Lišt ljudstvu v pouk m
«s, ' y v. oa» ................—1—■—■———— I	^	................. I
i i vsa* éetrteís In velja s jioštnino vred fci v Mariboru s pošiljanjem na dom za celc leto 6 K, pol leta 3 K in za ¿em ieta i-SO K.
-iodi sam po njega, placa ua leto samo 5 K. — Naročnina se pošiija na: Upravništvo „Slovenskega Gospodama* v Maribora. — LM Ifefžfot* dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo i 2 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — RokcpM k se
Baročni»», iaserafe in wMimi4t. fe taefale k plačuje od enostopne petštvrste u enkrat 24 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane I« «ta. Za liane beseda 5 vin. Parte ta zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se tpreitmafa &> testéa
. Vlv^'.- '" i" HM Ti ■ inirTiwrimi——>Mnmiri(ni mnwri.	.1 . ■■ 1 "M.MI I mif mmimi. iiMii.ii.au. ib.ii iiw	r..n ■ t	■ M II. ..... . I ........ ....lini lil H ininw

S3. ieíaik. 1
38, števiika.
Posamezna številka at&ae 3Q irinarjev,
Maribor, dne 18. septembra 1919.
Stariši, ali warn ni žal
V^f otp^k?
S^tje^rrČkdaj občudoval pobožnost slovenskega ljudstva, zaupljivo bogoudanost naših mož in žen, neomajno vernost naših mladeničev, nedolžno ljubezen božjo naših deklet, globoko krščansko odgojo naših •otrok. Vojska je zadala rane našemu verskemu živ -Ijenju. A te rane celijo. Med ljudstvo pa prihajajo stranke s protikrščanskimi načeli. A ter vedo, da je ljudstvo še preverno in prekrščansko, da bi se pri -klopilo sovražnikom vere, hočejo s silo zakona iztrgati ljudstvu najdražji zaklad: krščansko odgojo otrok.
Svobodomiselni, veri in Cerkvi sovražni „Prosvetni odbor" v Beogradu je izdelal nov šolski načrt in ga poslal narodu v presojo. Novi šolski načrt je protiverski in proticerkveni in javno "razžaljenje našega vernega in Cerkvi udanega ljudstva. Le poglejte: Na srednjih šolah, realkah in gimnazijah, je bil dozdaj veronauk v vseh 7 ■oziroma 8 razredih. Novi šolski načrt milostno dovoljuje veronauk le v nižjih razredih srednjih šol, v višjih razredih pa hočejo veronauk popolnoma odpraviti. Kje bo našel dijak višjih razredov, ki njegovo razburkano dušo mučijo verski dvomi, kje bo našel odgovor na najvažnejša življenjska vprašanja, če ne v veronauku? Kje bo dobil doraščajoč mladenič, ki se v njem vzbujajo nevarne strasti, kje bo dobil oporo in pomoč v mladostnih bojih zoper nenravnost, če ne v resnicah in milostih krščanstva? In v tej dobi hočejo .protikrščanski svobodomiselci dijaka odtrgati od vsakega verskega upliva! Stariši, ki ste poslali nedolžne, z verskim duhom prešinjene sinove v srednje šole, ali boste k takemu protiverskemu šolskemu načrtu molčali ?
V ljudskih šolah je dosedanji šolski na-
LISTEK«
B s Boljševizem na madžarskem.
[Konec,]
Boljševiški kolovodje pa si niso stavili samo le oilja splošne morije in grozodejstev, lotili so se tudi agrarne reforme, razlastitve ogromnih veleposestev na Madžarskem. Vendar s to gospodarsko novotarijo so doživeli velikanski polom. Z agrarno reformo se je produkcija živil zdatno zmanjšala. Državna pre -skrba prehrane je že koj v drugem mesecu Kunove vlade postala nezadostna. Vsled odreka delovanja državno prehranjevalnih uradov je izbruhnila neznos -na draginja. Ogrska, kjer sta se tekom dolgovezne vojne še vedno cedila med in mleko izobilja, medtem ko so na Krasu, v Bosni ter Dalmaciji umirali ljudje lakote, ko se je našemu kmetu odmerjalo žito na grame, Ogri pa ponujali po svojih hotelih žemlje in beli kruh, ta dežela neizčrpne obilice v prehrani, se je morala za boljševiške vlade na smrt boriti. Kmetje, ki so še sicer imeli nekaj žita, niso hoteli kljub vsem smrtnim grožnjam od strani vlade ničesar pošiljati v mesta. Razcvetla se je le tiliotapna kupčija. Sestradani meščani so vreli kar trumoma na deželo, plačevali n. pr. jajca po 5—G K komad, mast 1 kg po 300 flo 360 K t kg, črešnje po 30—40 K. Ena krava se je prodajala pod roko po 15.000 K, ena gos po 1000— £1400 K. Sladkor je stal 1 kg 140—IGO K, 1 kg soli 20 —30 K. Vse kazni revolucionarnih sodišč niso mogle" ustaviti niti omejiti te strašne draginje, ki je bila posledica boljševiške agrarne reforme.
Pri vsej tej dragoči pa je še primanjkovalo na Dgrskem denarja, osobito drobiža. Vlada je naročila
črt ukazoval, da mora biti pouk versko-nraven. Novi načrt liberalcev pa povdarja, da se morajo otroci v-zgajati le narodno in moralno (nravno). Kaj je moralna vzgoja brez vere, brez božjih in cerkvenih zapovedi ? Morala (nravnost), ki nima za podlago vere , sploh ni mogoča! Saj ne priznava Boga, ki nas bo sodil! Ne veruje v neumrjočnost duše, ki bo nekdaj prejela za svoja dela ali večno plačilo ali večno kazen! Moralo brez vere si vsakdo misli po svoje: raz-uzdanec misli, da je moralno, če živi razuzdano; o-deruhu in verižniku je moralno, če odira in goljufa: po svoje si misli moralo surovež, tat, pijanec in pre-šestnik. Novi šolski načrt sicer še pripušča verski pouk v šoli (ni pa rečeno, v koliki meri); toda kaj o-pravi najboljši katehet, če pa sme učiteljstvo pridi govati čisto drugačno moralo kot katehet!
Novi šolski načrt hoče vzeti Cerkvi popolnoma vsak vpliv na šolo in proglaša neodvisnost šole od cerkvene oblasti. Izključuje zastopnike Cerkve iz krajnega šolskega odbora (dosedanjega krajnega šolskega sveta), iz okrožnega šolskega odbora (okrajnega šolskega sveta) in iz pokrajinskega (deželnega) šolskega sveta: tudi pri ministrstvu prosvete nima Cerkev nobenega zastopnika. Kar so še priznavali Cerkvi dosedanji zakoni, to ji hoče novi šolski načrt vzeti. Povsod je Cerkev imela svoje zastopnike, v krajnem, okrajnem in deželnem šolskem svetu, da je mogla uveljaviti tisto malo vpliva, ki ga ji je bila avstrijska liberalna zakonodaja še pustila. Novi šolski načrt pa brezobzirno meče Cerkev iz šole. Novi šolski načrt seveda tudi nikjer ne omenja, da ima Cerkev pravico določevati, kako se naj otroci udeležujejo službe božje, prejemajo sv. zakramente itd.
Tudi s t a r i š e m liberalni šolski načrt ne daje prav nobenih posebnih pravic pri vzgoji otrok. — Starši imajo prvo dolžnost in pravico, določiti vzgojo svojim otrokom. Država sme sicer zahtevati, koliko znanja si mora otrok za življenje pridobiti, nima pa
šest vagonov železa za kovanje 20- in lOvinarskih železnih novcev, ker za ogrski papir ni prodal nihče nič. Pa finančni minister je sporočil v seji vladnega sveta, da stane državo kovanje enega železnega 20-vinarskega novca 35 v. To je bilo torej boljševiško finančno gospodarstvo! Pri vsej tej prehranjevalni in denarni bedi v boljševiški Madžarski so si polnili žepe vsi vladni krogi, ki so pri polomu zbežali v Nemško Avstrijo kot milijonarji.
Boljševiška vlada pa je na najvišji ukaz Kuna rekvirirala vse palače ogrskih plemenitašev, grado -ve in razkošna stanovanja bogatih meščanov. Vse te s silo izpraznjene prostore je odkazala v stanovanje delavcem. Tudi vsa letovišča, zdravilišča in kopališča so bila le nižjim slojem na razpolago. 2ene de -lavcev so se pa pritoževale, da imajo preveč opravka s pospravljanjem teh bogato opremljenih stanovanj . Po cele dneve niso mogle prav nič drugega delati, nego ukvarjati se s pospravljanjem po pijanih delavcih razmetanih stanovanj.
Boljševizem pa je nadalje načelen nasprotnik vsake narodnosti in ima tudi v svojem programu točko: Iztrebljenje narodnega čuta in zavesti. Udejst-vitev te programne točke je rodila tudi na Madžarskem v par mesecih svoj sad. Potihnile in obmolknile so narodne pesmi, narodne zastave so morali pre -barvati, povsod je zavihrala rdeča zastave krvi in smrti. Po šolah in zavodih, kjer se je poprej vcepljala mladini ljubezen do Boga, naroda in bližnjega, se je jelo netiti sovraštvo do meščanstva, otroke se je v ljudskih šolah učilo, da jim ni treba spoštovati svojih stari.sev, ker so ti itak dolžni in primorani skrbeti zanje. Deklice se je n.pr. iz 3. razreda vodilo v porodnišnice, kjer se jim je predavalo o spolnem občevanju. Otroke delavcev so podučevali in urili v jahanju. Te jahalne vaje je vodila baronica Eotvos, ki se je bila prelevila v strastno boljševikinjo. Pogled na te blede in sestradane otroke, ki so vsi prestrašeni hop-sali po konjskih hrbtih in komaj čakali, da je minila
pravice, urejati šolske vzgoje brez starišev ali celo proti volji starišev! Po novem šolskem načrtu morajo stariši sicer nositi vse stroške za zgradbo šole in u-čiteljskih stanovanj, za popravljanje, za kurjavo, ki jo rabijo šola in učitelji, za plačo šolskih slug, stariši morajo dati na razpolago tudi zemljišče za šolo in šolsko dvorišče ter igrišče, za šolski vrt itd. Toda besede pri šoli stariši nimajo nobene! Ljudstvo trpir plačaj in molči! Dosedaj je obstajal krajni šolski svet, v katerem so bili večinoma zastopniki starišev* Imeli so pravico, izmed učiteljev-prosilcev izbrati tri„ od katerih enega je potem oblast imenovala za učitelja dotičnega kraja. Po novem liberalnem načrtu pa ima glavno besedo pri vzgoji država in ta nastavi u« čitelje, kakoršne sama hoče, četudi brezverneže. Tako so verni stariši prisiljeni dati svoje otroke tudi brezverskim učiteljem v vzgojo. Po novem načrtu pa krajni šolski svet nima druge pravice, kakor da se posvetuje, kako bo plačeval in vzdrževal šolo. — M okrajnem šolskem svetu imajo stariši čisto malenkost-, no zastopstvo, veliko večino imajo razni gospodje u i radniki, ki niti ne poznajo razmer na kmetih. In vendar je ogromna večina ljudskih šol na kmetih. V po« krajinskem (prejšnjem deželnem) šolskem svetu pai zastopnikov ljudstva, oziroma starišev, sploh ni.
Pred nekaj meseci so tudi na Bavarskem hoteli izriniti veronauk iz šole. Tedaj so se katoliški stari-» ši pod vodstvom svojih škofov, duhovnikov in krščan-» skih vzgojiteljev vzdignili in združili v močno zvezo , da branijo versko vzgojo svojih otrok. Stariši, krš čanski stariši! Ali boste mirno prenašali, kako libe-f ralni svobodomiselci rujejo zoper versko vzgojo vašiH otrok? Vzdignite se kakor en mož, protestirajte enoglasno zoper nasilje protikrščanskega svobodomiseln stva! Krščanski voditelji ljudstva, poučujte ljudstvo o tej zlobni, protiverski nakani, organizirajte med ljudstvom, po shodih, društvih in vsepovsod glasne in o-stre ugovore zoper ta brezvestni napad liberalnega
ura blaznega jezdarjenja, je bil pretresljivo žalosten. Vse te ponorele bedarije bi naj bile le nekak nado -mestek za odpravljeni in strogo prepovedani verouk.
Glavna opora Kunove boljševiške vlade je bilo vojaštvo, takozvana rdeča garda. Vlada je oborožila vse tovarniške in rudniške delavce, iz teh je osnovala „delavske bataljone." S kmečkimi fanti, katere so tudi silili v vojake pri splošni mobilizaciji, se ni dalo dosti opraviti, veljali so za nezanesljive. Pri rdeči gardi na Ogrskem so bile odpravljene vse častniške xn podčastniške šarže. Bodisi častnik ali general — . moral je stopiti v rdečo gardo kot prostak. Plače so dobivali ti vojaki po 30 K dnevno. Razven tega pa so se še izplačevale državne podpore vsem članom družine, od katere je služil eden ud pri vojakih, na osebo
po 100 K mesečno. Prehrana rdeče garde je bila preobilna, tudi opojne pijače, ki so bile civilistom — strogo prepovedane, delile so se med gardiste do živinske pijanosti in požrešnosti. Ako bi ne bil našel Kun in sodrugi tako močne opore na teh delavskih bataljonih, bi bil boljševizem vržen in pregnan že po par tednih. Držala ga je na vladnem stolcu le vojaška druhal.
Dasiravno je slavil boljševizem po ogrskih mestih svoje krvavo in opustoševalno zmagoslavje, na deželi
se ni mogel vkoreniniti, ker je vlada kmetsko ljudstvo pritiskala in izžemala s prisilno oddajo živil in živine. Kmetje so po nekaterih krajih rajši pokosili zeleno žito in ga pokladali živini, nego bi ga bili zrelega morali oddati boljševiškim prehranjevalnim uradom. Vsled tega je izbruhnila po mestih' lakota , ki je strmoglavila Žida Kuna in njegove čifutske ra,-beljne.
Ze koj v prvih mesecih Kunove z ognjem in mečem vlade se jo začelo pojavljati in lezti na dan očitno ogorčenje nad boljševizmom, ki je obetal v začetku nižjim slojem nebesa, v resnici pa je tiral vso de-« želo v brezdno propada in pogina. Bela Kun pa je i« mel za vse te pojave občega nezadovoljstva čisto glu#
svobodomiselstva na versko vzgojo naše mladine! — Stariši! Pogovorite se o tej zadevi s svojimi dušnimi pastirji in pošljite svoje ugovore zoper brezverski učni načrt Kmečki Zvezi (Tajništvo Kmečke Zveze je v Mariboru, Cirilova tiskarna), ki ima kot najvažnejšo točko svojega programa, da brani verske svetinje slovenskega ljudstva!
Ljudstvo in ljudski zastopniki.
