PRIMORSKI DNEYNIK
GLASILO
Stev7 203 (1891)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sreda 29. avgusta 1951
POL T POL MIŠ
resn,i«T1° čudne so žaStih	^ itna strah tr-
stov mj,allJanskih iredenti-sli-iK	®°ra,zomi na oktobr-
Kot an° ^ vče-vo®FH. ,.n?estu ugotovili, so odboS "2askega iredentizma teiu 7 Pl0slušnost De Ga-
^monarh-T ne vsi- 13555,11 volil	50 Mhtevali eno-
(tW^nastop že predi De-
talcj 7 Pozivom, libe-priSUblikaT10i pa EO
vztraiJ’ ?411 pozneje. Proti eialisti «dBi?m?fcris^ani in 3C' k‘ jih t	Venezia Giulia«,
Vo<iite]; 7 podPrl sam njihov ki so žr, si?>revole Saragat in
la*tojno li^llilJrLas?to'P>iti 5 sa-da 7 ^°' Vidimo torej,
dv® str^Vr"?:1110^ 5011,0
niu v.,, ■	:	Kljub	pričakova-
nju
čo sino&re-dentisti6ni voditelji
rinlč .	*■	HlSO	iawiG	nsvt>!£.!
dali.
Pri'77 "fner^vajo storiti.
»4	-
javno pove-
Sar;
®ngu — fcot poki feaijCP,. ^-itijejo veli-tna; dem<iUii-SO pri5li iz Ri‘
•CeSu".”*^. -
mo-omenjeni
‘^raaa+ _ j , > umenjemi KPufcS0kat Cittarelli cd Vsi ra2f_ „ 7V’ °d! tržaških pa Msi: a ista iz Hitna P^roea. da bo prišel
rev»le Mech^Ci V^'itelj °no-
k°tvidiimJ Dogajajo se Toda -	' velike stvari!
*ASaACefav De Gasperije-ko da » • 6 ve*° poroča ta-^ožna btenih poročil vidi lesti mora ’ da bi do enot-prav 1-ht vena*ie prišlo, Poriv , °.ug’0,toviti. d3 je
brez odr»Mo,VIS^®a mesta ostal te v 7ra: **»* za to pa !^tavn&a!,ni5!m Potovanju 3t,ga	takoimenova-
CLN,» k De
7 'Jomov^njegovo P°6itn>-Cin Je v Val Sugani. Ptedstav’,v katerem sedijo tisti**-. Vseb omenjenih
»kleni, * slnm‘k je nan>
• aa je «nasproten postavljanju
te5
J^i7nfrVCOni A,,'kaj-
Plebiscit,
pon
dsprav po ni ^ naV* * Ifrmošfr Kate / \ bi Janovi samo v co-ko^eči se
»S 5J?-naj bi s° p,a-
7' odre*- v3^ ozemlju, « fftem1,®6 8 ^n coni B». "tfe ko torej - 1 voditelj- 3
'dl še
JtefcJtkTn d5skusijah 9
te ui. nt slava-;:
iredenti-niso so-
.	-.-.ra	 J	svojimi
iiste J! aVarii glede enot-
t^VoiJto v Se '£'c pred divema
t tk>i tJ5? dele«»ti v CLN
1° hai t/, enotni listi. Ka-
Nnjavp ntradikcijo in to
h' ne ! . ,enujemo druga-Pa 3 trsti ■
?lovi
«hakc.
kar pravimo
«Pol tiča, — pol
s
Ji]
*ko
so ga krstili
v^Pzibližno ... .EH
Im 2e*o doh' Trža-Čani- ki se * if«dent bro zdn da 28Sato o m v tako
je pri-z°bav-
‘li
13 tistoVT.k Vserau Pa je
P°udariV sm° že vee-k, lredenJ .tržaški vodite-
i7l<lere kntP3,C h01?6 Poznajo sit Ved° da ? VarJi iz Rima j.**,9 pora; ”d° °d oktobr-1 anišo šifnj'5 ,meli vsekakor
S w-» -«-
lil v®aj na ’?LN - posku-
Videz odvzeti
"tedr- ti
8a bodr politični lSa»
Vo-
eminentno med-pomen, ki
v resnici imele takš
tlri!tr-4 se np1!!!J"t>°1 jtiča pol
1,'L^edo v Trstu le fr\ itn ' 7 N.ekaj po-M.?,39^0 tudi komin-ki^ifto	iredentizem
tri oblikeSedaniih 2na' "V‘7{^odkntejši je ti-^0
kom-1?POVedu
jejo Nenni-
tl?znakc,ri.fPrmisti- Najnovej-
'kegi
2a te vrste komin-
te ^cnnn^1 iredentizma je »ante , niJ.cv_ tržaški ,uosote.
JIVSi
cen-
e o fašistični
C1 dopl°ni*fner- 011
"d
fci
glasu ”“IKU nepublikan-!(i t m ** .“®mancipazione» ‘n- dobesedi
i^zUka 1 1b stali.
med
dno;
našim
stali*
V jih ugodl>e Je nuin.
revizije mi-Je v sredstvih,
, tevi,nU'in° uporabiti, da
tHju j® DrKln Pa ničism
>1
je
PrHio. Po našem
«b„ Mirovni trebn<> vztrajati it *"<> v" P08°dbi, ki ima Vur*<lvsem st za vse s*ie "ts ll-istranZv Tita’ rae<,teni i^ka i,a ska nota le eno-
ji.	»C	ČRV
S^fthRu,|ia teži k
% Pogodba P0g0<,b: dt^ «i .Ja ne h,.	‘zvedena,
^itiu-Vizije Kn k?^b možno-
»ih Tnf k»
ba- , vedno u-iu ■ bo na Vitri rt‘ 1Janska veči-te * ST0 ®orazumna akcija Zijo, lahko dalijanske Vla-Ko w>vzročiia revi-
t"into? isti nrj1);-gol pove-Nd» ?ist še kl ie ta ko-PSi vJal, da Prav posebej vili, veje Pal« °Vo stranko e* *	0	enotni	ak-
Sa nrrankm, inv’? ,(k°munistič-1° ®rik?rt,eiuie te dodal, da i^ii^ttvi sto"8 zahlevo
S,1S£%
ni
mogol
Dejal je: uMi trdimo, da smo bili vedno na tej liniji akcije dosledni in sklicujem se predvsem na pismo našega sekretarja tov. Nemnija Bevinu leta 1945, pismo, v katerem je bila jasno povedana potreba, da se je treba pri razmejitvi držati VVilsonove linije«.
Druga za las prikritejša oblika kominformovskega iredentizma je tista, ki jo najdemo v izjavah uradnih voditeljev kominformovske centrale v Rimu. To so predvsem izjave samega Togliattija v letu 1946, ko je dejal, da protiitalijansko stališče italijanskih delavcev v Trstu sicer razume, a da ga ne more odobravati. Podobne izjave so dajali takrat Longo, Gullo in drugi. Lani pa je Pajetta odkrito povedal, da smatra, da je predhodno uveljavljanje STO najboljši in edini garant za dosego priključitve celega STO. V nedeljo pa je Longo v svojem uvodniku — Q katerem smo včeraj poročali — zahteval od De Gasperija, naj zahteva STO do Pule za Italijo v Washingtonu ko bo šel konec septembra tja na obisk; Togliatti pa je k temu dodal še, da zahteva KPI tudi francoske kraje Brigo in Tendo, češ. da Mussolini pač ni Franciji napravil — razen ((moralne* — nobene druge škode. — Bisvene razlike med linijo KPI in linijo Nenni — Tainer, torej ni nobene, če izvzamemo, da voditelji KPI včasih trenutno iz taktičnih potreb o zadevi rajši molčijo, zlasti ko jim očitajo, da je italijansko mirovno pogodbo narekoval tudi sam veliki Stalin.
Tretja oblika kominformovskega iredentizma pa je Vida-lijeva, ki pa se tudi v bistvu ne razlikuje od gornjih dveh. aSbloccare la situ^zione — kot je dejal Vidali — pomeni tisto kar je izjavil pred dvema dnevoma Tainer. «Soluzip-ne migliore* pa pomeni Tai-nerjevo ((sporazumno akcijo bodoče italijanske vlade na STO z italijansko vlado v Rimu za revizijo mirovne pogodbe v smislu priključitve ne samo STO, temveč cele Julijske Krajine do Wilsonove črte ali pa vsaj do Pule — kot je v nedeljo zapisal Longo v «Unita».
Tako torej v teh predvolilnih dneh slepomišjo demo-kristjanski, republikanski, socialistični (alla Saragat), fašistični (alla MSI), monarhistični in kominformistični Tainerjevi in Vidalijevi politikanti. Vsi pa so v strahu, da bodo zmagale na volitvah tiste sile, ki so odločno in brezkompromisno proti italijanskemu suženjstvu in v resnici za dejansko svobodno Tržaškega ozemlje.
Tem silam na čelu pa je Slovansko-italijanska ljudska fronta.
Popovič pri Achesonu
WASHINGTON, 28. — Jugoslovanski veleposlanik v Združenih državah, Vladimir Popovič, je nocoj izrazil ameriškemu zunanjemu ministru Achesonu zahvalo jugoslovanske vlade za nakazilo 29,800.000 dolarjev Jugoslaviji.
Po razgovoru z Achesonom so časnikarji vprašali Popoviča, če sta razpravljala o tem, za kaj bodo uporabljeni ti dolarji, toda Popovič je odvrnil, da o tem nista posebej razpravljala.
Na vprašanje, če je razpravljal z ameriškim zunanjim ministrom tudi o vojaških problemih v zvezi s Sovjetsko zvezo, je Popovič odvrnil;
«Tu imamo svoje tehnično vojaško odposlanstvo, ki se posvetuje z ameriškimi vojaškimi strokovnjaki. Razgovori sicer še niso končani, vendar pa dobro napredujejo. Čutimo, da so Združene države pripravljene, da nam dajo vojaško pomoč, katero potrebujemo*.
Dr. Aleš Bebler
zopet predsednik Varnostnega sveta
NEW YORK, 28. — po vesteh radijske organizacije OZN bo v mesecu septembru vršil dolžnost predsednika Varnostnega sveta stalni delegat FLRJ dr. Aleš Bebler. Kot je znano, se predsednik Varnostnega sveta menja ysak mesec po abecednem redu držav članic VS.
Pomoč ZDA, Vel. Dritanije in Irancile
Jugoslaviji za nakup surovin
Pomoč znaša za drugo polletje t. 1. 50 milijonov dolarjev in bo uporabljena za uravnovešenje trqovinske bilance in za konsolidacijo gospodarstva - Umor državljana FLRJ v (?SR • Novi begunci iz Madžarske in Albanije v Jugoslavijo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — V zvezi z razgovori, ki so se začeli 16. julija t. 1. med predstavniki Jugoslavije in vlad ZDA, Velike Britanije in Francije ° vprašanju gospodarske pomoči Jugoslaviji, so predstavniki treh vlad sporočili 27. avgusta t. 1. predstavnikom jugoslovanske vlade, da so omenjene tri vlade sklenile, da bodo za drugo polletje tega leta nudile Jugoslaviji gospodarsko pomoč v znesku 50 milijonov dolarjev za nakup surovin.
Del pomoči, s katero sodelujejo ZDA, se bo dvignil do sklepa kongresa začasno iz sredstev MDAP (programa za pomoč v- obrambne namene) v znesku 29 milijonov in 800 tisoč dolarjev. Dodatna razlika bo razpoložljiva po odobritvi kongresa.
Velika Britanija sodeluje s 4 milijoni funtov (11 milijonov in 500 tisoč dolarjev).
Francija bo zagotovila 2 milijardi frankov (6 milijonov dolarjev) ped pogojem soglaša-nja francoskega parlamenta.
Med predstavniki Jugoslavije in predstavniki treh vlad se nadaljujejo razgovori o tehniki uporabljanja te pomoči in o artiklih, ki se bodo kupili iz teh sredstev, prav tako se bo pri nadaljevanju razgovorov govorilo o gospodarski pomoči za prvo polletje leta 1952.
V ameriškem poslaništvu v Beogradu je bila danes FA v-na konferenca, na kateri so Richard Allen, posebni -vet,.valeč ameriškega poslaništva za gospodarska vprašanja, Francis Mudie, britanski posebni odposlanec za gospodarska vprašanja, jn francoski gospodarski svetovalec Alphons Ficard govorili q ciljih te pomoči.
Richard Allen je poudaril, da gre pri tej pomoči v prvi vrsti za uravnovpsenje trgovin, ske bilance Jugoslavije ter za
okrepitev in konsolidacijo gospodarskih razmer v državi. Vsa pomoč bp uporabljena za nabavo surovin in ni v nobeni zvezi z vojaško pomočjo. Samo mala vsota bo uporabljena za nabavo predmetov široke potrošnje. Sredstva v dinarjih, ki jih bodo dobil; s prodajo predmetov od te pomoči, bodo v znesku od 95 odst. uporabili za podobne namene, kakor jih uporabljajo tudi v drugih državah, ki uživajo ameriško pomoč, a 5 odst. za kritje upravnih stroškov pomoči.
V Jugoslaviji delajo priprave za otvoritev centra za rehabilitacijo, ki bo odprt ob pomoči OZN. S tem v zve zi je bil v Jugoslaviji osem dni šef odseka za rehabilitacijo v socialnem dfepartmanu OZN John Kershov. Za nabavo tehničnih potrebščin za ta center, ki bo prva socialna ustanova te vrste v Jugoslaviji, je OZN dodelila 60.000 dolarjev pomoči in odo-
HARRIMAN0VE IZJAVE 0 IRANU IN O OBISKU V JUGOSLAVIJI
Trumanov svetovalec upa, da se bo angleško-iranski spor rešil - Ameriški poslanik (irady nadaljuje posredovanje * Harriman izjavlja, da se ni šel na Bled pogajat
LONDOJL 88. — Averel Harriman je danes z letalom odpotovali iz Londona v Pariz. Pred odhodom je izjavil, da bosta on im Stokes nadaljevala delo, da pride dio rešitve vprašanja iranskega petroleja.
Se prej je Harriman na tiskovni konferenci izjavil, da morajo Perzijci, napraviti prihodnji korak v sedanjem sporu in da je sedaj še vedno mogoče priti do rešitve. Pripomnil je, da je se-, veda razočaran, zaradi prekinitve pogajanj, ni pa izgubil poguma. Stokesov obisk v Teheranu je mnogo pripomogel k izboljšanju odnosov med Veliko Britanijo in. Perzijo.
Po njegovem mnenju bi bila doba ((ohladitve* lahko zelo koristna. Pripomnil je, da je Perzijcem obrazložil, da je svet poln, petroleja in da bo perzijski petrolejski trg lahko nadomeščen z drugim petrolejem in da bi bilo pozneje ta trg zelo težko zopet pridobiti.
Dejal je nato, da dosedanjih uspehov ni podcenjevati, ker s’a perzijska in britanska vlada dosegli sporazum o formuli, ki bi lahko bila za obe vladi dobra podlaga za pogajanja. Po. gajanja se bedo lahko nadaljevala od tam, kjer so bila prekinjena. Obžaloval je nato, da čistilnica v Abadanu ne deluje in da ta zastoj pomeni izgubo za vse države, ki so odvisne od A-badana glede petroleja.
Ridgwayev odgovor
na kitajsko-korejsko spomenico
Poročilo poveljstva OZN poudarja, da hoče kitajsko - korejsko poveljstvo s svojimi obtožbami zopet pridobiti izgubljeni prestiž
TOKIO, 28. — Poveljnik Združenih narodov general Ridg-vxiy je odgovoril severnokorejskemu in kitajskemu poveljniku, da njuna spomenied ne služi drugemu, namenu, nego temu, da se pogajanja za premirje zavlačujejo. Ta odgovor
Sn^^t^sja03!83 ‘redenti-t‘nti LJa Pač orninformist
opolnoči oddajali po radiu
MUNSAN, 28. — Kitajsko-kor ejski odgovor, katerega vsebina je bila že včeraj objavljena, je danes izročil severnokorejski polkovnik Can« južno-korejskemu polkovniku Lee.
Glavni stan sil OZN pa je danes izdal poročilo, y katerem javlja, da do sedaj se ne ve, kakšen bo odgovor generala Ridgwaya
Poročilo poudarja, da so nasprotniki že z dejstvom, da je Keson,j< v notranjosti njihovih položajev, postavili delegate OZN v neugoden položaj, zaradi česar so bili zavezniki v očeh nasprotnega tiska kot predstavniki premaganega poveljstva.
Nato omenja poročilo razne nasprotne obtožbe o kršitvi dogovorov ter pravi, da teh obtožb ni mogoče tolmačiti drugače nego kot napor, da bi zopet pridobili prestiž, ki so ga izgubili v očeh svojih pristašev.
V odgovoru na oni del na-sprotne spomenice, kjer se postavlja vprašanje, kakšna je razlika med južnokorej: kimj če. tami, ki se borijo pod poveljstvom sil OZN, ter med državljani Koreje, ki izvršujejo vojna dejanja v notranjosti nevtralnega področja, pravj poročilo poveljstva OZN: ((Razlika je jasna: oborožene sile korejske republike so pod vojaškim poveljstvom vrhovnega poveljnika Združenih narodov, dočim ni Kesong pod nadzorstvom tega poveljstva, pač pa pod nadzorstvom kitajsko-korejskih poveljnikov. Iz tega se da sklepati, da akcije prebivalcev dežele ali nerednih partizanov ne spadajo
so
v odgovornost vrhovnega poveljnika sil OZN*.
Glede bombardiranja Keson-ga omenja poročilo okoliščine preiskave in pripominja, da dokazi, katerih niso bili zvezni častniki pooblaščeni videti naslednji dan, očitno niso mogli prenesti dnevne svetoble. Bili so tako prozorni, da so takoj pokazali zlo namero. Ce bi se preiskava nadaljevala, je verjetno, da bi predložili mnogo bolj «očitne dokaze*
Harriman je tudi izjavil, da bo Perzija lahko gospodarsko napredovala, če bo mogoče urediti petrolejsko vprašanje. Dejal je, da je Perzijska gospodarsko zaostala dežela in da je praktično odvisna skoraj izključno od izveza petrolejskih izdelkc-v Zaradi tega potrebuje cd ostalega, sveta splošno pomoč finančnega značaja, da izboljša svoje poljedelske in zdravstvene pogoje.
Po njegovem mnenju je Stokesov predlog osmih' točk dobra podlaga za razgovore in pogajanja. Na vprašanje, ali bi bil pripravljen vrniti se V Teheran, je Harriman dejal; «Moralj bi me povabiti obe strani. Ce bi se to zgodilo, bi se vrnil v Teheran* Prav tako je izjavil, da niso nikoli niti govorili o možnosti, da bi Perzija spravila v pegon svojo petrolejsko industrijo s sovjetsko pomočjo, da pa je nevarnost pronicanja tu-dehove stranke (ki je pod vplivom Moskve). Ne bi pa bilo mogoče funkcioniranje rafinerije v Abadanu s pomočjo za silo zbranega mednarodnega osebja. In nedvomno Perzija želi, da Angleži ostanejo.
Zanikal je nato vesti, da je med njim in Stokesom glede predlogov, ki jih je ta predložil v Teheranu, prišlo do nasprotij, ter je pripomnil, da so se pogajanja prekinila prav pri vprašanju, ki sta ga obe vladi hoteli res rešiti. Iranska vlada ni predlagala načina, ki bi res omogočil rešitev tega vprašanja na zadovoljiv način, in tudi ni hotela sprejeti Stokesovih predlogov glede angleškega osebja, ki je potrebno za delovanje petrolejskih vrelcev in čistilnice v Abadanu.
Na tozadevno vprašanje je Harriman izjavil, da je bilo ne kaj nesporazumov glede Stokesovih predlogov, ki pa jih on ima za dobro podlago za pogajanja. Toda še preden se je o njih resno razpravljalo, jih je tisk objavil ter so jih drugače tolmačili, kakor jih je bil Stokes obrazložil. Zato j£)i je perzijsko javno mnenje , videlo v drugačni luči, kakor je bil Stokesov namen.
Nato je Harriman sporočil, da se bo jutri v Parizu sestal z generalom Eisenhowerjem in z ameriškim poslanikom v Londonu, ki je sedaj v Parizu. O svojih razgovorih v Londonu je izjavil, da sq bili zadovoljivi.
Glede svojega obiska v Jugoslaviji je Harriman izjavil: ((Name je napravil vtis sklep maršala Tita in njegovih sode-
lavcev, da povečajo vojaško moč Jugoslavije, in sem zelo zadovoljen, <ja lahko ugotovim, da ima maršal Tito glede stališča, ki naj se zavzame do ko-
minformevskih držav, iste poglede kakor mi».
