Štev. 89 TRST, v četrtek 30 marca I9il Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN Ml e* aedeljali la prazafclk afe 6., sh puiiiljklluH. PtumliM iter. m prodaj sio po J nv4. (6 aftoi.) ▼ auogih tohakarnak ▼ Trata ia okolici. Gorici. Krasim, St. Potr«, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sr. Lno$i, Tolminu, Ajdmr-ićini, Dornbergu itd. Zaatarele fter. po S svi (1* atol). O41 LASI ac RAČUNAJO HA MILIMETRE T BfkaaH 1 kolona. CENE: Trgoviaski in obrtni oglasi m S «t mas, osmrtnica, zahvale, poslanica, oglaai deaaraih ht*4*t po SO s t. mm Za orlase t tekat« liata do 5 onb 39 I, aaaka ■adaJjna vrata K 2. Mali oglasi po 4 stoL baaads, aaj-sanpj pa 40 atol Oglasa sprejema Iasaratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačnje se izključne le npraai „Edinoeti". - PlatlJIvo I« utožljive « Trsta. PINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo polititnaga društva n Primorsko. FiltaHi^Mi/ l«bo a« k, pol leta II K, S mesece • K; aa aa- ro®* dopoelaaa naročnine, ae uprava o« ozira. ,r*1"1" ■•> latenje „BBZVOSTZ" stane: aa leSe Krm S-ao, m l«t* Krm KO. Tri dopisi b^ se potikajo na uredniitvo liata. Nefranko----------- ija I« rokapiaJ m m vraiajt Naročnine, oglaae ta reklamaege je podati aa upraro liata. UREDNIŠTVO t ettoa Sterf le fiaJattl 18 (Naretfal *ea) --------- — • ■■»> Miaill IO |Hirani W| Izdajate!) ta odgovorai urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaoreg liata .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼piaana udruga a omejsnim poroitrom ▼ Trstu, ulica 111 Oiorgio Galatti ftter. 18. FoStoo-hraallaltai raCaa it 841(52. TE LE F0II li 1V57. BRZOJflUNE UE5TI. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Polonvi proti trializmu. BUDIMPEŠTA 29. Podpredsednik Ka-bos je otvorit sejo ob 10.20 predpoludne. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu pri poglavju avtonomnih izdatkov Hrvatske. Posl. Dezider P o 1 o n y i (Justhova stranka) je izjavil, da je naraščanje veliko-hrvatske ideje pripisati agitaciji Avstrije. Govornik je potem napadal hrvatskega bana dr. Tomašića, ki je v svojih programnih govoril ponovno podal izjave, ki so proti državnem pravu. Program bana, ki je ogrski velikaš, stoji na stališču trializma. Ogrska mora pravočasno zavzeti stališče proti nevarnosti, ki jo pomenja trializem. Z mo-narhičnega in dinastičnega stališča utemeljujejo trializem s tem, češ, da je potreben, da ojači jugoslovanski element v Primorju nasproti italijanski iredenti. Ogrska se pa mora zavarovati proti trialističnim stremlje-njam, ki pretijo nje eksistenci. Govornik je izjavil, da tudi grof Aehrenthal povspešuje trializem in dunajski krščansko socijalni voditelji in njihova glasila naznanjajo javno, da je trializem tudi politika prestolonaslednika. Te agitaaije se vrše ne le v Hrvatski, ampak tudi na Koroškem in na Kranjskem. Ban dr. Tomašić se priznava unionistom samo iz oportunizma, služi pa v resnici tudi stremljenjam po neodvisnosti. Govornik je odklonil proračun. Posl. Pa pratović je imel govor v hrvatskem jeziku. — Govornik je zavračal napade naperjene proti banu d.ru To-mašiću. Ministerski predsednik je zavrnil ob-dolžitev, kakor da bi povišanje hrvatske tangente imelo videz politične nagrade. Ni res, da se na Hrvatskem sovraži Madjare. Žal pa je med madjarskim narodom ljudi, ki