni
položaj učencev v gospodarstvu s
položajem drugih delavcev v združe-
nem delu. POMEMBNO MESTO V
DEJAVNOSTI ZSMS PRIPADA
TUDI MENTORSTVU.
V nadaljevanju konference, je
spregovoril Alojz Cuček, predsednik
TIS Ptuj; Predhodna vzgoja in
izobraževanja ne začneta z otroko-
vim vstopom v šolo, temveč že
mnogo prej; v dobi zgodnjega
otroštva, zato moramo veliko skrbi
posvetiti gradnji otroških vrtcev. Žal
znova in znova ugotavljajo, da naša
občina ne gre v korak z razvojem v
širšem slovenskem prostoru. V
načrtu imamo gradnjo otroških
vrtcev v Kidričevem, Dornavi,
Turnišču itd. Opozoriti moramo na
velike kadrovske in prostorske
težave šolstva. Prenekatera šola v
naši občini še biva v neustreznih
prostorih tako, da je onemogočen
normalen potek učno-vzgojnega
procesa. Pri tem ne gre pozabiti na
posebno osnovno šolo, katere
gradnjo bo treba v najkrajšem času
začrtati; prav tako tudi srednješolski
center v ftuiu.
Kako zamašiti kadrovsko vrzel v
prosveti? Kdo je sploh lahko
prosvetni delavec? Pri izbiri pro-
svetnega kadra še vedno nismo
dovolj dosledni. Mnogokrat smo že
ugotavljali in še ugotavljamo, da
more biti prosvetni delavec le tisti,
ki je razčistil s cerkvijo. Zato mora
ZSMS na vseh šolah svojo aktivnost
organizirati tako, da bo s svojo
dejavnostjo zagotavljala, da se bodo
za pedagoški poklic odločali
družbeno najbolj aktivni, uspešni in
moralno neoporečni mladi ljudje.
Ker so volitve v SIS pred nami, je
konferenca mladili v vzgoji in
izobraževanju sprejela sklep:
mladi v vzgoji in izobraževanju se
bomo angažirali pri izvedbi volitev v
SIS, kjer bomo volili svoje delegate
in se zavzeli za to, da te skupnosti
do konca letošnjega leta res zaživijo
na delegatskih osnovah in na podlagi
skupno sprejetih stališč.
!Vlg
10 stran
tednik — Četrtek, 5. decembra I974
DR. MIRKO VENGUŠT
OB KONCU MESECA BOJA PROTI ALKOHOLIZMU
KRONIČNI ALKOHOLIZEM
(Nadaljevanje)
Žena je zato
takemu možu - pijancu izpostavlje-
na na milost in nemilost in živi
življenje hujše, kot sužnja v
suženjskem obdobju razvoja člove-
ške družbe. Slabo ravnanje z ženo in
otroci pa ustvarja ugodno atmosfero
za nepravilno vzgojo otrok, ki nujno
postanejo prej aU slej nevrotiki.
Alkoholik je tudi zunaj nezanes-
ljiv in nevaren, posebno, če dela s
stroji, vozi traktor in podobno, saj
kaj lahko pride do nesreče, smrti in
invalidnosti. To je pa dodatno
družbeno breme ob osebni nesreči.
Naša opažanja nam to iz leta v leto
potrjujejo in alkohoUki v enaki ali
podobni družbi sami veliko povedo
in drugim zaupajo.
Alkoholik sicer kaj rad ženi
obljubi, bodisi čisto resno aU pa
hinavsko, da bo „postal drug
človek", da se bo popravil in
poboljšal ter da bo nehal piti, pri
tem se pa istočasno opravičuje, kaj
pa drugi, ti pijejo še več kot on in
končno, saj je mož in zasluži, pri
vsem pa zapravlja sredstva za
življenje in žena ga vzdržuje.
Alkoholičarka se je doslej nekje
razlikovala po svoji naravi od
alkoholika, saj je večinoma začela
piti, ko je že bila psihopatsko in
nevrotično spremenjena in šele
kasneje je prišlo do psihoorganskih
motenj, kot pri alkoholiku. Pijanka
se drugače ponaša kot alkoholik in
je navzven zaprta. Medtem ko se
alkoholik nekje „za šankom" ali ob
pivski mizi ponaša, da pije, in je na
to celo „ponosen", poskuša to
alkoholičarka skriti, zatrjuje sveto
„da sploh ne pije", čeprav bi jo še
ne vem kolikokrat zalo tih pri pitju.
V povojnem obdobju se pa ta
odnos, ta razlika med alkoholicarko
in alkoholikom ob nenehnem
druzbeno-ekonomskem razvoju
manjša, saj tako žene kot dekleta
pijejo in kadijo v večji meri in se
opijajo. V domačem baru se ob
svojih seansah, ko opravljajo in
obravnavajo prijateljice in prijatelje
iz soseščine ali službe, jačajo in
krepijo ter se spodbujajo z raznimi
aperitivi ter se tako podajajo na
nevarno področje alkoholizma ena-
ko kot moški. Zato je alkoholizem
pri ženskah v porastu, psihopatolo-
ške razlike med alkoholikom in
alkoholičarko so manjše, saj posta-
nejo tudi „ugledne" ženske pijanke,
čeprav pred tem niso bile psihopato-
loško ah nevrotično prizadete.
Pojav alkoholizma je tesno
povezan z življenjskimi okoUščina-
mL V vsakdanjem življenju je veliko
kritičnih situacij, ki lahko vodijo v
kronični alkoholizem. Takim situa-
cijam se je dobro, če se le da, po
možnosti izogniti. V tem je že en
del preventivnega zdravljenja.
Tako npr. zapusti mladenič svoj
dom, ko gre, recimo, v mesto ali
drugi kraj za trebuhom in kruhom,
kot rečemo. Nima še stanovanja in
urejenega življenja, hrani se v
gostilni, kjer najde tudi prijeten
kotiček, v katerem se zadržuje in
preganja dolg čas. Potem bi lahko še
naštevah: zakonske krize, smrt
zakonca, nesreča v družini, ločitev,
osamelost v starosti, bolezert,
nezadovoljstvo in neuspeh v življe-
nju in poklicu, predmenstrualne
napetosti pri ženah, klimakterij
(mena) itd. Vse to so dejavniki
okolja, o katerih bi lahko veliko
pisali, ki lahko privedejo prizadeto
osebo v kronični alkoholizem.
V večini primerov so alkoholiki
ozdravljivi, če se začno pravočasno
zdraviti, če se želijo zdraviti in pri
zdravljenju ob pomoči svoje žene,
zdravstvene službe, razumevanja
delodajalca in sploh vs^ okolja
sami aktivno sodelujejo. Cesto pa je
začetek zdravljenja zapoznel, v tem
primeru pa tudi ni mogoče
pričakovati končnega uspeha zdrav-
ljenja. Alkoholik umre zaradi
splošne telesne izčrpanosti, organ-
skih bolezni, zmanjšane odpornosti
proti nalezljivim boleznim, nesreče
in podobno.
Uspeh zdravljenja je precej dober
prognostično pri sposobnih, delov-
nih in uvidevnih ljudeh, bolnikih, in
pri ljudeh, ki se sami prepričajo, da
je popolna abstinenca nujno potreb-
na in da je edino v tem rešitev za
njih same osebno in njihovo
družino, če pa tega vsega ni, pač ne
moremo računati na končni uspeh
zdravljenja. Seveda bi tu poudaril
predvsem ljubezen žene, njeno
potrpežljivost, samoodrekanje itd.,
ki ^takega moža v stiski ne „pusti na
cedilu", ampak ga ob njegovem
sodelovanju pri procesu zdravljenja
podpira, mu pomaga, ga razume in
ga hrabri. Uspeh ne bo izostal.
Stoletna izkušnja nas pa uči, da je
vzgoja kroničnega alkoholika k
zmernemu pitju pravi nesmisel in
utopija in da je odrešujoča in zanj
odločilna edino vzgoja k totalni
abstinenci.
Dr. Fran Brumen
NASVETI ZA DIABETIKE
1. nadaljevanje
Ali bodo diabetiku
potrebne insulinske injekcije, ali pa
mu bodo te nanovo iznajdene
zdravilne snovi v zadostni meri
pomagale uravnovešati osnovno
presnovo, mora V VSAKEM
POSAMIČNEM PRIMERU UGO-
TOVITI IN STALNO NADZIRATI
TEMELJITA ZDRAVNIŠKA PRE-
ISKAVA.