Ljudje živijo v državah. Države imajo dolžnost skrbeti za red in pravico. Državljani pa imajo dolž -nost, dajati državi davke, da more plačevati svoje u-radnike in vojaštvo, ki naj vzdržuje red in mir.
Vsaka urejena država ima svoje postave, po katerih se morajo vsi državljani ravnati. Ako so postave dobre in pravične, je srečna vsa država, ako so krivične, je vsa država nesrečna.
Od tega torej, kakšna je zakonodaja, je odvisna vsa sreča ljudstva v državi. Kdo sme dajati postave? Nekdaj so jih dajali izključno cesarji in kralji in njihovi ministri. Ce' so bili kralji in cesarji ter njihovi svetovalci pravični in jim je bil blagor ljudstva pri srcu, so izdajali dobre postave. Ce je bil kralj ali cesar krivičen in je gledal samo na svoj žep, da je i -mel sam in njegovi ministri dovolj denarja in blaga, za svoje podložnike pa se ni brigal, je bilo gorje po celi državi.
Sedaj so prišli drugi časi. Kralji in cesarji so v mnogih državah odstavljeni in če se ponekod nahajajo, nimajo nobenih postavodajalnih pravic več . Sedaj ima vse pravice ljudstvo in njegovi zastopniki, poslanci. Kakoršne postave ti zastopniki ljudstva napravijo, take imajo tudi veljavo.
Kakor so nekdaj kralji in cesarji lahko dajali dobre ali slabe postave, če so bili sami dobri ali hudobni, je tudi sedaj pri poslancih. Ce se je ljudstvo otreslo prevelikih cesarskih in kraljevskih pravic, s tem še ni rešilo samo sebe. Namesto slabih cesarjev ali kraljev, ki bi zanj delali krivične postave, lahko ima slabe poslance, pa ne enega, ampak na stotine.
O francoski zbornici in sedanjih francoskih poslancih je nekdo rekel: „Poprej smo imeli le enega kralja, ki nas je drl in izkoriščal, sedaj imamo pa petsto kraljev. Smo še torej veliko na slabšem."
Kar velja o francoskih poslancih, da so ljudstvu kralji, ne pa njegovi zastopniki, velja tudi o naših jugoslovanskih poslancih. Nobeden izmed njih ni izvoljen od ljudstva, ampak stranke so jih same po -ljubno izbrale in zapisale kot poslance. Stranke pa niso ljudstvo. Mnogo je bilo zapeljanih pri zadnjih volitvah, sedaj so se jim pa oči odprle in bi zdaj gotovo glasovali z drugo, boljšo stranko. Tudi so nekatere stranke v stari Avstro-Ogrski zmagale pri vo -litvah z umetnimi sredstvi in vsled tega ne predstavljajo volje ljudstva. Tako se n. pr. sedaj vsakdo s Čudenjem vprašuje, odkod je dobila zloglasna advokatska stranka demokratov toliko poslancev, da ima skoro večino v Narodnem predstavništvu. Demokrat-
ska stranka se je rekrutirala iz nekdanje stranke j hrvatsko-srbske koalicije, ki je le po spletkah, ne pa j po ljudski volji prišla do večine v hrvaškem saboru. Bili so v tej stranki sami ljudje, ki so iskali samo le lastni dobiček, po večini advokatje, ljudstvo pa jim je bilo deseta briga. In sedaj sedijo vsi v demokratski stranki, pod krinko največjih ljudskih prijateljev se tepejo za ministrske sedeže in najbolj mastno plačana mesta v Jugoslaviji, narod pa trpi in plačuje res ogromne davke. S temi hrvatskimi in srbskimi židi, kapitalisti in vojnimi dobičkarji so se združili i naši liberalci. Nekdaj v stari Avstriji so imeli enega drž. poslanca, sedaj jih imajo sam Bog ve na kakšen način — deset, torej samo za pet manj kakor ljudska stranka, ki so ji nekdaj pripadali vsi slovenski poslanci v državnem zboru na Dunaju.
Iz tega, ljudstvo, lahko sprevidiš, kakšne za -stopnike da imaš. Niso od tebe izvoljeni, zato ne zastopajo tudi tvojih pravic, temveč svoje žepe. Vlado ljudstva bi naj imeli, imamo pa vlado sebičnih, gos-podstva- in častiželjnih ljudskih izkoriščevalcev in pijavk. Kako dolgo še bomo trpeli in prenašali te ljudske zapeljivce?
Kakor so nekdaj bili lahko dobri ali slabi kralji in cesarji, ki so ljudstvo vladali z dobrimi ali slabimi postavami, tako bodo zanaprej ostali dobri ali slabi poslanci, ki bodo ljudstvo tudi vladali z dobrimi ali slabimi postavami.
Ljudstvo, pri prihodnjih volitvah boš imelo priliko izbrati med dobrimi in slabimi poslanci, ko boš izbiralo med krščanskimi in protikrščanskimi poslanci. Zato iztegni roko po sreči ali — nesreči.
Samostojna ICmetljska Stranka.
„A Bog je kmetu glavo dal, da b' goljufijo brž spoznal."
Stara pesem.
Kmetov je v naši državi 80%, to se pravi, na sto prebivalcev je osemdeset oseb, ki se pečajo s poljedelstvom. Torej sklepa Samostojna Kmetska Stranka: 1. vsi kmetje naj se združijo v svojo lastno stanovsko stranko; 2. voditelji te stranke naj bodo samo kmetje, ki dejansko poznajo kmetske potrebe in bolečine; 3. delajo naj izključno za kmetske koristi. To so, če sem prav razumel, glavne in temeljne točke tega evangelija.
Sedaj pa prosim, da nekoliko pomislite z me -
noj:
Vzemimo, da res vsi kmetje vstopijo v Samo -stojno Kmetsko Stranko, bi dobila ta stranka 80% poslancev v novi državni zbor. Ako bo štel novi drž. zbor kakor sedanji 280 poslancev, jih bo dobila kmetska stranka 224. Vzemimo, da ostane stranka edina, da ne bo v nji nobenih osebnih nasprotstev in tudi nobenih stvarnih nasprotstev, da se bo n. pr. za -stopnik srbskih velikih kmetov iz Banata popolnoma
ujemal s siromašnim pridelovalcem vina in olja v južni Dalmaciji, mohamedanski beg iz Bosne s hrvaškim revežem, naš pohorski posestnik gozdov s črnogorskim na pol ovčjim pastirjem in na pol revnim poljedelcem. Po mojem mnenju bo to jako težko, ker beseda kmet ali poljedelec je zelo raztegljiva in nedoločena. Poljedelec je grof Szapary v Murski Soboti, kakor naš kmetič, ki ima n. pr. hišico in nekaj polja, katero mu obdeluje žena z manjšimi otroki, sam se peča vrhu tega s črevljarijo, starejši sin hodi v tovarno, ena hči služi v mestu kot blagajničarka, drugi sin je ravnokar postal oficijal pri sodniji. Ali boste ta dva: grofa Szaparyja in takega kmeta tudi sprejeli v kmečko stranko? Kako boste potegnili mejo med kmetom in nekmetom? Ce boste sprejeli v vašo stranko vsakega, kdor se sploh peča s poljedelstvom, bo zavladala v stranki razlika gospodarskih nasprotij, ki bo večja, kakor je v katerikoli stranki sedaj.
Toda pustimo na stran vse take pomisleke li Vzemimo, da bo vaša stranka v novem drž. zboru res močna 224 mož in da bo v nji vladala popolna e-dinost. Jaz verujem popolnoma v razum in poštenja našega kmeta in torej tudi računam z dejstvom, da bodo ti poslanci sami razumni in pošteni možje. Kaj potem? Stranka bo morala prevzeti vlado, to se pravi, imenovati bo morala ministre. Recimo: Jože, ministrski predsednik; Janez, minister notranjih zadev; Nace, vojaštvo; Peter zunanje zadeve; Pavel, denar; Miha, železnice; Tone, kmetija, Lipe, rudarstvo; Jurij, pošta itd. Vsi so jako razumni in pošteni možje.
Toda za»taka mesta ni dovolj, da je človek polten in razumen, treba bi bilo zelo velikega razuma, poleg tega pa tudi strokovnega znanja. Slednjič res ni potreba, da bi n. pr. železniški minister razumel, tudi, kako se gradi most, vozi vlak, postavljajo zna -menja itd. Službo opravljajo uradniki in železniško osobje, vendar mora minister imeti jako veliko izob -j razbo, predvsem splošno izobrazbo, da zna presoditi ljudi in razmere, a tudi nekaj posebnega strokovne -ga znanja. Tudi tovarnarju ni potreba, da bi se razumel na vsak stroj in na delo v tovarni, a vendar mora imeti precejšnjo splošno izobrazbo, da zna nastaviti uradnike in vse voditi in odrejevati. Priznam, da se tudi med kmečkim stanom lahko dobe izobraženi in za ministre sposobni ljudje. Toda za tako odločilna in vodilna mesta ni lahko najti pripravnih in sposobnih mož. Sploh smo zelo revni na velikih ta -lentih in to revščino čutimo zelo silno. Ako se postavimo na načelo, naj vsa taka mesta — od poslancev do- ministrov — zasedejo samo kmetje, bo revščina še večja, izbira bo manjša in vsled tega bo še težje najti sposobnih mož.
Toda vzemimo vedno vse najboljše. Recimo torej, da je res zmagala Samostojna z velikansko ve -čino, zasedla vsa vodilna mesta v državi in pričela izvrševati svoj program. Tedaj bo pa stala pred nalogami, ki bodo.čisto izven njenega programa. Pravi, da hoče skrbeti samo za kmečke zadeve, a tu bo vprašanje zunanje politike, ki bo za našo državo silno važno. Dalje vprašanje valute, ki je tako silno te-
ha ušesa in oslepele oči. Ves up je stavil na njemu .udano rdečo gardo, ki bi naj premagala vedno glo -bokeje v Madžarsko prodirajočo rumunsko armado in se združila z ruskimi boljševiki, ki so zagotavljali Kunu financijelno in gospodarsko odpomoč. Pa, hvala Bogu, ves ta račun so prečrtali Kunu Rumuni, ki so premagali rdečo armado ob reki Tisi in začeli ob-koljevati gnezdo ogrskega boljševizma — Budimpeš -to. Ko je pa slednjič izprevidel očka Kun, da je strt ves boljševiški oboroženi cdpor, je še enkrat zbral svoje vladne somišljenike okrog sebe, proklinjal njih bojaznost, slabost in strahopetnost, nato pa se naslonil na svoj prestol in se bridko zjokal na boljševiških razvalinah. Jokali in plakali so z njim tudi njegovi vladni pomagači in sodrugi, nato pa na tihem pobegnili iz Madžarske v Nemško Avstrijo, kjer so jih prijeli in jih držijo zaprte do danes.
Te vrste sem pa napisal slovenskemu ljudstvu v poduk in svarilo, da samo vidi, kakšna da so bila boljševiška nebesa na Madžarskem, ki so pogreznila celo deželo v pekel trpljenja, lakote in gotovega pogina, da je niso rešili peklenskega boljševizma — Rumuni.
Vinko Lovrenčič:i
Op petletnici.
Ko so ljudje živeli po več sto let, so lahko obhajali stoletnico, v naših mehkužnih časih pa se zadovoljimo že s 251etnicami, starejši obhajajo tudi petletnice. Ker se tudi jaz prištevam poslednjim, bodi mi dovoljeno spominjati se petletnice posebne vrste.
Prikimal je 3. kimovec leta 1914. 2e celih 14 dni so se zbirali nad tesno Dravsko dolino temni oblaki, ki so jih izhlapevala gorka nemčurska srca — polna srda in gnjeva do vsega, kar je čutilo količkaj
slovenski. In tresk — udarilo je! „Dober večer, gospod", me pozdravi izpod avstrijsko-nemške pikelhav-be znani glas marbreškega varuha pravice. Ker se je v njegovi družbi nahajal tudi vrlo-nemškutarski občinski predstojnik in ker je moj sosed v duhovniški suknji tudi že zamenjal svoje navadno bivališče z letoviščem v Gradcu, sem takoj vedel, da me ne čaka nič kaj razveseljivega. Toda ostal sem pri dobri volji. „Bog daj!", mu korajžno odgovorim, „kaj bo pa novega?" — „A nič posebnega, naročeno mi je samo, da pregledam in preiščem vaše stanovanje." Glej ga, spaka, mislim, začetek je izvrsten. ~,0, prosim le, je vse na razpolago!,. Preiskava je trajala kake % ure in našel se je korpus delicti: ena stara pridiga (slučajno ne moja) in seveda koroški vilajot. Čakam, kaj bo temu sledilo. „Gospod župnik, ne morem pomagati, morate iti z menoj!" - „A tako? To bi mi lahko kar v začetku povedali, bil bi sedaj že pripravljen." Preoblečeni se, orožniku ponudim v plačilo za njegov trud nekoliko kruha in vina, župana naprosim za voz (ki mi ga je prav rad dal) in tako smo jo odfurali — na to rajžo žalostno.
Potoma smo se še pri neki zagrizeni nemčurski gostilni (katero sedajna vlada jako ščiti, zakaj, bo se še morda, izvedelo), pokrepčali z nekaj kupicami vina (kar se je seveda iz gole človekoljubnosti denunciralo od takrat baje tam navzočega slovenskega častnika), in kmalu sem bil v svojem novem začasnem domovin, v ječi marbreški. Vrata se zapro, ključi zarožljajo in zdaj, revček, premišljuj, kaj si zakrivil, da so te bac-nili med razbojnike.
Noč je minila brez spanja, bila je silno dolga. Drugo jutro, bilo je prvi petek v mesec (ki smo ga vedno obhajali doma prav slovesno), prikaže se bradat ječar s skromnim zajuterkom in zopet izgine. Zopet sam. O ta grozna samota v takih prostorih, kako stre človeka! Pri slabotni svetlobi sem opravljal svoje duhovno molitve, ker to edino so mi pustili, čim
so mi denar, uro, nož' in kar je še bilo nevarnega, pobrali in shranili za boljše čase. A tudi molitev ni šla ko konca, vrgel sem knjige na prično, zraven še samega sebe in začel premišljevati, kako se bo ta-le presneti hec končal. Zopet vstanem in vznemirjen hodim po poltemnem prostoru. Da si nekoliko skrajšam čas, prisluškujem precej glasnim pogovorom v sosedni ječi in izvedel sem marsikaj zanimivega, iz tega pa tudi sklepal: Ce hočeš koga pohujšati in ga priučiti hudodelstvu, pošlji ga v ječo, kjer se nahajajo skupaj različni zločinci. Opoldne dobim prav petkovo kosilo — seveda na svoj račun. In zopet čakam ne -strpno, kdaj bom rešen tega nevzdržnega stanja.