vedno netijo neslogo med Ogrsko in Hrvatsko. Ministerski predsednik je tudi zavrnil očitanje, kakor da bi ban s podpiranjem Ciril-Metodove družbe zasledoval panslavi-stične tendence. Ta družba je hrvatska kulturna družba in samoobsebi je umevno, da jo ban podpira. Ministerski predsednik se je potem obrnil proti izvajanjem posl. PoIonyi-ja o politiki ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala in je naglašal, da je ob mnogih prilikah videl, da minister za unanje stvari zelo skrbi, da ni najti n njegovih državnih činih nikake sledi, v katerem bi se zamoglo naleteti tudi na misel trializma. Kar se tiče trializma bana, ve, da tozadevna trditev posl. Polonyi-ja ni resnična. Ministerski predsednik se je konečno zahvalil posl. Papratoviću za njegov govor, v katerem je isti zagovarjal bratovski sporazum med obema narodoma. Konečno je ministerski predsednik prosil, naj zbornica ▼sprejme postavko avtonomni izdatki Hrvatske, kar je ista tudi storila. — Prihodnja seja jutri. Giolitti sestavi novo italijansko ministerstvo. RIM 29. „ Agenzia Štefani" javlja: Kralj je danes vsprejel demisijo kabineta Luzzatti in je poveril Giolittiju sestavo novega kabi-■eta. Novo bolgarsko ministerstvo. SOFIJA 29. (Bolg. ag.) Novo ministerstvo je sestavljeno in sicer iz narodnjakov PODLISTEK. Udovica. Povest Iz 18. stoletja. — Napisal L E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. „Prosim vas, dragi notar,44 je začela baronica v globokem basu, ki ga je dobila vsled prehlajenja, „mislite-li vi na ženitev? Vi ste ravno v dobi in tudi v položaju, ko bi se morali oženiti, „protonotarius regni", je pristavila baronica s povzdignjenim glasom, „pa neoženjen !___" Baronica ni mogla dalje govoriti, ker jo je zalotil hud kašelj. „Ne bi se branil ženitve," je odgovoril protonotar, ki je zašel v malo zadrego vsled nenadnega, tako delikatnega vprašanja, „če bi le našel dobro priliko." „Vi da niste še našli prilike?" je vprašala baronica, kakor da se čudi. „Dosedaj še ne!" je odgovoril nekam omahujoče in negotovo. „Čudno, ad animam meam (pri moji duši) čudno I" se je razjezila baronica. „A in naprednjakov. Predsedstvo in ministerstvo za vnanje stvari prevzame Gešov, finance Teodorov, uk Bobčev, vsi trije narodnjaki, notranje stvari prevzame Ludskanov, trgovino Hristov, javna dela Franghia, zadnji trije so narodnjaki. Vojni minister bo general Nikiforov. Jubilejne slavnosti v Italiji. PRAGA 29. Praški mestni svet je sklenil povodom jubilejnih slavnosti poslati rimskemu županu brzojavno čestiko. Velik požar v lesnem skladišča. SOBOTICA 29. V Schreiberjevi lesni trgovini je izbruhnil danes v jutro požar, ki je vpepelil vso zalogo lesa. Škoda znaša 70.000 kron. Uvedena preiskava je dognala, da je bil ogenj podtaknjen. Nemška cesarska dvojica na Krfu. KRF 29. Jahta „Hohenzollern" in spremljevalni ladiji so po lepi vožnji dospele na Krf okolu poludne. Cesar Viljem je vsprejel načelnike oblastnij. KAIRO 29. Nemški prestolonaslednik in njegova soproga sta odpotovala na Krf. Kedive se je poslovil od njiju na kolodvoru. Vojna ladija „Cesar Fran Josip I.a DUNAJ 29. Glasom brzojavne vesti je dospela vojna ladija „Cesar Fran Josip I." v Jokohamo, kjer ostane tri dni. Od tam pojde v Jokkasihi. Na ladiji je vse zdravo. Kuga. KIRIN 29. V zadnjih desetih dneh sta umrli tukaj za kugo vsak dan