Je diabetes nevarna bolezen? Po
zaslugah sedanje stopnje medicinske
znanosti dočaka diabetik dandanes
često višjo starost, nego marsikateri
'zdrav' človek. Seveda je pogoj za to
življenje in ravnanje po določenih
navodilih zdravstvenih strokovnja-
kov.
Med ljudmi je MNOGO DIABETI-
KOV, NE DA BI VEDELI ZA
SVOJO BOLEZEN. Šele hujšanje,
neutešljiva žeja, ali pa požrešna
apetenca, krči v litkah, spremembe
na koži, ali pa občutek izredne
slabosti so znaki, kateri jih privedejo
prej ali slej k zdravniku, ki po
preiskavi seča in krvi odkrije vzroke
težav.
SLADKORNA BOLEZEN SAMA
NA SEBI NAMREČ NIKDAR NE
POVZROČA ZVIŠANE TELESNE
TOPLOTE, TUDI NE POVZROCA
BOLEČIN, ali pa kakih drugih
pozornost zbujajočih bolezenskih
znakov. To je sicer v enem oziru za
bolnika dobro, v drugem pa slabo.
DIABETESA NIKAKOR NE SME-
MO PODCENJEVATI! Kajti, če
sladkorne bolezni ne zdravimo, se
razvijejo SČASOMA TEŽJE IN
RESNEJŠE BOLEZENSKE POSLE-
DICE na očeh, ledvicah, krvnem
ožilju, ali pa na drugih organih. V
hudih primerih bolezni pride celo
do trenutnih smrtnih nevarnosti, ki
jih povzroča KOMA, to je stanje
globoke nezavesti, ki je posledica
težkih sprememb v presnovi hraniv,
Bolnik, ki strogo izpolnjuje
navodila, lahko ostane brez skrbi
DISCIPLINIRAN BOLNIK LAHK()
ŽIVI ŽIVLJENJE, KI SE NITI V
POKLICU, NITI V PROSTEM
Času ne razlikuje mnogo
od življenja zdravega
Človeka.
Potrebno je le živeti stro^ po
dietnem predpisu in redno prejemati
določene injekcije insulina, oziroma
uživati predpisano število določenih
tablet. DIETNA HRANA JE
LAHKO KLJUB NEKATERIM
POTREBNIM OMEJITVAM IZ-
REDNO PESTRA IN DOVOLJ
OKUSNA.
Tudi vbrizgavanje injekcij je
mnogo enostavnejše, kot pa si
človek v začetku zamišlja. Pr:
pravilnem ravnanju praktično niti
ne povzroča bolečin. VSAK DIA-
BETIK, KI POTREBUJE INJEK-
CIJE, SI JIH LAHKO IN SI JIH
TUDI NAJ SAM VBRIZGAVA.
ZAKAJ JE POTREBNA DIETA?
OSNOVA VSAKEGA ZDRAV-
LJENJA DIABETESA MORA BITI
PRAVILNA PREHRANA. Dieta je
za vsakega sladkornika različna in jo
je potrebno tekom ,uravnovešanja'
določiti. Dieta naj bo tako
odmeijena, da bo za^tovila polno
delovno sposobnost diabetika, da pa
vendar ne bo preveč obremenjevda
presnove.
ZA VSAK POSAMIČEN PRIMER
JE POTREBNO NAJTI NAJUGOD-
NEJŠE RAZMERJE MED KOLI-
ČINAMI BELJAKOVIN, MAŠČOB
IN OGLJIKOVIH VODIKOV
Sledi 2. nadaljevanje.
tednik — Četrtek, 5. decembra 1974
stran 11
KOPRSKA LUKA - SLOVENSKO OKNO V SVET
(nadauevanje)
LUKA DANES IN JUTRI
Luka Koper razvija svojo dejav-
nost v skladu s konceptom in
programi razvoja, ki upoštevajo:
-	prednosti geografske lege
Koper leži na področju, kjer
Jadran najgloblje sega v centralno
Evropo in kjer so najlažji prehodi iz
centralne Evrope v Mediteran in iz
Panonske v Padsko nižino. Območje
severnega Jadrana je že intenzivno
vključeno v pomorski promet (luke
Benetke, Trst, Koper, Rijeka) in s
številnimi linijami povezano z vsemi
deli sveta. V širše gravitacijsko
področje severno-jadranskih luk
spada pretežni del centralne Evrope
in tu se tudi najaktivnejši del
jugoslovanskega gospodarstva naj-
bolj približa morju. Vse to omogoča
potrebno koncentracijo pomorskega
prometa za organizacijo in ren-
tabilno izkoriščanje specializiranih
luških dejavnosti in trgovskih linij;
-	Predvidene izboljšave promet-
nih zvez luke z zaledjem
V okviru nadaljnih prizadevanj za
modernizacijo osnovnega sloven-
skega železniškega in cestnega
sistema je že v gradnji avtocesta
Vrhnika-Razdrto, do leta 1975 pa
je predvidena elektrifikacija železni-
ških odsekov Koper-Divača in
Zidani Most-SentUj. V Ljubljani,
ob stičišču glavnih prometnih zvez
luke z zaledjem je planirana gradnja
prometne cone s sodobnim kontej-
nerskim terminalom. Na prometni
položaj koprske luke pa bodo
ugodno vplivale tudi nove prometne
zveze, ki se v sosednjih državah in v
sosednji republiki Hrvatski gradijo v
smeri severnega Jadrana.
- Ugodne topografske pogoje
Koprski zaliv je obsežen nanos z
morslam dnom, ki je primerno
sidrišče, globoko do 22 m in z
obsežno nezazidano ravnino (1.600
ha), ki nudi možnosti za postopno
gradnjo in razširitev trgovske in
industrijske luke;
Luški teritorij obsega 1.200.000
kv. m, od katerih je z nasipavanjem
iz morj^ pridobljenega kopnega
760.000 kv. m. Obe fotografiji sta
posneti iz letala in iz istega zornega
kota, le da je med njima večleten
časovni presledek. Očitno pa je
razlika med eno in drugo.
- Sodobne tendence v razvoju
prometa in luk
Osnovna tendenca pri sodobnem
razvoju luke je specializacija ter
razvoj luke kot trgovsko distribu-
cijskega centra z dopolnilnimi
storitvami blaga ter razvoj indu-
strijske luke. Ti koncepti so tudi
vodilo pri načrtovanju nadaljne^
razvoja koprske luke. Dosedanja
dejavnost luke Koper in potrebe
zalednega gospodarstva narekujejo
razvoj kapacitet trgovske luke za tri
glavne vrste tovorov: generalne
tovore, tekoče tovore in razsute
tovore.
Za poslovanje luke v prvih devetih
mesecih letos je bila značilna velika
konjuktura prometa, zlasti v
obdobju februar-julij, ko je bilo
povprečno 140.000 ton prometa
mesečno.
Promet v oktobru 1974:
Ladijski promet je znašal 64.580
ton, suhozemni promet pa 1.052
ton. Promet nafte in njenih
derivatov je bil 99.139 ton. Skupni
promet je bil torej 164.771 ton.
Zaradi dežja je bilo delo prekinjeno
za 50 ur,
(^ihodnjič: Nekaj zna-
čilnosti obalnega območ-
ja)
M. Ozmec
VIDEMČANI
DOBILI ASFALT
Ob zaključku današnje številke
Tednika smo zvedeli, da so krajani
Vidma in okolice končno dočakah
svoj veliki dan, ko so dobili še
preostali del asfaltne prevleke skozi
vas.
Kot je znano, so Videmčani že
pred dvema letoma dobili od Suhe
veje do začetka vasi asfaltno
prevleko. Tedaj jim je zmanjkalo
denarja. Šele sredi letošnjega leta so
naposled na željo vse številnejših
prebivalcev kraja ponovno organi-
zirali prostovoljno akcijo za zbiranje
denarja ter v rekordnem času zbrii
kar za 15 starih milijonov dinarjev
izrednih prispevkov od občanov.
Nekaj pa so prispevale delovne
organizacije.