Po dolgih štirih urah se odpro vrata, pred mano stoji orožnik, seveda Slovenec,, od avstrijsko-nem-čursko-žendarmerijskega duha še nepokvarjen fant, doma iz bogatih Haloz, ki mi je bil že poprej dobro znan. Bil je določen, da me povede v Gradec. Sala-miš! Nič me ni razveselila ta novost, pa hočeš, nočeš, zločinec nima pravice braniti se. Moj angel varuh me spremlja skozi polja, da se izogneva radovednim špisbirgarjem, ki jim je srce poskakovalo veselja, da je domovina rešena zopet enega sovražnika, enega „vereterja." A zasledili so naju. Tu so se pokazale prve cvetke protestantovsko-nemške kulture . „Lejte, že ženejo f...., mi gremo proč od Rima itd."
Na kolodvoru je že čakala cela vrsta radovednežev, a menda me niso spoznali. Prvikrat v svojem življenju sedem brez listeka v „ekstrakupe" za eskor-tirance, prvikrat se vozim brezplačno. Čutil sem se čudno povišanega, menil sem, da sem najmanje kakšen državni poslanec, a veliko več, ker še legitima -cije mi ni bilo treba pokazati, mojo legitimacijo je že nosil orožnik na rami. V odkazanem kupeju sta bila že dva takšna izdajalca v spremstvu dveh orožnikov, (možaka sta bila posestnika iz bližine Slovenjgradca)^
(Konec prihodnjič.)
---
- ......

18. septembra 1919.
SLOVENSKI GOSPODAR.
e "-1
Stran 8.
2ko in zamotano, da ga zamore razumeti samo. kdor se je posebno ž njim pečal. Treba bo urediti šolstvo, železnice, parobrodstvo, morska'pristanišča, pravo -sodstvo. Pomislite, da je naša država nastala iz pet različnih držav, katerih vsaka je imela svoje postave in sedaj bo treba izdelati enotno, skupno pravo za vse zadeve — kazenske in domače. Ali mislite, da bodo kmetski poslanci samo delili podpore, znižali davke, odpravili vojaščino itd. Brigati se bodo morali tudi za vse druge reči. Samostojna Kmetijska Stranka bo torej, kakor hitro bo prišla do vlade, morala opustiti svoje temeljno načelo, da se hoče pobrigati samo za kmet ' in skrbeti samo za kmečke koristi. Kakor hitro bi prišla do vlade, bi prenehala biti v tem smislu kmečka stranka, ker bi morala skrbeti za vse državne potrebščine in vsled tega postavljati na vodilna mesta može, ki so zmožni skrbeti za ie potrebščine, ne glede na to, če so kmečkega stanu in imajo doma kmetijo, ali ne. Samostojna Kmetijska Stranka v tem smislu, kakor se je ustanovila med nami, je nekaj popolnoma nemogočega. Nemogoče je, da bi kedaj prišla do večine, ker je naš kmet tako razborit, da ve, da je vladanje samo kmečkih mož in s samo kmečkim programom v državi nemogoče. K večjemu bi privedlo do neke vrste kmečkega boljševizma, ki bi slednjič snedel samega sebe. Kmet je pač najvažnejši stan v državi, gledati je treba, da se mu kolikor mogoče olajša stanje in da se ga kolikor mogoče pritegne k državotvornemu delovanju, da bi pa Tako umetno napravo, kot je državni stroj, zamogli peljati samo kmetje in samo s kmetskega stališča, je imdalost.
Osebna dohodnina^
V zadnjem „Gospodarju" sem razložil napoved dohodnine iz zemljišč in iz poslopij, Pojasniti mi je še ■ireba, kako se naj napove dohodnina iz samostojnih podjetij in iz glavničnega premoženja od leta 1918 P a) Med dohodke iz samostojnih podjetij in opravil (trgovine, gostilne, razne druge obrti in zakupe) je prištevati vse kosmate prejemke, skupiček za prodane izdatke (blago), denarno vred -nost blaga ob koncu leta po odbitku blaga ob začetku poslovnega leta, nadalje tuJi vrednost blaga in izdelkov, ki so se iz teh podjetij vzeli in v lastnem gospodinjstvu davčnega zavezanca in njegove obitelji poSbili Odšteti pa se smejo izdatki za nabavo, prevoz, zavarovanje blaga, vzdrževanje in zavarovanje obratnih poslopij, stroški za osobje, davščine, amor -Žzacijf inventarja, slednjič vrednost blaga v začetku
poslovnega leta.	.
b) Med dohodke iz glavnične imovine je prišteti predvsem obresti državnih in drugih obligacij in javnih posojil, zasebnih posojil, hranilnih vlog, zakupnine iz zakupa obrtov itd.
Od vseh v zadnjem in današnjem „Gospodarju" navedenih skupin dohodkdv pa se še smejo odšteti: direktni davki z dokladami (izvzemši dohodnino ter davek od višjih dohodkov), plačane obresti dolgov, letna odplačila dolga, nadalje trajna bremena, ki slone na posebnih pogodbah (užitki, prevžitki v denar -jih), če se verjetno dokažejo; dalje premije za zavarovanja na življenje, za zavezanca samega do 300 K, za obitelj 600 K; konečno prispevki za bolniške blagajne, za zavarovalnine zoper škodo in nezgode, če ■le ti že niso odšteli zgoraj.
Odbiti pa se n e smejo predvsem stroški za obleko, hrano, stanovanje, zdravnika itd., skratka vsi stroški za vzdrževanje zavezanca in njegove obitelji; ti izdatki so brez izjeme podvrženi dohodnini.
Isto velja glede izgub, ki se nanašajo na pre -moženje (poškodbe hiš, zemljišč, izgube na živini, ki je poginila), izgube na glavničnem premoženju itd., nadalje se ne smejo odbijati zneski, ki so se uporabili za izboljšanje ali pomnoženje premoženja (stavba novih poslopij itd.), izdatki na darilih in sličnih na klonitvah, ki niso v tesni zvezi z obratom.
Z ozirom na ta pojasnila, ki so izčrpana iz dohodninskega zakona, je pač povsem jasno, da dohodnina zadene tudi manjše posestnike. Po § 155 dohodninskega zakona je vsak. ki ima čez 1G00 K dohodkov v letu, zavezan plačati dohodnino.
Ako dohodki ali pridelki od leta 1918 še prestopijo visokost 15.000 K, je po postavi z dne 16. februarja 1918, drž. zak. list št. 66, zraven dohodnine tu-•di predpisati od ene in iste svote še davek od tako-imenovanih višjih dohodkov.
Opomba uredništva: V vseh davčnih zadevah daje zanesljiva pojasnila članom Slovenske Kmečke Zveze brezplačno Tajništvo Slov. Kmečke Zveze v Mariboru (Cirilova tiskarna).
Vsifftigradfii^ pa^ ciJu.
Ormoško-ljutomerske gorice.
Od zadnjega mojega vinogradnega poročila sem, ki sem ga narisal pred 14 dnevi, se je položaj v vinogradih bistveno izpremenil. Trdovratnost grozdnih jagod ie popustila in pod pekočimi solnčnimi žarki se je začelo grozdje poedinih trtnih vrst mehčati in barvati. Najprej sta se udali bela in rdeča plemenka —
žlahtnina — potem beli burgundec, tu in tam v bolj- j ših legah tudi zeleni silvanec, dočim se šipon in laški rizlec še trdovratno upirata. .Toda, kakor je vide- j ti, se bosta končno tudi morala udati. In tako je u -pati, da so se zmotili oni preroki, ki so nam prerokovali za leto 1919 „meksikanerja", t. j. letnik, kakorš-nega je dala gorica 1. 1864.
Krasni solnčni dnevi s pravcato poletno vročino, kakoršni nas razveseljujejo v poslednjem času — daj nam jih Bog še prav obilo — so nam porok, da bode gorica precej zamujenega nadomestila in tako bode vsaj to malo, kar nam nista uničila peronospo-ra in plesen, dozorelo.
Iz vinogradov je trava z majhnimi izjemami že vsa spravljena in posušena, tu in tam so opravili tudi tretjo kop. Sadje, zlasti jabolka, dozorevajo in ne kateri posestniki so začeli tudi že delati iabolčnico; hrušek je malo, sliv nič. Vobče pa je kakovosti sadja močno škodovalo poletno deževje. Sredi meseca septembra 1919.
Anton Kosi.
Kaj bo s vinskimi cenami?
Piše: Rob. Košar.
Meseca junija in julija so začele padati vinske cene, ker se bodo „baje" odprle meje in bo italijansko in drugo vino začelo preplavljati dežele, katere so bile dosedaj naše odjemalke.
Mnogo vinogradnikov je prodalo svoje vino po znižani ceni in je trpelo pri tem občutno škodo. Vinske cene so zopet poskočile in o kaki preplavi s tu -jimi vini ni duha ne sluha. Toda kako bo v jeseni? Morda pa se to prerokovanje izvrši prihodnje leto?
Tega se nam za sedaj še ni treba bati, kajti:
1.	Je pridelovanje vina v vseh državah' vsled vojne silno trpelo. Vsled pomanjkanja delavskih moči so bile gorice več let slabo obdelane, manjkalo je tudi galice in žvepla, manjkalo je gospodarsko orodje , vsled pomanjkanja živine in rekvizicije sena in sla -me manjka gnoj itd. Malo je posestnikov, ki bi lahko rekli: Moje gorice so take, kakor pred vojsko. V deželah pa, kjer je divjala vojska, ali v krajih, ki so ležali za fronto, izgleda še huje.
2.	Se je poraba (konzum) vina v vseh državah znamo zvišala. Dežele, ki so nrej pridelovale toliko vina. kolikor so ga doma porabile, morajo sedaj vino uvažati. Celo države, ki so prej izvaževale na milijone hektolitrov, so sedaj navezane na dovoz iz drugih dežel. Francija dovaža n, pr. vino iz Španije in Italije ne glede na uvoz iz Alžira, ki je znašal že prej v mirnem času nad 6 milijonov hI.
3.	So vsled pomanjkanja vina na svetovnem trgu poskočile cene v vseh vinorodnih državah, čeravno pričakujejo v Italiji. Franciji in Španiji še precej dobro vinsko letino.
4.	Manjka prometnih sredstev, da bi se izvažalo vino iz dežel, kjer bi ga bilo preveč, v tiste kraje, kjer ga primanjkuje.
5.	So severne države, kakor Ceho-Slovaška in Poljska itd. vsled dolgega vojnega stanja brez vina in željno pričakujejo, da bi se odprle meje in ustanovil redni promet po vodah in železnicah. Za te kleti bo treba mnogo jugoslovanskega vina!
6.	Zabranjuje slabo stanje valute dovoz iz Italije, Španije in Švice tako, da še lahko konkuriramo (tekmujemo) s temi proizvodi ne glede na cenejši dovoz iz naših dežel.
7.	Manjka povsod posode! Ako bi nam Vsemogočni zopet naklonil tako bogato vinsko in sadno letino, kakor leta 1908, bi bilo to katastrofalno (uničevalno) ne le za naše kraje, ampak za vse vinorodne dežele.
8.	Se te „nesreče" na vsem svetu nikdo ne boji.
Iz navedenega se torej razvidi, da naše vinske
cene za sedaj še ne bodo padle. Majhne izpremembe seveda niso izključene. Bog nam daj samo žarko in toplo solnce, da bo zrastla „pitna" vinska kapljica in veliki stroški naših goric se bodo obrestovali še ne -kaj let. Glejmo, da povzdignemo gorice s pridnim in umnim obdelovanjem zopet na isto višino, kakor so bile pred vojsko. Naj nam ne bo žal dela, truda in — stroškov.
Vendar pa nam bo treba že sedaj skrbeti, kako in kam bomo prodajali bodoča leta naša vina. O tem prihodnjič!
Hugo Hinterlechner, mestni uradni veterinar v Mariboru.
Pred kakimi osmimi dnevi se je po naši domovini kakor blisk razširila novica, da se je na Hrvatskem in po nekaterih krajih Slovenije pojavila kuga slinovka. Predno smo se še zavedli, so bili vsi naši okraji okuženi. Težko pričakovani sejmi so se od;>o -vedali, oziroma prepovedali. Slinovka je kužna bolezen, ki napada prežvekovalce in svinje in je prenes-ljiva tudi na človeka. Ker ta kuga tako globoko po -sega v narodno gospodarstvo, naj ji bo posvečeno tu nekaj vrstic:
Bistvo in znaki bolezni. Bistvo te bolezni: povzroča jo drobnostvor, čigar narava še dosedaj ni dognana. Ko zaide v žival, potrebuje po navadi 2—6 dni, da se bolezen pokaže. Srednji stopinji mrzlice, katero lajik (nestrokovnjak) navadno prezre,
sledi pomanjkanje teka, žival se slini in cmoka pri žvečenju. Na gobcu, na spodnji čeljusti, na nebu, na jeziku, se pokažejo v 1—3 dnevih mehurčki v veliko« sti konopljevega zrnja, ki dosežejo včasih celo veli -kost jajca. Vsebina teh mehurčkov je v početku čista, rumenkasta in postane konečno kalna. V nadalj-nili 24 urah popokajo ti mehurčki, tekočina izteče ia namesto prejšnjih mehurjev ostanejo rdeče in zelo boleče rane, ki so s kožico prejšnjih mehurčkov pokrite. Rane hitro celijo, ako jih zopet novo nastali mehurji ne motijo. V istem času, kakor v gobcu ali malo kasneje, se pokažejo na nogah, t. j. na svitku in med parklji jednaki mehurčki. V tem slučaju pravimo, da.se je žival od gobca na nogah okužila. Zgodi se pa tudi, da se bolezen najpreje na nogah pokaže in ker se žival od bolečine liže, pa se tudi vi gobcu zastrupi. Tretji slučaj je, da se pri kravah pojavi bolezen z jednakimi znaki na vimenu in zizkih. Svinja, ovca in koza zbolijo navadno na parkljih. Pri svinjah nastopijo na rilcu jednaki bolezenski znaki , kakor pri goveji živini. Ce zboli žival na parkljih, težko hodi, stopica z jedne na drugo nogo in se v hudih slučajih celo razbosi. Omeniti moram, da slinovka ne nastopa vedno jednako. Vremenski vplivi naj-brže pospešujejo naravo in jakost glivic in te zopet povzročujejo hujše ali manjše znake obolenja. Tako se včasih zgodi, da se bolezen neznansko hitro razširi, a vobče milo nastopa. V nasprotnih slučajih pa bolezen slinovka z vso silo pritisne in nima žival nobene odporne sile. Letošnja poročila govore vobče za naglo razširjenje in ne nevarno obliko.
