SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOŠT ZA OTROSKO VARSTVO
Naše izhodišče je otrok
Besedo smo dali Desd Mu-šdč, predsednicrf indciativnega odbora SIS za otroško varst-vo:
»Med ljubljanskimi občinami smo v Centru prvi zastavili delo pri usianavljanju SIS za otroško varstvo. V prvi po-lovicd julija smo dobili repub-liSke dokumente, v drugi polo-vici julija smo obravnavali predlog samoupravnega spora-zuma in statuta. Zadnji je že prirejen tako, da bodo lahko v skupšdijTi odločaM o njem. Mesto bo tudi imelo skupnost za otroško varstvo. Mesto bo sprejelo taste naloge, ki so skupne za vseh pet Ijubljari-skih občin. Seveda pa skoraj-da ni mestne .naloge, kl je ne bi obravnavali tudi v občini. Začetek naše dejavnosti je pri vzgojno varstvenih zavcdih in vsern, kar sodi k predšolskl vzgoji. To bomo prvenstveno . reSevali v bazi in Šele zatem v občini. Izhodišča za Ljubljano so enotna: Kriteriji za sprejem v vrtec, merila za plačevanje oskrbnine in osebnih dohod-kov. Kriteriji za karkoli v os-novni dejavnosti morajo biti enotni. Ne bi smelo priti do socialne diferenciacije glede na občine. Sklad za izgradnjo vrt-cev in &ol bo obstajal do 1976. leta. Vanj se steka denar iz , samoprispevka. Tako bo up-ravni odbor sklada še naprej opravljal svojo funkcijo, zaen-krat pa je še odprto vprašanje, h kateri SIS bo prišel: naši ali vzgojnoizobraževalni. Mesto sploh ni nadrejeno, mesto je kraj dogovarjanja glede izo-braževalnega kadra, irvajanja meril, programiranja. Ogrom-no je primerov, ko starši de-lajo v tej občini, otroka pa da-jo v VVZ v drugi občini. Iz-ravnavati moramo razlike med Ljubljano in njenim zaledjem. Naše izhodišče mora biti otrok. Vsi otroci so enaki, • ne glede na to, kje stanujejo in kaj so njihovl starši. To nadelo je iz sveta za otroško varstvo pri ljubljanski TIS. Ko je bi( ta svet ustanovljen, so bile med otroki velike razlike. V teh letih je bilo mnogo storjenega za izenačevanje pogojev. V Cen-tru bodo osnovne koinpeten-ce prenešene v bazo, v krajev-ne skupnosti, ki se bodo mo-rale močno aktivirati. Dve tret-jini ljudi so patrošniki, zato L pričakujemo, da bodo prav po-s*'trošniki tisti, kl bodo znali pravi6neje razsojati, kako čim prej zagotoviti reSitve. Zato Stremimo k temu, da bodovse vodilne funkcije sprejeli ljud-je iz delovnih organizacij, kra-jevnih skupnosti — nikakor pa ne izvaialci te dejavnosti. Res-da bodo poleg, toda ne kot funkcionai ji.«
vArstvo otrok v dru2inah
• Navrgli ste nam pestro paleto miili. Vsi ti probletnl bodo ad SIS za otrožko var-stvo zahtevali konkr&tno reše-vanje. KakSne korake boste ubrali pri tem?
»Smo jih že ubrali. Odprli smo vrsto enot VVZ, ki so jih financirale delovne organi-zacije. Radi bi jih še bolj pri-dobili kot partnerje za čim-prejšnje reševanje. Zelimo, tia se začno v delovnih organiza-cijah pogovarjati o reševanju problema otroškega varstva in ne le o tem, da imajo veliko mater, ki nimajo preskrbliene-ga varstva otrok. Republi^ka skuonost otroškega varstva je speljala tudl novo obliko var-
(Nadaljevanje na V,. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani)
stva otrok: prl dmžinah. Evi-dentirali so družine po dolo-Čenih kriterijih, varuhinja bo dobila določen status, vezana pa bo na W2. To je prvi iz-hod v sili, ki bo r^ševal pred-vsem varstvo otrok do treh let. Potem se bodo ti otroci vključili v vrtec. Tu gre pred-vsem za tiste otroke v najnež-nejši dobt, ki nlti fizično in niti psihično ne prenesejo ko-lektiva. V takšno obliko var-stva bomo $li predvsem tam, kjer primanjkuje prostora v vrtcih in previdno, saj. z otro-ki ni mogoče eksperimentira-ti.«
POTUJOCl VRTEC
• Bodo doživeli spremembe tudi vrtci?
»Vzgojna dejavnost je del enotnega vzgojno izobraževal-nega sistema. Načrtujemo, da bi otroke pred vstopom v os-novno šolo, torej malo šolo, razširili na celo leto.« ' • Ali je v perspektivi pred-viden čas, ko bi dobili varstvo v vrtcu vsi otroci, kl ga potre-bujeio'
»To naj bi se zgodilo do leta 1980. To je začrtana pot, za njeno uresručitev moramo prb-dreti v delovne organizacije. Naprednejše med njimi se že pogovarjajo Ob tera bo po-trebno razširiti družbeno vzgojno delo na otroke, ki ne' rabijo varstva, ker ga imajo doraa, poirebujejo pa družbe-no vzgojo Za uresničitev te-ga programa bo treba izkori-stitd vse prostorske možnosti (v prostonh krajevnih skup-nosti, kjerkoli). Lani smo pri-pravili potujoči vrtec. Tako so bili mnogi otroci prvlč delež-ni družbene vzgoje. Probletm te-ga širjenja dejavnosti pred-stavljajo denar in kadri.«
•  Kadra ni, ali odhaja? »Oboje.   Zato   so   normativi
poprečno preseženi za 30 od-stotkov prl obremenitvi kadra, ki ga imamo. Drugod so boljši osebni dohodki.«
•  Vi delate v VVZ na Pru-lah. Kakšni so konkretni pro-blemi, ki vam povzročajo skr-bi?
»Igrišče je premajhno. Po-leg naših so tu še otroci z os-novne šole in Zavoda Janeza Levca. 2e zdaj je tukaj čez štirlsto ot^ok, ki morajo vsak
dan prečkati Karlovško cesto. Morali bi imeti zlasti urejen prehod preko ceste. Lahko bi bil konstrukcijski most. Ne upam si nlti pomisliti, kaj bi se lahko zgodilo pri enem vsa-kodnevnih prehodov čez ce-sto.«
• V Centru je težko dobiti lokacijo za vrtce.'..
»Zaradi lokacijskih težav so vrtci na robu centra. Urbani-stični načrt ne predvideva mestnega središča za stano-vanja. Veliko lokacij je bilo za - vrtce, lokacijska dovoljenja so ena največjih cokel. Nikogar ne kriviin Za gradbeno dovo-Ijenje je potrebnih devet so-glasij, med teml je prvo loka-cijsko dovoljenje. Občina Cen-ter je že zgodaj imela posluh za vrtce in šole. Letos bo kon-čan VVZ Ane Ziherl, še letos se prične gradnja vrtca za Sta-ro Ljubljano, ki bo sprejel 160 otrok. Denar zanj je dafa sama obfiina Center. V Ljubljani je zajetih v varstvo 30 odstotkov otrok. Problem otroškega var-stva bo reSen do 1980. leta, če ne bo takrat potrebovalo var-stva več kot 50 odstotkov Iju-bljanskih otrok.«
J. V.