Potrdil je nato, da se je med njegovimi r »govori z maršalom Titom omemio tržaško vprašanje. «Toda — je dejal — omenilo se je samo kot vprašanje za katero je treba najti rešitev. Nisem šel na J51ed z namenom, da se pogajam. Enostavno sem poslušal stališče maršala Tita 0 tem vprašanju*.
Ob svojem prihodu v Pariz je Harriman izjavil, da namerava tam ostati dva dni. V četrtek bo odpotoval, tako da bo v petek že v Washingtonu. kjer bo predložil Trumanu svoje poročilo. Pripomnil ja, da bo mogoče šel jutri v Bonn in se tam sestal z Mc Cloyem. razna vprašanja ni hotel nobenega komentarja k svoji tiskovni konferenci v Londonu glede iranskega petroleja.
Končno je še izjavil, da med razgovori v Parizu ne bodo govorili o reviziji italijanske mirovne pogodbe.
Zdi se, da bo ameriški poslanik v Teheranu Henry Grady nadaljeval svoje posredovanje v petrolejskem sporu. Zvedelo se je namreč, da bo Grady jutri obiskal šaha in da se bo nato razgovarjal z Mossadeghom.
Podpredsednik perzijskega senata je danes izjavil, da bo samo ministrski predsednik lahko rešil vprašanje petroleja, ter je pripomnil: «Iran in Anglija ne moreta pustiti to vprašanje nerešeno. Obe strani poznata sedaj nasprotno stališče in upam, da bodo Britanci razumeli želje iranskega javnega mnenja in bodo omogočili sprejem rešitve, ki naj bo zadovoljiva za Teheran in London*.
Priprave za konferenco
o miru v Palestini
PARIZ, 28. Zvedelo se je, da so arabske države naklonjene mirovni konferenci z Izraelom. ki bo 10. septembra v Parizu. Posredovalna komisija OZN za Palestino, ki je bila ustanovljena leta 1949, je pred kratkim predlagala, naj se arab. ske države in Izrael sestanejo 10 .septembra v Parizu, da proučijo pogoje o splošnem miru na Srednjem vzhodu. Izrael je to sprejel in bo poslal svoje
predstavnike v Pariz, Arabska liga pa se je v ponedeljek sestala v Kairu, da prouči to vprašanje. Francoski krogi upajo, da bodo tudi arabske države pristale na konferenco.
Francoski uradni krogi pravijo, da je bila konferenca sklicana na predlog Francije, ki je vadno bolj zaskrbljena zaradi splošnega položaja na Daljnem vzhodu. Po umoru kralja Abdulaha je tudi Amerika pristala na ta predlog.
Medtem ugotavljajo dobro obveščeni politični krogi, da bo vprašanje proste plovbe po Sueškem prekopu in splošno vprašanje obrambe Sredozemlja vplivalo na izid konference.
Svet ministrov OEEC
PARIZ. 28. — Jutri se bo v Parizu sestal svet evropskih Na s ministrov Marshallovega načr-hab I ta. Ministri bodo proučili zlasti sledeče točke:	1. pomanjkanje
surovin; 2. potrgba ravnotežja med gospodarskimi pridobitvami po vojni in oborožitvenim programom; 3. možnost močne, ga znižanja ameriške gospodarske neobrambne pomoči Evropi; 4. nevarnost inflacije, ki se je že pojavila v raznih oblikah v Veliki Britaniji in Franciji.
Kirkpatrick
obiskal Adenauerja
BONN, 28. — Britanski visoki komisar v Nemčiji Sir Yvo-ne Kirpatrick ie danes obiskal Adenauerja, ker bo jutri odpotoval v Washington. Izjavljajo, da sta sg razgovarjala o vseh nerešenih vprašanjih, zlasti pa o oborožitvi Nemčije.
Poluradni krogi izjavljajo, da je ameriški komisar Mac Cloy pri včerajšnjem razgovoru obljubil Adenauerju, da zunanji ministri treh zahodnih držav ne bodo na svojem sestanku v Wa-shingtonu sprejeli nobenega dokončnega in enostranskega 9klepa glede oborožitve Nemčije in udeležbe Zahodne Nemčije pri skupni obrambi.
WASHINGTON. 28. — Komisija za atomsko energijo je sgo-ročila. da bodo v kratkem v Nevadi napravili več novih a-tomskih poizkusov in da je možno, da se bodo izžarevanja, ki bodo nastala pri eksploziji.
Osamljeni De Castro
Najbolj klepetavi tržaški iredentist je prav gotovo prof. Diego De Castro. Ker sirota preveč pisari, se tudi prevečkrat zaleti. Pisali smo že, kako je ves tržaški iredentizem — črno na belem — v «Gior-nale delVlstria« označil kot ((otročarijo, nelogičnost, absurd itd*. Včeraj pa je v uvodniku (koliko jih je že na■ pisal!) začel zmerjati predvsem vse Tržačane, ki pravi zanje:	((Najbolj	jasno je pa.
da tržaški človek s ceste ne razume absolutno nič, kar se dioga ja...».
Za novinarje, ki prihajajo iz Italije v Trst in ki jim je tista absurdnost, nelogičnost, ki jo je De Castro že sam spoznal, (pa je menda nanjo že pozabil) na dlani, čim, spregovorijo le nekaj stavkov z našimi iredentisti, za te novinarje pa pravi:	((...čutijo se
pooblaščeni predlagati ta ali oni predlog glede trgovine z našo kožo, prepričani, da so
Skozi sito in rešeto
((realisth, da se s tem postat* Ijajo v položaj višjega miru iznad psihološkega vznemirjenja in razburjenja, v katerem živimo mi; prepričani, da nam —■ ker so izven bitke — lahko sugerirajo stvari, ki jih mi v naši zaslepljenosti ne vidi-
In ker fe teh pridnih ljudi cel', Precej tudi predlogov. Med temi mnogimi stvarmi pa ubogj Tržačan ki ni preveč iznajdljiv, dd bi znal razlikovati na prvi pogled resnico od laži, ne more nič razumeti in lahko verjame poročilom iz Washingtona in mislim nekega novinarja, ki predlaga, naj se preda 20.000 njegovih sorojakov onstran Dragonje, a da ni nikoli Dragonje videl...»
Zato — n<e tem žurnalistom, ki škodujejo iredentizmu — temveč ubogim Tržačanom — prof. Diego De Castro soli pamet o tem, kako se rešujejo mednarodnj problemi in končno priporoča mir: «Mir kajti italijanska vlada ne more popustiti glede italijanskih ozemelj in ker zavezniki ne morejo ukazati, naj bi popustila, če jo nočejo popolnoma vreči v morje. In prav nič — za sedaj — ne kaže da bi jo hoteli«,
Uboga ital. vlada! Ubogi De
Castro! Tako zelo nam je žal, da se čuti med eubogimi Tržačani, ki ničesar ne razumejo» — tako samega. Svetujemo mu, naj se pridruži tistim žur-nalistom in naj jim gre pokazat Dragonjo. Obenem pa naj
brila hkrati tudi 20 štipendij za šolanje jugoslovanskih medicinskih socialnih in pedagoških strokovnjakov.
* * *
Izvedelo se je, da so pred enim mesecem češkoslovaške oblasti usmrtile jugoslovanskega državljana Franja Babiča, ki se je pripravljal na vrnitev v domovino. Njegova družina je ob priliki ogleda njegovega trupla v mrtvašnici v Bratislavi ugotovila, da ima Babič na čelu dve rani ter da je njegov hrbet in perilo krvavo. Babič je 17. julija t. I. oddal prošnjo cblastein v Bratislavi za dovoljenje za odhod, ker se je pripravljal, da bi skuipaj z ženo in dvema otrokoma odpotoval v domovino iz CSR, kjer je živel dvajset let. Namesto dovoljenja pa so Babiča 24. julija aretirali, a tri dni potem Je policija obvestila njegovo ženo., da je mrtev.
Potrebno je pripomniti, da je to že tretji umor jugoslovanskega državljana v CSR. Babič je bil vse do prepovtd; delovanja Ljudske fronte Jugoslavije v CSR njtn ugleden član ter je bil tudi v njenem izvršilnem odboru. Zato ga je policija stalno nadzorovala in je neprestano čakala na priložnost, da bi ga na kakšen način likvidirala. Toda češkoslovaško ljudstvo je dokazalo, da je ostal Babič v njegovem najlepšem spominu in okrog 100 Cehoslovafcov je bilo navzočih na njegovem pogrebu, ki je bil prava manifestacija bratstva češkega in slovaškega ljudstva do narodov Jugoslavije.
***
Madžarski podnarednik Jožef Tsamu je pobegnil v Jugoslavijo in zaprosil jug. oblasti za zatočišče. Izjavil je. da je imel kot graničar priložnost prepri. čati se o nenehni kampanji laži madžarskih oficirjev proti Jugoslaviji. «Toda številni madžarski graničarji — je dejal — so prišli do spoznanja, da njihovi nadrejeni oficirji širijo te laži, samo da bi netili mržnjo proti Jugoslaviji*.
Istočasno se je izvedelo, dia so v Jugoslavijo pobegnile tri albanske družine s 14 člani.
R. R.
Pobeljeni grobovi
AngleŠ/c i levi laburistični poslanec Richard Crcssman je po povratku tz Jugoslavije, kjer je preživel počitnice na jadranski obali, napisal v ted_ niku ((Sundag Pictorialv, ki ima okoli 5 milijonov čitate-Ijev, nekaj vtisov s svojega potovanja.
Članka nismo zapazili mi, niti nismo -videli tega tednika. O.pozoril nas je nanj «Gioma-le di Trieste» z enim izmed svojih šovinističnih izbruhov, ki izdaja ob istem času megalomansko domišljavost, skrajno nemoralo in po fašizmu zaudarjajočo nacionalistično predrznost. Pravi <tGiornaie», da je sicer vsak človek lahko kreten (sic), da pa Crossman pretirava. Pranj nadalje, da dobiva ta anova britanska mo. da loščenja čevljev balkanske. m,u diktatorju, če je morda zabavna za tiste, ki ne morejo oprostiti Italijanom, da so kljub vsemu velik narod (un grande popolo), neokusen prizvok». Pravi nadalje, naj Angleži kar ((poljubljajo podplate gospodu Brozu«, toda naj ne »dosegajo takih viškov smešnega«, v katere da jih gori i «bedast manjvrednostni kompleks (m ne morda zato, ker Angleži niso «un grande popolo«?), ki spravlja civiliziran narod s slavno zgodovino na stopnjo črnske služinčadi».
Kaj je torej napisal Crossman, da je vzbudil tako sveto (kljub zelo posvetnim _ izrazom) jezo tržaških šovinistov? Zal nam je, da smo pri tem navezani samo na to. kar je «Giornaie» spoznal za pametno da servira svojim čitate-Ijem. To je sicer malo, pa vendar dovolj zgovorno: Crossman je dregnil v pobeljene grobove dvatisočletne kulture.
Po tem malem, kar nam pove ((Giornaie«. vidimo, da je Crossman na Rabit, tem ((sanjskem otoku«, kot ga označuje, obiskal pokopališče, kjer je videl ((tisoče križev brez imena ki spominjajo na italijanska. grozodejstva«. Tisoče Ju-goslamov piše Crcssman, so leta 1941, po vdoru v Jugoslavijo poslali Italijani na Rab; vrgli so jih na močvirnato planoto izpostavljeno divjaku morja in neurja in z lastnimi rokami so si morali zgraditi svoje žalostne ječe z notraj visoke ograje iz bodeče žice.
((Giornaie« tega ne more napisati, ne da bi dodal, da so mu tako takorekoi natvezli na. kraju samem (po vsej priliki bi moral vprašati za informacije tržaške gospode, ki so gotovo mnogo bolje poučeni od domačinov...), ne da bi o tem pripovedoval z nekim skrajno neokusnim sarkazmom in ne da bi omenil, da počiva italijanski poveljnik taborišča ((izven pokopališča, na neposvečeni zemlji«. In seveda, ne da bi dodal nekaj o fojbah.
Skratka. Crossman laže. Na Rabu so morda križi, morda je tudi pokopališče, nemara je bdo cel o iaborišče — toda italijanskih zločinov ni bilo, kajti Italija je «un grande popolo*. Edini zločin, ki se je dogodil na, Rabu, je ta, da je italijanski poveljnik taborišča pokopan v neposvečeni zemlji. Vse drugo, če že ni izmišljeno, je vsaj upravičeno.
Vse to se sliši neverjetno — toda zakaj se je ((Giornaie« tako strupeno zagnal v Grossmanu, če ni tako?
Kaj bi šele napisalo tržaško šovinistično glasilo, ko bi
Crossman navedel, da sp italijanska vojska in njene okupacijske oblasti na zasedenem področju Jugoslavije (o Julijski krajini sploh ne govorimo) pobili 437.956 ljudi, jih za vedno pohabili 131.250, zaprli v koncentracijska taborišča 109.437, da so požgali 142.5S5 hiš in opu st ošili cele pokrajine v Liki, Bosni in Crni gori?
Kaj bi rekel «Giornale dl Triesteii, ko bi Crossman povedal, da znaša škoda, ki jo je povzročila dvainpolletna italijanska okupacija v Jugoslaviji, več kot deset milijard dolarjev? Verjetno bi rekel, da je vnebovpijoča krivica, da bi Italija morala po mirovni pogodbi plačati Jugoslaviji 125 milijonov dolarjev, to je en sam odstotek povzročene škode.
Crossman vsega tega ni povedal — omenil je samo pekel italijanskega koncentracijskega taborišča na Rabu. ki je kljub vsem svojim grozotam samo droben izrez iz tega, kar se je med italijansko okupacijo dogajalo v Jugoslaviji. Niti o-menil ni tega, kar so morali pod Italijo pretrpeti Slovenci in Hrvati v Julijski Krajini.
Toda oskrunil je pobeljene grobove; iz strahu, da ne bi smrad iz njih začel zaudarjati po vsem svetu, so glasniki italijanskega imperializma v Trstu izgubili še tisto trohico razsodnosti, ki jim jo dopušča njihov šovinistični bes.
Mar je ob taki mentaliteti, ki jo izpričujejo ti ljudje, kaj čudnega, če je Crossman o svojih zapažanjih iz Trsta zapisal: (iAngleški vojaki ne morejo trpeti Italijanov, ki namesto, da bi nam bili hvaležni za vse, kar smo naredili za Trst, za-tevajo, naj poženemo Jugoslovane iz njegovega zaledja«?!
Toda šovinisti se čudijo — ali pa se vsaj delajo, kot da se čudijo...
Francoska vlada poražena
v narodni skupščini
PARIZ, 28. — Francoska vlada je bila danes v narodni skupščini poražena, ko je zahtevala glasovanje o odobritvi dnevnega reda za skupščino, ki ne bi dovolil razprave o zunanji politiki v bližnji bodočnosti. Ta dnevni red je bil zavrnjen s 391 glasovi proti 221.
Proti vladnemu predlogu so glasovali socialisti, kominformi* sti. degolisti in nekateri konser-vativci. Za predlog pa so glasovali ljudski republikanci, radikali in večina konservativcev.
Degolistični poslanec Palew-ski je izjavil, da je francoska vlada že sklenila tajne dogovore za ameriška oporišča v Maroku, ter je zahteval javno razpravo o zunanji politiki, še PTeden Schuman odpotuje v A-meriko. kjer se bo udeležil sestankov atlantskega pakta.
Deško letalo pobegnilo
v Zahodno Nemčijo
KOBURG, 28. — Češkoslovaško letalo s štirimi člani posadke ie včeraj pristalo v mestu Koburg, v ameriški coni Zahodne Nemčije. Člani posadke so izjavili, da je letalo last češkega ministrstva za kmetijstvo.
NEHRU PONOVNO KRITIZIRA načrt pogodbe z Japonsko
Ameriški tisk obsojat indijsko postopanje
NOVI DELHI, 28. — Indijski ministrski predsednik in zunanji minister Nehru je na današnji tiskovni konferenci govoril o glavnih notranjih in zunanjih vprašanjih. Glede spora s Pakistanom je izjavil, da se je napetost med obema deželama precej polegla.
Govoril je nato o mirovni pogodbi z Japonsko ter je poudaril, da bo Japonska na podlagi pogodbe ki jo bodo podpisali v San Franciscu, postala neodvisna. toda z omejitvami. Dejal je, da bo ločena pogodba, ki jo bo Indija podpisala z Japonsko, navaden dokument, ki napravlja konec vojnega stanja ter bo na ta način odpravil ovire, za vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov.
Na vprašanje nekega novinarja, ali se mu zdi, da je indijska odsotnost iz San Francisca glavni element sovjetskih argumentov proti načrtu pogodbe, je Nehru izjavil; »Čeprav smo *o sklenili šele pred nekaj dnevi, smo o tem vprašanju razpravljali že dolgo časa in tedaj nismo mislili, da se bo Rusija udeležila konference*.
Po mnenju Nehruja ne odo-
jim pokaže tudi vse Po italijanski vojski požgane vasi, grobove pobitih ljudi in še marsikaj, o čemer smo prepričam, da ne bodo pisali, če se ne bodo hoteli izpostaviti ne-ozmerjali z izdajalci madrepa-trije.
Enzo Grazzini. kje si?
Enzo Grazzvni, zaslužni tržaški dopisnik največjega italijanskega dnevnika eCorriere della Sera«! Pogrešamo te! K e si. da se že več tednov nisi oglasil? Tako lep predlog si dal za plebiscit, tako sijajne številke izračuna, da se je zdelo, da te bo Sforza odlikoval z varnosti, da jih bodo razni De Castri — čeprav osamljeni — zlato kolajno.
In nenadoma si umolknil... Umolknil si prav v trenutku, kg je sam De Gasperi začel pozivati na plebiscitarno enotno listo Sv, Justa, ko jih je začel pozivati, naj podprejo njegovo mednarodno akcijo za vrnitev Trsta k madrepatriji.
Mar si umolknil zato ker mu gredo prav dames 'CLN prvaki v Val Sugano povedat, da plebiscita ne more in ne sme biti, da mu madrepa-trije željni Italijani v Trstu ne morejo nuditi tiste podpore, za katero jih je prosil? Ali si Pa morda umolknil zato, ker proučuješ nekje nov rešilni načrt za izmučeni tta-lianissimd Trst? Za zmago na volitvah? Vsekakor te prosimo, da se oglasiš, da poveš svojo jasno in odločno besedo, kajti De Castro te ne morre nadomestiti — postal je osoren in začel je zmerjati svoje lastne čitatelje... Oglasi se torej! Volitve so pred vrati! Voditelji pa sp v zagati!
bravajo na Kitajskem pogodbe, ki jo bodo podpisali v San Franciscu, in ta podpis bi iah-ko samo povečal mednarodno napetost. Dejal je dalje, da je njegova vlada lahko precenila položaj, ker je bila stalno na tekočem o japonskem javnem mnenju glede pogodbe. Q japonski obrambi je Nehru izjavil, da bi rajši videl, da bi v Tokiu govorili o sklepih za svojo obrambo po podpisu pogodbe. nego da so ti ukrepi vključeni v pogodbi.
O Kašmirju je Nehru pohvalil posredovalca OZN Grahama, Čeprav je opozoril, da ga Indija ne priznava kot uradnega posredovalca. Poudaril je željo Indije, da pride do mirne rešitve tega vprašanja, čeprav na podlagi prebiscita. Pakistan pa se po njegovem mnenju upira takemu plebiscitu zaradi naprednih novosti, ki sq jih v zadnjih letih uvedli v Kašmirju, posebno glede razlastitve veleposestev.
O notranji politiki je Nehru izjavil, da če bi kongresna stranka zahtevala od njega, da naj poda ostavko a svojega mesta ministrskega predsednika, bi to takoj napravil.
Predsednik Truman bo odpotoval v ponedeljek v San Francisco. kjer bo v sredo imel otvoritveni govor na konferenci.
Ameriški tisk še vedno obtožuje Indijo, da a svojim postopanjem igra moskovsko Igro. «Daily Mirror* obtožuje Indijo, da se je s tem pokazala kot ((sovražnico ZDA* ter pravi, da morajo ZDA temu primerno postopati: »če Indija bojkotira konferenco v San Franciscu, najdimo možnost, da mi bojkotiramo Indijo*.
«New York Times* pa pravi, da je indijski ministrski predsednik Nehru «eno od velikih razočaranj po vojni*.
bo strateške proizvode v ZDA irj tujini.