Nevarnost za mlado živino. Bolezen se prenese tudi na ljudi. Slinovka v-obče ni tako nevarna bolezen za odraslo živino. Neprijetno je, da žival vsled bolečin v gobcu in na parkljih ne žre in vsled tega močno zgubi na teži in na mleku. Za mladiče, ki sesajo matere, je pa vedno nevarnost, da zbole za vnetjem v črevesu in poginejo. Da taka bolna žival tudi delati ne more, je samo ob sebi umevno in pomeni zopet novo škodo. Bolezen je tudi na človeka prenesljiva in nastopi z istimi znaki, kakor pri živini. Človek se naleze bolezni, ako streže bolni živini ter se po končanem delu ne očisti temeljito, ali pa če uživa neprekuhano mleko od bolnih krav. Meso bolne živine ni človeškemu zdravju škodljivo, vendar more le živinozdravnik določiti, kateri deli so užitni.
Kako nam je v našem sedanjem položaju ravnati. 1. Prva naloga naj bo, da po možnosti zabranimo, oziroma odvrnemo kužno bolezen. Državna uprava skrbi s splošnim zakonom proti kužnim boleznim iz leta 1909, da se kužne bolezni ne razširjajo, oziroma omejijo na najmanjše število. Dolžnost posameznega državljana je, da izpolnjuje točno izdane naredbe in navodila. Priporočamo najtopljejo, da v sedanjem času nihče ne kupuje ne govede ne svinj od nepoznanih gospodarjev, najmanje pa od živinskih trgovcev. Vsak gospodar, ki pa že mora kupiti živinče, naj isto vsaj za osem dni postavi v stran, da ne pride z domačo živino niti pri krmljenju, niti pri napajanju in na paši v prav nikako dotiko. Živali naj za ta čas ena oseba streže, ki zopet z domačo živino nikakor ne pride v dotiko. Med tem časom naj se žival natančno v vsem kretanju in obnašanju opazuje. Skrbimo, da za čas sedanje kuge ne bodo zahajali tuji ljudje v naše hleve. Tukaj mislimo mesarje, živinske trgovce, mešetarie, rezarje in berače. Ker so poslednji tudi ljudje in naše pomoči potrebni, če jih vzamemo že pod svojo streho, nd-kažimo jim prostor, da ne morejo priti v dotiko neposredno ali posredno (s krmo ali ste!j*>, na kateri berači in tujci leže) ? našo živino. Priporočljivo je sedaj tudi kuretino ne kupova i iz nepoznanih krajev, kuretina brska po cest in po gnoju in lahko zanese kužni otro\. Konečno naj še omeoim, da tudi svojih ljudi (družine) pod nobenim pogojem ne pustimo v tn,ie in okužene hleve, ker bi le to radovednost lahko predrago plačali.
Kaj storiti v prvi sili? Ce si pa ta-| ko nesrečen, da te je bolezen obiskala, je tvoja ? dolžnost, če tndi le sumiš, da ti je žival na sli-
!' novki zbolela, da takoj prijaviš slučaj obolenja svojemu županu Ta zopet pošlje prijavo na > kr. \ glavarstvo, katero odpošlje na državne stroške ; svojega veterinarja (živinozdravnik ), kateri od-i redi v smislu § 31 živ. kužnega zakona veterinarsko varnosti:« <> Iredbe, katere imajo edini na-men, da v prvi vrsti tebi pomagajo in da se bo-\ lezen ne razširi, oziroma omeji. Žalibože pa je med našim ljudstvom toliko vsevedežev, kateri * hočejo vse bolje vedeti, kakor izkušeni v službi
osiveli svetovalci živinozdravniki, se rogajo po- \ stavi, zbijajo neslane šale in kakor nalašč, de- < lajo nepostavnosti. Drugi zopet se boje zaprtije, prikrivajo bolezen, hodijo brezskrbno po drugih, i še ne okuženih hlevih in pomagajo tako bolezen | razširjati. Takim ljudem manjka izobrazbe in ker ? ne pojmijo nevarnosti, se hočejo važne in učene \ delati, dokler ni nesreča gotova. Kolikokrat slišimo te vrste ljudi bevskati, bolezen je bila in bo, Bog jo je poslal. Res je, da brez božje volje se ničesar ne zgodi, noben umrljiv človek pa ne ve, zakaj so te ali one glivice, ki kužne bolezni povzročajo potrebne ali nepotrebne; a Bog je dal človeku r a z u m, ter mu razsvetil pamet, da je spoznal bistvo bolezni, vzroke in da je našel sredstva, da more te drobnostvore, katere najbistreiše oko le z učenjaškimi pripomočki u-gotavlja, zatirati. Pokorite se odredbam živinozdravnikov. Ker pa ne moremo biti vsi učenjaki in se ne moremo vsi pečati z zdravilstvom, je naša dolžnost, da naša srca ne zapiramo dobrim naukom in se p o korav am o z a k onit i m določbam in navodilom strokovnjakov. Ko si kužno ali sumljivo zadržanje svojega ži-vinčeta županu naznanil, takoj postavi svojo živino pod zaporo. Ne pripusti, da bi tvoja živina z drugo v dotiko prišla, ne hodi v tuje hleve in ne dovoli sosedom in tujcem v tvoj hlev. Ako imaš več hlevov, določi za postrežbo v hlevu, kjer ie bolana žival, osebe katere ne smejo prestopiti hleva, kjer še stoji zdrava živina. Pazi, da služinčad ne bo stregla ob jednem bolene govedi in zdrave svinje ali narobe. Vsa druga navodila ti bo dal uradni živino zdravnik, kateremu popolnoma zaupaj, brez strahu in brez predsodkov, čigar prva dolžnost je, tebi pomagati. Zdravljenje slinovke je različno.
Domača zdravila. Na parkljih obolela slinovka se zdravi, da vsak dan s toplo vodo umijemo parklje in svitek do biclja in potem f namažemo s črnim oljem, ki se kuha iz bukovih ali javorjevih tresk. Po naših krajih tega ? sredstva ni težko dobiti, tudi ni drago. Drug na- I čin je, da trosimo po bolnih parkljih prah iz jednakib delov žganega galuna in modre galice. Tretji način je, da se izpirajo noge do bicljev z 2% formalinovo razstopnino. Je še več sredstev, katera pa po potrebi nasvetuje živinozdravnik. I Slinovka v gobcu se zdravi slučaju primerno, i V prvi vrsti treba rabiti sredstva, da se mastne sline iz gobca, toraj iz ran odstranijo. V to svrho je najboljša topla voda, kateri se primeša polo- \ vico jesiha, to vodo se ubrizgava bolnemu ži- ? vinčetu v gobec, ali pa se v to tekočino namoči i mehko cunjo, s katero se gobec izpira. Priporo- \ čljivo je tej okisani vodi pridjati prilično na 1 1 vode za en oreh žganega galuna in jedno zrno ; stolčenega Česna. Za gobec izpirati je jako u-mestno tudi skuhovina iz svežih orehovih listov, iz suhe hrastove skorje, gomilčni čaj in tak iz žajbelja (žaubeja). Sredstva, katera ti zamore le živinozdravnik dobaviti in nakazati so: pioktorin, kromova kislina, sterizol itd.
Ravnanje z obolelo živino. Bolna živina potrebuje v vseh slučajih mehko, suho steljo, snago, najpazljivejšo postrežbo, čisto, svežo vodo, okisano z octom ali solno kislino, svežo krmo, mehko seno, repo, kuhan krompir aH prekuhano mleko. Ker jo v sedanjih časih težko dobaviti razkužila, se priporoča, da v najobilnejši meri izrabimo lug, katerega delajo gospodinje iz pepela.
Prepričan sem, da bodo gospodarji, držeči se predstoječih navodil, slinovke obvarovani in če bi jih nesreča doletela, da bodo svojo živino v najkrajšem času brez izgube ozdravili.
sedanji predsednik Narodnega predstavništva Draža Pavlovih. On se že posvetuje z raznimi strankami v parlamentu, da se osnuje novi koncentracijski kabinet iz vseh strank in klubov, kakor ga je zahteval že pred enim mesecem dr. Korošec na čelu jugoslovanskega kluba. Pavlovič je bil pri regentu Aleksandri!, kateri je poklical k sebi tudi vse voditelje raznih zborničnih strank* da mu ti poročajo o sestavi nove vlade, katere hitro delovanje,je nad vse potrebno radi naše zunanje politike pa tudi, da se enkrat uresniči in izpelja naše valutno vprašanje in agrar-
ščansko kmetsko ljudstvo nesprejemljiv. 9. Zahtevajo, splošno, jednako in tajno volilno pravico za vse moške, kakor tudi za ženske, ki so dopolnili 21. leto. Volitve naj se izvedejo v najkrajšem času.
Kamnicapri Maribo-ru. V nedeljo 'dne 14. t. m. se je tukaj vršil ustanovni shod tako potreb* ne podružnice Slovenske Kmečke Zveze za našo žup« ? ni jo. Na shodu sta govorila versko in narodno zaved* | ni kmet Hlebič od Sv. Križa ter urednik Stupan. Za
na preosnova. Upamo, da bomo tekom prihodnjih dni i predsednika novo ustanovljene podružnice je bil iz-
že imeli novo vlado, ki bo zmožna rešiti prenujna vprašanja in nujne zahteve naše kraljevine.
Avstrijska republika podpisala mirovno pogodbo.
V gradu St. Germain se je podpisala 10. t. m. mirovna pogodba z Avstrijo. V tej pogodbi so priznali Avstriji tudi še mesto Radgono. Podpisal jo je pooblaščenec avstrijskih Nemcev, državni kancler dr. Renner. Za njim so podpisale pogodbo velesile: Amerika, Anglija, Francija, Italija in Japonska. Podpisom so se pridružili tudi Poljaki in Cehoslovaška. Začasno ste odtegnili podpis: Jugoslavija in Ru-munija.
Jugoslavija se protivi podpisu radi paragrafa 51 te mirovne pogodbe. Ta paragraf namreč zahteva, da pridejo vse zahteve narodnostnih manjšin, vse carinske zadeve in železniški tarifi pred zvezo narodov. Pred zvezo narodov pa ne spadajo naši kraji, katere so zasedli Italijani. In kedo bo čepel v tem razsodišču zveze narodov: Amerikanci, Angleži, Francozi, katerim so naše razmere španske vasi in pa naši soVragi Italijani, ki nas bodo tlačili potom tega krivičnega paragrafa 51. Po tej točki mirovne pogodbe bi prišla naša kraljevina v popolno politično in gospodarsko odvisnost od Italije. Naša vlada v Beogradu je odpoklicala naše oddoslance mirovnega | odposlaništva v Parizu, da se ž njimi posvetuje gie- l de naše zunanje politike in osobito glede paragrafa S 51 in podpisa mirovne pogodbe z avstrijsko republi- i ko.
Italija.
Naši javnosti izza dobe svetovne vojne dokaj jj znani italijanski pesnik Gabriele D' Annunzio, ki je I slovel v vojni kot letalec, si je zadnje dni dovolil, ka- I kor pišejo časniki brez dovoljenja italijanske vlade, f kar na lastno roko pohod z vojaškimi oddelki na Re- j> ko, katero je zasedel v imenu Italije. Te zasedbe se i pa niso udeležili samo italijanski prostovoljci, ampak f tudi vojaštvo. Iz Trsta in drugih Italijanom nakion- J jenih mest vre vse polno italijanskih prostovoljcev v Reko, da ojačijo zasedo. Italijani so v Reki odstra- j nili vse ententine zastave in jih pometali na tla. An- >; gleška posadka je v Sušaku, francoska pa se je u-krcala na ladje. Italijanski ministrski predsednik ; Nitti se sicer huduje nad tem samooblastnim ravnan- | jem prenapeteža D' Annunzia, ker se boji entonte; | v resnici pa se je zaseda Reke doigrala z vednostjo f italijanske vlade, ki bi rada dosegla s pomočjo oro- ; žja, vojaštva in nasilja, kar jej ni hotela priznati > potom njenih zahtev pariška konferenca. Italijani so zapustili Sibenik in druga dalmatinska mesta. Povsod, kjer so iz Dalmacije odromali nasilni Italijani se ondotno ljudstvo neizmerno veseli objema bratske in svobodne Jugoslavije.
Kmečka Zveza.
Shod zaupnikov. Dne 11. septembra se je vršil v Mariboru dobro obiskan shod glavnih zaupnikov SKZ. Zastopani so bili vsi okraji. Shodu
voljen naš,priljubljeni nadučitelj in gerent Frano. Čepe. Ze takoj prvi dan je pristopilo k naši organizaciji lepo število Kamničanov kot dokaz, kako potreb« na je bila ta organizacija za našo župnijo. Kmetje,; viničarji, hlapci, dekle in delavci pristopite vsi k na-| ši Slovenski kmečki Zvezi!
Pri Sv. Rupertu v Slov. gor. je bil po i rani sv. maši shod KZ zelo dobro obiskan. Udeležili i so se ga župani in najodličnejši možje cele župnije.-; Predsedoval je gerent Vogrin. Govoril je urednik Ze-\ oot o programu in organizaciji Kmečke Zveze in o političnem položaju. Sestavil se je krajevni odbon ; Kmečke Zveze.
Pri Sv. Barbari niže Maribora je zboro-• vala ob dobrem obisku KZ. po večernicah. Predsedo-I val je župan Zivko. O političnem položaju in organizaciji je govoril urednik Zebot. Na čelu krajevne organizacije KZ. so najodličnejši možje- in žene.
Okrajna zbornica S. K. Z. za ormoški okraj se je na svojem sestanku dne 14. t. m. posvetovala o važnih političnih in gospodarskih vprašanjih kmetskega prebivalstva za ormoški okraj. Sprejeta je bila resolucija proti previsoki odmeri osebno dohodninskega davka in davka na vino za domače potrebščine. Sklenil se je protest proti zavlačevanju volitev v državno-tvorno skupščino, kakor nameravani izdaji krivičnega šolskega zakonika s katerim se hoče deca podržaviti proti volji starišev in izriniti verska vzgoja otrok iz šole. Zahteva se ugodnejša železniška zveza Maribor—Središče in naprava železniške zveze Ormož—Ljutomer. Zahteva se znižanje žel. tarifa za vožnjo III. razreda in popravilo vozov, ki danes niso pripravni niti za prevažaaje živine, tem manj za ljudi, od katerih se pobira visoka voznina. Kmečko prebivalstvo iz Ormoža in okolice protestira proti vmešavanju Sokolstva v naše narodne šole in vzgoji kmetske dece v brezverskem sokolskem duhu. Šola bodi šola in ne torišče strankarske in brez verske politike.
Shodi Kmečke Zveze. Dne 21. septem.-po rani službi božji v S e 1 n i c i ob Dravi v Kroiso-vi hiši (Goleč, Zebot), na Ptujski gori pred cerkvijo (Krajnc, Hlebič), pri Sv. Marku niže Ptuja (Brenč:č), po pozni sv. maši pri Sv. Marjeti (M. Brenčič), po večernicah v M a j š p e r g u pri g. Sa-gadinu (Krajnc, Hlebič), v D orno vi (Brenčič). — Dne 28. septembra: po rani božji službi v Z a v r č u v šoli (Goleč, Zebot), na H a j d i n u v Društvenem domu (Brenčič), v Z i b i k i (Pušenjak), po večerni -cah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju (M. Brenčič), v Podčetrtku (Pušenjak), po rani sv. maši pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. v šoli (go-| vornik iz Maribora). — Dne 5. oktobra«, po rani sv. ■ maši gospodarsko politično zborovanje pri Sv. An-l t o n u v Slov. gor., po pozni božji službi pri Sv. , Trojici (govorniki se še določijo). Prosimo zaup-. nike, da agitirajo povsod za številno udeležbo.