Kraj, kamor gravitira približno
štiri tisoč prebivalcev, kjer je
popolna osemletka, trgovina z
mešanim blagom ter trgovina z
repromaterialom, gostilna, postaja
milice je tako dobil nov, lepši videz.
To še toliko bolj, ker bodo ob vsaki
strani vgradili tudi pločnike, s tem
pa bo omogočena večja varnost
pešcev, zlasti pa šoloobveznih otrok.
Celotna investicija bo znašala okrog
55 starih milijonov dinarjev.
F. h.
12 stran
tednik — Četrtek, 5. decembra I974
RODILE SO: Metka Horvat,
Bukovci 85/a - Boštjana; Ivanka
Bolčevič, Moškanjci 46 - dečka;
Draga Novak, Ormoška 19 —
Natašo; Angela Majcen, Podvinci
138 - Tomaža; Alojzija Prajner,
Ilovci 1 — deklico; Breda Tominšek,
Slavka Osterca 14, Ljutomer -
Natašo; Irma Fartely, Murnikova 6,
Maribor — Roberta; Slavica Margu-
šic, Mestni vrh l/a — dečka; Karhna
Purg, Jelovice 28 - deklico; Marija
Emeršič, Majski vrh 47 - dečka;
Milena Slavinec, Pavlovski vrh 4 —
Simono; Milica Pfeifer, Belski vrh 7
—	deklico; Ana Lovrec, Trnovci 15'
-	dečka; Tončka Jaki, Središče n.
h. - Sebastijana.
POROKE: Janko PSjad, Krčevina
pri Ptuju 15 in Kristina Ogrinc,
Spuhlja 82; Milan Kirbiš, Prepolje
,41 in Majda Vindiš, Kungota pri
Ptuju 27; Franc Paveo, Gerečja vas
8 in Silva Steiner, Gerečja vas 35;
Marjan Petek, Moškanjci 99 in
Danica Kotolenko, Moškanjci 112;
Boris Tomažič, Cesta Olge Meglič 4
in Majda Veselic, Cesta Olge Meglič
9; Marjan Ivanuša Središče ob Dravi
182 in Dragica Ploh, Središče ob
Dravi 166; Anton Horvat, Ciril-Me-
todov dr. 17 in Antonija Pišek,
Ciril-Metodov dr. 17; Stanislav
Brodnjak, Belski vrh 55 in Katarina
Kokot, Gorenjski vrh 24; Ivan
Ogrizek, Zg. Hajdina 19 in Zinka
Veselič, Hrastovec 23; Marjan
Poplatnik, Gorišnica 85 in Marija
Grabar, Sobetinci 1; Stanislav
Praprotnik, Sagadinova 7 in Doro
teja Rajh, Mejna cesta 28; Ivan
Horvat, Starosince 3 in Roza
Domiter, Sp. Hajdina 161; Drago
■ Vogrinec,,Maribor, Taborska 11 in
Marija Žmauc, Taborsjca 11,
Maribor; Maksimiljan Jus, Žetale 12
in Marija Cafuta, Dobrina 5; Franc
Jus, Žetale 12 in Ida Horvat, Žetale
23; Franc Milošič, Maribor, Ptujska
11 in Milena Korošec, Bukovci 6;
Anton Gregorec, Prstelja 46 in
Alenka Simonič,, JanežoVski vrh 48;
Marijan Petek, Zabjak 25 in Marta
Kozel, Tržeč 44/a; Marjan Junger,
Sturmovci 16 in Irena Marinič,
Pobrežje 51; Marjan Purg, Jurovci 8
in Katajina Klasič, Lancova vas 16;
Franc Habjanič, Suha veja 6 in
Marja Veber, Rogaška cesta 12;
Anton Lamberger, Mihovce 36 in
Marija Klajnšek, Mihovce 4.
UMRLI SO: Marija Ceh, Kram-
bergerjeva pot 13, roj. 1923., umrla
25. nov. 1974; Katarina Herceg,
Tomšičeva 36, roj. 1904., umrla 25.
nov. 1974; Matilda Gašparič,
Sejanci 8, roj. 1906., umrla 25. nov.
1974; Roza Korošec, Placar 52, roj.
1901., umrla 25. nov. 1974; Martin
Ritonja, Sp. Hajdina 33, roj. 1898.,
umrl 26. nov. 1974,; Ftanc Zoijan,
Središče ob Dravi 88, roj. 1908.,
umrl 1, dec. 1974, '
tednik — Četrtek, 5. decembra 'l974
stran 13
50 LET SKUPNEGA ZAKONSKEGA
ŽIVLJENJA
Pred kratkim sta slavila zlato
poroko Milka in Janko Hameršek iz
Slov. Bistrice, Titova ulica 85.
Milki je danes 74 let, Janku pa 78.
Skupno življenjsko pot, sta nasto-
pila pred matičarjem v Rimskih
toplicah 1924 leta. Kmalu po
poroki pa sta skupaj odšla v
Francijo, kjer sta preživela 10 let.
Medtem ko se je Janko v tujini
izpopolnjeval kot fasader, je žena
skrbela za njuno gospodinjstvo.
Tako sta nadaljevala življensko pot
tudi po vrnitvi iz tujine, ko sta se
naselila v Slov. Bistrici in si s
prihranki kupila majhno hišico.
Janko se je zaposlil kot gradbenik
in še posebno fasader, kar je
opravljal vse do upokojitve. V
zakonu, ki sta ga odlikovala
delavnost in dobro razumevanje, sta
imela dva otroka. Medtem ko Milka
še naprej kljub visokim letom
pridno gospodinji pa Janko, ki je bil
tudi udeleženec bojev za severno
mejo, za kar ima tudi spomenico,
sedaj najraje seže po obsežnih
albumih z znamkami, katerih zbirka
uvršča Janka med najbolj uspešne
slovenske filateliste. Za svoje zbirke
je prejel že dva zlata znaka
uspešnega filatelista.	VH
ZLATOPOROČENCA LUKMAN
Ob prazniku republike sta prazno-
vala svoj 50-letni zakonski jubilej
Antonija in Anton Lukman iz
Lahonec. Njuna „zelena" zakonska
zveza je bila sklenjena 19. 10. 1934.
Zlati ženin je bil rojen 5. januarja
1902 na Gomili pri Kogu, zlata
nevesta pa 14. aprila 1900 na Ilovcu
v Pučkovi družini.
Naša jubilanta sta bUa vinogradni-
ška delavca. V družini se jima je
rodilo 6 otrok, izmed teh sta samo
še dva živa. Ko smo ju povprašali.
kako se počutita sedaj na starost sta
povedala, da se kar v redu'počutita,
zlasti ženin pa je ptibil: „Kdor
danes slabo živi, si je sam kriv."
Zlatoporočni obred sta opravila
predsednik skupščine občine Ormož
Franc Novak in matičar Jože Sever.
Zlatoporočenca sta prejela plaketo
zlatoporočencev ter darilo skupšči-
ne občine Ormož. Tudi naše iskrene
čestitke ob zlatem jubileju!
jr
Zlatoporočenca Lukman v krogu svojih domačih v ormoški poročni dvorani.
Foto: J. Rakuša
14 stran
tednik — Četrtek, 5. decembra I974
jesen
Prvi jesenski dnevi so že zdavnaj
za nami. Spominjam se, ko sem
rekla prvi dan jeseni: „Spet si tu!
Prišla si tiho in s sabo prinesla dobro
in slabo. Vedno te raua pričakujem,
ker s tabo preživljam delček svojega
otroškega življenja, zato se vedno
veselim najinega srečanja. Tvoji
delno nemirni dnevi me spominjajo
na prihod zime in snega."
Jesen je. Dežuje. Listje šumi in
šepetaje odpada. Slišim ta šepet in si
mislim, kako vse hitro mineva.
Veselila sem se pomladi, poletja,
veselila sem se tebe, ker si ze tukaj
zraven mene.
Prejšnje obdobje je minilo hitro,
kot bi bilo včeraj. Ni dolgo od tega,
ko je okrog nas bilo vse zeleno,
razcveteno in dišalo je po cvetju.
Sedaj pa narava počasi odmira^
Ptički na vejah ne pojo več tako
glasno.
Jesen, hitro si prišla in prav tako
boš hitro odšla. Kmalu se bomo
morali raziti, ker boš svoj prostor
prepustila zimi. Toda na te mi bo do
prihodnjega leta ostal lep spomin.