Ravnatelj novega urada je Jess Larson. ki bo odvisen naravnost od ravnatelja za gospodarsko mobilizacijo Wilsona,
Senatni komisiji za oborožene sile in za zunanje zadeve sta danes odobrili program za gospodarsko in vojaško pomoč tujini v znesku 7.535.750.000. Kakor je znano, je Truman zahteval 3.5 milijard dolarjev.
Kratke vesti
Nov urad v ZDA
za nabavo surovin
WASHINGTON, 28. — Predsednik Truman je ustanovil nov organizem, ki bo imel nalogo skrbeti za material, potreben za narodno obrambo. Kupoval
NAIROBI, 28. — Konferenca v Nairobi se nadaljuje. Tisk še vedno nima dostopa na sestanke in tudi ne objavljajo uradnih poročil. Plenarne seje bodo v četrtek, v petek zjutraj pa bo uradna zaključna seja, na kateri bodo preči-tali razne izjave.
O
KAIRO, 28. — Danes so v Kairu
podpisali prijateljsko pogodbo med Egiptom in Pakistanom.
O
LONDON, 28. — Zunanje ministrstvo javlja, da je Morrison povabil ministrskega predsednika Vietnama, naj pride v London po zaključku konference v San Franciscu.
O
PARIZ, 28. — Ministrski svet Je danes določil generala Guillaumea za francoskega rezidenta v Maroku v zameno za generala Juina. General Guillaume Je bil imenovan tudi za armadnega generala in Inšpektorja vseh francoskih sil v Severni Afriki v zameno za generala Koeniga
O
VVASHINGTON, 28. — Predsednik Truman je predložil svetu za stabilizacijo mezd spor delavcev v industriji bakra, ki so včeraj začeli stavko. Omenjeni svet je takoj pozval stavkajoče, naj se vrnejo na delo v pričakovanju re. šitve spora. Sindikat stavkajočih delavcev pa je ta poziv zavrnil in izjavil, da stavka ne bo prenehala, dokler ne bo vlada dosegla, da podjetja sprejmejo rešitev, ki Jo je vlada predlagala.
O
KOPENHAGEN, 28. — Danes
popoldne je general Eisenhower prišel v Kopenhagen v spremstvu poveljnika ameriških letalskih sil v Evropi generala Norstada,
TR2AŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Sreda 29. avgusta
Boleslav, Zt-lided Sonce vzide ob 5.21, zatone oo 18.51. Dolžina dneva 13.30. Luna vzide ob 1.40, zatone ob 17.42. Jutri, četrtek 30. avgusta Roža Branislava
ODGOVOR
farizejem
Brala sem ^Katoliški glas» in bi na njegovo pisanje tudi jaz rada, nekaj pripomnila. Najprej nekaj ^ o solzavem, hvalisanju pok. škofa Marqottija, o fc&te-Tem pravijo, da je bil uočetov-sko dober», da je urad obiskoval svoje ovčicei) itd. Spomnim *e, kako je obiskal vas Tabor na Vipavskem, ko je šel bir-tnat. Takrat so botre naprosi' li, naj vendarle kaj prispevajo za bencin ter plačajo škofu pot. Tako bi se vsakdo vozil, zlasti če bi ga poleg tega čakalo še dobro kosilo! Vsi se tudi še spominja^ , kako so italijanske oblast t za časa Mar-goUijevega pastirovanja paši-: Ijaie v stranske vasi karabinjerje, da ne bi morda ljudje pri velikonočni procesiji peli slovensko.
«Glas» tudi ve povedati, da je škof pomagal našim ljudem, ki so bili med vojno v ječali ter dosegel, da so izpustili žene, dekleta in mladoletne otroke ki pa sg nifo smeli vrniti v domače kraje, Ti ljudje niso bili seveda niti po fašističnih pojmih ničesar krivit temveč potrebovali so jih razni veleposestniki v središču. Italije, da so jim zastonj delali, kar je bilo še hujše suženjstvo kakor zapor. Zato je bila Ma/rgottije-1M «pomoč» le pesek v oči. Čemu Pa ni Margotti pomagal »tarčkom in drugim, ki so trpeli po zaporih?
Pri «Katoliškemu glasu» so stikali tudi za nekimi duceje-Viimi citati. Le čemu so pozabili na pohvale, ki jih je du.ce pošiljal Margottiju? Slivensko ljudstvo teh pohval ni pozabi-' lo in prav zato, kdor hvali danes Mairgottija, hvali fašizem. Tudi ob udarniško delo so se že večkrat obregnili. se jim namreč «ubogar> mladina, ki da mora delati lačna, naga in bosa ter zaradi tega polni bolnišnice ter umira. Ti gospodje naj bi prišli na postajo pogledat mladince tržaške - brigade(t ki so se vrnili z udarniškega dela v Jugoslaviji polni zdravja in moči ter zadovoljni, Pa. bi videli, kako taka mladina «umira». Kje pa so bili takrat ti gospodje oz. njihovi vzgojitelji, ko smo morali mi bajtarski otroci že z osmim letom v službe k bogatim za kruhom ter smo delali od ranega jutra do pozne noči in res stradali? Takrat se nihče izmed njih ni pritoževal nad našo u-sodo. Takrat je bilo 2d te gospode vse dobro m če je ljudstvo v nekaterih krajih v Jugoslaviji še vedno zaostalo, so tega krivi prav oni.
Danes kričite in bi radi preprečili ljudstvu delo za boljšo bodočnost, Boli vas, da v Jugoslaviji brez ms in vam na-kljub, kljub težkemu povojnemu položaju stalno napredujejo in da tam ne prosijo več ljudje vbogajme ter dekleta ne poljubljajo več milostljivim rok, marveč vsajc dobi dostojno delo in ni več nikomur suženj.
Vi hujskate ljudi in jih svarite pred ne vem kakšno «ne-varnostjo». Bojite se, da bi spregledali tudi oni redki, ki vam še verujejo in vam sledijo.
Na vse strune brenkate: od hiranja pa do «morale» mladine in njihovih večernih zabav. Toda vaši hinavščini ne bomo nasedli. Vse poštene matere, ki smo imele otroke v brigadah, vemo, da so prišli nazaj boljši, da se niso tam ničesar viili nmpik le dobro. Marsikateri oče ali mati bi bila v Trstu srečna, če bi njihov otrok gradil za skupnost, ne pa se potepal, zahajal na stran-pota in celo kradel, če pa dekle, pa se prodajal. Ce bi res ljubili otroke in mladino, bi raje podprli njene zahteve po poštenem delu.
POCKAR ROZALIJA
ZA SLOVENSKE SOLE
naj oblasti urede primerne prostore pred pričetkom šolskega leta
Obnovitev osebnih izkaznic
Obveščajo se vsj zainteresirani, da bo od 1. septembra t. 1. cio novega obvestila urad- za osebne izkaznica v Ul. Malcanr ton 3 preskrbel za obnovo o-sebnih izkaznic, katerih veljavnost je potekla ali b° potekla in ki so bile izdane avgusta, septembra in oktobra 1948.
Opozarja sie, da mora ob zahtevi obnovitve osebne izkaznice zainteresirani predložiti tri pred kratkem napravljene slike.
Obemern se obvešča, da bodo morale biti one slike, ki so bile napravljene pri avtoriziranih fotografih in jih je urad za osebne izkaznice zavrnil, ker ne ustrezajo obstoječim predpisom, ponovno predpisno napravljene brezplačno.
Po obstoječih zakonih poteče letos veljavnost osebnih izika-nic, ki so bik izdana leta 1948 v občinah cone A.
Zaradi tega so pozvani vsi oni, ki imajo stalno bivališče v conj A in ki imajo osebno izkaznico izdano pred 1. januarjem 1949. da izkaznico obnovijo ob preteku treh let od da turna, ko je bila izkaznica izdana.
Za obnovo osebnih izkaznic se je tre ba obrniti na urad za osebne izkaznice Ul. Malcanton 3, ki bo odprt vse delavnike od 8. do 13.30 ure.
Obnovitev osebne izkaznice mora zainteresirani zahtevati osebno ter predložiti tri slike, ki morajo biti napravljene pred kratkim v predpisanem formatu, doprsne ter brez pokrivala.
Od 16. julija 1951 dalj* lahko zahtevajo osebne izkaznice vsi oni, katevim je bila izdana med 2.'in 31. avgustom 1948 in to do novega obvestila.
Osebe, ki še nimajo osebne izkaznice no odredbi 193 dd. 9.4.48 in 228 dd. 15.12 49. bodo nadalje 1’^ko zahtevah osebne izkaznice na zgoraj navedenem naslovu, ne glede na navedeno obvestilo.
Vedno znova se moramo vračati na probleme, o katerih smo že pisali. To pa zato, ker pozivi našega ljudstva zadenejo pri vseh mogočih tukajšnjih oblasteh na gluha ušesa. Nikakor pa ne mislimo odnehati, dokler ne bomo dosegli tega, kar menimo, da je pravično, kar smo u-pravičena zahtevati.
Kljub pisanju našega dnevni, ka, kljub protestom staršev stanujejo v šoli pri Sv. Ivanu še vedno družine, ki so jih tam zasilno naselili. Začetek šolskega leta je pred vrati. Zdaj bi bil čas, da se šolska poslopja popravijo, v kolikor so popravila potrebna, da se pripravijo učilnice, da bo lahko pouk med letom nemoteno potekal. Ce pa šolske oblasti še vedno dirže v šolskem poslopju stanovalce, ki nikakor ne spadajo v take vrste poslopij, potem s skrbjo gledamo na začetek šolskega leta. Poudarjamo, da bodo zaradi tega najbolj prizadeti ravno slovenski otroci in ne moremo se ubraniti misli, da se prav zaradi tega šolskim oblastem ne mudi ravno preveč, da bi rešili čim prej to vprašanje.
Zahtevamo v imenu vseh Slovencev, posebej pa slovenskih staršev od Sv. Ivana, da šolske oblasti izpraznijo šolsko poslopje v temi predelu mesta in ga pripravijo za začetek šolskega leta, ker je zadnji čas!
Nič boljše ni s slovenskimi srednjimi šolami v Ul. Lazzaret-to vecchio. Načrt stavbe smo v našem listu objavili. Vsakdo se je moral prepričati, dia to poslopje ne more odgovarjati šolskim namenom, že zato ne, ker je bila hiša zidana za stanovanja in se nikoli taka stavba ne more tako preurediti, da bi bila lahko dobra šola. Zahtevali smo tudi, da dobe slovenske srednje šole primemo stavbo v mestu, saj so vendar dovolj številne, in že število učencev o-pravičuje to našo zahtevo, da ne navajamo tu raznih določb, po katerih imajo tudi Slovenci popolno enakopravnost z Italijani1. Kakor drugod ne, tako tudi y šolskih vprašanjih te enakopravnosti ne občutimo, toda vztrajali bomo na svoji pravični zahtevi, dokler ne dobi naša mladina primernih prostorov za šolanje.
Pri Sv. Ivanu, vzporedno s
sedanjo šolo so postavili temelj novemu šolskemu poslopju. Sirijo se nekakšni glasovi, da bo v to novo šolsko poslopje nameščena tudi slovenska gimnazija. Po načrtih, v kolikor jih poznamo, lahko sklepamo da bo nova šolska stavba pri Sv. Ivanu res moderna, vendar pa nikakor ne primerna za slovensko srednjo šolo, to pa zato ne, ker je daleč izven središča mesta in bi potrebam dijakov nikakor ne u-strezala. Slovenci potrebujemo srednjo šolo v središču mesta, kajti vanjo hodijo dijaki iz vseh mestnih predelov ter okolice in bi bila prav zaradi tega sloveni ska srednja šola pri Sv:. Ivanu mnogim učencem tako od rok, da bi je niti ne mogli obiskovati. Ali naj zato otroci slovenski staršev hodijo v italijanske šole? Morda je poleg drugih namenov tudi to eden izmed) vzrokov, da italijanski šolski ravnatelji in različni šefi odrinjajo slovensko šolo tako daleč na periferijo!
Zakaj bi šolska uprava pri
ZVU ne dala na razpolago slovenskim srednjim šolam stavbe na trgu Hortis, ki — naj bo tu poudarjeno — ni bila nikoli občinska last, temveč državna in so bile v njej različne nemške srednje šole. Ta šola bi zadovoljila potrebe Slovencev, ker bi se v tem še dovolj obsežnem poslopju lahko namestile različ. ne srednje šole in bi bila tudi, ravno ker je v središču mesta, dostopna vsem dijakom iz mesta in vseh strani okolice. Nova šola pri Sv. Ivanu pa bi lahko, v kolikor ne bosta njenih prostorov zasedli slovenska in italijanska osnovna šola, služila za kakšno italijansko srednjo šolo, in sicer za tiste otroke iz tamkajšnjega predela mesta, ker imajo ostali italijanski dijaki dovolj drugih šol po vseh ostalih delih Trsta.
Tega vprašanja prav gotovo ni tako težko rešiti in samo malo dobre volje bi bilo treba, pa bi že letos lahko slovenske srednje šole začele s poukom v na-vedenem poslopju.
TUDI KMETJE IZ LONJERJA
in Katinare zahtevajo poljske čovaje
Pred kratkim je pisal «Pri-morski dnevnik«, da zahtevajo kmetje iz Sv. Križa in drugih tamkajšnjih vasi poljske čuvaje, ki bi ščitili njihove pridelke, kajti razni izletniki pa tu-
Bliža se obletnica
bazoviških žrtev
6. septembra bo minilo 21 let, odkar so počili v Bazovici sovražni streli, ki so utrnili borbeno življenje štirih junakov: Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša. Tudi letos se bomo poklonili njihovemu spominu, in sicer 2. septembra na kraju usmrtitve v Bazovici, popoldne pa bo spominska svečanost tudi v Bazovici na Gruntarjevem dvorišču.
6. septembra bo komemoracija žrtev na grobu na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu.
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA
Po prestani kazni čaka izprijenca najmanj leto dni poholjševal-nice - Javni tožilec zahteval za obtoženca devet odnosno osem let
Po dvakrat odgodenj obravnavi se je včeraj vendarle zaključil proces proti 20-letnemu Lucianu Comolliju in 21-letne-mu Prancescu Maranu, ki sta lani z izsiljevalnim namenom ugrabila takrat 7-letno Orieto Glavinovo in jo odpeljala z avtomobilom v Benetke. Zadnja razprava 11. aprila letos je bila odgodena na predlog zagovornikov, ki so zahtevali, naj bi oba obtoženca pregledal psihiater. Porota je takrat predlogu ustregla in zdravniški pregled je res ugotovil, da nepridiprava nista docela duševno uravnovešena, vendar ne v taki meri, da bi ne odgovarjala za gangstersko dejanje. Poudarjajoč te psihične motnje
so skušali zagovorniki tudi včeraj čimbolj zmanjšati krivdo obeh obtožencev, toda sodišče spričo premišljenega odvratnega zločina ni moglo upoštevat; neutemeljenega gosto-besedja advokatov in je obsodilo Comollija na štiri in pol leta zapora ter 45.000 lir kazni, njegovega pajdaš^ Marana pa na tri leta zapora in 30.000 lir kazni. Poleg " bosta morala Po prestani zaporni kazni oba v poboljševalnico, in sicer za dobo, ki ne sme biti krajša od enega leta.
Predsednik Gnazda, tožilec Colotti, zapisnikar Tessier. Comollija je zagovarjal odv. Giannini, Marana odv. Anto-nini.
g9lOC)
12 ISTRSKEGA OKROŽJA
Mlatev na Koprskem bo te dni končana
Mlatilnice, ki so letos imele res polno dela. bodo v teh dneh zaključuje svoj posel. 2e skoro po vseh vaseh se dvigajo veliki kupi slame in plev, ki so ostale kot znak dobrega pridelka. Le v območju krajevnega odbora Izola, v Šmarjah, pri Sv. Antonu, Cežarjih — Pobegih, Škofijah in Dekanih je žito še V kopicah. Mlatilnice pa bodo v nekaj dneh opravile svoje delo tudi v teh vaseh in se nato umaknile v lope in klonice ter tam čakale do prihodnjega pridelka.
Na splošno je pridelek žita letos boljši kot lani. Člani kmečko - delovne zadruge v Pomjanu so dosegli izredno dober pridelek — 31 STOTOV NA HA. Prebivalci vasi Boršt imajo tudi bogato plačano delo, saj je njihov pridelek okoli 30 stotov na ha. Vasi Topolovec, Glem, Boršt, Labor So z zaselki pridelale letos okoli 1000 stotov žita, ali dobro tretjino več kot lani. Na Koprskem so vasi tega sektorja dosegle letos najvišji hektarski donos.
V dolinah je bil pridelek žita nekaj slabši, ker je bilo po nekaterih krajih žito napadeno od rje.
Ker se znova približuje čas jesenskih setev, svetujejo strokovnjaki našim kmetom in članom KDZ, da pravočasno preskrbijo vse potrebno za setev, razkužijo seme in ga prečistijo. Naj jim služi kot praktična izkušnja letošnji visoki pridelek na tistih njivah, ki so bile lani pravočasno posejane. Tudi pri setvi velja ljudski rek:	Kdor
prej da. dvakrat da.
Vpisovanje v koprsko gimnazijo
Ravnateljstvo gimnazije v Kopru javlja, da bo vpisovanje za vse razrede v nedeljo 2. septembra tl. od 8h - 12h. Vsi dijaki morajo pri vpisu predložiti zadnje šolsko spričevalo; dijaki, ki se žele vpisati v prvi razred, pa poleg spričevala še rojstni list. Razen teg?i morajo vsi dijaki izpolniti prijavo za vpis, ki jo dobijo v gimnaziji in jo kolkovati z 10 dinarji.
Razredni popravni izpiti in popravni izpit za nižji tečajni izpit se bodo opravljali po temule razporedu:
6. septembra ob 8. urj pismeni izpiti,
7. septembra ob 8. uri ustni izpiti.
Vsi dijaki, ki imajo popravni izpit, naj najkasneje do 5. septembra t. 1. vlože prošnje kol-kovane z 10 din. v ravnatelj, stvu gimnazije.
Za dijake s popravnim izpi. tom bo vpisovanje po opravljenih izpitih 10. septembra t. 1. ob 8. uri.
Sprejemni izpit z3 višjo gim-
nazijo za dijake, katerim je Svet za prosveto in kulturo pri QLQ v Kopru dovolil vpis v tukajšnjo gimnazijo, bo 8. in 9. septembra t. 1.. Tudi ti dijaki naj se prijavijo s kolkovano prošnjo in potrebnimi dokumenti.
Podroben razpored izpitov bo objavljen na oglasni deski gimnazije.
Ravnateljstvo
Kratke vesti
Okrog 170 delavcev in nameščencev iz Istrskega okrožja je bilo letos na brezplačnem dopustu, in sicer 95 na zdravljenju v Jugoslaviji, ostali pa so preživeli petnajstdnevni dopust V Savudriji. Stroške oskrbovanja ie plačal Zavod Za socialno zavarovanje.
* * *
Strokovna komisija Slovenskega narodnega gledališča v Kopru je sprejela devet ljudi za stalne ali honorarne sodelavce gledališča. Pred dnevi je bila v gledališču avdicija za kandidate, ki so se želeli posvetiti igralskemu poklicu. Skupno z dosedanjimi člani slovenskega gledališča v Kopru bodo novo-sprejeti igralci tvorili umetniški kolektiv, ki bo letos v jeseni deloval kot stalno Slovensko narodno gledališče.
# * #
V zadnjih treh dneh so istrski ribiči nalovili skoraj 12 ton sardonov in deset in pol ton sardel. Ribiči upajo, da bo tudi v naslednjih dneh dober lov.
* * *
Delovni kolektiv špedicijske-ga podjetja ((Intereuropa* v Kopru pospešeno izvršuje plan dela. Po novem odloku o izkoriščanju doseženih deviz pripadata podjetju dva odstotka deviz. Ko pa presežejo devizni plan, dobi podjetje 80 odst. deviz.
Podjetje ((Intereuropa« v Ko. Pru je v Prvi polovici tega leta posredovalo prevoz za preko 35.000 ton blaga. Večino prometa obsega uvoz in izvoz raz-znega blaga in tranzitni prevozi vseh pošiljk iz Trsta v Jugoslavijo. Pojetje ima svoje pod-družnice v vseh pristaniščih Istrskega okrožja ter v Pulju in Sežani.
mi od 400 do 800 din mesečno, dvosobna od1 600 do 1.300 din, trosobna od 900 do 2.000 din in večsobna stanovanja od 1.300 dalje.
Za stanovanja, ki niso kategorizirana, bo najemnina do 5o odstotkov nižja od najoižje-ga navedenega zneska.