Za ljutomerski okraj, Prekmurjo in
sta predsedovala člana predsedstva/ KZ. župana Ga- \	Medžimurje se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra popol-
lunder in Schondorfer. O političnem položaju je poro- ]	dne ob 14. uri (2.) velik shod kmetskega prebivalstva
čal dr. Kulovec iz Ljubljane. Shod je soglasno odo- j	in sicer na Cvenu v gostilni „pri veselem Kmetu",
bril taktiko Jugoslovanskega kluba in mu je izrekel	Govorijo poslanci: dekan Ozmec, nadrevizor Pušen-
Politični pregled.
Vlada odstopila.
Demokratično socijalistična vlada v Beqgradu jo odstopila, ker ni imela zadostne večine in nasprotovala ji je tudi ostra opozicija. Vsa pogajanja ministrskega predsednika Davidoviča z opozicijo so se razbila, vladi ni preostajalo drugega nego podati o-stavko. Davidovič je. odstopil s celo svojo vlado, o -s!;;vko je sprejel tudi regent Aleksander. Komaj od-stopla vlada laliko prišteva med svoje uspehe le cele kilometre brezuspešnih pogajanj, neizpeljan program in cele vagone psovk raznih liberalnih listov, ki so oštevali opozicijo, ker je bila proti vladi. Z odstopom vlade se je dosegel cilj. katerega je zasledoval dr. Korošec in Jugoslovanski klub.
Ministrskim predsednikom nove vlado, kateremu j6 izročena sestava nove vlade, je določen do-
popolno zaupanje, zlasti še njegovemu načelniku dr. Korošcu. Shod zaupnikov/ sq je bavd temeljito z or- ; ganizacijo stranke. Zaupniki so poročali tudi o doma- i čih političnih in gospodarskih vprašanjih. Enoglasno < so protestirali proti načinu, kako izrablja davčna o- t blast davek o dohodnini proti kmetskemu ljudstvu. Iz ; poročil glavnih zaupnikov je razvidno, to lahko po- j vemo. davčni oblasti, da se/ naj ne igra dalje s potr- \ pežljivosljo kmetov. Sklenjena je bila ostra resolucija v tem oziru in izvoljeni zastopniki, ki jo' naj izroče s pojasnili davčni oblasti in politični oblasti, posebno pa deželni vladi in Jugoslov. klubu. Na zaupnem sliodu se je izvolil tudi izvršilni odbor VLS za Štajersko in Prekmurje. Sprejele so se te-le resolucije: j
1.	Zaupniki SKZ izražajo popolno zaupanje Jugoslo- j vanskemu klubu in njega načelniku dr. Korošcu za \ neustrašen ¡nastop v interesu naše celokupne države. !
2.	Se zahvaljujejo vodstvu VLS za smotreno delo v j prid slovenskemu ljudstvu. 3. Odobrujejo delo Jugo- i slovanske Kmetske Zveze in izjavljajo, da hočejo ro- ' ko v roki ž njo se boriti za dobrobit kmetskega ljud-stva. 4. Zahtevajo ustanovitev kmetske zbornice kot ® stanovske organizacije kmetov. 5. Hočejo po načelu samopomoči potom zadrug doseči cenejši nakup potrebščin in izdatnejše vnovčevanje kmetskih pridelkov. 6. Zahtevajo sklicanje pokrajinskega
I zbora za Slovenijo. 7. Protestirajo proti krivični Ljubljani dne 7. oktobra t. 1. ob 16. uri v urad-
' odmeri davkov in, zlasti vinskega in dohodnin- nih prostorih.
jak, Jakob Rajh in Novak. Po shodu tombola gasilnega društva. Vabimo na shod vse1 naše somišljenike iz ljutomerskega okraja, Prekmurja in Meclžimurja.
Zaupnike Kmečke Zveze po vseh župnijah Slov. Si^jerja prosimo, da takoj pošljejo tajništvu KZ v Mariboru seznam krajevnih in okrajnih odborov KZ
Za člane Kmečke Zveze posreduje tajništvo KZ brezplačno v davčnih, vojaških in drugih zadevah. Fisma je nasloviti: Tajništvo SKZ. v Mariboru, Cirilova tiskarna.
Shode Kmečke Zveze je treba naznaniti okrajnemu glavarstvu. Vloge ni treba kolekovati. Shode pod milim nebom je treba naznaniti osem dni naprej in navesti dnevni red.
Naše krajevne organizacije naj nam nemudoma pošljejo pritožbe posameznikov proti krivično odmerjeni dohodnini. Navesti je treba dokaze, ki so utemeljeni.
fioipodarike novice.
Redili občni zbor Gospodarske Zveze, centrale za skupni nakup in prodajo se bo vršil v
l skega davka, ter visoki carini, ki podražuje najnujnejše potrebščine. 8. Protestirajo proti predloženemu načrtu šolskega zakona, ki je za kr-
Gospodarska zadruga v Ormožu. V nedeljo, dne 14. t. m. se je vršil občni zbor Gospodarske zadruge za ormoški okraj. Naravnost
•sijajna udeležba članov celega okoliša je pokazala, da se kmetsko ljudstvo za zadruge v resnici zanima. V načelstvo in nadzorstvo je izvoljenih 17 najuglednejših posestnikov ormoškega okraja. V ravnateljstvo pa veleposestnik Ivan i Petek na Hardeku kot ravnatelj, Martin Skoliber, posestnik v Pušencih njega namestnik in Andrej Kovačič, posestnik na Dobravi Ormož, kot član ravnateljstva. Blagajničarjem pa Peter Mun-da, veleposestnik v Cvetkovcih. Obstoj zadruge je zasiguran in je je želeti, da prične zadruga z obratovanjem v najkrajšem času.
Podpore za dijake višjih in srednjih kmetijskih šol. Iz študijskega fonda za kmetijsko šolstvo je oddati več podpor slušateljem višjih in srednjih kmetijskih šol v domovini in v inozemstvu (Dunaj, Praga, Klosterneuburg), ki jih skega vira,
za Jugoslavijo. Parniki, naloženi s soljo so dospeli dne 2. septembra v Dubrovnik, odkoder se bo sol razpošiljala po naši državi.
Veliko tovarno strojev so ustanovili v Subo-tici v Slavoniji. Tvornica bo izdelovala predvsem poljedeljske stroje.
Stroji za mesarje. Urad za pospeševanje obrti ima za oddati sledeče, že rabljene mesarske stroje : 1 stroj za mešanje, 4 stroje za basanje, 2 stroja za rezanje, 1 stroj za mečkanje. Interesenti se naj blagovolijo zglasiti pri omenjenem uradu na Dunajski cesti št. 22.
Kisik (Oxigenium). T mike, ki se zanimajo za nakup kisika, ki se je začel izdelovati tudi v naši državi, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov dotičnega tuzem-
žele v svrho svojih študij. Podpore bodo podeljene v taki višini, da omogočijo študij tudi v inozemstvu. Nekolkovanim prošnjam je priložiti študijska spričevala, krstui in domovinski list ter uradno potrjen izkaz o premoženjskih razmerah, v katerem je posebej navesti, ali prosilec že uživa kako ustanovo. Na tozadevno že vložene prošnje se bo istotako oziralo. Prošnje je vložiti do 30. septembra t. 1. in jih nasloviti na Slovensko kmetijsko družbo v Ljubljani.
Pojavila se je kuga slinovka in parkljevka v mnogih občinah okraja celjskega in tudi v nekaterih dvorcih okraja slovenjegraškega.
Črna svinjska kupa (pljučna) se širi. Zanesli so jo k nam iz južnih krajev. Železničarji so kupovali tam male prašiče za nizko ceno (komad po 30—40 K) in so jih pri nas drago prodajali. Tako se je zanesla ta kuga, ki je nevarnejša kot rdečica, v naše kraje. Proti pljučni kugi tudi cepljenje nič ne izda. Živinozdravniki svetujejo kot edino sredstvo proti tej kugi: snago. Pobelite svinjake (pod in stene) močno s svežim apnenim beležem, dajajte svinjam
Avstrijska krona je v Švici sedaj vredna samo 8 V2 centimov (vinarjev), Tako daleč so zavozili Nemci. Denarni polom Nemške Avstrije je neizogiben.
Razne cene. Cene za skorje se sedaj gibljejo med 40 Iv za 100 kg, za čresiovino pa med 42 do 44 K za 100 kg od postaje nakladanja. — Cene za razne sveže živalske kože so sedaj, kakor sledi: Konjske kože komad 50—68 K, goveje kože (vsakovrstne) 15—14 K za 1 kg, telečje kože 15—16 K za 1 kg: za suhe kozje in ovčje kože 12—16 K za komad, za kože jagnjet 6—8 K komad. — Cene za raznovrstna ži- j ta so v Jugoslaviji nekako sledeče: Pšenica 100 kg 210—260 K. rž 200—220 K. iečmen 200—220 K. koruza 200-220 K, oves 200-220 K, ajda 160-170 K in fižol 220-260 K za 100 kg.
s
telj na kmetijski šoli v St. Jarju ob juž. žel.,
_______^ ^ na dan več- l gospodično Reziko Trstenjakovo iz vrlo narodne
krat sveže vode in"svežo krmo" Pazite, da kak \ rodbine Krčevine—Brebrovnik. Vrlemu narodnemu tujec ne pride v bližino hleva in svinj. Vsak i PEru najboljšo srečo in blagoslov božji.
sumljiv slučaj takoj naznanite bližnjemu živino-. zdravniku.	:	W
Bogata vinska trgatev ;,Jugosi. Ekonomista" poroča, da bo ob Neretvi v južni Dalmaciji letos zelo bogata vinska letina. Trgatev se je pričela že 15, septembra.
Sadje, v Slov. goricah je sadno drevje (ja- I iz Št. Andraža v Maribor
\ 1 i »i!	1	X	• -irT	£___v• "j _____ v» yi ^ r» • • ____
bolka) dokaj dobro obrodilo v Šmartinu pri Vur hergu, na Vurbergu, pri Sv. Barbari, Sv. Rupertu jn še nekaterih drugih krajih. Sadjarje pozivamo naj si napravijo čim več sadnega mošta, ker bo imel isti zelo lepo ceno.
Hmelj- Žatec, dne 11. septembra. Na deželi se živahno kupuje po 1250—1300 K (čeških) za 50 kg — izvanredno lepo blago tudi 1325 — prav čvrsto pomalem se dvigujoče cene — tu na trgu se je prodalo 30 bal po 1260—1300 K Nürnberg mirno, pa čvrsto 490—550 mark za 50 kg.
Za davkaprOStO kuhanje žganja je treba letos naznaniti najpozneje do 15. novembra pri pristojnem oddelku finančne straže.
Električna sila za kmetske obrate. Slovenska Kmečka Zveza je poslala vladi nujno zahtevo naj se električna sila iz Fale napelje tudi v kmetske kraje. Električna sila se bo dala uporabiti za gonilno moč pri mlatilnicah, slamorez-nicah, domačih mlinih, žagah itd, ter tudi za razsvetljavo. Tudi občine kmetijske podružnice, okrajni zastopi in krajevne organizacije KZ naj napravijo take vloge na vlado.
Za 200 milijonov robe dobi Jugoslavija iz tujine, tako poroča zagrebški „Jugoslov. Ekonomista". Jugoslovanski veliki trgovci so sklenili zvezo z trgovci v Ameriki, na Francoskem in Angleškem. Dobili bomo za zimo bolj ceno blago za obleko, perilo in obuvalo. Dobili bomo tudi stroje, petrolej, sveče, bencin, gumi, zdravila itd.
Težavne dobave sladkorja iz češke. Največ
sladkorja na svetu pridela bogata Češka. Sedaj
se. Tako bi rešili vsaj nekaj boljših. Tudi k javnim telovadnim vajam bi se lahko dobilo enega s harmoniko, da telovadbo spremlja.
Regulacija Pesnice. Na shodih siov. Kmečke
Zveze pri Sv. Rupertu in Sv. Barbari se je z vso odločnostjo zahtevalo, naj se Pesnica čimprej regulira. Letos je poblatila seno in otavo ter poplavila njive. Nemci so poprej regulirali Pesnico samo v Langentalu, kjer imajo nemčurji, nemški grofje in baroni svoja posestva. Voda sedaj še z večjo silo priiere v nižine pri Sv. Marjeti, Sv. Lenartu, Sv. Rupertu, Sv. Bolfenku itd. Slov. Kmečka Zveza je poslala poslancem in vladi nujen poziv, naj se Pesnica čimprej regulira.
POZOr pred Židi! Odkar se je ustanovila svobodna samostojna Jugoslavija, začela se je počasi plaziti krog Slovenije, najnevarnejša golazen — židje. V Hrvatski, Sloveniji in Srbiji je tega Abrahamovega zaroda kot zvezd na nebu. Edina Slovenija je dosedaj zapirala čifutom duri, da je niso še okužili niti v političnem, niti v gospodarskem oziru. Pa že si je začel tudi pri nas židovski kapital osvojati naše trgovine, industrijo in denarni trg. Ako bi se Židom posrečilo, da na3 preplavijo in zbašejo v svojo oderuško torbo, zaman je bila vsa naša kri, vse strašne žrtve našega naroda za osvobojenje domovine, brez-| ploden trud naših narodnih velikanov: Korošca, Kreka in Jegliča. Pazimo in ustavljajmo se z vso silo usiljivim čifutom, da ne bomo postali v gospodarskem oziru od Židov zasužnjena raja na lastnih tleh in v lastni hiši!
Novo Žigosanje bankovcev napovedujejo hrvatski listi. Ker je bilo prvo žigosanje pomanjkljivo, bodo sedaj žigosali bankovce natančneje. _ x„	taški bankovci po 50 mark (tiskani 20.
Poročil se je dne 3. t. m. na Humu pri 0kt.l918) so brez veljave. Nemška državna ban-Ormožu gosp. Franc Kropivšek, ing. agrar. uči- j ka> jih je dne 10. septembra izločila iz prometa.
z ' Oolr-r, denarna označba za vse države. Poljski finančni minister dr. Bilinski je stavil zaveznikom v Parizu predlog, naj se za vse države na svetu določi dolar kot enotna označba denarja. Finančni strokovnjaki se sedaj posvetujejo o tem predlogu.