po dve osebi. TURČIJA. CARIGRAD 29. Včeraj so zopet obesili v Damanu enega druŠkih glavarjev. DUNAJ 29. „N. W. Tagblatt" poroča iz Carigrada, da je kralj Viktor Emanuel pismeno povabil turškega prestolonaslednika Jusufa Izedina, naj obišče turinsko razstavo, ko se bo vračal iz Londona, kamor pojde na kronanje kralja Jurja. Resen položaj v Albaniji. SOLUN 29. Vzlic oficijelnega dementija in ugodnega opisa položaja v severni Albaniji se položaj slabša dan na dan. Vlada je prisiljena zopet ukreniti ostreje odredbe. Za jutri pričakujejo tukaj vojnega ministra. Vodilnim krogom so došla iz Peča in Djakova resna poročila, glasom katerih se Arnavti na vseh straneh vedejo sovražno nasproti ob-lastnijam in vojaštvu. V pristinski okolici so male srbske čete napadle turške obmejne straže. Dva vojaka sta bila ubita. Srbi so pobegnili, ne da bi imeli izgub. CETINJE 29. — Glasom vesti došlih z meje, so Albanci zasedli mesto Tuši, potem ko so zavzeli vse turške stražnice v Časa Tuši. Polastili so se orožja in streliva in zaplenili tri tope, ki so se nahajali v stražnici Holski Home. CETINJE 29. Minulo noč so Albanci zažgali vojašnico v Tuzi, enako so storili s kulami v Vranji in Motoguši v soseščini Tuze. Celo noč je trajal boj za zavzetje male utrdbice izven mesta, kamor se je umaknila posadka. Velike množice žensk, otrok in starčkov je pribežalo v Pod-gorico. CARIGRAD 29. Iz Skadra je odšlo 150 prostovoljcev proti Tuzi. Cesta Skadar-Tuzi je zasedana po ustaših. V Skadru se pripravlja še 3000 mož za odhod. Albany 29. Danes zjutraj je nastal tukaj ogenj, ki preti uničiti Kapitol. Isti predstavlja vrednost 25 milijonov. Pogorel je del palače. na Gito, na mojo Gito niste še pomislili?... Vi ste v resnici slepi z zdravimi očmi!" „Priznavam, da sem mislil na njo," je rekel protonotar poluglasno. „Pa ? ..." „So stvari, ki mi ne dovoljujejo, da sem odkritosrčen..." „Kaj vam torej ne ugaja ?" mu je pre-strigla besedo baronica nejevoljno. „Koliko je žensk, ki se morejo meriti z Gito ? Ni jih, pravim vam, in vi bodete dolgo iskali, a jih ne najdete. In kaj vam ne ugaja? Zares čudno!" „Gospa je, kakor se mi zdi, starejša od mene," je pristavil protonotar, ki se je samo smejal, gledajoč jezno baronico. „No, kaj potem? Starejša za dva, tri leta, ali je to kaj ? Če bi vas kdo ne poznal, bi rekel, da ste vi starejši od Gite," je govorila baronica iivo. „Res je!- je odgovoril protonotar z istim smehom na obrazu. „Gospa Gita se je dobro ohranila, na videz zelo mlada," a... tu je nehote prenehal. „Kaj je zopet?" „Njeni hčerki sti za ženitev godni!" je pristavil mirno protonotar. „Posebno Jelena !" „Pa ja omožimo ... nič lažjega nego Socialisti in vlada. Trst, 29. marca. Voditelj italijanskih socialistov, poslanec Bissolati je torej odklonil Gioiittijevo ponudbo za vstop v ministerstvo. Še pred dnevi je kralj vsprejel Bissolatija v avdi-jenci. Prišel je v Kvirina! v navadni obleki, ne oziraje se na etiketo. No, kralj Viktor Emanuel se ne ozira toliko na formalnosti in je Bissolatija vsprejel, dasi je prišel brez fraka. Kralj je celo pozabil na to, da je Bissolati leta 1900. v zbornici kričal: „Proč s kraljem !" To so mu tudi te dni očitali klerikalni listi. Zato je vsa politična javnost, — tudi izven italijanske države — z napetostjo pričakovala, da-li Bissolati vstopi v ministerstvo ? Bissolati je znan kot eden najradikalnejših socialističnih politikov in je zato že dejstvo, da se je podal v avdijenco h kralju, vzbudilo splošno senzacijo. Socialistično glasilo „Avanti!" sprva ni bilo principijelno nasprotno Bissolatijevemu vstopu v ministerstvo, zlasti, ker je Giolitti ugodil vsem željam socialistov in radikalcev glede programa bodočega ministerstva. Vendar bi moral Bissolati vstopiti v ministerstvo kakor privatna oseba in ne kakor zastopnik stranke. Kakor že rečeno, je italijanski socialistični voditelj sedaj vendar definitivno odklonil Gioiittijevo ponudbo. Sicer pa bi ne bilo prav nič Čudnega, ako bi tudi v Italiji dobili socialističnega ministra. Na Francoskem je v tem oziru led že davno prebit. Tam je bil celo Šef prejšnje vlade, bivši ministerski predsednik Briand socialističnega mišljenja. Seveda so imeli Francozi ž njim slabe izkušnje. Briand je kot minister zatajil načela, ki jih je zastopal, predno je vstopil v ministerstvo. Prej goreč propagator generalnega štrajka kot sredstva za socialno revolucijo, je v svojstvu ministerskega predsednika kruto preganjal svoje bivše tovariše, ki so propagirali isto idejo. Vsem je še v živem spominu Briandovo nekoliko preenergično postopanje o priliki velikega železničarskega štrajka. Socialisti so Brianda izključili iz svojih vrst in ga proglasili za renegata. Briand je imel gotovo tudi kot minister poštene namene. Mi smo celo mnenja, da Briand ni prav nič spremenil svojih nazorov in da ga je samo moč razmer prisilila, da je kot minister nastopal tako in nič drugače. Iz tega sledi, da ima eksperimentiranje s socialističnimi ministri nevarne posledice, ki škodijo v prvi vrsti socialistom samim. V socialni demokraciji se bijejo še vedno hudi principielni boji ne samo o tem, ali se smejo socialisti udeleževati vladanja, temveč tudi o vprašanju, ali je sploh pravilno in odgovar-ja-li socialističnemu programu, da se socialisti udeležujejo sploh političnega in parlamentarnega življenja. Vsekakor prevladuje manj radikalno naziranje in danes vidimo v vseh parlamentih sveta poslance, izvoljene od socialne demokracije, ki se pridno udeležujejo političnega življenja. In to je tudi naravno. V parlamentih se danes sklepajo zakoni, ki se direktno tičejo tudi delavskega ljudstva. Zato je naravnost dolžnost socialistov, da sodelujejo tudi oni pri socialni zakonodaji. To delo tudi pridno vršijo, seveda v principijelni opoziciji proti vsaki vladi. Vendar je v okvirju socialne demokracije nastala močna protiparlamentarna struja, takozvani sindikalisti, ki zametujejo vsako politično organizacijo in se omejujejo zgolj na strokovne organizacije. S temi in s pomočjo generalnega štrajka hočejo preustrojiti družabni red. Sindikalizem hoče biti čisto pro- to !" se je nasmejala baronica. „Potem vam ostane še mala Magdalena ... Ah, moj Bog, vi ste res otročji: dragi protonotar! Jelena vam ne bo delala napotja . . . Mladi Petko-vič komaj čaka, da jo zaprosi .. „Da, potem postane moja žena čez dve leti babica, a jaz quasi — ded.. . Ne, to mi prav nič ne ugaja," je rekel protonotar dovolj odločno. V baronici je vse vskipelo. „Prosim vas . . . lepo vas prosim, dragi protonotar," je rekla baronica z razburjenim glasom, vstajajoč s sedeža, „ne govorite pred drugimi ljudmi takih neumnosti, da se ne bodo smejali, kaj vse