Merilin Kolar,
7. r, OŠ ,,T. Žnidarič"
Ptuj
bila je poplava
Prišla je ^ jesen. Nastopilo je
jesensko deževje. Lilo je kot iz
škafa, V nedeljo smo se odpeljah v
Kidričevo^ nato v Hajdoše in
nazadnje se v Ptuj.
V Ptuju smo se oglasili ^ pri
znancih. Sposodili smo si čopič za
atijevega brata, ^ ki si urejuje
stanovanje. Nekaj časa smo bili tam,
nato smo se začeli odpravljati
domov. Zunaj je še bolj deževalo
kot prej. Po trevi pred hišo je stala
voda. Poslovili smo se in se
odpeljali. Na šipo je tolkel dež, kot
če bi nanjo metal kamenje. Pripeljali
smo se na staro cesto, Ze od daleč
smo lahko videli, da je Rogatnica
prestopila bregove in se razlila po
travnikih in poljih. Podlehnik je bil
podoben vehkemu jezeru, namesto
ladij pa so tu in tam gledala iz vode
posamezna drevesa. Od začetka je še
slo, a blizu mostu se je začelo. Voda
je tekla kar po cesti. Izlivala.se je v
jarke, a je je bilo vedno več. Škropili
smo daleč okrog, čeprav smo vozili
počasi, ^
Ves čas, ko smo vozili po stari
cesti, sem bila malce prestrasena. Ko
smo prišli do bloka pa me je strah
minil. Le redkokdaj so tako velike
poplave in želim, da bi bile še
redkejše.
6. a^lli-dre^^i^fk
izlet
Teta je telefonirala mamici, da bi
se peljali v Zagreb. V nedeljo zjutraj
smo se odpeljali z avtobusom.
Ogledali smo si živalski vrt. Videli
smo opice, race, medvede, leve,
pingvine, labode. S sestričnama. ki
sta bili zraven, smo metali labodom
kruh,
Igor Lamberger,
1. r, OŠ Ptujska gora
športni dan
V petek zjutraj smo se zbrali pred
šolo. Preden smo odšli, smo se
namalicali, Tovarišica učiteljica je
poslala pet učencev naprej. Ti
učenci so bili ranjena lisica. Ostali
smo teh pet učencev morali
poiskati. Ranjena lisica je krvavela
m puščala za sabo krvavo sled. Šli
smo po ^zdu za sledjo in jo
končno našli daleč v Doklecah. Tu
smo se ustavili na travniku. Pekli
smo si kostanje, se igrali mačka in
miš, se lovili in brcali žogo. Nato
s.mo se utrujeni vračali domov.
Želim si še več takih športnih dni,
ker je bilo lepo.
Majda Beranič,
III. r., OŠ Ptujska gora
naša šola
Naša šola je bila zgrajena. 1915.
Med vojno so šolo požgali. Požgali
pa so jo zato, ker so si mislili Nemci
naseliti v njo. Po vojni sojo vaščani
pomagali obnoviti, Sola je imela prej
samo dve učilnici, zdaj pa ima štiri
učiWce, V kuhinji so tudi zdaj
ploščice in v učilnicah je tudi parket
in ploščice. Kupili so tudi novo
pohištvo, hladilnik in štedilnik.
Položili so tudi parket v učilnice in
ga zlakirali.
Marija Vtič,
3. r, OŠ Stoperce
izlet v neznano
Planinci gorišniške planinske sku-
pine smo 17. 11. 1974 organizirali
izlet v neznano. Izleta se je udeležilo
24 planincev. Vodili smo ga
orientacisti.
Zbrali smo se ob 8, uri pred šolo.
Najbolj smo bili veseli lepega
vremena. Vedeli smo, da bomo
preživeli prijeten dan. Bali smo se
dežja,_ ki bi nam pokvaril prijeten
izlet. Še veter, ki je prejšnje cini tako
neusmiljeno pihal, se je umiril.
Lahko rečem, da je bilo vreme, kot
če bi si ga naročili. Povedati sem
pozabila se to, da smo se na izlet
odpeljali vsak s svojim kolesom. Naš
cilj je bil precej blizu, da smo se
lahko peljali s kolesi.
Izlet je bil v neznano in bili smo
prav radovedni, kje je naš cilj.
Neznano je tokrat hitro postajalo
znano. Naš cilj je bil na Borlu.
oziroma Veliki vrh nad Borlom. Ni
trajalo dolgo in že smo bili tam.
Ogledali smo si ^ad in tam pustili
kolesa. Orientacisti smo odhiteli
naprej, da bi poiskali prostor, kjer bi
se spočili in nadivjali, kot se je
pozneje izkazalo. Izbrali smo jaso,
na katero je sonce prijazno pošiljalo
zlatorumene žarke, ki ♦so nam
posebno dobrodošli sedaj, ko nam
vremenoslovci že napovedujejo sneg
in ko skoraj vsak dan dežuje.
Na jasi smo si zakurili dračje, ki
smo ga nabrali v bližnjem gozdu.
Razdelili smo se na skupine. Prva se
je udejstvovala v športu, druga je
pripravljala razne specialitete. Naš
vodnik pa se je odločil za
fotografiranje. Kdo bi se pa naj
drugI, saj smo se vsi ostali na
fotoaparat in fotografiranje spoznali
kot teliček na boben? Naj napišem
še nekaj o specialitetah, ki smo jih
pripravili' o čevapčičih, o mesu,
raznjičih. Verjemite ah ne, vse
skupaj je bilo zelo okusno, še
posebej, ker smo bili lačni. Nekateri
pa so se pposmehovali. Žejo smo si
gasili s sladkim moštom, ki smo ga
pripeljali sami. Ko smo nasitili svoje
želodce, smo orientacisti z vodni-
kom Lojzetom Cajnkom odšli na
Veliki vrh. Med orientacisti je bilo
nekaj takih, ki so se prvič srečali z
orientacijo. Pridobili so pojem
orientacija in sklenili, da se bodo
radi vključili med orientaciste. Vsi
skupaj smo spoznali, da je veliko
lepše biti planinec - orientacist, kot
pa samo planinec. Na Velikem vrhu
smo se orientirali. Vodnik nam je
povedal, kako se orientiramo s
pomočjo ure in sonca, ponoči s
pomočjo zvezd. Naredili smo nekaj
posnetkov in se vrnili nazaj na jaso,
kjer so nas ostali čakali. Počasi smo
krenili proti gradu Borlu. Vzeli smo
vsak svoje kolo in se veseli,
zadovoljni -vračali domov. Vrnili
smo se se pred mrakom.
Tisti, ki so bili tokrat prvič med
planinci, so spoznali, kako lepo je
biti planinec. Razšli smo se v želji,
da se čimprej in čimvečkrat
srečamo na planinskih izletih in
spoznavamo lepoto naših planin.
Francka Petek,
8. a. r, OŠ Gorišnica
jutro se prebuja
Zgodaj sem vstala in zato sem še
na nebu videla sijati zvezde.
Medtem ko sem se oblekla, so
zvezde i^inile in nebo se je zjasnilo.
Na vzhodu pa se je pokazala rumena
zarja. Kmalu za tem so izza gozda
posijali prvi žarki, ki so osvetlili
precejšen del pokrajine. Šele čez
nekaj trenutkov se je izza roba
gozda pokazal majhen košček
sonca. Bil je ves rdec in žarel je v
svoji lepoti. Ko se je izza borovih
vršičkov pokazalo sonce, se je
zgodilo nekaj najlepšega.
Rodil se je nov dan. Sončni žarki
so obsijali spečo pokr^ino. Kot
lahen poljub, se je žarek dotaknil
drobnega cveta, ki je zasijal v vsej
svoji lepoti. Na pisanem cvetu se je
kot sol^a zableščala drobna rosna
kaplja. Žareča toplota jo je vsrkala
vase in za hip se je izgubila vsakršna
sled. Cvet je odprl svoje hrame in se
obrnil proti soncu, proti viru
življenja.