512 inozemskih gostov na počitnicah v Istrskem okrožju
V prvi polovic; avgusta so bili vsi hoteli v letoviških krajih Istrskega okrožja popolnoma zasedeni. V našem okrožju jie bilo preko 3.500 gostov, med njimi 512 i-nozemcev in sicer Švicarjev, Angležev’. Avstrijcev in nekaj Italijanov iz Severne Italije, posebno iz Milama. Največ j® bilo Švicarjev, ki so letovali v Portorožu in Sv. Nikolaju. Prehodnih gostov iz Trsta je bilo povprečno 2.200 na teden. Mnogi Švicarji, ki so prišli na enodnevni izlet v Portorož, so podaljšali svoje bivanje za več tednov.
Turistična sezona bo v Istrskem okrožju do konca septembra. Ze sedaj se je za ta mesec prijavilo veliko število gostov iz Jugoslaviji in inozemstva. Razen stalnih izletov v Postojno, na Bled1 in v Opatijo, bo v septembru organiziral PutTlik za letoviščarje več potovanj v Zaigrefo, ki bodo združena z og-ledcrn Zagrebškega velesejma. Septembra pa bo v Portorožu mednarodni teniški turnir in satoljaški dvoboj med Mariborom in Ljubljano.
Druga mladinska brigada iz tujskega okraja, ki je odpotovala prejšnji teden na gradnjo mladinske proge Dobo j-Banjaluka, je prisipela na delovno mesto v Prisoje. Rrigadniki so že začeli z delom.
KOPER
Sostanovalci med seboj
Na dvorišču hiše št. 813 pri SMM zgornj;, so se včeraj popoldne spopadli trije nestrpneži, naveličani drug drugega zaradi prisiljenega skupnega bivanja v istem stanovanju. V spor so bili zapleteni 46-letni težak Albin Iska, 19-letni slaščičar Dario Micheli in 19-let-na Licia Micheli. ki se bodo morali sedaj zdraviti vsak po 6 do 8 dni zaradi prask in bunk, ki so jih naložili drug drugemu. Vsi trije so se zatekli v ambulanto splošne bolnice, kjer so -jim rane razkužili in jih poslali domov.
Tatovi in tatiči
Dodobra so v teku včerajšnjega dne neznani tatovi obPa* li 56-letnega Giovannija Vin-cionija iz Ul. Industria 36. Zlikovci so prišli s ponarejenimi ključi v njegovo spalnico ter si prisvojili 150.000 lir gotovine, poleg tega pa še za 200.000 lir vrednostnih papirjev, ki so jih našli y neki torbici, skriti v omari.
Kdo naj bi bil tat, si Vincio-ni zaenkrat ne more niti predstavljati, kajti soba. v kateri stanuje kot podnajemnik, Ima vrata na hodnik, po katerem hodijo tudi drugi stanovalci. V času ko je bil okraden, njegovih najemodajalcev ni bilo doma.
45-letnemu Ivanu Jablanšku iz Ul. Promontorio 19 pa so včeraj dopoldne neznanci odpeljali kolo, ki ga je za trenutek pustil brez varstva v Ul. Genova. Jablanšek je oškodovan za okrog 30.000 lir. Policija -je v obeh primerih uvedla preiskavo.
di priseljenci zadnjega časa brez Čuta odgovornosti uničujejo travnike; še veš, kradejo grozdje in ostalo sadje ter odnašajo les.
Tudi kmetje iz Lonjerja in Katinare niso glede tega na boljšem. Mnogi izletniki oriha-jajo ali z avtobusom ali peš do naših vasi in prav nič se ne vprašajo, čigavi so travniki, po katerih se valjajo, mečejo papirje in druge smeti, čigavo je sadno drevje, trta itd., ko tako mirne duše obirajo tuje sadje in sladko grozdje Če domačini koga zasačijo pri takem nedopustnem početju in ga opozore, dobe še nevljudne in mnogokrat celo grozeče odgovore, da so domači kmetje prisiljeni kar utihniti in se umakniti z lastnega posestva. Takih primerov bi lahko našteli veliko in to ne le v Lonjerju, na Katinari. pri Sv. Križu, temveč prav Po vseh naših vaseh, ki so posebno v nedeljah in praznikih polne izletnikov iz mesta. Pri mnogih ne zaleže prav nobena beseda, zato bi bilo nujno, da bi postavili občinske poljske čuvaje, ki bi pred temi nediscipliniranimi ljudmi varovali lastnino našega kmeta.
Toda škode ne delajo le izletniki, ki počenjajo to dostikrat iz prešerne objestnosti, temveč tudi nekatere domače družine, ki nimajo svoje zemlje ali gozda, pa vendar vidiš, kako ti s Hudega leta in od drugod prinašajo drva za kurjavo. Ti ljudje ne ločijo, kaj je moje, kaj tvoje, da ne rečemo, da kradejo na tujem svetu in se tudi ne ozirajo na opombe lastnikov. Tudi zaradi tega bi morali biti čuvaji, da bi bil končno enkrat po vaseh red, da bi bili kmetje, ko spomladi obdelujejo, prepričani, da bo pridelek tudi res njihov.
Zato se kmetje iz Lonjerja in Katinare pridružujejo zahtevi onih iz Križa in zahtevajo poljske čuvaje, ki bodo ščitili pred nepoštenimi ljudmi njihovo posest.
Planinsko društvo
9. septembra izlet rja Sello Neveo z vzponom na Montaž, Viš in Kanin. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 do 6. septembra.
OF
Okrajni odbor OF V. okraja sprejema vpisovanja za izlet na velesejem v Zagreb za 15.
16., 17. in 22., 23., 24. septem ber z vlakom in motocikli v sledečih krajih: v Dolini na sedežu (v Jercogovi dvorani) v Boljuncu pri tov. Sar.-cinu Marjanu, v Borštu pri tov. Meri, v Ricmanjih pri tov. Kuretu Silvestru, v Domju pri tov. Sturmanu Josipu, v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mač-kovljah pri tov. Slavcu Benjaminu št. 61, v Stramarju pri tov. Lazarju, v Škofijah pri tov. Sancinu Frarjcu in v Pia vjah pri tov. Jamšku Josipu.
Vpisovanje se zaključi 5. septembra. Vsa pojasnila dobite na navedenih mestih.
* * *
Okrajni odbor OP za II. okraj priredi 3-dnevni izlet na zagrebški velesejem, in sicer
15., 16. in 17. septembra. Vpisovanja so za sektorje Sv. Ivan Skoljet, Kolonkovec, VOM, center mesta in Sv. Alojzij dnevno na stadionu «Prvi maj» od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Za sektorje Sv. Vid in Sv Just v Ul. sv. Vito 17 vsak torek, četrtek in soboto od 19. do 21. ure. Za sektor Lonjer in Kati-nara vpisovanje dnevno pri tov. Zofki Čok. Zaključek vpisovanja 5. sept. Skupna cena vožnje, hrane in prenočišča za člane vseh masovnih organizacij 2.900 lir, za nečlane 3000 lir.
* # *
Vpisovanje za izlet v Komen ki bo 8. septembra 1951 je na sedežu okrajnega odbora OF v Nabrežini, za Salež pri Mi liču Milanu št. 32. za Gabro-vico pri Kralju Ivanu št. 51, za Sv. Križ pri Svab Marici št. 34.	* * *
IV. okraj OF obvešča članstvo in simpatizerje, da bo izlet na velesejem v Zagreb prvič v dneh 15., 16. in 17. septembra, odhod z vlakom v soboto 15. septembra zjutraj, povratek v ponedeljek 17. septembra ob 23. uri. Drugič bo izlet v dneh 22., 23. ir.' 24. septembra, odhod z vlakom 22. septembra zjutraj, povratek 24. septembra ob 23. uri.
Vpisovanje je na sedežu OF v Skednju in pri tovarišu Pre-garcu na Kolonkovcu do vključno 6. septembra t. 1. Vse potrebne informacije se dobe pri vpisu. * # *
IV. okraj organizira za 9. september enodnevni izlet v SKO-CIJANSKO JAMO. Vpisovanje in informacije na sedežu v Skednju in pri Pregarcu na Kolonkovcu do vključno 29. avgusta.
; v-,,,- . —1	^—			
2	*	GORIŠKEGA	
SEJA	OBČINSKEGA S?ETA V SOVODNJAH		
Spre za [	jeli so predloge komisi d rei m en o vanje uli		ie c
Nova odredba o plačevanju najemnin
Izvršni odbor istrskega okrož. »ega ljudskega odbora v Kopru jt izdal odredbo o plačevanju najemnin. Po tej odredbi so stanovanja razdeljena na tri kategorije, in sicer v nižjo, srednjo in višjo. Na podlagi te kategorizacij ocenjujejo enosobna stanovanja s pritiklima-
Gradnja delavskih hiš
Kmalu bodo dela pri gradnji prvt delavske hiše zaključena, Te dni dokončujejo beljenje zunanjih sten in kaže, dst se bo zgradiba v prihodnjih dneh rešila lesenega ogrodja, ki jie služilo pri gradnji. V notranjosti je še precej dokončnega beljenja, ki gre prav tako h koncu. Lepa 1° velika trinadstropna zgradba bo tako dala prijetno in udobno stanovan je družinam delavcev, hkratu pa bo tudi piipomogla k olepšavi mesta samega
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
Nesreče in nezgode
Z nevarno rano na glavi so včeraj zjutraj, prepeljali v splošno bolnico 24-letnega Egi-dija Mazzino, stanujočega v Ul. Giulia 90. Mladeniču, ki je bil okrog pol osmih zjutraj zaposlen na dvorišču palače «Banco di Napoli«, je z višine Štirih metrov padla na glavo težka deska, tako da je obležal nezavesten. Zdraviti se bo moral okrog 15 dni.
* * #
Nezavestnega so včeraj pred>-poldne prepeljali v splošno bolnico 54-letnega Giuseppeja Piz-zamusa, stanujočega v Ul. Ti-ziano Vecelio 22. V bolnici so ga sprejeli na ortopedični oddelek in zdravniki so mnenja, da bo ozdravel šele v dveh mesecih. Ponesrečenec ima zlomljeno levo ključnico, zlom leve piščali in rane po glavi. Piz-zamus, ki je zaposlen v ladjedelnici pri tržaškem Lloydu, je včeraj med delom na parniku «Rapallo» padel kakih osem metrov globoko.
Po obrazu in levi roki se je včeraj popoldne opekla enoletna Tamara Božič iz Ul. S. Ser-volo 16. Kakor je pripovedovala mati ki jo je pospremila v bolnico, se je dekletce oparilo z vročim mlekom.
Takoj popoldne se je oglasil v bolnici 48-letni zidarski pomočnik pietro Stefanello iz Ce-rovelj pri Nabrežini, ki si je med delom pri kanalizaciji v Ul. Crispi itr) desni prstanec. Ozdravel bo v 20 dneh.
da
jav-
Licitacija
Tržaška občina obvešča, b0 22. septembra 1951 na licitacija za določitev izvršitelja tiska «Potrošnega računa od leta 1949» tržaške občine.
Vsa pojasnila se dobe v spbi 203 urada za pogodbe.
VAJE 24. ANGLEŠKE PEHOTNE BRIGADE
Angleška 24, pehotna brigada bo od 3. do 7. septembra 1951 in.ela vojaške vaje, in sicer na naslednjih področjih:	Grmada,
Mavhinje, Salež, Repentabor, Kal, Gročana in Lonjer,
V soboto popoldne se je pod predisidstvctn župana Ceščuta ponovno sestal sovcdenjski občinski svet. Za to s-ejo so pripravili precej obširen dnevni red, ki je obsegal nič manj kot 12 točk dnavnegaj reda.
1. Pri prvi točki dnevnega reda je komisija, ki je bila svojčas izvoljena, da pripravi preimenovanje ulic, poročala o svojem delu. Po dobrem in skrbnem delu so pregledali vse ulice in poti v sovodenjski občini ter jih preimenovali. Prostor pred sovodenjs.ko cerkvijo so imenovali Trg škofa Sedeja. Pot od trga proti Standrežu Prešernova ulica. Ulica Ivana Cankarja pa se imenuje nadaljevanje poti poroti Vipavi. Vipavska ulica je nekdanja pot «proti vasi», Soška ulica je nekdanji «potok». Triglavska ulica nekdanji «v klancu« in Ulica Simona Gregorčiča po starem «v Skrnjah«. Preimenovali so tudi poti v ostalih vaseh sovodenjske občine. Občinski svet je dielo komisije set glasno odobril.
2. Sporazumeli so se. da bo tudi vnaprej ostal v veljavi dosedanji občinski mrtvaški pravilnik.
3. Odmrtij so občinski zdravstveni pravilnik.
4. Pri tej točki so razpravljali o stalni namestitvi občinskih uradnikov Ker pa komisija, ki se je s tem vprašanjem bavila. še ni s svojim delan zaključila, so morali rešitev odgoditi na kasnejši čas.
5. Vse dosedanji;- občinske stavbe, h katerim' spadajo šole, občinska hiša itd. so že zavarovane pri neki goriški zavarovalnici za okoli 50 milijonov lir, vendar so sklenili, da se zavarovalnina zviša še za 2 milijona lir.
6. Na predlog svetovalca manjšine- so nato razpravljali o rešitvi spora med sovodenjsko občino in goriško občino glede povračila užitnine o prosti coni, ki si jo je goriška občina protizakonito prisvojila. Spor se1 vleče že precej časa in smo o njem pred dnevi pisali tudi v našem listu. Predlagatelj je dejal, da bi morala občina zahtevati, naj iz Gorice pismeno odgovorijo, kai nameravajo storiti, kajti spor se vleče' v nedoglted. Goriška občina namreč ne kaže nobene pripravljenosti, da bi denar vrnila. S^-vodlen jska občina ima po členu 1 in 11 pravilnika o prosti coni pravico na tisto užit-nino, ki ji je bila protizakonito odvzeta. Sovodsnjcj zahtevajo pismeni odgovor zato, da bodo vedleli pri čem so ter napravili potrebne korake, da pridiejo do srvoje-ga imetja,
7. Tudi glede orožnikov zahteva občina, ete orožniško po. veljstvo pošlje pismeno sporočilo. Cas bi že bil. d'a bi izpraznili občinsko hišo in si dobili novo kasarno, ka iti sedanja občinska uprava nima za
svoje poslovanje primernih prostorov. Konec koncev pa je poslopje občinska last in ima pravico zahtevati njeno izpraznitev.
8. Nameravali so prepleskati vrata in okna občinskega doma. vendar so morali delo odložiti, ker v proračunu ni postavke, ki bi z denarjem krila ta strošek.
9. Odbili so zahtevo konzorcija iz Gorice, naj bi občina plačala pristojbino za ambula-torij neplodri, goveje živine.
10. Ker občina nima denarja za vzdrževanje glavne ceste iz Gorice preko Sovodenj v Za-graj so odločili, da bo posebna delegacija odšla na goriško in zaigrajsko županstvo ter se pomenila, naj bi to cesto prevzela v skrbstvo pokrajina, ki ima na razpolago več denarja in zato več možnosti za njeno vzdrževanje.
11. Sprejeli so predlog, naj bi se doberdobska. sovodenjska in števerjanska občina združile v trošarinsko zadrugo.
12. točko dnevnega reda so pretresali za zaprtimi vrati. Predsedoval je Tomšič Andrej. Razpravljali so o županovi plači. Določili so mu 15.000 lir mesečno,
S tem je bil dnevni red izčrpan in seja zaključena.
Dodat; moramo, da so bili vsi sklepi soglasno sprejeti.
OF III. okraja organizira 16. septembra 1951 enodnevni izlet v ŠKRBINO pri Komnu. Vpisovanje od ponedeljka 27. t. m. pri Cirilu, Ul. S. Marco 21 (gostilna «La Speranzas) vsak dan od 19. do 21. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure in se zaključi nepreklicno 5. septembra zvečer.
*• * *
Vpisovanje za III. okraj za izlet na zagrebški velesejem, ki bo 15., 16. in 17. septembra, se sprejema pri Cirilu, Ul. S. Mar-Co 21 (gostilna «La Speranzas) vsak dan od 17.30 do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure ter se zaključi nepreklicno 5. septembra. Sprejema se vpisovanje tudi za drugi izlet, ki bo na
22., 23. in 24. septembra.
* * tt
Množične organizacije I. okra. ja organizirajo 3-dhevni izlet na ogled velesejma v Zagreb dr.'e 15., 16. in 17. septembra.
Vpisovanje se vrši dnevno od 17. do 19. ure na sedežu OF I. okraja v Ulici R. Manna 29 do vključno 6. septembra t. 1.
V Barkovljah se vpisuje dnevno od 19. do 20. ure v prostorih P. D. «M. Matjašiča Ul. Bo-vedo 43.
Podrobnejše informacije dobite na navedenih krajih vpisovanja.
* * *
Openski okraj OF sprejema vpisovanje za drugi izlet na zagrebški velesejem, ki bo na
22., 23. in 24 septembra, dnevno od 16. do 20. ure na sedežu OF na Opčinah do 10. septembra.
«OF I. okraja organizira dne 23. septembra 1951 enodnevni izlet v ČRNICE, GOJACEVO IN VRTOVIN NA VIPAVSKEM.
Vpisovanje je na sedežu odbora, Ulica R. Manna 29 vsak dan od 17. do 19. ure — ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
Podrobnejše informacije se dobe na sedežu.
Vpisovanje se zaključi v nedeljo 2. septembra 1951.
IZPITI IN VPISOVANJE ZA SOLSKO LETO 1951-52
Državna nižja trgovska strokovna šola v Trstu obvešča: Popravni izpiti jesenskega roka se pričnejo 17. septembra 1951 ob 8,30 v vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski šole.
Vpisovanje se prične 1. septembra 1951 in se zaključi 25. septembra 1951. Samo za dijake, -ki bodo polagali izpite, bo ta rok podaljšan do 3. oktobra 1951.
Podrobna navodila Se dobijo v tajništvu zavoda vsak dan od 10 do 12 ure.
Prosvetno društvo Lonjer-Katinara čestita in želi obilo sreče svojima članoma tov. Cač Angeli in Coku Ljubu, ki se danes poročita.
Lonjer 29. avgusta 1951.
Glasbena šola v Trstu
Vpisovanje v Glasbeno šolo bo od 3. do 8. septembra od 11. do 12. ure v Ulici Sv. Frančiška 22, I.
Vpisati se morajo tudi gojenci iz BarkovelJ, Opčin in ostale okolice. Opozarjamo, da bo letos delni pouk tudi v Skednju.
Na Glasbeni šoli poučujejo klavir, solopetje, teoretične predmete ter vse orkestralne inštrumente (čelo. kontrabas, klarinet, trom-bento itd.).
RAVNATELJSTVO
PROSVETNA DRUŠTVA
SEJA občinskega upravnega odbora
Sinoči se je v teli dvorani goriškega županstva vršila po dolgih počitnicah redna tedenska seja občinskega upravnega odbora pod1 predsedstvom' župana dr. Bemardisa. Na seji so pregledali razna vprašanja navadnega upravnega značaja. O poteku seje bomo natančneje poročali jutri.
Vpisovanje v Dijaški dom
Prošnje za sprejem v Dijaški dom se morajo vložiti do 1. oktobra t. 1. To velia za stare in nove prosilce.
Formalnosti sq iste kot lani.
Poskus samomora
Živčna izčrpanost 48-letnega Ciasciu/t Alfreda se je v zadnjih mfisecih tako stopnjevala, da ga je privedla pred prag smrti. Predsinočnjim je namreč obupan nad življenjem vzel rezilo in si prerezal žile desne roke. K sreči so domači pravočasno pritekli in poklicali rešilni avto Zelenega križa ki je Ciasciuta odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Tu so mu zdravniki najprej' ustavili krvavitev in mu nato obvezali rano. Pridržali so ga na pre-gledto v bolnici.
Prosvetno društvu v Skednju organizira dvodnevni izlet na BLED 8. irj 9. septembra. Vpisovanje na sedežu OF v Skednju d0 vključno 29. avgusta. Vse potrebne informacije dobite pri vpisu.
* * *
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle« obvešča vse pevke in pev|e, da bodo redne pevske vaje vsak torek in petek kot običajno v društvenih prostorih.
* * *
«TRZASKI ZVON» je pričel z rednimi pevskimi vajami, prihodnja vaja bo v četrtek 30 t. m. ob 20.30.
Prosimo pevce da se vaj red nc udeležujejo, kajti pred na-mi je več nastopov. Udeležili se bomo ((Bazoviške proslave« Nastopili booio 9. septembra t. i- na tradicionalnem koncertu v Sernpolaju ter sodelovali na okrajr.-i OF proslavi v Nabrežini. ki bo 16. septembra t. 1 g,0 e®. Pa je v načrtu dru sivem izlet, o katerem se je treba pogovoriti.