govori sicer pameten človek..." „So tudi malenkosti, ki niso ugodne človeku," je pristavil hitro protonotar. „Nehajte, prosim vas!" mu je prekinila besedo. „Poslušajte rajše, kar vam povem ... Vi ste mož, ki se mu odpira lepa bodočnost... Čez nekaj morete postati viceban, referendar pri dvorni kancelariji in vas morejo povzdigniti v plemiški stan ... A za take časti je treba velikega imetka, velikega premoženja ... S svojim premoženjem ne boste izhajali; potrebno je, da vam žena prinese tim večjo doto ... letarski in je kot tak proti katerimsibodl kompromisom z buržoazijo. Danes so sindikalisti v Italiji in na Francoskem že zelo močni in si pridobivajo vedno več tal. Vsa ta dejstva so italijanski socialisti dobro premislili. Sami dobro vedo, da bi to bila samo voda na mlin sindikalistov, ki bi Bissolatijev vstop gotovo izrabili v svoje strankarske svrhe. Dokler v socialni demokraciji ni rešeno principijelno vprašanje o udeleževanju socialistov na vladi, dotlej je vsako eksperimentiranje s socialističnimi ministri lahko usodno za stranko samo. To so italijanski socialisti spoznali in zato Bissolati tudi nI postal minister. Razvoj v socialni demokraciji vsega sveta prinese tudi čas, ko se bodo socialisti brez pomislekov udeleževali vladanja, kakor se že pridno udeležujejo parla-mentaričnega delovanja. Kakor vse kaže, ta čas ni več daleč. Pred razpustom državnega zbora. Ministerski svet je že sklenil, predložiti cesarju, da se razpusti državni zbor. Uradno to še ni razglašeno, a pričakovati je, da se tozadevni cesarski patent razglasi še danes. Zato so se tudi že začele vse stranke pripravljati za volitve, ki se utegnejo vršiti že v mesecu juliju. Še par dni torej in notri bomo v volilni borbi. Češka obstrukcija le pretveza za razpust. „Zeit" pravi, da je pravi razlog za razpust državnega zbora iskati vv tem, da je večina postala nezanesljiva. Češka obstrukcija je le pretveza. Moralo bi se razpustiti državni zbor vsako leto, ko bi bila taka odredba potrebna radi vsake obstrukcije, katero začenja peščica poslancev. Razpust, ki se je izvršil radi pomanjkanja zanesljive večine, se da torej politično opravičevati, dasi ni posebno gotovo, Če bo ista kaj koristila, ker se obstrukcijonisti povrnejo bržkone tudi v novo zbornico v starem številu. Kdaj se sestane novi državni zbor? „Neue Freie Press e" piše: „Ministerski svet še ni ničesar odločil glede dneva volitev ; sklepal bo o tem šele, ko bo cesar podpisal dekret o razpustu. Volilna perijoda bo trajala 91 dni. K tem 91 dnem je prišteti dneve, katere potrebujejo poslanci iz Dalmacije, da pridejo na Dunaj. Za konstituiranje zbornice, volitev predsedstva, odsekov itd., bo treba najmanje deset dni. Na ta način preide najmanje 107 do 108 dni preje kakor bi utegnila začeti zbornica svoje normalno delovanje. Na vsak način ne bo mogla začeti s svojim delovanjem pred 20. julijem. Iz tega sledi, da se težko posreči, da bi bilo še tekom poletja možno kratko zasedanje. Od druge strani pa se je bati, da bi utegnila volilna in agitacijska perijoda trajati šest mesecev, da bi se torej vršile volitve šele v jeseni. Eni so za to, da se vrše volitve poleti, drugi za to, da bi se vršile šele v jeseni. Odločitev bo bržkone odvisna od namestnikov, na katere se je minister obrnil za informacije. Cesar in zadnji dogodki v državnem zboru. V