Sončni žarki so zasijali z vso
močjo in poiskali vsak, še tako skrit
kotiček. Jutro se je prebudilo iz
dolgega sna in začel se je nov dan,
Darinka Pislak,
7, c, OŠ Majšperk
kdor ne uboga,
ga tepe nadloga
Bilo je v lanskih počitnicah, ko še
od lipe do Zabovec ni bilo asfalta, le
majhen košček od glavne ceste ga je
bilo. In tam je zadnje kolo mojega
ponija vedno poskočilo. Večkrat
sem se peljala s kolesom k stari
mami. Včasih sem peljala na
prtljažniku sestrico. Ko sva se
peljali, je Janja vedno rekla: ,,Greva
na skok? " Pa sva šli. Očka me je
včasih vprašal, kje se vozim k stari
mami. Rekel je, da se po tisti poti
ne smem voziti. Da vozim na kolesu
sestrico tudi ni vedel. Nobena od
naju mu ni rekla, da se voziva po
tisti poti pa tudi da se ne voziva. Jaz
pa sem vsak dan ugotavljala, da je
zračnica vedno bolj prazna. Vsak
dan sem jo napolnila, pa ni bilo nič
bolje. Tako je bilo skoraj že konec
pocitnic, zadnje kolo mojega ponija
pa vedno bolj prazno. Ko se je začel
pouk, sem morala v šolo pes. Očka
sem navsezadnje prosila, naj mi ga
popravi. Takoj ^ ko se je lotil dela, je
videl že na plašču mnogo prask. Na
zračnici pa je bilo vse polno
majhnih luknjic. Ni mu šlo v glavo,
kje je vse to nastalo. Še enkrat me je
vprašal, če se mogoče nisem vozila
po tisti poti, kjer še avto malo
poskoči. Obe sva bili tiho. Vsaka si
je mislila, da je najbrž res nastalo vse
to na tistem najinem ,,skoku".
Potem pa, ko smo se neke nedelje
peljali z avtom k stari mami, smo sli
po isti poti, kot vedno midve s
Kolesom. Ko smo prišli na najin
skok, je Janja rekla: „Očka, tu pa,
ko se midve s Slavico peljeva, vedno
poskoči," Tako je očka vse zvedel,
SLAVICA Pi čerko.
6, b raz., OŠ „Bratov Štrafela"
Markovci
naša pionirska
hranilnica
Pionirsko hranilnico smo ustano-
vili leta 1974, Takrat smo izvolili
zbor vlagateljev in svet hranilnice. V
svetu hranilnice so predsednik, likvi-
dator in blaga.jnik.^ Vse hranilniške
posle upravljajo učenci naše šole.
Varčujemo za šolske potrebščine in
izlet. S tem denarjem si kupujemo v
začetku leta potrebščine za šolo.
Varčujemo vsi učenci in učitelji
naše šole.
Marija Korže,
3. razred, OŠ Stoperce
raCja družinica
Doma imamo race. Nekega dijt
sem opazila, da samice ni več na
spregled, samec pa se je čudno
obnašal. Ko sem zvečer šla po steljo
za krave, sem zagledala raco, ki j;
sedela na listju. Mami sem povedaij I
in ona je šla gledat, kaj je. Ko se je
vrnila, mi je povedala, da raca sedi
na jajcih in da bo zvalila majhne
račke. Ker so bila njena samo štiri
jajca, je še dodala štiri kokošja,
Minilo je precej časa, ko sem se
spomnila na piko, tako je namreč
ime raci, zaradi pike na glavi. Šl«
sem gledat, kaj se je med tem časom
zgodilo. Nežno sem prijela raco za
rep in trup ter ^o dvignila. Zvalila je
že vse štiri piščančke in eno račje
jajce je razbila. Zdaj so bila samo se
tri račja jajca. Mislila sem si, da
mora biti lačna in sem ji prinesla
koruze. Pohlepno je jedla. Nato sem
jo spet nekaj časa pustila pri miru,
Bilo je prav v ponedeljek, ko me je
mama spomnila, naj grem gledat k
piki. Šla sem. Vsa zgrožena sem se
ustavila. Videla sem, kako pika $
svojim kljunom tepe račke, pisčanč-
ke pa nežno boža. Račke in
piščančke sem vzela stran, pa tudi
moja roka je bila potem opraskana.
Dela sem jih v škatlo za čevlje in
prinesla hrano in vodo. Vse račke so
bile črne z rumenimi pegami.
Najbolj všeč mi je bila tretja,
najmanjša račka, z belo piko na
glavi. Ko so bile toliko velike, da so
si lahko same iskale hrano, smo jih
pustili ven. Veselo so se pozibavale
po dvorišču. Nekega dne se je reksi,
naš pes neusmiljeno zagnal med
račke. Za vrat je zgrabil prav mojo
najljubšo račko in jo ubil. Bila sem
zelo jezna na reksija. Mama me je
tolažila, da imam se dve, a kaj ko
moje ni bilo več. Potolažila sem se
šele letos, ko imamo spet prav
takšno račko.
Jelka Pukšič,
8. r. OŠ BRATOV ŠTRAFELA
Markovci
obisk na
sagaddmovi domačiji
Leošnja jesen je bila precej
muhasta, zato smo učenci komaj
dočakali lepega dne, da smo imeli
športni dan.
Tokratni športni dan je bil nekaj
posebnega, saj smo kolesarili 15 km
daleč ^ in si ogledali Sagadinovo
domačijo. 7. novembra smo se s
kolesi zbrali pred šolo. Kmalu po
osmi uri smo se z učitelji v
spremstvu odpeljali proti Ptujski
gori. Pot je bila težka in dolga.
Veter nam je pihal naravnost v
obraz. Še tege pa je bilo se
vzepnjati v hrib pri Sesteržah. Pri
neki hiši smo si snranili kolesa. Peš
smo potem odšli do Sagadinove
domačije. Razdeljeni po skupinah
smo si ogledali notranjost obnov-
ljene domačije. Globoko pretreseni
smo poslušali žalostno zgodbo
Sagadinove družine. Kot zavedni
Slovenci so pomagali partizanom in
ranjencem v skrbno skritem bun-
kerju pod stiskalnico.
Čeprav so Nemci slutili, da je
nekje v hiši skrita bolnišnica, je
vendar nikoli niso odkrili. Prišlo pa
je do izdajstva. In tri človeška
življenja so bila sežgana, živa, polita
z bencinom in privezana pred hišo.
Da je bila tragika še večja, so si v
bunkerju trije ljudje zaradi strahu
pred zadušitvyo, in ker ni bilo
nobenega izhoda, vzeli življenja.
Po ogledu bunkerja in notranjosti
hiše smo se zbrali pred skupnim
grobom, ki je pred domačijo in
položili vejiec. Na grobu sem
sklenila: ,,Žrtev ne smemo in ne
bomo pozabili!"
Pot domov je bila mnogo laga, saj
nam je veter pihal v hrbet, pa tudi
kolo je samo drvelo po hribu
navzdol.
Leonida Vidovic
7, razred, OŠ Hajdina
tednik — Četrtek, 5. decembra 1974
stran 15
rezervirano
za lu]zeha
dober den fsen fkup no
bote MI lepo pozdrovleni!
Tistin, ki ste me prejšji tjeden
pogrešali, se moren opravičiti no
van povedati, da sen ba nekšni
bete žen, tistin, ki ste se že veselili,
da me je vrag vzeja pa moren
povedati, da še kločin naso prleško
žemljico. To ovokrot sen bija na
ptujskem Katrejinen sejmi no sen
marsikaj zanimivega doživeja. Naj-
bolj zanimivo je to, ke sen si eno
plemensko kozo kupa, saj bla moja
prejšja dojnica že tak štora, ke je
cista mehke rogle mela no smo jo to
eno nedelo na drugi svet spravil no
notri v tunko zadelali. To de tan
negi okoli novega leta dobra
„meke-ke pečenka". Najboj ba je
hec, gdo sen jas toto roglačo domu
gna. Lidje so me gledah kak, da bi
najmeje slona meja na štriki
privezanega. Kozo sen že med potjo
z imenom Bistra krstija. Kdo me je
zagledna Kluječof Juza, se je skrija
za vogel no začeja meketati. Pa sen
reka: ,,Bistra, pozdravi brateca, ki se
za voglon skrivle ..."
Drgačik pa blo na Katrejinen v
Ptuji joko teresantno. Lidje so
odovali no kupuvali fse od hujdiča
do boge ca, store cote no nove
gvante, mlode krave no store kuje
no še taužnt drugih stvari. Da van o
cenah sploh ne gučin. Fsoki je neke
hondla. Kupec je ceno doj riba, tisti,
ki je odova pa jo je gor tiša. Moja
koza Bistra je koštala 35 stonh
jurjof, lastnik pa mi je poleg še
garancijski list da, na keren piše, da
je čistokrvna mlekarica pasme
pincgaverske.