SHPZ
poziva vse pevske lbor*\. se udeleže spominske sv« nosti za bazoviškimi žrn*“ v Bazovici 2. septembri Pripravijo naj pesmi, ki bodo na sPOJT pri popoldanski svečano*11-
1. Hej brigade.
2. M. Kazina: Naša vojsW
3. Rado Simoniti: L* *** uboga gmajna.
4. Franc Venturini: V & zarje.
5. M. Kozina: Partizan* I
6. K. Pahor: Na jur«
7. F. Venturini: BazofP |
ZDTV
Vsi atleti naj pospe&l® ^ niranje zaradi tekem S nami iz Domžal in Mariw7h:.
V torek in četrtek čajno treniranje na s’
ob?
jutf
«Prvi maj« od 15- ure, Priporočamo številno U1
ROJSTVA, SMRTI IN
Dne 28. avgusta se k J: «r 10 otrok, umrlo je 6 0 roki pa sta bili 2.	$:>
Poročili so se; geometer ^ cello Brazzani in učiteljico gusta Pittino, delavec ^ Blasina in gospodinja Santini.	|iiato
Umrli so:	20-letni p.
Coschizza, 44-letni Iv<* ji zon, 75-letni Ivan dni stara Patrizia del « 47-letna Marija Jaški P°r' na, 77-letnj Ivan Sancin, i
EKA^,
Al Cedro, Trg Picciola, Ul. Oriani 2; Aj* a lute, Ul. Giulia 14; v Barkovljah in Nicoli v nju.
Porto ro^
IZLET ZA
Veliko revijo ob
1. SEPTEMBRA l**1’
Pričetek ob 21. un Trgu Svobode-
Začetek
avgusta
vpisovanja pri ((Adria-*
press«.
Zagrebški
Izleti «Adex» z manom in vlakom ^ 20. do 23. sept*®
IZLET
v Maribor in Ce!!
29. in 30. sep te®**1
z avtopulmanoffl-
Pričetek vpisovanja avgusta.
31.
ADEX
ki bo od 15. septembra 195**
Vpisovanje Pj Adria - Expre»* 0 1. avgusta o®P'
te]1
ADEX-I2L
Enodnevni
i i
I«
16. septemM*
v Postojno * Komen
dvodnevni 15. in 16. sept«"1
v Ljubljano
tridnevni 15., 16. in 17. sePte'
v Rovinj
Vpisovanje pr> “ceV8*0 Express», Ul. F- / 5b . tel. 29243 od gusta do 1. septen’
»VELIKA REVIJA OB MORJI
dne 1. 9. 1951, ob 21. uri na trgu v Portorožu
PROGRAM: Operne ari/e solistov ske opere, balet, jazz, muzikalni |,ft , plesni artisti • Ježek - Itn ni p-' * ^
Konferensira Božo Podkrajšek ^
Po prireditvi prosta zabava v vseh hotelih V P°,qO.-' ^ Vstopnina: Din 200.—, 150,— in 100.—; Lit 500."> 61 gtt>% Na prireditev vozi iz Trsta parnik «VlDA» ^ b 19. uri in s novratkom Pr.vtr.vnJa nb 2.
200-
dom ob 19. uri in s povratkom iz Portoroža ob 2. ur)^jYjt Prijave in predprodaja vstopnic: Adria Express Putnik Portorož.
&
EggDjTj/ORITVIJO RAZSTAVE NARODNO-OSVOBODILNE BORBE
Planot;
I.
snm ■ ® med Gorenjim Kra-.m G°renjo Vipavsko do-Vrhnit- po2nar*'a Pod imenom selii s’ prebivalci vasi in na-io J Vrhovci- Od Krasa sj,. , na Raša- v Vipav-
Branice <? V°di °esta mitno "ovice rt ,fauod vasice Krti-SazitJ Vl*h° ln naPrej do k Hlarrt ■ Nadmorska višina • ‘e Je med 500 in 600 m. straši	severozapadni
-Mi prijazna vasica
Štjak
vasica
eno izmed
partizanskih središč
Stjak n‘
ineil0’ , s? ^ v starih časih do^ a ^v* Jakob pred goz-
Sled S!rka,rse nudi krasen raz-Krašlri ,Vlpavski dolini in strar4 u9n0ti' °d viPavske "a gričkn ppozdravljajo Goče,
^'Vipava v iZ doline pa 'a	\	ozadju	se	dviga-
in ponosni
Cgožni Cav-
T°mai ?trani vidiš Auber, »rivo'st ie’ Dutovlje, Ko-
vi PW>ti S Staniel: v dalja-WaW U,pa cerkvico na le Vašicp v'	Gradišča, ma-
više jn ' kl leži kakih 100 m Pičle čet« °ddaljena od Štjaka
* leS 0Hre(h0da’ je raz§led
s°nčnn r • zagledaš našo Tržiču. °nC0 in morje pri
hov izbila'SP.Stjaka in Vr-5art>2anstvo č p!ipravna »
ral k dol,v	raznik je mo-
10 °viral' na vrh> kar je ze-’Ulii za „»n,le8°w napade. Pa
Pripraven f- 36 bil Stjak kaj
Sato>- s K' e ^ prodiral okusili na <7-aSa' S° se naši umakniod Cf0'ee ie pa p«-tizani 0(1 ,pave’ so imeli par-
*«• Obkom POt proti K™-bna zahfV VSG Planote
I«o m0št4 in a ?eliko šte‘
Mogoča	Je	skoraj
Ni Žan;
^uda torej, izkoristili
Kn
da so parti-r.aravno lego Italije"!'’3; Sentvid- Kljub tabor Pravi parti'
CJLVipa' -
!«nski , J-e Postal
g5® Postni So bile nera-ftanjei v anke: Štorje, Tomaj, ■ernu so ***: Sen tVid- Kljub
:aljoni
Prihajali
v'tOIižke
Partizansk' v Stjak vasice na oddih. 2e se je pojnvila
,Vala tua^ri?ada' ki 'e Pra-
1944. Juž-:‘iah r,rV_0dred se je po su kaj rad zate-
ŽT na Kra
Pusa.
Vj^* na Vrhe-
G» tS2ne Sk -Se tu stalno giba-r’S.ade: Bazoviška, ’	't arna ter dru-je
stalna v3 <a*I?lesta Ajdovščina to ? Seripj. Jaku več me-se^ev je biln iako tudi Sežyna,
4>aeno.pVanje na Krasu V Nnda' ^Mhalkala je tu-.mesta Senižeče.
^ is‘°časnoda 50 bi,e V mesta °,Vse tri Ko-Vsko vi"’ p eg teh p
tu
r.aj(j]iino Področje, ki se
Je zadržalo ,.vtis je
liu%k
PUStil° pH ^ ■ ie SoriiU JneSa P°droč-
^dajalce19 p8 sovražni' VPj lavne i • Razprave so
Stt0 " za^i ljUdStvo jim je
^ je ime’]"®"36!11 s,edila ^ ’ 1 s° bili , vec Pnporni-°vira ob hajkah veli-
karav/a, k|la Stalno kU'
> Kri
■s.	Je držala ve-
1 ^	^	ir*	Vipavo.	Ku-
n<>sili
Pošto, Partizan-
^vestnik ,	•	_________
tis ^liaii »n dru^° literaturo.
\wnkcit>narip°iaSke in civiI’ V i e na nt, , na P0,i preko
•d uŠki dor	no	ozemlje
"nK. • l'M in Belokrajini
jj! in nče2Prceko Vipavske do-^VSk«m r5?:en v kraje v
-o"
a ‘Udj
prekinili
a oblast za svoje
t j® i^v! ^aša civi Ir*
S^fT« Stj/k
»a 'f BrireditterenCe in razne mestu 6' Naj omenim jj neiše.	samo najpo-
leta ^
Č ženaPr^* k°r.'gres th?le od' deleženk:
C0li odrt ,Jbližjih.
!(, ike?a PrtJ,enih krajev Slo-V"s‘a. pr"lorja. eelo iz Istre ** l° teža,® a§ati so morale ~ nevarnosti, da cilj- Prisotne so
1944 je bil primor-e s0 pri-pa tudi
%
®ris
zav
r.a
*k u?ledn« „	-------
Hi|e °^5ani2ac Predstavnice žen-
5latere
St°4v'
ki
med njimi so s° izgubile po Sr'.a 4 \i«„Pr' Manica, ki je ^l)ja2et>ci ip°ye ’n moža. Med
Svelan?’ ‘Udi dr' J°že
\i dva n^a Proslava je \l. r«eitP-^1' Referatom so
lacije,
igre, petje,
%vScid^em kongresu so se S 0 sp naglic
«NpJe namreč r
ie> Po J gred(>!»
S> I >!u žena
cl razšli; bli-namreč razširila
§res
se
H'«*- Nenn«?*'cs Primorske 1 >njePn°Pl8n« ie bilo Hlitu nabra a mladine, ki SJ>je ra'a novih sil za eli v šil Ponn? e- Kongres N^e.ji SpJ’. k®r niso ho-
V St UdeiJ^av'wti v pe-v 'ezence in doma.
*ke , laku ,
NoKfer4V: Vržile Partij-^ ^CV^nki narod.
’cij.
raznih lkr°žnega od-^	Ugih organi-
K>vici ,
, b“lni,. Je bila
!a|o (.junica-»a Clvii-
C
“no
nad
tehn
parti-njo je eu-kot
°eesa. Tu
ok”ker|lhCaid?]e
«Sfe
skr
r-arodno^-osvo.
Na Vrhek, zlasti v Štjaku, so bili mitingi in prireditve na dnevnem redu; sedaj ga je priredila vojska, drugič civilno ljudstvo ali pa skupno. Improvizirali in okrasili so dvorano in oder. Zvečer pa so napravili miting. Na sporedu so bile recitacije, igre, petje. Na vsakem mitingu je bil političen govor. Na teh mitingih je črpalo naše ljudstvo novih moči ter je pozabljalo na požgane vasi in vse drugo gorje. Dvorana je bila vedno rja bi to polna.
Zunaj so pazile straže in izvidnice, da se r.-e bi priplazil sovražnik. Po končanem mitingu so naglo pospravili oder, ze-lerjje in zastave. Sovražnik ni smel dobiti sledu. Nepozaben bo ostal pri ljudstvu miting, ki ga je priredila v Štjaku dobra igralska skupina IX. korpusa.
V Štjaku je bilo zbirališče za živež in živino. Vozili so ga s Krasa na vozeh, živino so pa kar živo gonili Vse je bilo na-
menjeno za naše osvobojeno ozemlje — Trnovski gozd. Prevoz je bil odlično organiziran. Vsi, ki so imeli vprežno živino, so se vrstili pri prevažanju. Brž ko je blago prispelo v Stjak, so ga domači vozniki "avili naprej v Brar.<ico, Er-zelj ali Gabrje. Prevoz ni smel trpeti odmora. Prav tako so se vrstili gonjači. Tudi municijo so prevažali, čeprav je bil tak prevoz združen s smrtno nevarnostjo. Dogodilo se je, da je voznik čakal vso noč, skrit z volmi v kakem zatišju, dokler ni bil gotov, da ci več nevarnosti. Le tem pogumnim ljudem se imajo naši borci zahvaliti, da sp o božiču prejeli razna darila: boljši kruh, žganje in druge priboljške, zraven pa pisemce naslovljeno nepoznanemu borcu, da so imeli vedno dovolj kruha in mesa. Rjuhe, zdravila in sanitetni material je pa naša mladina kar nosila.
F. S.
(Nadaljevanje sledi)
Grozdje v naših vinogradih je že sladko.
ZAKAJ SE TROSI
NARODNI DOHODEK
Statistični urad Združenih narodov je napravil nekaj primter. jav med trošenjem narodnega doKccfka pred vojno in sedaj, kjer nam podaja sliko posameznih potroškov naroanega dohodka v letih pred' vojno in sedaj za naslednje države: ZDA, Vel. Britanija, Kanada, Zahodna Nemčija, Švedska in Norveška.
Iz objavljenih statističnih podatkov posnemamo naslednje zaključke: Največji del potro. ška narodnega dohodka odpa-č'e na izdatke za živila. Ta odstotek jte bil najmanjši pred vojno v ZDA, kjer je znašal 24% vsega pofcroška, prav toliko je znašal tudi v Kanadi. V evropskih državah pa je bil že večji ter je znašal v Angliji 30%, na Švedskem 33 in na Norveškem 35%. Pri tem nISo všteti tobak ter alkoholne pi. jače, za katere je znašal pred vojno relativno največji potto-šek v Vel. Britaniji z 11, v ZDA z 8. prav toliko na Norveškem', na Švedskem in v Kanadi pa samo 7%. Za zvezno republiko Nemčijo, torej za Zahodno Nem. čijo, je znašal delež izdatkov za prehrano, pijače in tobak pred1 vojno 46%.
Po vojni pa so sle stroški za prehrano sikoro povscd! poveč‘a. li, tako n. pr. v ZDA in Kanadi na 28%, na Švedskem na 34%, v Zah. Nemčiji (skupno hrana, pijače ter tobak (na 51 odst.). Zmanjšal pa se je odstotni delež izdatkov za prehra. no na Norveškem (na 31%) m v Veliki Britaniji (na 28%). Kaj nam povedo te številke? Predvsem vidimo, da čim višja je
«Čujero pesem Amerike; čujem njene mnogovrstne himne; delavci pojo; vsak poje svojo, kakor nanese, razigrano
[ali resno;
tesar svojo, ko meri svoje plohe ali trame;
zidar svojo, ko gre na delo aii pred praznikom k počitku;
čolnar poje o svojem delu in o svojem čolnu; mornar poje na
svojem parniku:
čevljar poje na svojem trinožniku; klobučar na svoji stojnici; čujem hvalno pesem žagarja, poljskega hlapca, zjutraj pri de-[lu in odmoru ali ob sončnem zahodu. Prečudovito pesem matere ali mlade žene pri delu, ali pesem
Ideklice pri šivanju ali pranju. Vsak poje o tem, kar dela, ali samo to in nič drugega; po dnevi, kar je dnevnega —a ko pade noč, tedaj tovarišija
[mladih fantov: veselo poje na vse grlo svoje krepke,melodične pesmi».
O njem so pisali, da je bil najnenavadnejši duh, kar jih je dala Amerika, ki je prvi vnesel v umetnost življenje Amerike
a nuna
To je samo ena, morda najbolj zanimiva slika iz sveta pesmi Walta Whitmana, ki ga je ameriška literarna kritika nazvala «prvega ameriškega pesnika Amerike in demokracije.*
■ ^Slikar,-ki bi; istrterupodobiti tega gostobradatega pesnika (<Ir^,YJHh^Uk»,, bi ga, ;ne . sme! slikati ne v miniaturi niti ne na platnu, ampak na ogromni, bogato okrašeni steni. Ozadje te ogromne freske bi moralo prinašati večno sceno Whitma-novih motivov. Na njej bi morala zaživeti vsa razgibanost ameriškega življenja, a obenem vsa šegavost Amerike prejšnjega stoletja. Tovarne, umazane točilnice, obljudena mesta, nagneteni avtobusi in gneče na semnjih, bojišča in bolnice. Kazati bi morala a-meriške reke in jezera in gore, njene prerije in močvirja, njene tihe farme in gozd z dolgo rjavo stezico in pojočim drozgom. Tak je bil svet Whit-manove resničnosti in sanj, svet njegovih občutij in rapsodij, Amerika njegovega časa, hvala ameriškega človeka zemlji in vera v bratsko ljubezen med ljudmi.
Walt Whitman je živel sko-ro celo 19. stoletje in gledal svojo domovino v težkih pre-rodnih krčih. Bil je to čas, ko je stara Amerika stresala s sebe odmrle oklepe puritaniz-ma, sanjavega lova za zlatom, suženjstva in fatalistične predanosti uboštvu in stradežu.
Poslanstvo, ki si ga je Walt
Whitman sam izbral, je bilo postati glasnik navadnega, povprečnega človeka, v katerem je Whitman videl vso vrednost in lepoto. Njemu je pel pesem, v kateri ga primerja z bogovi.
S svojo nenavadno ljubezni-jo pa ie Walt Whitman presenečal celo svoje prijatelje, pes-n.ike in kritike, ki so ga 4si£ex dobro poznali, a so bsujli pred njegovo drznostjo v primerah često silno previdno sprejemali njegove pesmi.
Walt Whitman je bil rojen leta 1819 kot drugi od devetih otrok kmečke družine, ki je živela na Long Islandu. Davni Waltov prednik se je naselil tu že leta 1680. Waltova mati je bila po rodu Nizozemka, rojena v New Yorku, in je prinesla na Whitmjr.ovo farmo toploto in strpnost, kvekersko zavračanje krutosti, ki je pustilo tako vidne sledove v Waltu.
Svojega očeta opisuje Walt sam kot človeka, ki je bil dovolj sebičen, da bi mogel živeti čisto sam, ki je bil v veliki meri krivičen do soljudi, a vendar za svojo družino dober in skrben ter do skrajnosti preprost. Waltov značaj je bil najbliže značaju matere in obeh starih mater, ki jih je mladi Walt naravnost oboževal. Čeprav je v mladih letih delal daleč proč od doma, se je neprestano vračal k njima in prihajal v svoj svet docela oživljen od njunega vpliva.
Ko je bil Walt 11 let star, je zapustil šolo in šel na delo v Brooklyn. V neki pisarni je
bil za slugo. Ko je imel 12 let je bil vajenec v nekem uredništvu in v tiskarni. Tedaj je že stopil v samostojno življenje in je živel brez podpore od doma. Pri 15 letih je napredoval od tiskarskega vajenca v stavca, pri 20 letih pa je bil že reporter in urednik. Kar je postal v življenju, je postal le po samovzgoji in po lastnem iskanju spoznanja. V svoji družini je bil edini, ki se je ukvarjal s čitanjem in pisanjem. Cital pa je vse, kar mu je prišlo pod roko.
Whitman se ni nikoli poročil. Kot trdi njegov najboljši biograf, dr. Henry SeideT Cand, kr se je 'znal z največjim smislom za psihološko osvetljevanje umetniške osebnosti dokopati do značilnih potez njegovega značaja, je vzrok njegovega samstva treba , iskati predvsem «v njegovem čustvenem odnosu in navezanosti do matere«. Čeprav je v svojem življenju srečaval lepe in nadarjene ženske, ki so ga občudovale in cenile njegovo nadarjenost, vendar se Walt Whitman ni hotel poročiti. Na stotine ranjenih vojakov, za katere je napravil vse kar je mogel, katerim je izžareval nežnost neizživete ljubezni, pa
ga je nilo
ljubilo kot brata in ce-njegovo prijateljstvo in
r
WALT WHITMAN
dobroto.
Prva polovica njegovega življenja je potekala na videz tako preprosto, kakor mladost slehernega mladega odločnega žurnalista, y neprestanem odporu s «starim» in «urejenim». Za mnoge liste, pri katerih je delal, je bil preveč liberalen. Zato so ga mr.ogi založniki odstavljali, ker pač nikoli ni hotel menjati svojega prepričanja, ker se ni nikoli dal pregovoriti. Napadal je politiko govoril na zborovanjih in se boril za demokratsko stranko. V vsem je bil človek odločnega irj trdnega dela, nenavadno zanimiv in slikovit mlad mož.
Toda za vso to nemirno borbo mladega žurnalista se je skrivalo ustvarjalno vrenje umetnika, ki je po desetih letih nenadoma planilo na dan v prvi Whitmanovi pesniški zbirki «Travne bilke« — «The Leaves of Grass«. To je bilo leta 1855, ko je imel Whitman 36 let. «To knjigo mi je dalo življenje v Brooklynu in New Yorku», pravi sam Whitman o njej. «Rastla je 15 let v intin> mnosti. v strasti, v zapuščenosti. kakršne ni morda še nihče doživel t milijoni človeštva«.
Prvo izdajo »Travnih bilk« je Whitman sam opremil in sam tiskal. Druga izdaja je imela 32 pesmi In poslej je Whitman vse svoje pesniško delo neprestano znova vključeval v to edino zbirko, tako da so mu «Travne bilke« v več kot desetih izdajah že za njegovega 'življenja narastle na 23 pesmi. Razumljivo je zato da je po zadnji izdaji te zbirke, ki jo je pesnik uripravil še za svojega življenja in je izšla v letu 1892, ohranila Whitmanova pesem kljub vsej svoji nenavadnosti izraza in verza neke vrste klasičnost. Whitman sam je rastel s svo-
jimi pesmimi v zrelost in resnično ie, kar je o svojih ((Travnih bilkah« sam zapisal: «Kdor se jih dotakne, se dotakne človeka«.