dunajskih parlamentarnih krogih se govori, da se je cesar napram nekakemu nemško-češkemu aristokratu, ki ga je sprejel te dni v avdijenci izrazil: „Da sem pustil pasti sedaj ministerskega predsednika, bi mi bila pognala opozicija vsake 4 tedne eno novo ministerstvo." Kolikor ima Gita, toliko vam ne prinese nI ena plemkinja." „Dobro, si bom premislil!" je rekel protonotar ter se pričel poslavljati. Videlo se je, da so baroničine besede vplivale nanj . .. Posebno ono, kar je opomnila o velikih dostojanstvih, a največ pa še plemiški stan. To mu je ugajalo pri misli, da mu bo zelo potrebno veliko imetje. „Premislite samo, ker vredno je, da dobro premislite, čeprav kdo drug na vašem mestu ne bi dolgo premišljal.. . Tega ne smem povedati Giti, da je ne razžali." „Dobro, da ste me opomnili, baronica !" je rekel protonotar, kakor bi se bil nečesa domislil. „Vi ste hoteli govoriti o stvari tako, kakor da bi že bila Gita pripravljena vzeti mene ?" $ „Čemu to vprašanje ? Dovolj je za vas, da veste, da jaz želim te ženitve. A kar jaz želim, temu se Gita ne upira. Med tolikimi sem vas izbrala, a vi se upirate ugrizniti v sladko jabolko, ki se vam nudi." „Zelo sem vam hvaležen na tem odlikovanju !" se je priklonil protonotar. „Gledati hočem, da se izpolni vaša želja." „Le glejte!" ga je bodrila baronica, „ker drugače bi se mogli kesati." Stran U „EDINOST" štev. 89 Nemški krščanski socijalci. Nemška krščanska socijalna stranka ne bo več kandidirala pri novih volitvah Bielo-hlavika, Axmanna in Prohazko. Slednji bo moral svoj mandat odstopiti dunajskemu podžupanu Hierhammerju. Priprave za volitev. Da -si oficijelno še ni razglašen razpust državnega zbora, so se vendar posamezne stranke že začele pripravljati za volitve. Zdi se, da se pripravljajo za razvoj stvari, v bodočem parlamentu nove kombinacije. Češke stranke so se že začele pogajati, da bi sklenile blok. Tudi med Nemci delajo nato, da bi se svobodomiselne nemške stranke in krščanski socijalci združili proti socijalnim demokratom. Ko bi se to zgodilo, bi socijalni demokratje v nemškem delu češke zgubili kakih 12 mandatov. Češke stranke. Češki narodni svet je sklenil uvesti akcijo za zagotovljenje čeških mandatov. Dr. Podlipny je prevzel nalogo, da bi začel z vsemi strankami pogajanja v svrho bloka, tako da bi ostalo razmerje med češkimi strankami nespremenjeno. Ta pogajanja so že pričela. Vršila so se ze posvetovanja med raznimi uglednimi vodilnimi češkimi „ politiki vseh strank. Pri znani treznosti Čehov je pričakovati z vso gotovostjo, da do vedejo ta pogajanja do ugodnega konečnega vspeha. Poljski klub in položaj. Poljski klub je imel predvčerajšnjim na Dunaju sejo, v kateri je predsednik dr. L a z a r s k i govoril o položaju, ki je nastal •vsled odgodjenj?^ zbornice, ter menil, da znači to brezpogojno zmago opozicije nad \večino. S \ a p i n s k i je predlagal resolucijo, v katei'i se izreka vladi in ministru Globin-^emu najostrejšo grajo. O tej resoluciji pa ni prišlo do glasovanja. Klub je sklenil pooblastiti parlamentarično komisijo, ki naj po „Hrvatski Pokret" ni zadovoljen s takim I DllOVIIS IlOVICO- rešenjem vprašanja železniške pragmatike. Naglaša, da je delegacija, ki je tak odgovori Ko"ečni rezultati ljudskega sierja vzela na znanje, sramotno retirirala. Tudi I v Bosni in Hercegovini. Statistični