I Da vas nemo predu^o s toto kozo
j gjava, pogledninio rajši, kaj je napisa
Juža, duma negi tan doli s Ptujskega
pola.
Zdravo Lujs!
Najpret te pozdrovlan gorto na
tvoj 'Suhi breg no ti vošin fse
najbojše. Rad bi se ti malo potoža
no pojomra. Duma sen s Ptujskega
pola no man tan pri Pesnici travnik,
ki pa ga celo jesen druee krave doj
kloci^o, jas pa bi rad fčosik še
otavica kosija. Zaj te pitan ali resen
„žiher" eni krave brez pastira posejo
ne, da bi pri ten kokšne meje no
lastnino upoštevali no si krave na
drugi zemli redili. Zavolo toga se
kregamo pa nič ne pomoga. Daj nan
ti en nasvet, kak naj to rešimo. Lepo
te pozdrovla Juža s Ptujskega pola.
SERBUS JUŽA!
Zahvaluvlen se ti za pismo no
malo žmetno vprošaje, na kerega ti
po svoji nori pameti tak odgovorjan:
Spitovleš me, če „žiher" kdo po
tvojen travniki krave pose. Če mu ti
toga ne dovoliš, jih ne sme pasti. Ja
kon pa bi prišli, če bi se to tak
dogojalo, da bi eni zapstuj krave
redili, drugi pa mleko ociovali. Neke
sen enkrat čuja, da mate vi na
Ptujsken poli nekšne nenapisane
zokone o paši križon kražon po
travnikih. Seveda pa toti nenapisani
zokoni velojo samo do tistega cajta,
dokič keri ne reče: ,,Drogi spsidi,
travnik je moj no van več ne
dovolin, da bi vaše krave gor
hodile." Tak je pri nas v Prlekiji no
vena tudi pri vas nemre drgačik biti.
Če si ti letos misla otavič kositi, pa
so ti kerekoli krave trovo doj pojele,
maš fso pravico tožiti lastnika za
odškodnino. Seveda pa ne bi bilo
lepo, če bi se takoj tožiti začeli.
Lepo se enkrat kmetje fkup vsednite
no se o toti jesenski gaši lego
pogučite, po moško no pošteno. Ce
keri skupnega dogovora nede
upošteva, te pa ga enkrat praf
pošteno prebutajte, kravi za rep
privežte no jo po vesi natirajte. Saj
veš, krave neso čista nič krive. Boge
živolce ne vejo ge je meja, pač pa
majo fčosih jihovi pastiri krovjo
pamet.
Juža, jas ti boj šega odgovora ne
ven dati no je najbojše, če se zavolo
tote vaše divje paše obrneš na
kokšnega pravnika, ki de van to po
paragrafih razloža. Vidiš, jas s ten
neman skrbi, saj tudi krave neman
pač pa samo pret opisano na friško
kupleno kozo, ki pa tudi nede smela
na sosidov grunt pogledati no tan
škode delati. Juža, kak pa je bilo
letos kaj z lukon na Ptujsken poli?
Če maš še kaj totega pridelka te ti
ga lehko zamejan za jabolka?
Te pa srečno, Juza no fsi drugi.
Pozdravla vas Lujs
NEDELJA, 8. DECEMBRA:
6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob
6.05 Poročila; 6.30 EP; Za vas; 7.00
Jutranja kronika; 7.20 EP; 7.30 Za
kmetijske proizvajalce; 7.50 EP;
8.00 Poročila - Radijski in T V
spored; 8.07 Radijska igra za
otroke; 8.42 Skladbe za »mladino;
9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite,
tovariši; 9.55 EP; 10.00 Poročila;
10.05 Prvi aplavz; 11.00 Poročila;
11.15-14.00 Poslušalci čestitajo;
11.50 Pogovor s poslušalci;
12.00-12.15 V nedeljo opoldne;
13.00 Poročila; 13.15-13.30 Obve-
stila in zabavna glasba; 14.00
Poročila; 14.05-18.00 Nedeljsko
popoldne; 18.00 Poročila; 18.03
Radijska igra; 18.40 Glasbeni
intermezzo; 18.50 EP; 19.00
Radijski dnevnik; 19.30 Ob estila;
19.40 Glasbene razglednice; 19.50
Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo
zvečer; 22.00 Poročila; 22.20
Serenadni večer; 2 3.00 Poročila;
2 3.05 Literarni nokturno; 23.15 V
lučeh semaforjev; 24.00 Poročila;
PONEDELJEK, 9. DECEMBRA:
14.00- Poročila; 14.10 Amaterski
zbori pojo; 14.30 Poslušalci česti-
tajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki-in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.45 Vrtiljak; vmes ob 16.30 Moda
za vas; 16.45 Interna 469; 17.00
Poročila; 17.20 Po željah poslušal-
cev; 18.00 Poročila; 18.05 Naš gost;
18.20 Ob lahki glasbi; 18.50 EP;
19.00 Radijski dnevnik; 19.30
Obvestila in zabavna glasba; 19.40
Ansambel Franja Zorka; J9.50
Lahko noč, otroci; 20.00 Ce bi
globus zaigral; ,20.30 Operni kon-
cert; 22.00 Poročila; 22.20 Popev-
ke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00
Poročila;
TOREK, 10. DECEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Srečanj'a z glasbe-
niki; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45
Vrtiljak; 16.45 Družba in čas; 17.00
Poročila; 17.20 Zveneča imena;
18.00 Poročila; 18.05 V torek
nasvidenje; 18.35 Lahke note; 18.50
EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30
Obvestila; 19.40 Ansambel Silva
Štingla; 19.50 Lahko noč, otroci;
20.00 Slovenska zemlja v pesmi in
besedi; 20.30 Radijska igra; 21.30
Zvočne kaskade; 22.00 Poročila:
22.20 Neznani Hanss Eisler; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Popevke; 24.00 Poročila.
SREDA, 11. DECEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Pojo operni pevci;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.45-16.45
Loto vrtiljak; vmes ob 16.30
Sodobna oprema prostorov; 16.45
Orkester Marty Gold; 17.00 Poro-
čila; 17.20 Komorni zbor; 18.00
Poročila; 18.05 Naš razgovor; 18.35
Predstavljamo vam; 18.05 EP; 19.00
Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila in
zabavna glasba;- 19.40 Ansambli:
Lations, Aca Muelleija, Bojana
Adamiča in Milana Ferleža; 19.50
Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert
Simfoničnega orkestra; 23.05 Lite-
rarni nokturno; 23.15 Zabavna
glasba; 24.00 Poročila.
CS:TRTEK, 12. DECEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Tekmovanje
amaterskih zborov; 14.40 Mehurčki;
14.55 EP; 15,00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.45 Vrtiljak; 16.45 Jezikovni
pogovori; 17.00 Poročila; 17.20 Iz
domačega opernega arhiva; 18.00
Poročila; 18.05 Kulturna kronika;
18.20 Produkcija kaset in gramofon-
skih plošč; 18.35 Zabavni orkester;
18,50 EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.30 Obvestila; 19.40 Ansambel
Mladi levi; 19.50 Lahkko noč,
otroci; 20.00 Domače pesmi; 21.00
Literarni večer; 21.40 Lepe melo-
dije; 22.00 Poročila; 22.20 Češko-
slovaška glasba; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Popevke; 24,00 Poročila.
PETEK, 13. DECEMBRA: 14.00
Poročila; 14,10 Mladina poje; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15,30 Napotki
za turiste; 17.35 Glasbeni inter-
mezzo; 15.45 Vrtiljak; 16.5 0
Človek in zdravje; 17.00 Poročila;
17.20 Iz koncertov in simfonij;
18.00 Poročila; 18.05 Ogledalo
časa; 18.15 Signali; 18.50 EP; 19.00
Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila;
19.40 Ansambel bratov Avsenik;
19.50 Lahko noč, otroci; 10.00
Stop-pops 20; 21.15 Oddaja o
pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.20
Iz logov domačih; 2 3.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila.