Ze ob prvi izdaji «Travnih bilk« je motila sodobnike Whit-manova vizionarnost in v nekem smislu revolucionarnost. Njegova «Bojna pesem« je bila predmet burnih komentarjev, v katerih so se lomili nazori in prepričanja. Se v ozkem krogu Whitmanovih prijateljev so vzbudila gesla njeg >vih pesmi nerazumevanja i.i odpor. Toda že med sodobniki je Imel Whitman nekaj odkritih prjateliev, ki so znali caniti rjegovo pesem. Takoj po njegovi smrti je ..znani ameriški estet Ralph Waldo Emerson zapisal o njem, «da je najnenavadnejši duh, kar jih je dala kdaj’ Amerika«.
Walt Whitman Je ustvaril novo formo pesmi, lahko bi rekli surealistično, brez rime in brez metruma. Vrstice njegovih pesmi, so tako dolge in tako bučeče, kot bi vozil mimo nas težko obložen tovorni vlak. Koliko smemo videti v Whitmanovi pesmi predhodni-štvo modernega «verslibrizma», ki se je pojavil kot najvažnejša sestavina tako imenovanega literarnega «fin de siecla«, je težko reči Literarni teoretiki in knjižni' zgodovinarji evropskih umetniških izmov navadno štejejo Walta Whitmana in njegovega prvega najboljšega kritika Ralpha Emersona med začetnike francoskega simbolizma, ki je sprožil niz reformnih poskusov v sodobni liriki.
Tak je Walt Whitman. Najboljši njegov biograf dr. Herj-ry Canby je zapisal o njem, «da je bil prvi, ki je vnesel v umetnost življenje in domišljijo Amerike...« pa tudi «... demokratično vero, ki je edina vez narodne moči v Združenih državah«.
življenjska raven, tem manj (relativno) izdatkov odpade na prehrano. Cim nižji pa so dohodki, tem večji ie delež iz. datkov za prehrano. To velja za razmerje med posameznimi skupinami prebivalstva (tako n. pr. delavska družina troši relativno več svojih dohodkov za prehrano kot uradniška družina), velja pa tudi za razmerje med državami. Vidimo namreč. da je najnižji odstotek iz. datkov za prehrano v visoko razvitih državah kot sta n. pr. ZDA, Kanada, v Nemčiji pa, ki zaostaja po življenjski ravni za nordijskimi državami, so izdatki za prehrano relativno višji. Se bolj jasno se to vidi v primerjavi z drugimi, manj razvitimi državami, kjer dosežejo izdatki za prehrano do dve tret. jini vseh izdatkov. Navajamo nekaj primerov: Birma: izdatki za prehrano 61.5% vseh izdatkov, Cejlon 63.7. Kolumbija 65.7, Irak 60.3. Poljska 61.9%. Tudi italijanska družina daja nad polovico svojih izdatkov za prehrano (53.5%).
Nadalje nam kaže statistika, da se je d‘elež stroškov za pre. hrano povečal v ZDA in Kanadi, kar je pripisovati nadpovprečni podražitvi živil zaradi vzdrževanja visokih cen za far merske proizvode, kar povzroča vladna politika v teh dveh dr. žavah, ki Koče S tem pospeševati kmetijsko proizvodnjo.
Zato pa Američani in Kanad-ci tem več potrošijo za potne stroške. V ZDA znašajo izdatki za potovanje in izdatki za vzdrževanje avtomobila Po vojni 12 odst. (pred vojno samo 9%), v Kanadi pa 13% (pred vojno sa. mo 11%). Med! 5 in 6% s^e gibljejo izdatki za vožnje in potovanja ter izdatki za avtomobile v Evropi, kjer je avtomobilizem manj razvit in kjer so tramvajske vožnje cenejše.
Razmeroma majhen del svojih dohodkov potrošijo Američani za nabavo obleke. Ta odstotek znaša v ZDA komaj 11% (prav toliko kot pred vojno), v Kanadi pa 14% (pred vojno prav toliko kot v ZDA. t. j. 11%). Zato so pa višji izdatki za obleko v evropskih CTžavah, Wjer so znašali: Švedska 16. Norveška in Zah. Nemčija 15%; prav nizek je odstotek izdatkov za oblačila v Angliji, kjer zna. ša samo 11%. Opaziti pa je, da je v primeri s predvojnimi I-eti povsod strošek za oblačila manjši, razen v Nemčiji (vojno uničenje!) kot je bil pred vojno. ker ljudje trošijo več za druge stvari, ne pa za obleko, kot smo videli v Ameriki: za avtomobile, radijske, televizijske in gospodinjske aparate itd. Stroški za najemnino, kurja-
nižji kot so bili predi vojno. Ti izdatki so razmeroma višji v državah, kjer najemnine niso zakonito urejene ter je višina najemnin prepuščena ponudbi in povpraševanju. Tako se je zmanjšal delež izdatkov najem, nine v ZDA od predvojnih 20 na 14%, v Kanadi pa celo od; 25 na 15%; najbolj izrazit je padec deleža najemnin v Zahodni Nemčiji od 20 na 11% zaradi zakonskega reguliranja višine najemnin. Padec deleža najemnin in stroškov za kurjavo in razsvetljavo je v Veliki Britaniji isti kot v ZDA: od 20 na 14 odst.
To bi bila primerjava rela. tivnih številk, deleža posameznih stroškov v raznih državah. Prav zanimiva pa je tudi primerjava izdatkov v absolutnih zneskih na 1 prebivalca; izdatki so vsi preračunani na dolarje ZDA, tako da je primerjava mogoča. Tako so znašali povprečni izdatki Američana tisoč 198,5 dolarja, Kanadca 784,3 do. larja, v Evropi pa je na prvem mestu Švedska s 675 dolarji, na drugem pa Velika Britanija s 604 dolarji. Toda povprečno potroši vsak Američan 336 dolarjev za prehrano, Sved pa 229, Kanadec pa celo samo 220 dolarjev. Zato pa Po drugi strani letno potroši Američan za potovanja ter avtomobil 144 dolarjev, Anglež pa le 36 dolarjev, v Zahodni Nemčiji pa celo samo 15,5 dolarja. Za vzgojo in zabavo potroši Američan letno 84 dolarjev, Anglež pa le 24 dolarjev, Kanadec pa celo ne. koliko manj: 23,5 dolarja.
Ce hočemo še en zaključek o tem, ali je življenjska raven narasla v primeri s predvojnimi časi ali ne. lahko povečanje življenjske ravni ugotovimo le za ZDA in Kanado, v majhni meri za Švedsko, zato pa je angleška življenjska raven znatno nižja, prav tako norve. ška, da ne govorimo o nemški ravni, ki šele sedaj pričenja zcpet dosegati predvojno raven, kar dokazujejo realne mezde v Zahodni Nemčiji, ki so sedaj višje kot so bile pred vojno.
D. P.
vo in razsvetljavo so povsod šterlingov.
Družba «Shell Oil Co.» je zgradila v svojih čistilnicah v Stanlovu, EUesmere Port, Che-shire nove naprave, s katerimi bodo pri očiščenju petroleja pridobili letno tudi 10.000 ton žvepla; poleg tega so zgradili tudi tovarno za žveplhvo kislino, v kateri predelujejo pokvarjeno žvepleno kislino v svežo. Nova tovarna je veljala približno 600.000 funtov
66Netopir„
J. Straussa na Gradu
V času, ko je v Nemčiji divjala borba med pristaši Wagnerjeve opere in njihovimi nasprotniki, so s «cesarskem» Dunaju, izoblikovali skladatelji Lanoer, Millocker, Zeller ini J. Strauss mlajši, nov tip operete, ki se je precej razlikoval od1 tedaj običajnega — nastalega y Franciji z značilnim couple-tomi. Glavni element te nove operete je bil ritem im sicer tzv. ((dunajski« valček, ki ga ja rodil lahkotni ambient brezi*, skrbne avstrijske metropole. Ji Straussov ((Netopir«, ki je nekak prototip klasične dunajska operete, scensko ne pomeni dosti zato pa najdemo v njeni partituri od briljantne, sveže uverture pa yse do konca cel niz valčkovih melodij, ki razodevajo veliko moč skladateljeve invencije. J. Straussa ne imenujejo zastonj ((kralja valčka« kajti njegova glasba, pa na j šibo še tako p reprosta, ima v sebi nek poseben čar, ki zares pritegne poslušalca in ta toliko bolj, oe jo dojema v okviru scenskega dogajanja, ki prikazuje življenje obdonav-skega mesta z živahnim in ve* selim življenjskim ritmomi druge polovice 19. stoletja.
Premiera ((Netopirja« na tr“ žaškem gradu je bila dobra pripravljena. Vodstvo gledališča sie je potrudilo, da pritegne elemente, ki jamčijo za gotov usp eh. Medi nastopa jočimi o e zlasti madžarska subreja Wal-ly Vecsey v glavni ženski vlogi pokazala pri svojem predvajanju, lepo pevsko tehniko in izrazito muzikalnost. Tako ona kakor Lydia Stix sta izoblikovan izvrstna igralska lij ka Straussove operete. Neutrudljiv v iznajdbi novih humorističnih domislekov ie vedno Leo Micheluzzi. Lepo sa svojo nalogo rešili tudi Paolo Civil, Guido Verdiani. Alberto Lionello in drugi. K izvrstni izvedbi je veliko doprineslo sodelovanje dunajskega dirigenta Rudolfa Moralia. ki je vnesel V izvedbo pravi Straussov duh. Tako orkester kakor zbor sta bila dobro uglašena.
Režija Luciana Rarrn Je bila stilno odgovarjajoča, manj pa so nas zadovoljili baletni vložki Annite Bronzi, ki se niso povsem vskladili z obeleži jem operete.
Te dni Je izšla v založbi An gentinsko-jugoslovanskega instituta v Buenos Airesu zbirka pesmi Ivana Gorana Kovačiča ((Jama* pod naslovom «La fossa co-mun». Knjigo je uredil znani argentinski književnik Pablo Paz, ki je tudi napisal Studijo o Kovačiču.
Nov slovenski prevod iz italijanščine
GIOVANNI VERGA
MALAVOGLIEVI
Kako se mi dobrikamo
Američanom
Mornarji na parniku so bili zaposleni z raztovarjanjem vreč, sodov in težkih zabojev in z nakladanjem novih tovorov. Drugi so ribali krov. posipali so pod iz trde tek o vin o s sodo in ga močili. Bosi in goloprsi, oblečeni le x hlače iz grobe ponjave so marljivo drgnili izbočena tla 3 ^krtačami, nasajenimi na dolgih ročajih. Iztočne luknje ob robu krova so mornarji že prej zatlačili s cunjami. Motorne brizgalke so iz-plaknile vso umazanijo poda h kraju. Blatna voda je bila tam že za ped visoka. Mornarji so se v naprej muzali in si obetali vesele norčije. Ko se jim je zdelo primerno, 50 na dano znamenje enega od njih vsi hkrati odprli odtočne luknje. U_ mazana voda je začela skozi odprtine bruhati navzdol na čolne. Čolnarji in njihovo blago — vse je bilo v minuti polito z vodo, ki ni bila lepša od gnojnice.
Spodaj smo čuli velikanski krik in mrzlično veslanje, da bi se čim prej rešili nevarnega kraja. Mornarji na krovu so se smejali, da so jim solze tekle po licih. Prizor je bil zares smešen, jaz se mu pa nisem mogel smejati. Sala, ki povzroča škodo nekomu, ne more biti šala. To ni več humor, to je le v humor odeta zloba. Ti čolnarji so bili brez dvoma po večini sami siromaki in brez dvoma je tudi, da so bili vsi pošteno obdavčeni. Večina, če že ne vsi, so
Jugoslaviji očitajo dobrikanje tisti, ki jim je dobrikanje, prilizovanje in beračenje skoraj poklic
imeli vse svoje bogastvo Y tistem čolnu in v nakupljenem blagu. In ti šaljivi mornarji so bili sami Italijani in žrtve njihove burke so bile tudi pristne in čiste italijanske krvi.
Mornarji so se na ograji krova na ves glas smejali, mokri čolnarji so pa jokajoč še bolj glasno preklinjali njih, njihove prednike in potomce za deset rodov nazaj in za deset rodov naprej in dajali sijajna imena njihovim materam.
V Palermu nismo ničesar videli, ker smo spali. Sredi noči so tam izkrcali in raztovorili ter vkrcali in natovorili, kar so hoteli in po par urah mirovanja je «President Wilson» nadaljeval pot.
V grškem Patrasu smo počivali le uro ali dve. Razen izkrcanih grških potnikov ni bilo videti, da bi kdo izstopil. S parnika je mestece videti zelo bedno in umazano in nikogar ni mikalo, da bi hodil po njegovih ulicah.
Tudi tu smo bili v trenutku obdani od čolnarjev, ki so nam ponujali grozdje, smokve, breskve, grški tobak, grško vino in drugo. Nekdo iz naže slovenske skupine je kupil steklenico konjaka, ko ga je pa pokusil, je
dejal, da ta tekočina ni nikak konjak, da ga najbrž niti niso natočili v konjskem hlevu in da bi se moral pravzaprav imenovati — ((kravjak« in ne ((konjak!«
In pot smo nadaljevali proti Dubrovniku. Tu borno prvič za. gledali in otipali del naše novo-ustvarjene Jugoslavije. Bogve, če je tudi ona polna take beračije?
Po preteku časa je parnik krenil na desno v nekak ozek zaliv in obstal kar sredi vode. Bodisi, da je bilo morje naprej preplitvo zanj, bodisi, da ni imel nikakih težkih tovorov za razkladanje ali nakladanje, u-stavil se je in kakor da bi bil trmoglav konj ni hotel več naprej. Ozirali smo se okoli in Dubrovnika nismo videli nikjer. Na obeh straneh v nekaj kilometrski oddaljenosti smo videli zeleno obalo, posuto z redkimi hišami, med katerimi je bila tu pa tam kaka večja stavba, ki je kazala, da je leto-viščarski hotel ali kako slično pribežališče grešnikov.
Od nekod se je «Wilsonu« pri. bližala mala motorna ladjica in se stisnila k njegovemu boku kakor pišče h koklji. Z nje je na kroy «kokije» splezala ju-
goslovanska vojaška patrulja, ki je štela cele tri može: častnika in dva vojaka. Nič več. Najprej je ta trojka odšla v kapitartov urad, da opravi ne vem kakšne formalnosti. Po pol uri čakanja smo zvedeli:
((Vsi tisti, ki se morajo izkrcati v Dubrovniku in ne bodo s parnikom nadaljevali vožnje, naj izstopijo na tej strani. Oni pa, ki bodo vožnjo nadaljevali do Trsta, pa bi st radi ogledali Dubrovnik, bodo izstopali na nasprotni strani. Ti poslednji morajo najprej oddati jugoslovanskemu častniku sv.oje potne liste, ki jih bodo ob povratku dobili kajpada vrnjene. Od parnika do Dubrovnika je znaten kos mokre P°ti> pa motorne ladjice že čakajo in bodo takoj na razpolago.« Reg jino videli v bližini jato večjih motornih čolnov.
Med direndajem smo sie Slovenci približali jugoslovanski patrulji in jo vabili, naj gre z nami v kantino. Častnik, Srb ali Hrvat, je povabilo odklonil, ker se ni smel izneveriti svoji službi, dovolil pa je enemu o-beh vojakov, -1 je bil Slovenec, da gre za četrt ure z nami. Pogostili in napojili smo ga, da bi kmalu začel prepevati. In po-
tem sem predlagal prijateljem, da zberemo med seboj nekaj ameriških cepakov, s katerimi bi on pozneje lahko napojil svoje najbližnje prijatelje «na naše zdravje«. Ro par minutah je že imel kakih dvajset dolai--jev v žepu. Kaj je z njimi pozneje napravil, nam seveda ni znano.
Oddali smo potne liste in za-sedfi čolne. Kmalu smo bili v Dubrovniku in smo zvedavo o-glediovali njegovo mogočno obzidje iz davnih dni. Izstopili smo. Pomenkujoč se na trdem starinskem tlaku, je bila bolničarka iz Clevelanda prva, ki je rekla: «Why — there are no beggars here! — Saj tukaj ni nič beračev!«
Prav zares, prav nobenega berača ni bilo videti. Sploh nikogar, ki bi se nam ponujal za vodnika ali ki bi nam hotel kaj prodati. Bile so v bližini v sencah dreves stojnice z grozdjem, sadjem in drugimi dobrinami, pa niti te debeiušne prodajalke niso z mezincem mignile, da bi nas privabile v bližino. Kolika razlika med Neapljem in Dubrovnikom! Kar za malo se nam je nekam zdelo, da smo toliko upoštevani.kot trop dalmatinskih kozličev.
(Nadaljevanje sledi)
Po drugi svetovni vojni je naše prevodno slovstvo iz italijanske književnosti domala usahnilo, saj v prvih treh letih po osvoboditvi sploh ni izšlo nobeno italijansko delo v knjižni obliki. Vzrok temu molku je bil med drugim, mogoče tudi spomin na nasilje, ki ga je vršil fašizem nad slovenskim narodom v času okupacije tako da menda sprva o Italijanih spleti nismo hoteli nič vedeti. Tak? stanje seveda ne more služiti dobrim sosedskim razmeram med obema narodoma. Zato se je z leti polagoma spremenilo in odprla se je pot v naš svet tudi italijanski knjigi, čeprav še v zelo skromni meri. Med najpomembnejše prispevke y tem pogledu spada nedvomno prevod romana «Malavoglievi«, ene izmed mojstrovin italijanskega realističnega pisatelja, «verista» Gio-vannija Verge (1840—1922), ki je nedavno izšla pri Drž. založbi Slovenije v zbirki ((Svetovni klasiki« (Giovannj Ver-ga, Malavoglievi. Prevedel Niko Kuret, Lj.. DZS 1951, str. 8.).
Ime pisatelja Verge ni docela novo v našem prevodnem slovstvu. Ze pred prvo svetovno vojno so izhajale posamezne njegove novele \ socialistični «Zarji» (1912), a 1949 je 15. zvezek «Male knjižnice*, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, prinesel dve Ver-govi noveli: «Pastir Jeli«, ki Je s tem že drugič preveden v slovenščino, jn «Kmečka čast«, ki je 1890 dala skladatelju Pietru Mascaniju snov za libreto njegove opere «Caval-leria rusticana«. Obe noveli je prevedel prof. Niko Kuret.
M;iovanni Ver ga, po rodu Sicilijanec iz Catanije, je glavni predstavnik in voditelj «veriz-^na® (t. j. vero-resničen). italijanske variante Zolajevega naturalizma, ki je nastopil svojo zmagoslavno pot po Italiji konec 70-tih let preteklega stoletja. Po prvih neuspelih in nepomembnih književnih poskusih je Verga nazadnje dozorel v izvrstnega novelista Maupassantovega kova (((Življenje na deželi«, 1880) in mojstrskega romanopisca posebno v dveh romanih: ((Malavoglievi« (1881) in ((Mojster don Ge-sualdo (1887). Ta dva romana sta najboljša v serij; s skupnim naslovom «1 vinti« (((Premaganci«), ki io je Verga zasnoval po vzgledu Zolajevih «Les Rougon Macquart». A čeprav se je sprva boril na čelu italijanskih realistov za brezosebno, ((eksperimentalno« u-metnost francoskega naturalizma. pa vendar ni zašel v njegove zablode in izrastke; posebno se je izogibal risanju temnih in umazanih strani življenja, kar predvsem, odbija od knjižnih del Zolaja in njegovih pristašev. V svojem, literarnem delu ni bil njegov slepi posne-
■
GIOVANNI VERGA
movalec temveč je obdržal dobršen del samostojnosti in izvirnosti, ki se kaže v njegovem prikazovanju življenj tako blizke, ga mu sicilskega ribiča in kmeta. Posebno v risanju kmečkega elementa je neprekosljiv mojster, ki plastično oblikuje značaje preprostih, v tesnem stiku z naravo živečih ljudi ini mu je pri nas v tem pogledu zelo blizu — kakor je ugotovila slovenska kritika (dr. Ivan, Pregelj) — F. S. Finžgar v svojih kmečkih' posvetih. Kakor Finžgar je tudi Verga velik mojster jezika in realističnega stila, ki je tenko prisluhnil govorici preprostega Sicilijanca in jo v načinu izražanja verno posnel v svojih delih. Bil je prvi med italijanskimi realisti, ki je V nekaterih svojih kmečkih povestih uporabil domače narečje, s čimer je še bolj poudaril resničnost prikazanih ljudi, njihovo izražanje in s tem njihovo pravo duševnost. V nasprotju s francoskimi naturalisti se med vrsticami njegovega _ pisanja razodeva njegovo sočustvovanje s težko usodo risanih značajev in z njihovo borbo za življenjski obstoj. Na domačo sicilsko zemljo je navezan z vsem svojim bitjem, a dasi ne prikriva svojih simpatij do nje. nega ljudstva, je vendar prost vsake sentimentalnosti, ki bi ga utegnila privesti do osladnosti.