oddelek bosanske deželne vlade je izdal začasni rezultat ljudskega štetja v Bosni in Hercegovini od dne 10. oktobra 1910. Iz tega pri- drugo opozicijonelno novinstvo ni zadovoljno. Zadovoljna sta samo „Obzor" in „Narodne Novine". „Obzor" meni, da Khue-nova izjava pomenja vspeh za bana Toma-šića. — Mi pa menimo, da ta vspeh ne pomenja zdaj za nas popolnoma — nič. Edino v slučaju, ako bi Khuen res nared-benim potom zavaroval pravico hrvatskega jezika v duhu hrvatsko-ogrske nagodbe — bi se moglo govoriti o vspehu. Spor, ki je bil navstal v saboru med predsedništvom in novinarskimi poročevalci, je rešen potom medsebojnega siporazumlje-nja. — O tem je bil izdan poseben komunike. Ljudsko štetje. Z revolverjem--f Valentin Bakcevila, iz Poljan pri Litiji, stanujoči v Rojanu štev. 80, je bil predvčerajšnjim pozvan na sekcijo v Rojanu. Pozdravil je slovenski. Začeli so- mu stavljati razna vprašanja — kaj da je to Litija, Po-jane itd. —, a ker ne zna laški, je odgovarjal po slovenski, da so navedbe prave in resnične. Na to je opazil, kako so v njegovi naznanilnici nekaj črtali in na novo pisali z rdečo tinto. Bakcevila je protestiral, rekŠi, da zna že on sam pisati, če treba kaj popraviti. Na to uradnik : „Ali boste vi ko-mandiral v naši pisarni ?!" In v hipu so štirje ... gospodje skočili proti možu,. ki ni storil druzega, nego da je branil svoje pravo. Eden njih je prijel stranko za prsi, drugi so jo obkolili. V tem je jeden njih velel drugemu, naj vzame — revolver. In res je naslovljenec posegnil v miznico in potegnil revolver, češ: Ali ga vidiš, če ne greš ven !! — Bakcevila se je — kakor pameten človek — umaknil izpred junakov ter odšel iz sobe. A še ga je spremljal jeden njih, ter mu Še na stopnjicah grozil,^ naj le razpustu izda manifest na volilce. Tudi o hitro gre. Slovenski priprosti mož je res vprašanju, ali naj Globinski ostane še nada- odšel s čudnimi mislimi o italijanski — Ije v kabinetu ali ne, klub ni sklepal; prepustil pa je odločitev ministru samemu. Bržkone se minister odloči za to, da ostane v ministerstvu. Kriza na Hrvatskem. Khuen o železniški pragmatiki. — Glasovi no vin. — Spor časnikarjev s predsedstvom sabora. Zagreb, 28. HI. —B— Na tozadevno vprašanje hrvatskega delegata Radičevića je ogrski ministerski predsednik grof Khuen odgovoril včeraj v ogrsko-hrvatskem parlamentu v Budimpešti. Khuen je obljubljal nov zakonski načrt o pragmatiki, ki bo vseboval nove praktične odredbe, ki bodo odgovarjale praktičnemu izkustvu. Ozirom na jezikovno vprašanje je rekel grof Khuen, da vlada želi, če bi se to vprašanje ne moglo drugače rešiti na splošno po-mirjenje, tako, da bi naredbenim potom zagotovili rabo madjarskega in hrvatskega jezika po potrebi. Khuen je torej obljubil umakniti železniško pragmatiko, toda ne Hrvatom na ljubo. Ne zato, ker se protivi duhu temeljnega zakona hrvatsko-ogrske nagodbe. — Khuen hoče marveč umakniti železniško pragmatiko le zato, ker je nepraktična. Ozirom na kršenja v jezikovnem pogledu se je Khuen izrazil, da jih hoče sanirati naredbenim potom na splošno pomirjenje. Tako je zatrdil grof Khuen. Ali to ne pomenja nič, ker je to le eden trikov Khuenovih, s katerim bi hotel pomoči Tomašiću. Khuen je tu ponudil Hrvatom rog za svečo in Tomaši- sPise ćevi munkači so res vsprejeli — rog in mi-1 — potisnil slijo, da imajo svečo