SOBOTA, 14. DECEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Po Jugo-
slaviji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15,30 Glasbeni intermezzo;
15.45 Vrtiljak; 16.45 Lahka glasba;
17,00 Poročila; 17.20 Gremo v
kinoj 18.00 Poročila; 18.05 S
knjižnega trga; 18.20 Rad imam
glasbo; 18.50 EP; 19.00 Radijski
dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40
Ansambel Jožeta Kampiča; 19.50
Lahko noč, otroci; 20.00 Radijski
radar; 21.00 Za prijetno razvedrilo;
21.30-23.00 Oddaja za naše
izseljence; vmes ob 22.00-22.20
Poročila; 23.00 Poročila. 23.05 V
novi teden; 24.00 Poročila;
OVEN (21. 3.-20. 4.): JedU
boste več kot po navadi, a boste
zaradi hudih skrbi ta teden shujšali
za pet kilogramov. Najbolj vas bo
skrbelo zaradi prepovedane ljubezni,
da ne bi prišla na dan. Tat preži na
vaš denar.
BIK (21, 4. - 20.5.): Po velikem
priznanju za kuharske sposobnosti
Ki se pokažejo na skupnem pikniku
v neki hiši, boste v nedeljo poželi še
večje priznanje za ljubezenske
veščine. V sredo boste umivali okna,
in dojenčka.
DVOJČKA (21. 5. - 22.6.): Tako
počasi in po vrsti bo prihajalo vse na
dan, tudi tisto, kar bi blazno radi
obdržali samo zase. Veliko bo vmes
tudi čenč, verjeli pa bodo vse!
Kmalu bo vse mimo in v prijetnem
objemu bo vse pozabljeno.
RAK (2 3. 6. - 22.7.): Malo vas
bo grizlo, pa boste zato sli po uteho
drugam. Kljub temu razsajajo
govorice o vaših ,,nedolžnih i^ah".
Ki se bodo kmalu pokazale v nič kaj
nedolžnih posledicah. Previdnost pri
denaiju.
LEV (23.7. - 22.8.): Samo
skrajna previdnost vas lahko obva-
ruje pred nekom, ki preži na vas kot
lisica na kokoš. Za sobotno
ponudbo boste gluhi, za nedeljsko
pa ne čisto. Stalna ljubezen je
obema vedno bolj dragocena.
DEVICA (23. 8. , - 22.9.):
Ljubezen bo vsk dan večja, veliko
velikih načrtov pa ostane neuresni-
čenih. Nezadovoljstvo s samim seboj
zaradi tistega, kar se prejšnji teden
ni zgodilo, pa bi se lahko . . .
Denarni izdatki.
TEHTNICA (23.9. - 22.10.):
Sredi tedna boste srečah hudi
simpatično osebo, a ne bo časa za
poglabljanje čustev. Dodatni posel
DO še cvetel in zgodnje jutranje ure
bodo kot nalašč zanj. Izdatek v
petek bo šokiral.
ŠKORPIJON (23.10. - 22.11.):
Za zdravje bo urejeno v torek, za
ljubezen pa ves teden. Nepotrebnih
skrbi iz prejšnjega tedna je zdaj
konec in bo zato spet mir v hiši.
Denarja bo več kot za sproti,
izdatkov pa manj kot doslej.
STRELEC (23.1 1. - 22.12.):
Bitje, ki vas ljubi bolj kot samo
sebe, bo ta teden v nevarnosti, pa še
vedeli ne boste za to. Z lepo besedo
se da doseči vse celo tam, kjer
najmanj pričakujete. V soboto
neprijetna blamaža.
KOZOROG (21.12. - 20.1.):
Pojavi se konkurenca v službi in v
ljubezni, znanec pa vam svetuje
diplomatsko potezo, ki se imenitno
obnese. Z novimi podvigi in načrti
počakajte do pomladi, ko bo
položaj dosti ugodnejši.
VODNAR (21.1. - 20.2.): Novi
dogodki in nove obveznosti, ki vam
ne bodo šle preveč v račun. Domači
vas bodo postavili pred velike
zahteve. Komaj znana oseba vam bo
na voljo z dušo in s telesom. Ne
razočarajte je!
RIBI (20.2. - 20.3.): Nič
posebnega ne bo med tednom ne v
službi pa tudi ne v postelji. Če se
boste v soboto ugriznili v jezik ob
pravem času, si boste ohranili goro
nevšečnosti in morje zamer. Denarja
bo dovolj za oba.
V Poljčanah in v Oplotnici nova
stanovanja
Te dni bodo pričeli v Poljčanah in
Oplotnici graditi nova stanovanja.
V	središču Poljčan bodo gradili
poslovno stanovanjski blok, v kate-
rem bo devet stanovanj in poslovni
prostori podružnice Ljuoljanske
banke ter mesnica Kmetijskega
kombinata KZ Slov. Bistrica.
Predračunska vrednost tega objek-
ta bo veljala 3.086.000 dinarjev.
Predvidevajo, da bodo stanovanja
vseljiva že konec leta 1975.^
V	Oplotnici pa bodo pričeli letos
graditi osemstanovanjski blok. Grad-
nja, ki bi se morala pričeti že pred
meseci, se je zavlekla, predvsem
zaradi neurejenih lokacijskih vpra-
šanj. Ker je sedajo to rešeno, bodo z
deli te dni pričeli. Predračunska
vrednost gradnje znaša 2.783.000
dinarjev in bo vseljiv verjetno ob
koncu prihodnjega leta.
Gradbena dela na obeh o|5jektih v
Poljčanah in Oplotnici bo izvajal
Konstruktor, TOZD Granit. Slov,
Bistrica.
VH
16 stran
TEDNIK — Četrtek, 5. decembra I974
tv spored
NEDELJA, 8. DECEMBRA: 9.25
Svet v vojni: 10.15 Otroška
matineja; 11.10 Poročila; M. 15
Kmetijska oddaja; 12.00 Mozaik;
16. 30 Poročila; 16.35 Propagandna
oddaja; 16.40 Košarka Olimpija:
Bosna (JRT); 18.15 Vidocq; 19.10
Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30
TV dnevnik; 19.50 Tedenski
gospodarski komentar; 19.55
3-2-1; 20.00 Človek in pol; 21.00
Propagandna oddaja; 21.05 Una;
21.35 Športni pregled; 22.10 TV
dnevnik;
PONEDELJEK, 9. DECEMBRA:
8.10 TV v šoU; 9.30 TV v šoli;
14.10 TV v ŠoU; 15.30 TV v šoli;
16,30 Madžarski TVD; 17,30 V
znamenju dvojčkov; 17,50 Obzor-
nik; 18,05 Na sedmi stezi; 18,35
Mozaik; 18,40 Gospodarstva sociali-
stičnih držav; 19.00 Odločamo;
19,10 Barvna risanka; 19.20 Cikcak;
19.30 TV dnevnik; 19,55 3-2-1;
20,05 Virtasen Masa; 21,20 So-
dobna oprema; 21,30 Kulturne
diagonale; 22.00 Po Franciji; 22.25
T V dnevnik;
TOREK, 10. DECEMBRA: 8.10
TV v ŠoU; 9.35 TV v šoU; 10.05 TV
v šoU; 14.10 TV v šoU; 15,35 TV v
ŠoU; 16,05 T V v šoU; 16.35
Madžarski TVD; 17.40 Tiktak;
17.50 Barvna risanka; 17,55 Obzor-
nik; 18,10 Življenje v gibanju; 1835
Mozaik; 18,40 Ne prezrite; 19.10
Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30
TVD; 19.55 3-2-1; 20.00 Pogovor
o,.,,; 20.55 Propagandna oddaja;
21,05 Sence izginjajo opoldne;
22,25 TV dnevnik;
SREDA, 11, DECEMBRA: 8,10
TV v ŠoU; 10,50 TV v šoU; 15.25
TV v ŠoU; 16,30 Madžarski TVD;
17,25 Vikingi; 17.50 Obzronik;
18.05 Po sledeh napredka; 18.35
Mozaik; 18.40 Mladi za mlade;
19,10 BArvna risanka; 19,20
Cikcak; 19,30 TV dnevnik; 19.55
3-2-1; 20.50 Steklena menažerija;
21.45 Propagandna oddaja; 21.50
Miniature; 22.10 TV dnevnik;
ČETRTEK, 12. DECEMBRA:
8.10 T V v ŠoU; 9.35 Francoščina;
14.10 TV v ŠoU; 15.35 Francoščina;
16,30 Madžarski TVD; 17,35
Bratovščina sinjega galeba; 18,00
Obzornik; 18.15 Mozaik; 18.20 Svet
v vojni; 19.10 Barvna risanka; 19.20
Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55
3-2-1; 20.05 Dimitrije Tucovič;
21,00 Kam in kako na oddih; 21.10
Monitor: Beograd, mesto na rekah;
21.50 Impulzi;
PETEK, 13. DECEMBRA: 18.10
TV v ŠoU; 10.50 Angleščina; 14.10
T V v ŠoU; 15.45 Angleščina; 16.30
Madžarski TVD; 17.2- VeseU
tobogan; 17.50 Obzornik; 18.05
Srečanje oktetov; 18.35 Mozaik;
1^8,40 Začetki življenja; 18,50
Čtovek in okolje; 19.10 Barvna
risanka; 19,20 Cikcak; 19,30 TV
dnevnik; 19.50 Tedenski notranje-
poUtični komentar; 19.55 Propa-
gandna reportaža; 20.00 3-2-1;
20,10 VeUka ljubezen; 21.35
Propagandna oddaja; 2i,40 Harlem;
22,10 TV kažipot; 22,30 TV
dnevnik;
SOBOTA, 14. DECEMBRA: 9.25
TV v ŠoU; 10.30 TV v šoU; 11.55
TV v ŠoU; 12.25 Smuk za moške;
16.35 Propagandna oddaja; 16.40
Košarka Beograd-Metalac; 18.15
Obzornik; 18.25 Pellerinova hči;
19.10 Barvna risanka; 19.20 Cikcak;
19.30 TV dnevnik; 19.5 0 Tedenski
zunanjepolitični komentar; 19.55
3-2-1; 20.00 Zdravilo; 20.30
Festival pesmi J A; 21.40 Moda za
vas; 21.50 TV dnevnik; 22.05
Barvna propagandna oddaja; 22.10
Pot v Hollywood.