Roman ((Malavoglievi« je primer Vergovega mojstrskega pisanja, v katerem se kažejo Vse vrline njegovega spretnega peresa. Zgodba sama je nadvse' preprosta, brez vsake zapletenosti in umetničenja, to je roman o družini revnega sicilskega ribiča ’N toni ja, ki živi v hiši «pri nešplji« ob sicilski obali, nedaleč od Catanije, s sinom Bastianazzom, snaho in petimi vnuki. Osredje povesti tvori opis življenjskih usod teh oseb in njihove tragične Propasti. To so ljudje, ki jih kljub trdoživosti in uporne odpornosti premagajo življenjske okoliščine, «premaganci», ki omagajo v življenjskem boju. Ba-
stianazo pogoltne morje sredi viharja obenem, z ladjo «Prov-videnzo«, naloženo z voljčim bobom, ki je bil nakupljen na upanje in s katerega prodajo si je družina obetala boljše živr ljenje; eden njegovih sinov mora k vojakom, a tam ga zapro zaradi uboja, drugi-sin v bitki pri Visu, a hči gre z doma V mesto in se tam pogubi. Stari gospodar 'Ntoni, ki ga teži vse življenje neplačani dolg, nazadnje proda svojo kočo ob morju, ki je simbol družinske kupnosti, in umre V bolnišnici. Ob teh glavnih osebah je Verga nanizal celo galerijo tipov iz ribiške vasi, ki jih j« v začetku romana po Zolajevem vzgledu na kratko karakter izirai in ki delujejo učinkovito na bralca s svojo izviri* nostjo in plastičnim orisom^ V: romanu razgrne Verga barvi* to sliko življenja in ljudi na Siciliji v: prvih letih po zedinjenju Italije, tako da zaživi pred nami vsa sicilska pokrajina s svojimi življenjskimi vprašanji, ki jo tarejo. Z veščo roko je narisal z nekaj krepkimi potezami vrsto socialnih problemov, ki pa ne izstopajo tendenčno iz romana, temveč so ostvarjeni v dejanju. Mojstrsko opisuje Verga 'Ntonija, star« korenino iz patriarhalnih časov, ki ga je sama ljudska mo* drost in poštenost. Njegova govorica je polna rekel in prislo-vic, v; katerih se izražajo življenjska spoznanja celih rodov. Nadvse umetniško in izvirno so risani že drugi tipi iz ro mana v svoji preproščini, ne-pokvarjenosti in kmečki neokretnosti. s čimer je Verga dokazal, da pozna do dna svojega sicilskega človeka ini njegov pravi značaj. Risanje življenja je strogo stvarno, tako da roman lahko služi za vzor realističnega dela, v katerem ni nič psihologiziranja, pač pa je vse v dejanju in plastičnem orisu oseb.
Prevajalec prof. Nino Kuret ni imel lahkega dela, kajti tekst je poln pregovorov in rekel, ki jim je bilo treba poiskati ustrezen največkrat riman — slovenski izraz ljudske modrosti. To se mu je v veliki meri posiečilo. Pri tem pa ni najti primemo slovensko reklo za isto vsebino, tako da prevod zveni docela domače, kakor da bi poslušal modrovanje kakega dolenjskega očanca. Prevajalec je skušal tudi obdržati barvitost izvirnega in njegovo strnjenost, kar ni bila lahko, če pomislimo na to, da Vergi največkrat ni šlo za to, kaj pove, temveč, kako naj nekaj pove- V tem pogledu je treba vzeti prevod za docela posrečen in knjigo samo prišteti k pozitivnim pridobitvam našega povojnega prevodneg? slov. stva. Zunanja oprema knjige je preprosta, todia okusna.
FRANCE DOBROVOLJO
tmr 1 J r	P° dVeh vdorih hladnega zraka,
y U L k A L	ki sta povzročala pooblačitve, se
I l \ LITl L	zračni pritisk počasi stabilizira
in obeta trajanje lepega vremena z jasnim ali le malo oblačnim nebom. Temperatura bo nekoliko r.-arastla. — Včeraj je bila V Trstu najvišja temperatura 28; najnižja pa 21.8 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
29. AVGUSTA 1951
iiiikii!
il lllf-	, T			lili
lil	im 1			
III '!i	■ ; 11	■i		
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jugoslovanska cona Trsta:
12.30: Vivaldi in Ccrelli; 19.00:
Operne arije poje Friderik
Lupša; 22.00: Pestra glasba. -	_____
Spored slovenskih zaljubljenih pesmi; 21.00: Tavčar: Visoška kronika. ■— Trst II.: 13.30: CajkoviK* Uvertura 1812; 19.15: Priljubljene melodije* ^ Trst I.: 20.30: Evropski koncert.
RADIO
Slo-venija: 14-1®
Gruenther
o vojaškem položaju v Evropi
WASHINGTON, 28. — Senat-Iha podkomisija za zunanje zadeve je objavila poleg poročila o razgovorih med delegacijo ameriških senatorjev z generalom Eisenhowerjem tudi poročilo Eisenhowerjevega načelni' ka štaba generala Gruenther-ja o vojaškem položaju v evropskih deželah. Gruenther označuje položaj v raznih deželah na kratko tako:
Nemčija: treba bi ji bilo dovoliti oborožitev y okviru evropskega obrambnega sistema ir.' atlantskega pakta.
Belgija: belgijski načrt je dober in storjen je bil velik napredek glede povečanja oboroženih sil.
Danska: razpolaga z določenim številom bataljonov, ki ga namerava povečati.
Francija: vzpostavila je 10 divizij, od katerih 5 r.ovih, ki jim je potrebno še vežbanje, da bodo postale res učinkovite borbene enote. Francija ima najobsežnejši vojaški program na evropski celini.
Italija: vzpostavlja znatno Število divizij ali enot, ki odgovarjajo divizijam, toda materialna sredstva in učinkovitost večine teh enot je zelo šibka. Nekatere druge divizije so dosegle tri četrtine potrebne sile.
Norveška: razpolaga z nekaterimi pripravljenimi enotami in z drugimi, ki jih je mogoče hitro mobilizirati.
Holandska: napravila je »metodičen napredek« v povečevanju razpoložljivih vojaških sil. Trenutno ima pomembne vojaške sile, ki so pripravljene ali pa jih je mogoče hitro mobilizirati.
Portugalska: ta dežela rje spada pod poveljstvo generala Eisenhowerja, vendar daje atlantskemu paktu določeno število enot.
Velika Britanija:	dala je
«bistven prispevek* poveljstvu generala Eisenhowerja in pripravila načrt za ustanovitev dopolnilnih divizij, ki bodo zadovoljile obrambno potrebo.
Gruenther poroča nadalje, da so se vojaški proračuni zahodnoevropskih dežel zvišali za povprečno 75 odst. v primerjavi s prejšnjim letom. Proizvodnja orožja in municije se je povečala za 70 odst. Vojaške enote so se povečale po številu in po jakosti za 40 odst., njihova vojaška učinkovitost pa se je povečala ali celo potrojila.
Gruenther je dodal, da se zdi morala evropskih čet dobra in nadaljeval: «Za vsak dolar, ki ga porabimo v Evropi, bi morali v ZDA izdati najmanj štiri, če bi hoteli ustanoviti silo, ki bi z isto učinkovitostjo pri-
Šest smrtnih obsodb^ TASSI0HT IN DE GASPERI
zarinil Abdulahoveaa umora v Septembra V W&ShingtOnn
Jordansko vojaško sodišče je obsodilo na smrt 6, opro-/ t pan 0 tožence za sokrivdo pri umoru kralja Abdulaha - Proti sodbi ni priziva, potrditi pa jo mora regent
AMMAN 28. — Vojaško sodišče je obsodilo na smrt 6 obtožencev za sokrivdo pri umoru jordanskega kralja Abdulaha. Štirje obtoženci so bili oproščeni, rmd njimi tudi neki frančiškanski pater.
Na smrt so bili obsojeni dr. Musa el Husseini, Abdul Kader Farhet, lastnik kavarne v Jeruzalemu, brata Abed in Zahar i ja Cukki, bivši polkovnik jordanska vojske Abdulah el Te in Mussa el Ayufoi. Zadnja dva sta bila obsojen^ v odsotnosti, ker sta zbežala, v Egipt Obtožence je sodilo vojaško sodišče, proti kateremu ni priziva. Proces je trajal 10 dni; na njetn so zaslišali več kot 40 prič.
Morilec kralja Abdulaha, 21-Ifttni krojač, ni imel po izjavah prič nobenega političnega prepričanja in je bil na pol
nepismen. Baje so mu zagotovili, dia se miu ne bo zgodilo nič zlega, če pa bi bil ubit, mu je prostor v nebesih zagotovo-ijen. Morilca je taikoji po atentatu ubila Abdulahova telesna straža.
Proces je bil y vojaškem taborišču Abdeli, 3 km zahodno odi An:mana. Po čitanju smrtne obsodbe je eden izmed obsojencev Abed Cukki dejal- «Je pač usoda».
Sodbe mora potrditi regent Emir Naif, Abdulahov mladoletni sin. C e bo regent sodbo potrdil, bo smrtna obsodba z obešanjem verjetno izvršena v petek.
V Kairu pravijo, da Egipt verjetno ne bo pristal na morebitno jordansko zahtevo po izročitvi obeh obtožencev ki sta zbežala v Kairo, temveč jima bo dovolil zatočišče.
Francoski general se bo razgovarjal z Achesonom 21.in 22.septembra De Gasperi pa od 23. do 25. septembra - Montgomery pri Pacciardiju
WASHINGION. 28. — Ameriško zunanje ministrstvo je danes uradno sporočilo, da se bo zunanji minister Acheson 21. in 22. septembra v Washing-tonu razgovarjal s francoskim generalom Delattrom dfe Tas-signyjtm.
Odi 23, do 25. septembra pa bo imel Acheson razgovore z italijanskim ministrskim predr sednikom De Gasperi jem.
Vest o tem, da bo De Gasperi odfsfrl v Washiragton o čemer namiguje italijanski tisk že dober mesec, je Acheson dal že pred dnevi na drugi tiskovni konferenci. Danes pa so določili tudi dneve De Gasparijevega obiska v ameriški prestolnici, De Gasperi bo prišel v Washington po atlantski konferenci v Ottawi.
General de Tassigny bo prišel v New York že 13. septembra in se najprej razgovarjal
z obrambnim ministrom Marshallom in z načelniki glavnega stana, ki so ga povabili v ZDA. Menijo, da st bo de Tas-signy razgovarjal s političnima in vojaškimi osebnostmi q raz. nih vprašanjih y zvezi z Irvdio-kino.
Iz Rima pa poročajo, da je italijanski obrambni minister Pacciardi danes sprejel maršala Montgomerya in se 2 njim razgovarjal.
V septembru veliki manevri
atlantskega letalstva
Udeležba Italije ni predvidena, vendar je poveljstvo italijanskega letalstva prosilo za dovolj^ nje, da sme na manevrih sodelovati.
WASHINGTON, 28. — V septembru bodo v vsej Zahodni
Evropi veliki letalski manevri pod poveljstvom generala Nor-stadta, poveljnika atlantskega letalstva. Pri manevrih (bodo sodelova.le Francija, Anglija, Holandska, Belgija, Danska in ZDA. Udeležba Italije ni predvidena, vendar je poveljstvo italijanskega letalstva prosilo za dovoljenja, da se sme manevrov udeležiti.
Spet železniška nesreča
v Franciji
POKVARJEN KRUH
povzročil skrivnostno blaznost
3 smrtne žrtve, 30 težko in 170 lahko obolelih v mestu Pont
Saint Esprit - Strupa še niso ugotovili - Bolezen se širi kot kuga
PARIZ, 28. — F.rancoska vlada je poslala v Pont Saint Esprit dr. Pierra Francoisa OlUeuja, generalnega inšpektorja ministrstva za javn0 zdravje, enega izmed najbolj znanih francoskih zdravnikov. Ministrstvo je potrdilo, da je bolezen zaenkrat zahtevala 3 mrtve, 30 težko bolnih in 170 laže obo* lelih.
PONT SAINT ESPRIT, 28. -Zdravniki, bolničarke in specialisti za duševne bolezni se zgrinjajo v mgjhnem mestu Pont Saint Esprit v Južni Franciji, da bi pomagali pri zdravljenju neverjetne blaznosti, ki io je povzročil pokvarjen kruh in ki se širi s hitrostjo srednjeveške kuge.
V desetih dneh je bolezen, ki so jo uradnj> označili kot ((zastrupi j en j e s kruhom« zahtevala smrt treh oseb, povzročila
PARIZ, 28. — Danes ponoči	_	_____
sta trčila tovorni in službeni j ^ .poS^^^en,i^ ^samomorov, spra-vlak med postajama Blanc
Mesnil in Le Bourget v pariških predmestjih. Ubita sta bila strojevodja in kurjač službenega vlaka, osebje tovornega vlaka pa je bilo teže ranjeno.
vila 23 ljudi v norišnico in povzročila pri drugih 200 težko obolelost in duševnp omrače-nost. Žrtve zapadajo v delirij, ki dostikrat dobiva nasilne oblike.
Ta bolezen
današnja
Ottenhelmer v številkah
Izročitev poverilnic
veleposlanika CSR vWashingtonu
WASHINGTON, 28. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Joseph Short je pripovedoval novinarjem nekaj podrobnosti o današnji slovesno-, sti izročanja poverilnic novega veleposlanik^ CSR v Wa-shingtonu.
Novi veleposlanik je izrazil «upanje, da bodo odnošaji med ZDA in CSR postali prisrčnej-ši», Truman je v svojem kratkem odgovoru • med drugim omenil «bodo od umora Jana Masaryka». in nato dejal, da bi bil najboljši način za izboljšanje odnosajev med ZDA in CSR. če bj v Pragi izpustili iz zapora novinarja Oatisa.
Ameriško - španski razgovori v najstrožji tajnosti
MADRID, 28. — Se vedno so amerteko-španski razgovori v Madridu zaviti v naj strožjo tajnost. Vendar ugiba španski tisk o vprašanjih, okoli katerih »e verjetno vrte razgovori. Listi poudarjajo pripravljenost Španije, da sklene z ZDA sporazum in obenem ponujajo španska letališča za oporišča ameriških vojaških sil, zlasti težkih bombnikov z velikim akcijskim radijem.
Prvi navdušeni komentarji so za nami, mirno se lahko sedaj zagledamo v lestvice. Največje zadoščenje imamo brez dvoma, ko vzamemo v pretres Ottenheimerjev čas na 1500 metrov. S 3:47,0 bi Jugoslovan bil prvi na vseh olimpijadah.
Oglejmo si zmagovalce od le. ta 1924, ko ge je Nurmi spustil prvi na olimpiadi pod štiri minute.
1924 Nurmi (Finska)	3:53,6
1928 L%rva (Finska)	3:53,2
1932 Beccali (Italija)	3:51,2
1936 Lovelocfe (Nova Zel.	3:47,8
1948 Eriksson (Švedska)	3:48,8 Prvi Jugoslovan, ki je tekel
pod 4 minutami ie bil Stepanovič (šele po osvoboditvi seveda), njegov čas je bil 3:58,6. Od tedaj dalje je bila ta proga domena Ceraja. Petkrat je popravil rekord do zgodovinskega tekmovanja 17. junija t. 1. na beograjskem stadionu, ko je kar 6 jugoslovanskih tekmo* valcev teklo pod štirimi minutami.
Ottenheimerjev rezultat je tudi deseti na lestvici najboljših tekačev sveta vseh časov: 1944 Haegg (Švedske) 3:43 1947 Strand (Švedska) 3:43
1949 Slijkhulg (Holand.) 3:43,8
1944 Andersson (Sved.) 3:44 1947 Eriksson (Švedska) 3:44,4 1949 Reiff (Belgija) 3:45,8
1945 Persson R. (Sved.) 3:46,2 1947 Bergkvist (Švedska) 3:46,6 1949 Landtjuist (Sved.) 3:46,6 1951 Ottenheimer (Jug.) 3:47,0
V
Se nekaj izjav po
Britanija • Jugoslavija
WINT: Ako bi se tekmovalci, ki sem jih videl v teh dveh dneh sestali s Francozi, sem prepričan, da bi Jugoslovani zmagali t neka) točk razlike, Borba bi bila zelo o-stra. Jaz bi vsem francoskim tekmovalcem priporočal, da bi prišli v Beograd. Tekališče mi bo ostalo vedno v spominu.
SABOLOV1C: Moj rekord na 400 metrov je dober, vendar sam s seboj nisem zadovoljen, ker sem se pri teku preveč izmučil. Sposoben sem
za boljše. Ne vem, kaj mi je bilo. Wint je bil pred menoj in me je odlično vlekel, vendar p a mi je bilo neugodno, da je Higgins tekel tik za menoj in me stalno skušal prehiteti. Verjetno je to razlog, da nisem tekel lahkotno. Čestitam Wintu in Higginsu, o-ni so odlični tekači in borci.
MAC DONALD BA1LEY: Beograjsko tekmovanje je najbolje organizirano od vseh, na katerih sem kdajkoli tekmoval. Prepričan sem. da bi Jugoslavija lahko bila prireditelj olim/piade, kar bo nekoč verjetno tudi naredila. Druga stvar, ki me je iznena-dila je to,, da so vsi funkcionarji zelo mladi tre da ljubijo lahko atletiko. S sitališču tekmovalcev Pa mislim, da je najvažneje poudariti veliko navdušenje gledalcev. Ti zasledujejo z zanimanjem vse, kar se dogaja na igrišču. To daje vsem tekmovalcem največ elana.
Upam da bom spet lahko
prišel v Jugoslavijo. Jaz si to želim, ker mi proga zelo odgovarja. Zopet bi hotel teči 200 metrov. Sigurno bi dosegel še mnogo boljši rezultat.
BROAD: Srečen sem, ker sem videl na tekmovanju tako dolg skok. Jaz ljubim atle-tikO' in zato me vzradosti u-speh vsakega tekmovalca. Vaš mladi Milakov je nenavaden. Skače kot Amerikanci. Slišai sem, da je letos nekajkrat popravil rekord. Gotovo ga bo še. Iz vsega srca mu želim, da bi čimprej in čim bolj povečal višino svojih skokov.
DENLEY: Ko sem se zanimal za metalce kopja v Jugoslaviji, sem slišal edino za Mirka Vujoviča. želel sem, da vidim, kako meče on. Na žalost ni nastopil, a mi je priredil prijetno iznenadenje Dangubič.
j Iliri IPriselil-ŽelezSar [Sežana! I komCano je dibkauSčiio svetovno prvenstvo
5=212> seuila&ia pni u zasiediiaiio
TURPIN JE IZ) AV I Is :
Klečem zaščitne čelade
Športno društvo Ilirija s Proseka je gostovalo v nedeljo v Sežani, kjer je igralo proti domačemu Železničarju 5:2 (1:2). Pravi Prosek se je pokazal šele y drugem polčasu. Z lepo prizemno in tehnično igro so preokrenili tekmo v svojo korist. To jim ni uspelo v prvem delu igre, ko so -jim domači vsilili svojo visoko igro. Tekma je bila igrana v prijateljskem duhu. Večer so preživeli igralci obeh enajstoric v prijetni zabavi in razgovoru kot se spodobi pravim športnikom.
MILAN, 28. — V Vigorelliju ozračje zadnjega dne. Občinstva tudi topot dovolj. Spored se je začel z zadnjimi tekmami nogo-meta na kolesih. Stvar je precej dolgočasja in nezanimiva. Naslov svetovnega prvaka si je osvojila Švica pred Nemčijo, Francijo, Avstrijo, Belgijo in Dansko.
Zatem polfinale in finale zasledovalnih dirk za profesional. ce in finale vožnje za motorji.
_ .	_	Na	startu	sta	Bevilacqua	na
boline-Postojna 3-1 1-1)'dru?i strani dirkališža »a Danec
>	\	I	Nielsen.	Kmalu	po	zače
GROSSINGER, 28. — Svetovni boksarski prvak srednje kategorije Randy Turpin zadaje svojemu menažerju Jimu Nor-risu velike skrbi.