Gospodarski urad celjske pukovske okružne komande, poziva moštvo 46. pešpolka, katero je bilo v nemškem vjetništvu in je dospelo 30. avgusta t. 1. z transportom v domovino in se nahaja sedaj na dopustu, da se zglasi v svrho izplačevanja pristojbin za čas vjetništva pri zgo-rajšnjem uradu (Kralja Petra vojašnica, soba št. 25) in sicer se izplačuje vsaki dan razven "nedelje od 10—11 in od 15—16. ure. Zglasiti se morajo do konca tega meseca in se na poznejše prijave ne more ozirati.
Na novoustanovljeni meščanski šoli v Ljulomeru se bodo sprejemali učenci in učenke v ponedeljek , dne 29. t. m., od 9. do 11. ure, v nekdanji nemški šoli. Zahteva se s povoljnim vspehom dovršeno 5. šolsko leto. S seboj je prinesti krstni list in zadnje šolsko naznanilo. Po vpisovanju se vrši kratek sprejem-
Teiieiisk« novist
\Jt
blagoslov božji.
Dr. Stanko Majeen, koncipist pri poverjeništvu za uk in bogočastje, je povišan za komisarja.
Iz notarske službe. Notar Fr. Stupics pri Sv. Lenartu v Slov..gor. je dobil od vlade v Ljubljani poverilo za izvrševanje notarskih poslov. Čestitamo mu!
Sestdesetletnica premeščenja lavant. škofije
Pred 10. leti so se v naši škofiji mnogotere Slomšekove slav-v spomin 50 letnice, odkar je 21. septem-
vršile nosti
bra 1859 prestavil svoj škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor. Torej je od tega letos že 60 j let. Tudi to okroglo število sicer ne bo dalo po- ■ vod tolikim slavnostim, vendar ker je njegova \ škofija v Jugoslavijo sprejeta, in ker ni nemala : njegova zasluga, hočemo njegov spomin oživo [ toriti. V Mariboru dobi svoj trg nepozabni vla- \ dika. Naj se tudi drugod njega spomnijo, kjer bodo prekrševali ulice, če bi bili veliki deli naše
škofije že pod sekovskim škofom, bi pač gotovo j ni izpit. Podrobna pojasnila daje ravnatelj Bauhart.
1 «1»	•	i! ■ ' tvt _ ~ _ _ x	v 1 • hi __m •	i« i	j w, . ,	• 1*1	t~» j	•<
bili za nas izgubljeni. Nasprotno pa, če bi Slomšek bil mogel takrat k nam priklopiti še one obmejne fare, kjer se še je nahajal slovenski živelj, bi sedaj ne bili za nas izgubljeni. Če bi bil ostal v Št. Andražu, bi v sedanjih časih še škofijski sedež bil v nevarnosti, ki bi s seboj potegnil v Nem. Avstrijo morebiti celo škofijo; škof bi bil gotovo kak Nemec. Mesto Maribor bi imelo veliko manj slovenske duhovščine torej tudi manj narodnih delavcev.
MladeniŠki shod na Brinjevi gori se je dne 14. t. m. krasno obnesel. To je bila sijajna manifestacija krščanske misli in naših organizacij v konjiškem okraju. Predsedoval je vrli naš Matej Napotnik. Govorili so: Mirt, Stabej, Preglej in cela vrsta kmetskih in delavskih mladeničev. Tudi očetje so se v velikem številu udeležili slavne sti.
Otvoritev Društvenega doma v Slivnici pri
Mariboru se vrši v nedeljo, dne 21. septembra po večernicah. Na vsporedu: Slavnostni gavor (č.
lonca"! Sodeluje dijaška godba iz Maribora. Vstopnina: Sedeži 1.—2. vrsta 4 K, 3., 4. in 5.
VAJ v«	—	--—- —' —	Vg v« tU v/VUUUI«	, ^ v» » vvva	W ww - - - — -	» tr	** w •	» u\/ w vua ^ »	\
se vse države pulijo za češki sladkor. Švicarska \ g. Mihalič), petje, igri „Pogodba" in „Oh ta Po-ponuja najvišje cene. Francoska vlada je sklenila s Čehi dogovor za 2000 vagonov sladkorja.
100 vagonov češkega sladkorja za Francosko je [ vrsta 3 K, 6., 7. in 8. vrsta 2 K, stojišča 1 K. dospelo pred 10 dnevi v Hamburg. Z izvozom i Slovenci in Slovenke iz Dravskega polja, polii-sladkorja na Francosko, v Švico in Anglijo si je j tite ta dan vsi v Slivnico! Če%a dvignila denarno vrednost (valuto). Fran- ? Telovadba ali ples. Znano je, da mnogi fantje cozi namreč plačajo čehom sladkor z zlatom. \ in dekleta zelo radi plešejo in da jih ni mogoče Ker je šlo in še bo šlo toliko sladkorja v zahod- | od plesa odvrniti. Kolko bolje bi bilo za njihovo ne države, je izostalo obljubljenih 600, vagonov < dušo in telo, če bi vendar se dobil nadomestek
sladkorja za Jugoslavijo.
Angleška sol za Jugoslavijo, «lala s 4 parniki velike množine
i za to norenje pri pijači v zaduhli sobi in po Anglija je po- \ noči. Telovadni odsek Orel je že morebiti naj-fine bele soli bližji pripomoček, ki bi obrnil njih pozornost na
Prireditev prleških visokošolcev v Radencih dne 7. t. m, se je izvanredno dobro obnesla. Z mnogobrojno udeležbo je občinstvo pokazalo svojo naklonjenost akademski mladini in popolno razumevanje njenega gmotnega položaja; zlasti s številnimi prispevki v denarju in dobitkih za srečolov, katerih pa tukaj radi pomanjkanja prostora ne moremo navesti. Čisti pribitek, ki ga dobijo naše visokošolske menze znaša svoto K 4686 50. K temu lepemu uspehu so zelo mnogo pripomogli s svojim požrtvovalnim sodelovanjem gdč. Minka Zaherlova, g. nadučitelj Cvetko s pevskim zborom in gdč. Inka Karbova. Za vse darove in storjene usluge se priredbeni odbor najprisrčneje zahvaljuje.
Petnajstdnevni tečaj za tajnike pokrajinskih (oblastnih) odborov za zaščito dece priredi državni oddelek za zaščito dece v Beogradu od 15.—30. septembra t. 1., na katerem se podajo udeležencem najpotrebnejše instrukcije. pouk in navodila za pravilno vršitev tajniške službe.
Komanda drav. divizijske oblasti priredi sredi
meseca oktobra konjske tekme v Ljubljani. Pri teh tekmah bo zastopana tudi kmečka dirka za kmetovalce Slovenije. Daljava 1600 metrov. Ja-halci se naj udeležijo tekme v narodnih nošah. Podrobnosti o tej tekmi izidejo v kratkem. Čisti dobiček je namenjen slovenskim invalidom.
Dobava drv oddala se bo za garnizijo Maribor potom ofertalue licitacije: Offertalaa licitacija vrši se dne 30. septembra t. 1. ob 10. uri pred* poldne pri komandi mesta. Vsi interesenti se vabijo, da vložijo svoje pismene oferte zapečatene najpoznejše do 28. septembra komandi mesta.
Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa v „Službenih novinah", ki izhajajo v Beogradu. Potrebne informacije dobijo interesenti pri komandi mesta. ,:>W;
Tihotapci spravljajo v naše kraje ničvreden denar Nemške Avstrije. Kmetsko ljudstvo pozivamo, da je previdno. Nemškega denarja, ki ima rdeči pečat in 20 kronske bankovce II. naklada ne morete sedaj skoro nikjer spraviti v dober
jugoslovanski denar.*?
ifeflti&i
Preko morja. Angleško parcbroino društvo „Cunard Linie" je napravilo z našo državo za nas ugodno pogodbo. „Cunard Linie" bo za Jugoslavijo prevažala iz Reke in Dubrovnika potnike in blago v svet ter jih prevažala zopet nazaj.
Podpisani iz srca pozdravljamo bralce „siov.
Gospodarja" in vas prosimo objavite to v listu, da bodo domači vedeli, da smo še pri življenju, ker mi Gornje Savinjčani nismo dobili nobenega poročila od doma. Ivan Klemše iz Rečice, Franc Korošec iz Mozirja, Krebs Franc iz Gornjega grada. Na enkratno svidenje ! v .
V nedeljo se bode dražbalo v Krčevini, Badl-ova ulica šest dreves trdega lesa. Opozarjamo na ta les mizarje in tesarje.
Zbor odposlancev spodnještajerskih okrajnih in občinskih zastopov se je vršil v Celju dne 11. t. m. Na zborovanju je bilo sklenjenih ter sprejetih več važnih resolucij, katere bomo objavili v petkovi številki „Straže."
Dopis
Sv. Peter pri Mariboru. Kakor vsako leto, se vršil tudi letos na Malo Gospojnico dobro obiskan romarski shod pri Marijini cerkvi na Gori. Prišli so Prekmurci, ki jim je obraz razodeval veselje, da so pod Jugoslavijo. Od Sv. Antona v Slov. goricah je priromala dolga procesija pobožnih romarjev, pa na praznik sam je obiskala našo božjo pot številna procesija iz zavedne Jarenine. Vodila sta jo preč. gg. dekan in kaplan. Jareninski pevci so pri slovesni sv. maši prepevali izborno. Častilci Marijini! Vbemajte se v ljubezni do Marije, ki bo ščitila vaše domače , vaše domove in vso lepo Jugoslavijo, saj je ona Mati vseh pobožnih Slovencev!
St. Ilj v Slov. gor. Znani Mermolja, ki dela zgago in seje prepir in politično sovraštvo med kmet-ko prebivalstvo, hoče tudi v naši obmejni St. Ilj vrf či bakljo nesloge. Za prihodnjo nedeljo sklicuje shod liberalno nemčurske „Samostojne Kmetijske stranke" v St. Ilju pri Zelzerju. Mi obmejni Slovenci ugovarjamo proti temu, da bi nam kak Mermolja, ki je zbežal iz Vertojbe, prinašal novih bojev. Dovolj smo prestali v zadnjih desetletjih v hudih bojih z Nemci, posebno z prisiljenimi Svabi. In sedaj bi nam častihlepni zgagarji od Samostojne Kmetijske «tranke zo- S pet radi vsilili politični boj. Mi obmejni Slovenci od- \ klanjamo Mermoljevo Samostojno Kmetijsko st' anko ; posebno radi tega, ker zbira ta stranka viajnujše nemškutarje v svojo organizacijo. Mogoče bo še ceio Sudmarkine protestante pobasal Mermolja v svojo politično malho — Vertojbo. Mi šentiljčani ne marar mo nemčursko-liberalne Samostojne Kmetijske stranke. Mi smo že davno vsi organizirani v krščansko-narodni Slov. Kmečki Zvezi ter v naši Kmetijski podružnici in Bralnem društvu. Voditelji naše Kmečke Zveze so nam s svoj)m neutrudnim delom in bojevanjem ohranili St. Ilj in ga iztrgali i tujcem iz rok. Radi tega proč vi vsi, ki nam nosite nove boje, nove prepire. Proč Mermolja, proč Samostojna Kmetijska stranka!	t
Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 14. t. m. se je pri nas poročil Anton Fanedl, organist na Vurbergu, z Liziko Lorbek. Starešina sta bila Hinko Fanedl in Srečko Gregi. Novoporočencema obilo sreče in božjega blagoslova!
KSSv. Trojica v Slov. gor. Dne 29. avgusta je tu umrla Julijana Babovšek, trgovčeva soproga. Pokojna je bila znana dobrotnica revežev in podpornica mladinske organizacije. Marsikateri novomašnik iz Slov. gor. jo ima v blagem spominu. Ugledni družini naše sožalje, vsem znancem pa bodi priporočena v blag spomin. — Dne 3. septem. je umrla Zrvanjšek Marija iz Spod. Senarske stara 97 let. Bila je najstarejša oseba v župniji, do zadnjega čvrsta i a dobrega spomina, je vsled visoke starosti nenadoma onemogla.
—	Odstopil je župan v Verjanah Fr. Zemljič. Občinskim gerentom je imenovan Jakob Magdič.
—	V Sp. Porčiču je odstopil župan Lorbek. Gerentom je imenovan Vinko Dvoršak,
Ljutomer. Tukajšnja kmetijska podružnica je pri oddelku za kmetijstvo države SHS v Ljubljani izposlovala, da se vrši v Ljutomeru od 3. januarja do 15. marca prih. leta prvi gospodinjski tečaj. Isti se bo vršil v bivši nemški šoli. V tečaj se sprejme le do 20 učenk. Starost vsaj 18 let. Stroške prehrane morajo dekleta same nositi in se morajo zavezati, da bodo tečaj točno^obiskovale od kraja do konca. Prija-* S&Sui
T' • 'i -
' viti se je treba pismeno načelniku podružnice j i Fr. Stajnko tu v Ljutomeru do 1. dec. t. 1.
Usem Kmečkim Zvezam laškega okraja. Od- j
[ borniki in zaupniki vseh župnijskih K. Z. naj pridejo o priliki Matevževega sejma, t. j. pon-i deljek, dne 22. septembra, ob 9. uri v kaplanijo i v Laškem na kratek sestanek. Načelstvo okrajne • Kmečke Zveze.
SV- Rupert nad Laškim. Pri nas, in kakor t slišimo, tudi drugod v sosednih župnijah se po ' teguje na vse kriplje za Samostojno kmetijsko j stranko nek Jakob Pušnik iz Leš, po domače I Špilanc. Mnenja je, da bi nas kmete mogel v j državnem zboru zastopati najbolj on. O jej Ja-j ka ! Na shodu naše Kmečke Zveze pri Št. Le-\ nartu, kjer si bil, si vedno nekaj godrnjal, a še i s par stavki nisi upal javno nastopiti, da bi za-; stopal nekrščansko in nekmečko politiko svoje i stranke. Kako pa bi bilo potem v državnem j zboru? Ali ne veš, da se tam vojskujejo z uma : svitlim mečem, katerega pa ti znaš prav slabo j sukati! Torej le bodi miren v Lešah s svojo Samostojno stranko in ne nadleguj vedno s svojimi neslanimi opazkami nas krščansko-mislečih kmetov, ki stojimo v taboru Slovenske Kmečke Zveze in ne maramo za Samostojno kmetijsko stranko, za katero stojijo brez verski liberalni advokatje.
Velenje. Dne 18. avgusta je bil znaui ¡delavski organizator Vekoslav Zaje v Velenju imenovan delavskim tajnikom JSZ za celo Slovenijo, poverjena mu je naloga, da prireja shode, vrši revizije, posreduje za delavstvo v merodajnih krogih in pri vseh vladnih organih. Opozarjamo vse župnije, občine in somišljenike, da, kjerkoli še ni omenjene organizacije JSZ, da se takoj obrnejo na okrožno tajništvo za pojasnila, da ista čimprej ustanovi. Vsa pisma se naj odslej pošiljajo le na naslov: Okrožno tajništvo Jugoslovanske Strokovne Zveze za Slovenijo v Velenju.