V	počastitev dneva republike je
preteklo nedeljo agilna strelska
družina Turnišče organizirala ekip-
no meddružinsko srečar^e v stre-
ljanju z zračno "puško. Vse
^vabljene družine se vabilu niso
odzvale. Organizator je tekmoval z
dvema ekipama, ki sta dosegli zelo
dober rezultat in tokrat nista imeU
resnega tekmeca. Brez dvoma pa je
temu veliko pripomogla prednost
domačega sodobnega streUšča z
umetno svetlobo, ki je nmogi strelci
niso vajeni.
Rezultati: 1. Turnišče I. 827
krog.; 2, Turnišče II, 810; 3.
Kidričevo 7 69; 4. Železničar 749;
5, Podlehnik 695; 6, Delta 628 Med
posamezniki pa so bih najuspešnejši:
1. Stanko Pulko 172 kr.; 2, Albin
Vrbnjak 171 kr. (oba Turnišče), 3,
Franc Čuš (Želez,) 170 kr,; Isto
število krogov pa sta nastreljala tudi
Zdenka Skok in Adolf Mihelič (oba
Turnišče), vendar so vrstni red
določale zadete desetice.
Organizacija tekmovanja je bila
pohvalna.
AK«-
srebro in novi uspehi
ptujcanov
Množični del repubUške^ prven-
stva in prvenstva ljubljanskega
območja je prinesel nove uspehe
ptujskim strelcem.
V	konkurenci 180 ekip so se
najbolj izkazali Ptujčani — strelci
teritorialne obrambe, ki so s
polavtomatsko puško osvojiU drugo
mesto z 286 krogi, garnizija je bUa z
278 krogi četrta, vendar prva med
vojaškimi ekipami. ZRVS se je v tej
disciplini plasirala na 14. mesto.
Najboljši posameznik v konkurenci s
puško je bU član ^arnizijske ekipe
Alojz Trstenjak, ki je s 146 krogi
zasedel deveto mesto, Albin Vrb-
njak je bil s 144 krogi enajsti;
Slavko Gole s 142 krogi trinajsti.
V	konkurenci s pištolo so bili
najuspešnejši: ekipe ZRVS Franc
Škrt s 163 kr. tretji. Ekipa ZRVS je
bUa s 305 kr. peta; ekipa garnizije z
247 kr. dvaindvajseta.
V	konkurenci z avtomatom so bUi
najboljši teritorialci s 153 krogi
petnajsti; ZRVS s 142 krogi 27,;
garnizija s^ 103 kr. 59.
Posamično je bU najboljši Marjan
Kajnih iz ekipe ZRVS z 81. krogi.
V	celotnem plasmaju je zasedla
ekipa ZRVS 5. mesto s 686 kr.;
ekipa teritorialcev s 628 kr. pa 13.
mesto.
Glede na veliko konkurenco lahko
trdimo, da je uspeh ptujskih strelcev
res izreden.
Za soUdno pripravo, strelcev so
zaslužni tovariši Kari Žmauc, Miha
Mašanovič in kap. Savič.
S. I.
TRSNE CEPLJEN KE za vino^ade
in za brajde raznih beUh, rdečih in
črnih sort ter SADNA DREVESCA
raznih žlahtnih sort peškarjev in
koščičarjev kot eno in dvoletni
okulanti nudi Skupnost trsničarjev
in drevesničarjev, Juršinci p. 62256
Juršinci.
ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu
išče upokojenec Anton Kosič,
Obrež 100, p. Središče ob Dravi.
UGODNO PRODAM televizor. Na-
slov v upravi Tednika.
UGODNO PRODAM TV sprejemnik
,,gorenje-900 S" avtomatik. Naslov
v upravi,
PRODAM leguster sadike za živo
ograjo, Vprašajete Rogaška 18, Ptuj,
UGODNO prodam zastavo 750,
letnik 197 3. Naslov v upravi.
SADNA DREVESCA raznih sort,
srednje in nizkodebelnih jablan,
marelic, sliv, češpelj, breskev in
hrušk, vam nudi iz drevesnice Zofka
Čeh, Selce, p. VoUčina v Slov,
goricah.
DODATNO PEČ na olje EMO 6
poceni prodam. Naslov v upravi.
IŠČEM VARSTVO za 10 mesec-
nega otroka. Naslov v upravi,
ZELO POCENI prodam štedilnik na
trdo gorivo. Terezija Korpar,
Prešernova 27, Ptuj.
NEKAJ STARINSKEGA POHI-
ŠTVA prodam. PodUpnik, Rabečja
vas 12.
PREKLICUJEMO štampiljko „Koš-
arkaški klub DRAVA Ptuj". KK
Drava, Ptuj.
IŠČEM ŽENSKO za varstvo 7-me-
sečne punčke, za 8 ur dnevno.
Naslov v upravi aU tel. 77434.
šest plaket ormoža
(Nadaljevanje s 5. strani)
ka Kelemina, Jankd Kolarič, Matija
Kolarič, Anica Kontarček, Marta
Kovačič, Janko Kušter, Vlado
Novak, Marija Ozmec, Franc Ploh,
Ivan Roškar, Milica Šavora, Marjan
Tušek, Anica Veselko, Zvonko
Veršič in Stanko Vočanec.
V prisotnosti delegatov vseh treh
zborov skupščine občine Ormož je
ormoški župan Mirko Novak dan
pred praznikom republike podelil
tudi najvišja priznanja skupščine
občine Ormož - plaketo Ormoža.
Ta odlikovanja so letos prejeli:
Marica Brazda - sekretarka OK
SZDL in podpredsednica SO, Franc
Novak - predsednik občinskega
izvršnega sveta, Milan Vičar -
sekretar SO, Martin Toplak -
predsednik občinskega odbora ZB
NOV, Drago Zabavnik - sekretar
TOZD Kmetijstvo Ormož in pihahii
orkester glasbene šole Ormož.
Odlikovancem tudi naše čestitke.
jr
izdaja časopisni zavod Ptujski
tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
p.p. 99. - Urejuje uredniški odbor.
Izhaja vsak četrtek. Odgovorni
urednik - Anton Bauman. Telefon
uredništva in uprave (062) 77-079.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-30458. - Tiska Maribor-
ski tisk, 62000 Maribor, Svetoza-
revskauL14.