Prvak je bil pred dr.evi zelo navdušen za dolge sprehode po zapuščeni preriji na hrbtu ne preveč krotkih konj, hotel si je tudi kupiti motorno kolo, zelo močno celo, kot je izjavil; poleg tega pa pri treningih ni hotel r.ositi vložka v ustih, niti bandaže na rokah, najmanj pa zaščitno čelado. Jim Norris je zato izdal poseben pravilnik, po katerem Turpin ne sme več jahati na konju, r.e voziti motornega kolesa, mora trenirati z zaščitnikom, bandažami in čelado.
Turpin je popustil v prvih treh točkah, noče pa slišati, da bi si navlekel čelado. «Ne bom
je uporabljal nikdar v svojem življenju — je dejal — ker je kriva, da boksači udarce v glavo,
zanemarjajo
1. in 2. septembra proti Italiji
Jugoslovanska juniorska vvaterpolo reprezentanca
SESTRI LEVANTE, 28. — Jugoslovanska plavalna federacija je določila juniorsko moštvo waterpola, ki bo nastopilo 1. in
2. septembra proti Italiji v Sestri Levante. Ekipa je sestavljena takole: vratarja Janekovič (Mladost, Zagreb), Ježim (Na-prijed, Zagreb); branilca: Ma-tulj (Mladost, Zagreb), Puhalič (Naprijed, Zagreb); halfa: Kačič (Jug. Dubrovnik), Siljak (Sever, Beograd); napadalca: Ježič (Mladost, Zagreb), in So-modji (Mladost, Zagreb).
Ob priliki «dneva športa# so v Sv. Jerneju odigrali tudi prijateljsko nogometno tekmo med domačo enajstorico in moštvom iz Postojne. Ze ob začetku se je videlo, da gostje ne bodo mogli nuditi močnega odpora požrtvovalnim domačinom. Kljub premoči Solin, se je prvi polčas zaključil z izenačenim rezultatom 1-1. V drugem delu so domačini poostrili tempo in dosegli še dva gola. s katerima so zapečatili povsem zasluženo zmago.	PNS
Izola-Koper 3-1 (2-0)
V pripravah za bližnje nogometno prvenstvo so pričela istrska moštva z resnim treningom. Prejšnjo nedeljo so Izolani igrali v Kopru in zmagali nad domačini 9 tremi goli razlike. Ti so zahtevali revanž tekmo, ki je bila v nedeljo v Izoli.
Tudi tokrat Koprčani niso imeli sreče, čeprav je rezultat za njih majij porazen kot prejšnjo nedeljo. Zgubili so namreč s 3-1. Kot vse kaže, bo moštvo Arrigonija tudi letos eno najresnejših kandidatov za osvojitev nogometnega prvenstva.
PNS
po začetku je bil Italijan v prednosti katere je z lahkoto obdržal do konca.
V drugem polfinalu sta vozila Hugo Koblet in Luksemburžan Gillen, ki se je odlično branil pred renomiranim nasprotnikom. Do šestega kroga je bil celo včasih v predr-osti, potem pa je njegov korak izgubil ela-
stičnost in je moral prepustiti zmago Kobletu. Švicarjeva brzi-na je bila 47,393 km na uro.
V finalnih tekmovanjih vozačev z motorji je prišlo do presenečenja. Favorit Nemec Lohmann je bil šele pet 1. Prvo mesto je zasedel Holandec Pronck. Drugi je bil Leliaert (Belgija), tretji Lesueur (Francija).
Naj večje zanimanje občinstva je bilo za finale zasledovanja med Bevilacquo in Ko-bletom. Ob viharnem navdušenju je zmagal Italijan Bevilac-qua. Nielsen je osvojil v borbi s Gillenom tretje mesto. Cas svetovnega prvaka: 6’16”, 48,872 km na uro. Koblet:	6’25”1.
DUNAJ, 28. — Praški časopisi poročajo, da so bili izključeni iz Sokola mnogi najboljši nogometni igralci.
medicina še m poznala, je spremenila slikovito južno francosko mestece v mesto nad katerim visi prekletstvo in v katerem vlada mora kot v srednjeveških mestih, kadar jih je obiskala kuga.
Mestni župan Albert Hebrard pripoveduje: «Videl sem može in žene, ki so bili na videz zdravi, kako so na enkrat poblazneli, trgali rjuhe in se skrivali pod odeje, da bi se Izogni, li halucinacijam. Neki Charles Pomier, ki ga poznam že več let, se je zabarikadiral v hišo in s puško v roki kričal, da bo ubil prikazen, ki ga zasleduje.
Jacques Punch je skočil iz drugega nadstropja, da bi ušel požaru, ki mu ga je pričarala dtomišljija. Gabriel Veladire se je poskusil vreči y Rodan; ko so ga njegovi prijatelji vlekli iz vode, je vpil: «Mrtev sem. Moja glava ie ;-2 bakra, v trebuhu pa imam kače. Pokopavajo me».
Po poročilih oblasti je vzrok zastrupljenja kruh, ki ga je spekel eden izmed krajevnih pekov, toda kemikom* se doslej ni posrečilo, da bi ugotovili strup, ki je v njem. Oblasti so prepovedale prodajo moke vsem 20 mlinom, kjer je pek kupoval moko.
Ena izmed teorij, ki jih postavljajo zdravniki, je, da gre za paralizo, ki da jo povzroča neka vrsta plevela. Neki francoski psihiater pa meni. da gre za ergotizem, za bolezen, ki jo povzroča neka žitna snet.
Bolezen ne napada sam0 ljudi, temveč tudi živali. V neki bližnji vasi so zbolele mačke Jn race.
Današnji «Figaro». ki soada med najresnejše francoske liste, pa pripoveduje o primeru neke žene, k; je zbolela za skrivnostno boleznijo, čeprav že deset, dni nj jedla kruha. Zdravniki menijo, da se je ta žena nalezla bolezni od svoje sestre, kar bi notrjevalo. da je bolezen nalezljiva.
Danes so na medicinski fakulteti v MontneUieru izvedli dve obdukciji. Zdravniki izjavljajo. da še niso mogli ugotoviti strupa, da p,-- gre «verietno» za rastlinsko substanco. Kruh, ki je povzročil obolenje, bodo dajali poskusnim živalim, na katerih bodo opazovali potek bolezni.
KINO
v TKS®0
ExceIsior. 16.30: «NeptU0®VJ
E. VVilliams.	.	h	t
Nazionale. 17.00:	;
gyeva» D. Lyrm, ch' , Fenice. 17.00: ((Detektivka *' ba» J. Scott, S. Arcobaleno. 16.00: «Zla» ca» R. s. Robinson,
Astra Rojan. 17.00: «(M do And» (Po «Cuor» * De Amicisa).
Alabaria, 16.00: «Newyfl'V,
niki» B, Stanvvick, Azzurro. 16.00: «Sinja Grosby, F. Astaire. Garibaldi. 15.00: «Vlju*»r D. Brian, M. Reymon* f, Ideale. 16,30: ((Zaklad*** zu» R. Mitchum. a Impero. 16.45: ((Izdaja*"
G. M. Canale.
Viale. 16.00: «Most n*1"
R. Scott.
Italia. 16.00: »Subretin ” Toto, Olga Villl. . jnS Kino ob morju. 16.00? ” otok» H. Bogart.	p
Marconi. 16.00: «Usoda » 4 hattanu« R. Haywortb, Massimo. 16,00: »Chicago‘•v.
ska kotanja* S. Brady,*t,f} Novo Cine. 16.00: «WinC^ James Stevvart.
Odeon. 16.00: «Na snežnib P1^ bom tvoja« S. Hennie. Savona. 16.00: »Požar v ^
T. Power, A. Faye,
POLETNI KINO: javni vrt. 20.30: »Živela F. Severo. 20.30: «Na 1411 morjih«.	jf
Rojan. 19.45 in 21.45: Brocchetfa. 20.00: «Volk Skoljet. 20.30: «Vse me o Ginnastica 20.30: «Angelj jeJL 1 Vittoria. 20 in 22: <tUP° Jugas.
RADIO
JiieostovASS®/
C« Si E
SREDA 29.8.1951'
Oddaja v slovenščini:	.	i)>
Poročila ob 7.00,
23.05 — 7.15 Jutranja 1
    ............................................
O TREH MICKAH, STAREJ-SI, MLAJŠI IN NAJMLAJSI
MOSKVA. 27. — Sovjetska prvakinja Pletneva je postavila nov svetovni rekord v teku na 800 m v času 2:12.0. Prejšnjega je imela Rusinja Pomo-gajeva z 2:12.2.
.	-»■	v
m
Tik pred startom velike mednarodne plavalne tekme preko Kanalskega preliva. Plavalci se
DrfiDravIlaio na netnaisiurrm namsk^ni^ 7 v«^mi mnumimi msnmi iri noi hi ii.n
radijski koledar. 13.45 - t žo in Miške. 14.00 Za nekaj. 14.30 Od včeraj 00 14.35 Janaček: PozaraSl* J#
18.00 Plesni ritmi. 18-15 si" K» skladatelji v besedi in »'Tu Operne arije poje Frideri*
21.00 Literarna oddaj%j# Maltz «Podtalni tok». glasba. 22.00 Glasbeni ^
23.10 Glasba za lahko not' Oddaja v italijanščini: .
12.00 Glasba iz filmov " gf 12.30 Skladbe Vivaldija‘VF lija. 13.20 Intermezzo. ‘“'pst' Francesco Albanese. 20‘3 Pesem Dolomitov.
KI<0 V E »II •J'*/’
12.00 Antonln DvoraK^ / nične variacije na izvirajo,
12.40 Zabavna glasba. predalov pionirskega u‘ iK 13.20 Lahka solistična
14.10 Micka bi rada JurK* (»ifi (pester spored slovensK^jA ljenih pesmi 5 plošč. Zabavna glasba. 18.00 **
ko Dražil s svojim r.
18.40 Koncert violini5”^!?' Paulina. 19.10 Vesele pevke. 20.00 Ce želite b1** f/K
21.00 Ivan Tavčar:
ka (slušna igra). 22-3“ S,1, van Beethoven: Simfon1'falSLi, Es-duru, op. 55. «Eroica>>’ , ir di na vas nismo pozabi11 te)ji operetne glasbe!
lit ST II* ,,3oj
7.30 Jutranja glasba, vsakega nekaj. 12.00 So» . glija. 12.10 Dve Dvorak flr, turi. 12.29 Debussy: lgstri-^ 1
poem. 13.00 Lahki or
“M
Čajkovski. auTnvo^ • kkv» 1812. 13.46 Glasba za itlrljj K;
17.30 Plesna glasba. Amerike. 18.15 Beeth<^.,f h cert. za klavir in orM5. pft 18.50 Ravel: Cigan. 1 ,„nsi<!,V ljene melodije. 20.00 Evr K.(l'J cert. 20.45 Lahka glasba.h kalni kvartet Veseli br>^ J, Pestra glasba. 21.45 “'1 f j berg suita. 22.00 Op«re S[!,f
22.30 Koncert violin>s"e|ii M Nedelceva. 22.50 KlaV''^^
23.00 Nočni motivi. 23 35 glasba.
TRST I*
7.45 Jutranja glasba- * in pesmi. 12.00 Romani c .j n.j) 12.20 Novi svet. 12.30 S|» -> in n 'a. i
18.00 Melodičen: ort
39.
Naj me blagovoli takoj brcniti kok-lja, če ni sledeCa historija skoz in skoz resnična, ne dosti manj. Od konca do kraja je posne-ta po uradnih spisih, skoraj bi lahko pritisnil pečat pod-m j o s ptičem, in povest ne bi bila več povest, ampak — kapo dol! javna listina in učena reč- Res in brez Sale! Nimajo povsod take bele-trije.
Pričenjajo se pa ti slavni dogodki recimo pred kakimi petindvajsetimi leti ali kali, nemara bas na dan tretjega decembra — zakaj pa ne? — ln nikoder drugod nego v beli Ljubljani.
Tisti dan je proti večeru pričelo snežiti. Tiho, počasi, enakomerno so padali gosti, veliki kosmiči. Kakor neskončna koprena so očem za-grinjali hiše in ulico, motno
Hudo pot je imela ženska, | nosti, ki menda ima, ne da
bi jo zagovarjal, spričo razmer, draginje in tako dalje sigurno kolikor toliko razlo. gov stvarnega ali vsaj oseb-
												
pripravljajo na petnajsturno namakanje z vsemi mogočimi maiami, ki naj bi jih varovale pred mrazom. — Poleg tega masovnega plavanja se od časa do časa pojavijo tudi taki, ki ljubijo samoto. Anglež Tom Blotver je ravno v teh dneh izjavil, da bo poskušal z obo-jesmernim preplavanjem zaliva. V vodi misli ostati okoli trideset ur.
13.25 Stare In nove Operna glasba.
7,30 SP#, t
je skoz njih nemi ples mežikala skromna cestna luč. i na rovaš čisto drugi oseb-
ki se je tesno zavita v veli. ko kocasto ruto počasi pomikala po vijugasti Karlovški cesti proti mestu. S trudom je gazila sprijemajo’1 se vlažni sneg, segajoč ji čez gleženj. Ali je bila bolna ali le upehana? Zdaj se je na-slanjala ob zid, sključena zaječala, ozirala se okrog — ali po cilju? — ali pa; po-moči? — potem stokaje nadaljevala pot. Srečala ni 2i-ve duše. Ni bilo se pozno, ali neprijazno vreme ni ni-kogar vabilo čez prag. — Zdaj pa naprej kos pojasnila. V uradnih spisih — kapo dol! — ki se nanje naslanja sledeča povest, seveda ne stoji toliko in taksnih besed o snegu in o slabi poti, kakor jih je zapisanih. Duhoviti bralec in dražestna bralka sta pač že sama uganila, da vesten uradnik ne bo skrunil častitljivega uradnega popirja s takimi in enakimi popisi. Ti in taki popisi gredo potemtakem
niiaiiiiiiiiHiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
GOSPODIČNA MICI
Operni zbori in plesi- ^y Amerike. 19.15 Lahka *‘,cist» f Koncert Evropa. 21.00 j to» trodejanka. 22.40 M ml. 23.20 Plesna glasba. j
ll'1
 ...............................  n.	m	n	n	m	n	n	n	n	m	m.„„„.................      „1111111""	^	I
ga ponujala'1'-’”—’— ----------------**	5	*
«Veka- Nemara je lačna. AH I in režeča se
jrsasrarjrsi napisal fran milCinski.fridolin žolna I
očitati ničesar. — Toliko v blagohotno uvaževanje, da nam kdo ne očita potvorbe uradnih listin.
Zensko bitje je torej poča. sl in stokaje rilo naprej skoz snežni metež, vedno čeSče se ustavljajo, počivalo, iskaje obračalo glavo.
Zdajci ji zazvene v neposredni bližini udarci ob zvon v stolpu je bilo osem.
Zenska se je oddehnila- Za snežno kopreno je uganila obrise cerkve sv. Florijana — zdaj je vedela, kod je.
Napela je omagujoče svoje sile, krenila v postransko ulico na levo ln se vlekla naprej. Pri četrtih vratih je postala. Tipajoč je segla po zvoncu, oprijela se za ročaj m ga potegnila, potem pa omahnila na prag — moči so Ji bile pri kraju in zde-
lo se ji je, da bo kar zaspala in se ne bo nikdar več zbudila. Kakor v polsnu je čula odklepanje vrat, govor, jenje moškega glasu in ženskega, pred očmi ji je zableščala luč, več rok jo je spra-vilo v zaduhel gorek prostor in potem se ji je mešalo in ni več ločila v svojem spominu, kaj je bilo res od vse grozote in kaj le sen vroče groznice.
Ko se je slednjič prebudila iz dolgega spanja in se do dobra zavedela, je bil velik dan.
Ležala je v mali kamrici na škripajoči postelji, zadeta z visoko pernico. Poleg postelje je stala majhna okrogla gospa v ponošeni mestni obleki, rdečega obraza je bila in drobnih, svet-
lih, oči, in. ji je molila belo povito štruco, ki je na enem koncu vekala kakor mlad petelinček, ki bi rad pel, pa še ne zna. Režala se je gospa in se sklanjala:
«Dobro jutro, mlada mamica! Ali ste se naspančka. li? Hvala Bogu, vse je šlo dobro in naša mala punčka je močna kakor kanonir*-Popestovala je s prispodobo kanonirja počaščeno štruco: «Pridna bodi, miška!» in pripovedovala: «Vaši mami sem Se včeraj poslala pošto po potu, kakor sva se zmenili, ravno sem ga še ujela, že je sedal na voz; drugega mu nisem naročila, kakor da naj jih pozdravi in da prineso kokoš. Tako sva se zmenili z mamo. Ce bi bil
fantek, bi pa naročila petelinčka*.
Dekle v postelji — komaj je stelo osemnajst let — je zatisnilo velike izmučene oči. Pa le za par hipov. Hitro si je uredilo misli in se spomnilo poglavitnega, kje je in zakaj. Dvignilo je glavo, opleteno z debelima kitama, in se uprlo na komolca.
«Pokažite»!
Okrogla gospa ji je pomo-lila jokajočo se štruco pred obraz, bolesten nasmeh je spreletel dekletu zagorelo, pa vendar bledo lice.
«Majčkena je!»
«Hvala Bogu, recite! Ce bi se ponujala na svet velika kakor star kanonir — o jej!»
Ta razlog je bil tehten in mlada mamica se mu je u-klonila. Ali miru ji ni dalo.
je ne daste meni?»
«Nič ne skrbite za naju. Ne bova gladu poginili ne midve, kajne, miška moja, midve bova že iz stekleniči-ce pupali, ko pride najin čas. Se ne smeva razvaditi, reci, pri mamici, ko naju mamica ne obdrži. St. — št...»
Mladi mamici sta se orosili očesi. Rada bi bila ugo-varjala, vprašala, izvedela..-Pa se je iz prve sobe začul droben moški glas. «Zena kh, kh, žena!»
Bolnica se je spomnila glasu, čula ga je bila oni prvi večer...
Okrogla gospa je položila otroka na posteljo k nogam, odprla je duri iz kamre v šobo, pa je kar na pragu ob-stala, razkrilila roki in od radostnega presenečenja zacvilila. «Le noter, stara mama, le noter, gospa Lon-čarka!»
Plosknila je z rokama, ročno se zasukala in stekla nazaj k postelji, vzela otroka
kmetski ženski, ki je z veliko košaro na roki se prerivala skoz duri v kamro.
«Mama!» je zavekalo dekle v postelji.
«Vina sem ti prinesla, kruha in kuro», je rekla ma-ti in postavila košaro na tla. Potem se je obrnila k dekletu, mu naredila križ in vzdihnila: «Kakor je božja volja*
Ko je bilo vse to oprav. Ijeno, je z novim globokim oddihom sedla na rob postelje. Pa je posteljnjak tako vznemirljivo pod njo zahre-ščal, da se je urno spet vzdignila in prenesla pezo svojega života na skrinjo pri vzglavju. Potem je pra. vila:
«Vidis, tako je, če otroci ne ubogajo staršev. Ali te nisem zmeraj prav učila? — V Kosezah še nobeden nič ne ve. Le Petru sem povedala tistemu tvojemu. Hotel je kar z menoj. Pa sem mu ubranila — da ne bi ljudje ugibali, sem mu rekla. —
Kolikokrat sem w Pazi se! - Kar je, le f $ ne pomaga ne j°K j/ , Saj se je Peter kakor otrok se je mu pogača pade v J® f Prej bi se bil cVCietA rekla, sema; zdaj no! Pa je vpra?^/ prej ? Sem se n111 _*j!> smejati, šemi šem»s psf Obrnila se je Pr°* ki je z enakomerniP^ skušala uspavati	glr
dete. «Veste, saj vzela. Menartov ?e t9. \ ša. Zdaj se ne	%
tru brani oče. Je ^ p*9,,
dedec, Petrov oče' ±<$ ‘ V* 38
ne da češplje.
K )
od sebe. pl Misli, V-sabo nesel na 0lJ^ J ne bo.»
Hči in mati	>
dali in mati	Je	p» .
vas je volja,	g°sp ^	JO
site žival v kuh»>' mo jedil pri	»o«-1	y
Nado.lj«>anle «
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. — Telefon *tev. 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA it. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30- 12 in od 15- 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSine v Slrinl 1 stolpca: trgovski 60 finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 11-32 Koper, Ul BattiMi 301a-I Tel 70
____________________________________________________
NAROČNINA: Cona A: meseina 350, <etrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, meseCno 150 din FLRJ' izvod 6, mesečno l5" & Postni tekoči raiun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemski ^ Ljubljana TyrSeva 34 ■ tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. - Izdaja Založništvo tržaSkega tiska D-ZO-2- ‘