Sv. Križ pri Slatini. Fantje rogaške dekanije so imeli dne 14. t. m. pri nas krasen shod. Več mla-deničev iz raznih župnij je nastopilo s času primernimi govori in deklamacijami. G. Janez Kalan, ki se mudi kot gost na Slatini, je nas vnemal po vzgledu Ernesta Mlakarja za pošteno veselje in pravo koraj-žo. Moški zbor je zapel več lepih pesmi. Fantje, ne dajmo se! Pokazali smo pred svetom, kaj čutimo v srcu za vero in domovino. Zdaj pa se oklenimo s tem večjim ognjem Marijine družbe in Orla! Saj to je nam polagal na srce voditelj zborovanja, vlč. g. nad-župnik Franc Korošec, pa tudi lantje-govorniki.
Pristava. Popačenko „Pristova", občina Sv . Ema, okraj Šmarje, znak prejšnjega tlačanstva, je deželna vlada odpravila ter pripomogla pristno do -mači „Pristavi" do uradne veljave. Tudi tukajšnji poštni in brzojavni urad se odslej imenuje „Poštni in brzojavni urad Pristava."
Prelazko pri Podčetrtku. Posestniku Francu Presker v Prelazkem pri Podčetrtku je bila v noči 5. t. m. ukradena lepa mlada kobila v vrednosti 15— 18.000 K. G. orožniški stražmojster Rajmund Valen-čič od St. Petra pod Sv. gorami se je podal v spremstvu enega orožnika takoj na zasledovanje tatov ter je neprestano 48 ur noč in dan bil v službi in je čez 100 km prehodil in prevozil. Zasačil je tata Alojzija Ricijaša, mesarja iz Zagršba, v seln Dolna-Polica v smeri proti Varaždinu. Ukradeno kobilo, ki je bila že orodana, s a orožnika dobila in pripeljala nazaj Pre-skerju. Tat je izročen okrajni sodniji v Kozjem. Vsa hvala in priznanje omenjenemu orožniku, ki kaže toliko gorečnosti v svoji službi in je v kratkem času to že tretji slučaj, da se mu je posrečilo ukradene konje izslediti.
Sv. Uršnla nad Slovenjgradcem in Pilštanj se ob stalno ugodnem vremenu po znanem „večnem romarju" spojita v dneh 23. in 24. t. m., ko bo na imenovani gori sv. opravilo na sopraznik „Marije De -vice, Rešiteljice ubogih ujetnikov."
Okrožje Jugoslovanske Strokovne Zveze prire-t di v nedeljo, dne 21. t. m., na Pobrežju v gostilni g. Reibenschuh veliko delavsko veselico z godbo, petjem in srečolovom. Začetek popoldne ob treh. Vabimo vse skupine, naša društva, somišljenike in vse prijatelje našega delavstva!
Kjer si ž-elite izobraževalnega društva, si ga najlažje kar sami ustanovite. Ne-: kaj ljudi za jedro in za delo je najti povsod. Lažje | izpeljete sami nego mi iz Maribora. Po ustano-I vi tri nam pošljite poročilo, da vas včlanimo in zahtevajte nadaljnih navodil. Mnbgim, mnogim krajem moramo zaklicati: Več agilnosti! Več podjetnosti! Le v smotrenem in požrtvovalnem delu je naša zmaga! t# V s i, k i s e z a n i m a t e za naše prosvetno | gibanje, zasledujte pridno naznanila v Vestniku f ŠKSZ. Pod tem naslovom bomo vedno prinašali po-
Iročila o tem in bomo na ta način ostali v neprestanem stiku z okrožjem. Prosimo tudi od zunaj poročil | in nasvetov na naslov: Tajništvo SKSZ, Cirilova tiskarna, I.	4
Vestnik S. K S. Z.
Jugoslovanska Strokovni Zveza ja priredila v
nedeljo 7. in na praznik 8. t. m. šest shodov in sicer: v Svetinjah, pri Sv. Miklavžu, v Ljutome ru, Limbušu, Krčevini in Mariboru. Vsi shodi so bili doiro obiskani in vlada povsod za to strok, del. organizacija veliko zanimanje, katera hoče po krščanskih načelih, pomagati delavstvu do boljše bodočnosti ia njegovih pravic ter v duhu krščanske pravičnosti delovati v prid delavskem pa tudi drugim stanovom.
JugosL Strokovna Zveza je priredila v nedeljo, dne 14. t. m., v Muti ob Dravi za tamkajšnje delavstvo. V lepem številu zbranemu delavstvu in tudi zastopnikom kmetskega stanu so govorili delavski govorniki Krepek, Bračko, Medvešek o potrebi in koristih stanovske organizacije. Ustanovila se je skupi -na. — Prihodnjo nedelje ustanovitev novih skupin v Limbušu. Marija Puščavi in v shod t Rušah.
OSLOVSKE ZVEZE
Orlovski tečaj v Mariboru. Od 14. do 16. t. m. se je vršil vaditeljski tečaj za Mariborsko Orlovsko Okrožje. Tehnično in organizatorično vodstvo je bilo v rokah brata Fr. Pavlina od Zveze in brata J. Sta-beja. Zastopani so bili odseki iz Gornje Radgone, iz Kapele. Križevcev, Ljutomera, Ptuja, Sv. Lenarta, iz Hoč, Slivnice, Makol, Konjic. Poleg teh so prišli še fantje iz nekaterih drugih krajev. Najlepše so pa bili zastopani prekmurski Orli. Zunanjih telovadcev je bilo 34. Knezoškofijski ordinarijat je za prenočišče dal na razpolago deško semenišče. To dejstvo je veliko pomoglo, da je tečaj v vsakem oziru dobro uspel. Vsi udeleženci so do kraja vstrajali. V torek popoldne se ie ob zaključku tečaja vršil občni zbor okrožja, kjer se je natančno določilo stališče Orla v važnih dnev -nih vprašanjih in se dala navodila odsekom in okrožju. Ob razhodu izražamo željo in nado, da obrodi ta tečaj pričetek novega živahnega dela. Orli, naprej!
Brežice. V nedeljo, dne 21. t. m., takoj po ranem sv. opravilu (okrog 7. ure) se vrši v veliki dvorani Narodnega doma zanimivo predavanje o organizaciji Orla. Predaval bo odposlanec Zveze Orlov iz Ljubljane. Mladeniči in mladenke ste vabljeni, da se udeležite tega koristnega predavanja v kolikor mogoče obilnem številu. Pridite pa tudi stariši, da boste slišali o potrebi in važnosti naše katoliške organizacije. Obenem se bo ustanovil telovadni odsek Orla. Vi nedeljo na svidenje v Narodnem domu]
i
Prireditve«
V nedeljo, dne 21. septembra:
Fantje in dekleta iz S t. Ruperta in Tr« nove prirede veliko narodno igro s petjem v petitt dejanjih ter vrtno veselico v St. Rupertu pri Gomil« skem. — Slovensko katoliško izobraževalno društvo Rajhenburg priredi dve igri: „Tri sestre" i» „Dva gluha", burko v enem dejanju. Kdor se hoče ta popoldne pošteno razveseliti, naj pride to popoldne v, našo kaplanijsko dvorano! — Prostovoljno gasilna društvo na Polzeli priredi veliko vrtno veselico z ja-ko bogvtim vsporedom. K obilni udeležbi vabi odbor*
—	Katoliško bralno društvo pri S v J u r i j u ob j. ž. vprizori v dvorani Katoliškega doma igri „Cveti-na Borograjska" in „Oh, ta Spelca." Po igri prosta zabava s srečolovom. Začetek ob treh popoldne. Nastopi tudi tamburaški zbor. — Bralno društvo pri Kapeli ponovi igre „Tri sestre", „Planšarica" in „Za letovišče" v prostorih g. Voglerja (Rosenberger). Vabijo se vsi prijatelji poštene zabave in še posebno naši prekmurski Slovenci. Istega dne predpoldne po rani službi božji se vabijo vsi možje in fantje, ki se zanimajo za Orla, da pridejo na sestanek v šolo. — Izobraževalno društvo v R e ž i c i ob Savinji priredi ob treh popoldne v gospodarskih poslopjih g. Franca Stiglica (Prislana) igro „Moč uniforme" in srečolov.
—	Po rani maši gospodarski shod v O p 1 o t n i c i . Govori nadrevizor Vladimir Pušenjak o ustanovitvi nakupovalne in prodajalne zadruge. Posestniki in po-sestnice iz župnije Oplotnica in sosednih župnij se vabijo. — Čitalnica v G u S t a n j. u priredi veliko ljudsko veselico. Vspored: Ob pol štirih Finžgarjeva igra ..Divji lovec." Po igri prosta zabava v prostorih; gostilne Lečnik, šaljiva pošta, srečoiov itd. Ker je ta prireditev velikega pomena za naš Korotan, se prosi mnogobrojne udeležbe! Dobrodošli! — Katoliško slovensko izobraževalno društvo Sv. B c 1 f e n k v SI. gor. priredi po večernicah v spomin svoje desetletnice narodno veselico z gledališko predstavo, slavnostnim govorom in srečolovom. Prijatelji dobrodošli!
—	Bralno društvo v Cirkovcah ponavlja dne 21. i. m. ob 3. uri popoldne burko „Trije tički". Pridite i:
U nedeljo, dne 28. septembra:
Prostovoljna požarna hramba v Gomilskenr priredi ob treh popoldne gledališko predstavo in vrtno veselico z zanimivim vsporedom.i Sosedna društva se prosijo, da se naj na to ozirajo. — Pri Sv. Bo 1-f e n k u v Slov. gor. se vrši ob 10. uri dopoldne v, šoli ustanovni sliod nove podružnfte Kmetijske družbe za domačo župnijo in bližjo okolico; govori draž-bin tajnik, g. inž. Tavčar ie Ljubljane. Opozarjam» na to predavanje tudi ude sosednih podružnic.

it*C
¿Sv.
«m
Mala naznanila.
Krasna slika našega priljubljenega generala Maistra je ravnokar iz-Sla. Ljudstvo naj mu izkaže hvaležnost s tem, da 6i okrasi vsak ovojo sobo z njegovo sliko. Ista stane 20 kron, po poštnem pov-eetju 24 kron pri založniku Vilko \Veixl, knjigama t Mariboru. 1606
OGLAS.
Lažni kamen, za kuhanje mila, pralno in toaletno milo, vrči za med in mast, škafi za vodo, čajna esenca najboljša, sir trapist in Grojer, sukanec, ducat od 48 kron dalje in domače platno se dobi najceneje pri
aiojziju Olifčič, Ljubljana
1501 StaritrgS._276
1MJER s 4—6 delavskimi močmi se spiejme pri g. Ogrizek, Sturm-berg Pesnica.	340
Sapi se parna žaga. Ponudbe poslati na družbo „IMPFX" v Ljubljani.	334
~gobeT
«uhe, jurčke (krauše ali globanje) suhe lesičke, ovčjo volno, kakor tudi rdeče maline, kupuje po najvišji ceni Pavle StaroTašnlk, ek--aport gob in deželnih pridelkov Vitanje, Štajersko.	326
ILapo posestvo jc na prodaj. Obstoječe iz njiv, travnikov in 20 oralov gozda, vsega skupaj je 30 oralov, za ceno 100.000 K za izplačati je v gotovino in le resni kupci se vabijo. Sp. Kapta, p. Brezno.	341
Opekarna v Ražah
prodaja od 1. septembra 1919 naprej zopet svoje priznane prvovrstne izdelke, kakor razno opeko in vsakovrstno drugo strešno opeko, zidno opeko, cevi za dre-rnaže itd.	336
iFermutatio. Infrascriptos est pa-ratus permutare: porculoB vel •etiam porcos natu maiores pro vino de vite vel pro vino ex milis seu piris confecto. R, Václavik, župnik v Gotovljah, p. Zalee. 373
V Šmlhelu nad Mozirjem je sluš-ba organista in cerkovnika razpisana. Združena je s cerkveno krčmo. Nastop lahko takoj pove župni urad istotam
Več
362
učenec se sprejme pri g. Jožef Plohi, miz. mojster, Maribor, Ur-banigasse 26.	359
Prodajalka
dobro izvežbana in spretna v trgovski stroki, z dobrim veSletnim spričevali se sprejme do 15. okt. pri Karel Sima; trgovina z mešanim blagom v Poljčanah. 381
« , ■ •jrmt'.- - vi-r
Mizarski nčanec priden kateri ima veselje, do te obrti se takoj sprejme pod Jako dobrimi in lahkimi pogoji ln lepo ravnanje. J. Pučko, mizarski mojster, Budina, Ptuj.	415
Poslovodja
fle sprejme kot vodja neke tukajšnje podružnice^ trgovsko izobražen, če mogoče z kavcijo, vešč knjigovodstva. Ponudbe s spričevali na upravo lista pod „F. J. G. 422".
Uzamera kovačijo
v najem ali kupim, pravi lista.
Naslov v u-412
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno
Narodni dom
v Celju.
Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mnogobrojen obisk.
Ivan in Ana Černe
413 s Goriškega. _
Iščem
3 vlničarje z večimi delavskimi močmi in 3 oženjene hlapce. Kje, pove uprava.	419
Mladenič, 20 let star, išče službe v mestu ali na deželi kot kores-podent ali občinski tajnik in or-ganist. Dovršil je 6 gimnazijskih razredov. Govori in piše slovenski nemški, srbo-brvaško in italijansko. Vešč strojepisja. Naslov: Stu-hec Maribor, Koroška c. 35. «98
Dobre moško kolo, tudi za gorsko vožnjo želi kupiti Rudolf Novak, Grajska ulica 2, Maribor, ionuabe dopoldan.	416
se pojavlja se v celi Sloveniji. — Občinstvo se opozarja, da ne nživa sarovega sadja, ne zelenjave, razen iz zanesljivo zdravih krajev. Največja nevarnost za oboljenje na griži pa je slaba pitna voda, zato naj slavno občinstvo pije samo zdravilni „Timpelfra-leo" iz naše Rogaške Slatine.
404
Otvoritev gostilne!
Naznanjam cenjenim gostom, da začnem zopet staro znano gostilno König na Vranskem. Postregel bom vsak čas z gorkimi in mrzlimi jedili kakor tudi s pristnim starim in novim vinom, pivom itd. po zmernih cenah. — Za obilen obisk se priporočam 361	Josip König.
Zidarji se za akordna dela sprejmejo. Natančne podatke da uprav-ništvo.	376
Posestvo je na prodaj, njive, travniki, gozd, sadonosnik, hiša in gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu; vsega skupaj je 12 o-ralov. Kupci naj se oglasijo pri Korun Rudolf, Sv. Rozalija 18, p. Sv. Jurij obfjuž. žel. 380
Izgubil sem 28. avg. iz Foljčan od Selca do kolodvora ali pa na železnici do Maribora, 5 voznih listov, potni list s fotografijo konjske potnice in druga pisma. Kateri je te reči našel," naj jih pošlje na naslov: Ivan Ogrizek, Osijek, Hrvatsko . ali na upravo lista. Dobi pa plačilo 50 K. 370
8 mladih svinj radi pomankanja krme na prodaj. Mejne ulice 32, (Grenzgasse), Maribor. 408
Na prodaj majhen novi voz za enega konja v DogošSh št. 45, pri Mariboru.	393
6 lttaa lahka kobila za hribe s 3 in pol letnim žrebet^m je na prodaj. Ehm Vaclav, Nov* vas pri Mariboru.	397
Deček 3 mesece star, se da za svojega. Eberhart Terezija, Rad-vanje 4, Maribor.	396
in» s 3 pridnimi de-*	■ lavskimi močmi
se sprejme na malo posestvo. Janez Završnik, Spodnja Sv. Kun-gota, (Murgraben).	401
lz boljšega stana dekle 26 let stara, želi za gospodinjo stopiti k starejšemu gospodu tudi k otrokom. Rezi Marin, Brebrovnik, p. Sv. Miklavž pri Ormožu, S94
Nekaj tis<i4 grosor, lepih sa-dik-jagod 100 komadov 10—12 K proda grajska vrtnarija Hausam-paher, Hoče. „	. 395
Fant, 8 let star se odda za svojega rejenca. Vprašati je pri g. Pavlinič Anton, Koroška cesta 26, Maribor.	392
Želim vzeti gostilno na račun s potrebnimi prostori in če je mogoče, nekaj zemlje za zelenjavo. Žena dobra kuharica. Jaz sam sem zelo sposoben za gostilno. Gostilna bi se nsy nahajala v okolici Maribora. Ptuja, Radgone ali Ljutomera v mestu ali na deže'i. Nastop vsak čas ali z novim letom 1920. Naslov v uprainištvu lista.	407
Kupiti se želi srednje posestvo z gostilno na deželi z dobrimi gospodarskimi poslopji, če mogoče z vsem inventarjem. Ponudbe naj bodo resne na npravo lista pod „Posestvo".	405
Prodam ali zamenjam lepo, srednje posestvo z gospodarskimi poslopji. Nekoliko v hribu, blizu državne ceste zamenjam za gostilno z nekoliko zemlje v vsakem kraju, tudi za hišo, sposobno za gostilno. Natančneje pojasnila daje Zimšek Franc, Bistrica 28, Prevo je, Filštanj.	410
Usnjar»», v najem, event. tudi v prodajo se išče. Ali pa hiša ob vodi ležeča, pripravna za usnjarno se kupi. Ponudbe naj se pošljejo na Jernej Brišnik, usnjar na Vranskem.	409
Hlapec, k kravam (Švajcar), ki se razume nekoliko v mlekarstvu in več neoženjenih hlapcev k konjem in volom se išče za graščina Hrvaškem. Ponudbe je poslati na Vlastelinstvo „ ^iirkovec" p. Sv. Križ-Začretje, Hrvaško. 374
Kobila 2 in pol leta stara belo-rumena, ima črne grive in črn rep, šo ne podkovana, ima znake od garij, je bila v noči 11. t. m. Simonu Prahu na Ranči pri Mariboru iz pašniku ukradena, vredna je 90(0 K. Kdor jo izve dobi 1000 K nagrade.	420
Posestvo okoli 3 oralov se proda z gospodarskim poslopjem vred. Morje 12, Fram.	421
Trgovski ade&eo se sprejme v trgovini Ivana Loschnigga v Šmarju pri Jelšah.	402
Posestvo ali gostilna se išče za kupiti, za ceno 20.000 K. Lahko je tudi v obmejnih krajih. Ponudbe je poslati na upravo Slov. Gosp. ped „Posestvo".	375
SInž»a cerkovnika in organista j se odda s 15. t m. pri Svetinjah. Samski cecilijanec lepega vedenja, ob jednem rokodelec. Župni urad Svetinje.	403
Učenca poltenih starišev s potrebno šolsko izobrazbo zmožnega slovenskega in nemškega jezika sprejme takoj. Vid Mory, trgovec v Pliberku.	406
Vibiloiii plesnr&eneekj
kateri se prirfdi v nedeljo, dne 21. sept. v gostilni Zelzer pri Št. Ilju v Slov. gor. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za osebo 5 K. Ker je čisti dobiček namenjen invalidom, vabi k obilni udeležbi odbor. — Posabna vabila se ne bodo razpošiljala.
KHže^ska
OPEKAR
v Kriievcih pri Ljutomeru»
ima veliko zalogo
dobro ožgane zidne opeke
na razpolago.	Cena po dogovoru.
Križevska opekarna.	311
Rezan In okrogel I iramoTe, drva, oglje
kupuje vsako množino
FRAliO fiSARINi, Mai^or, j
•1. Gosposkfl^ulics, "' p^s
Kolomaz Ia jasnoplavi v zabojčkih a >/„ 1, 2, 5, 10
in v celih sodih. Kremo fino za čevlje v vseh velikostih. Voščilo „	„ (biks) v okroglih in oglatih škat-
ljicah. Vaselin-kožno mast. Kožno apretnro Kožno črnilo Indigo modrilni esenc
i,	„ papir in drnge potrebščine.
Razpošilja se vsaka množina samo na trgovce. 339	Prosim zahtevajte cenik!
SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
P. Z. Z II. Za
V MARIBORU, STOLHA ULICA B
Obrestuje hranilne «loge po 3 odsiot.
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo ::
Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. are popoldne
Uradne ure sredo in četrtek od 9.
do 12. ure, y soboto od 8. do 12. ure
Živčni in zobozdravnik
M. U. dr. Ivan Jurečko
i7< v MARIBORU v Grajski ulici M. 12 1543—32»
Živčne bolezni: od 8.-9. in 13.—15. ure. Zobotehnični oddelek: od 9.—12. in 14.—17. ure.
rovanje
toper škodo
■>M
■ -t i *
--»-»O-
po? požaru!
Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, po-■f . vzročenojpo požaru je ljubljanska 1563
Vzajemna zavarovalnica.
Qlavni zastoj» za naše obmejne kraje je v Celju (Breg); v Maribora daje pojasnila za-stopstyo „Vzajemne" v pisarni Augasse št, 10; V Kamni c I pri Maribora pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domači zavarovalnici.
Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroje, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa in avtomobile ¡.J
99
lesna trgovska in industrijska družba z o. z., Maribor.	202
FRANJO F
POBREŽJK PRI MARIBORU
NASIPNA UUCA 23.
«
Specijalitetss s
Izdelovanje peči za kemikalije, motorjev na bencin in olje, finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plina in vodovodov. r»opi-fivlj alniect vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela.
Vlivanje železa in medenine v lastni tovarni. — Kupim staro železo! — Lastni inženirji za izdelovanje narisov
v tovarni.	1514—293
Ce razpošiljate
sadje zelenjavo itd.
rabite koiare,
te pa dobite takoj, tudi v največjih množinah v
PLETARS
v Strnišču pri Ptuju Slovenija,
ki pa izdeluje tudi draga, v pletarsko stroko spadajoča dela. 1563 Zahtevajte ponndbo.
NalnoveJSa f
Sv. Evangelji in Dejanje apostolov
je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega cele evangelje in dejanje apestolov z razlago. Oblika molit-venika lična. Vezava prikupljiva. Cena s poštnino vred K 6'90. :: Naroči se v
tiskarni sv. Cirila
V nai.Mvm«
Slovenci! Sežite po znameniti knjigi!
---------
SLOVENSKI GOSPODAR

Mor! 16413,9 Glejte!
Kaj se vse tukaj dcbi po najnižji ceni:
Emajlirana kuhinjska posoda, sita in reieta, vsakovrstne košare za potovanje, za cvetlice, za perilo itd., tudi lesena posoda, kakor: kadi za zelje, škafi, banje za perilo, deske za rezance in za meso, sploh kaj se za kuhinjo rabi; dobijo se tudi vsakovrstne mreže iz žice za ograjo, kakor tudi za mli narje in za zidarje. Košare in vsakovrstna sita se ::: tudi v popravilo prevzamejo, sarnu pri :::
Josip Antloga, Maribor
Zofijin trg št. 1.
BC* Zraven mestne mostne tehtnice,
DC*
TRGOVINO

Naznanilo,
SlavnemH občinstvu iz Gornje Radgone in okolice naznanjam, da sem svojo trgovino v Gornji Radgoni — novoustanovljeni Gospodarski zadrugi za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice prodal, ter se pri tej priliki zahvaljujem vsem svojim - odjemalcem za zaupanje, katero sem tukaj kot trgovec užival.
Spoštovanjem 371	Anton HrempL j
-———---------—— i
Vsakovrstno špecerijsko in kolonijalno blago na debelo in na drobno razpečava :: na novo ustanovljena trgovina ::
i
Ant. Močnik
329
mešanega blaga in raznimi poljedelskimi pridelki sem začel
v Prekopi p.Vransko.
Cene nizke, kot težko kje drugje. Za obilen obisk in nakup se priporoča vsem znancem
Ludcvik Košir.
NAZNANILO
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da se v moji \
CELJE, Gla«ni trg 8.
Najboljša žgana in surova kava, cikorija, milo, vseh vrst, moka, riž, pristno bučno olje, rozine, mineralne vode, petrolej, vžigalice, barve za :: obleko, konjak itd. ::
Vsaki dan sveži kvas
Glavna zaloga in zastopstvo
:: poljedsljsklh strojev ::
Ivan Hajny s: Maribor,
Tegetthoffavo cesta i it. 45
(nasproti glavnemu kolodvoru)
priporoča vitelue, žitne odbiralnike ali trijerje, mlatilnice, žitne čistilne mline, ter tudi sadne in grozdne mline, koruzne robkarje, repo-reznice, stiskalnice ali preše, slamoreznice, pluge, brane, posebno izvrstno pocinkane brzoparilnike, drobilne mline kakor tudi inštaliranje električne luči in pogona. Postrežba točna iz zaloge brez carine in tovornine.| JJf 1586—M9
Rogaška slatina
"*•rnimiifi
M_ÍIU
Večje podjetje išče proti takojšnjemu vstopa
samostojno voditeljico za podružnico v Mariboru.
Pogoji: trgovska naobrazba in popolno znanje slovenskega in nemškega jezika. Prednost ima j starejša moč specerijske stroke bivajoča v Ma-I riboru. Ponudbe pod „Podružnica Maribor" na upravništvo lista.	385
ersberfiu
zopet redno posluje in je pri meni dobiti 417 vsakovrstna strešna ter zidna opeka.
Franc Dervušek, opekarna v Leitersbergu.
Otvoritev ofofii l
Naznanjam cenjenemu občinstvu iz Studencev in okolice, atan g 1. septembrom 1919 otvoril
da
t Studencih pri Maribora, Okrajna cesta 17.
Prizadeval 8i bom, da svoje obiskovalce s točno postrežbo zadovoljim vsestransko ter se priporočam za obilen obisk.
Z odličnim spoštovanjem 418	Franc Apačnik, brivec.
FOTOGRAF
JOSIP PELIKAN
uljudno naznanja cenjenemu občinstvu v Celju in okolici, da je prevzel bivši atelje Martin I enz v Razlagovi ulici pri :: hotelu „UNION" blizu kolodvora ::
Atelje za moderno in umetno fotografijo
Gospod lekarnar pl. Trnkóczy v Ljubljani!
Naročam po pošti 5 paketov »Mastina«. Dajal sem ga po navodilu na teden enkrat po eno pest v krmo in živalim žreti. Veselje je gledati, kako moja živina rada žre, uspeva, se debeli in masti. Srčna hvala !
S pozdravom Franc Trubiansfey, Lugos (Banat).'
Primešaj „Mastin" ki mi»
Ce živina krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje re-dilnost, vsled tega težka živina, mast meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška »Mastin«. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestilna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek »Martine je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Tisoči gospo darjev hvalijo »Mastin«, ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška »Mastin« zadostuje za 5 mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sme »Mastin« prodajati vsak trgovec in konzumna društva. Ako se pri vas v le karnah in trgovinah ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v izdelo-alnici »Mastina«, to je
lekarnar Trnkóczy v Ljubljani
5 zavojev (paketov) »Mastina« za K 17-50 poštnine prosto na dom. Od tam se pošilja »Mastin« s prvo 369	pošto na vse kraje sveta.
400
LV
CISTA SVINJSKA A
(prima kakovosti)
sladna kaya a la Kneipp, prodaja v vsaki poljubni množini
Podružnica Gjg*ovi6, Maribor
Glavni trg 21.	423
Slovenci ¿irite naše Pste!
ZAHVALA.
Povodom prebridke izgube našega dragega cčeta, gospoda
Mihaela Brenčič,
posestnika
izrekamo tem potof najprisrčnejšo zahvalo preč. duhovščini za slovesen kondukt in mrtvaške obrede, g. kaplanu Cirič-u za ganljiv nagovi r na grobu, ptujskemu pevskemu društvu za mile žalostinke doma in na grobu, vsem, ki so darovali na krste prekrasne vence in ki so se udele žili v tako obilnem številu pogreba. Bog plačaj.
Ptuj, dne 10. septembra 1919. 411	Žalujoča rodbina Brenčič.
• mía*
Tempel vrelec:
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje.
Styria mmtm:
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čre-
ves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna Dolezen.
Doneti vrelec:
Najmočnejši vrele3 svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
ogeška 'slatina
je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rudninsko kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
lili
logaška slatina
je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda,
r: katera nima n kdar slabega okusa ali duha. ::
RAZPIS.
Pri zdravilišču v Rogaški Slatini se odda potom javnega razpisa za zdraviliško dobo leta 1920, 1921, 1922, 1923, to je za štiri leta
restavracija
v zdraviliškem domu proti najemnemu zneskn 8000 kron in pa 15 °/0 za obrabo inventarja, kateri se bo cenil še le koncem sezije.
Navedeni najemninski znesek je smatrati za najmanjši ponudek, vendar pri oddaji ni vezano na najvišji ponudek.
P. n. interesenti za gori razpisano restavracijo se vabijo, da si isto sedaj na licu mesta ogledajo dokler še traja sezija.
Ponudbam, katere je vložiti do 20. septembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu državnega zdravilišča v Rogaški Slatini je poleg ponudb zneska priložiti sledeče dokaze:
1.	O strokovni usposobljenosti.
2.	O narodnosti.
3.	O zadostni višini obratne glavnice.
V Rogaški Slatini, dne 31. avgusta 1919.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča seč	,Rogaška Slatina".
Kupim vsako množino
sena, slamo in ovsa
357
ter plačam isto takoj po
E. Kon'edic, Maribor Koroška c 80.
fzfl»'-*"1' in saložnl^:' Kat. tiskovno društvo.
Oa^ovorni uredmic: Franjo Zebot.
Tisk tiskarne bv* Ciril* v Mferlboc»*