v roki. : " ** ~ K " 1' PODLISTEK. Glasb. Matica ljubljanska v hrvatskem Primorju. Slovenska pesem je slavila nove triumfe, in nje nositeljica ljubljanska „Glasbena Matica" sme z največjim ponosom šteti koncerta v Opatiji in na Sušaku k svojim naj-uspelejšim prireditvam. Petje „Matičarjev" si je na mah osvojilo ne le srca bratov Hrvatov, ampak tudi srca raznonarodnega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Matični zbor je nastopil v impozantnem številu. Ženski zbor je štel 103, moški zbor pa 86, torej skupno 189 pevk in pevcev. Vsi pod vodstvom odličnega mojstra gosp. Matija H u b a d a. V soboto okolo 11. dopoludne je pripeljal posebni vlak iz Ljubljane približno 600 oseb. S kolodvora so se podali izletniki v razne hotele, kjer so imeli preskrbljena prenočišča. Okolo poludneva je bil pozdrav reških Hrvatov in Slovencev v dvorani hrvatske čitalnice na Reki. Predsednik čitalnice g. Turkovič je pozdravil Slovence; zahvalil se mu je predsednik „Glasbene Matice", g. dr. R a v n i k a r. Tu je bil pripravljen tudi bogat buffet. kulturi. Niti starosti ne spoštujejo! 70-letni Ferdinand Švagelj, stanujoči v ulici Galileo Galilei štev. 18, je bil včeraj predpoludne poklican na sekcijo v ulici Gat-teri. VstopivŠi je uljudno pozdravil, jeden uradnikov je vzel Švagljevo naznanilnico in ga vprašal, da-Ii je to njegov podpis? Ob enem je zahteval, naj Še enkrat podpiše, češ, da se prejšnji podpis „ne pozna dobro". Švagelj se je vsprotivil temu, naglašu-joč, da je prvi njegov podpis pravi. Na to je jeden navzočih revizorjev — ali kar je že bil — strogo apostrof iral Švagelj na, kako da je mogel napovedati, da govori slovenski, ko ga je vendar že on čul v prodajalni, kako je govoril italijanski!" Na to Švagelj: „To vas nič ne briga, če jaz govorim italijanski, ko potreba tako nanaša!". — Isti uradnik še bolj osorno: „Sramujte se! 32 let ste že v Trstu, pa držite se Slovenci!" Na to pa je mogočni gospod poskušal ubrati milejo struno in je menil: „Ko že znaste italijanski, pa zapišimo oba jezika! /" Vrli starček je odklonil to z izredno odločnostjo : „Vas nič ne briga, če znam italijanski. Slovenec sem in Slovenec hočem ostati. Še par dni mi je usojeno živeti in sedaj naj bi izdajal svojo mater?!" Sedaj je bil ogenj v strehi: rjoveti so začeli nanj in mu groziti, da pojdejo k hišnemu gospodarju, g. Galatti-ju. Švagelj na to: „Le pojte, in hitro, ker sedaj ga najdete še doma! Storite, kar hočete, odvedite me tudi v zapor, Če sem kaj zagrešil!" Konec vsemu je bil, da mu je jeden uradnikov zaklical: „Poberite svoje — ter ga — 70-Ietnega starčka z brahijalno silo iz sobe!! Ob skrajno neugodnem vremenu so se ukrcali izletniki na parnik „Tatra" ter se na njem odpeljali proti Lovrani in na to ob i obrežju do Voloske. Radi velikega naliva se ! niso izkrcali v Voloski (kakor je bilo prvotno i določeno), ampak so se odpeljali zopet v I Opatijo. Na pomolu v Voloski je pozdravil Slovence odvetnik in deželni poslanec dr. j P o š č i č. Ob polsedmi uri je bila pevska vaja z ! orkestrom. * * * Koncert se je vršil v krasni in tudi jako I akustični dvorani hotela „Kvarnero". Velika I dvorana je bila natlačena polna najodličnej-; šega občinstva. Začetek je bil ob četrt na j deset. Vspored je obsegal poleg 3 hrvatskih narodnih in srbskega zbora „Tanana* same slovenske skladbe. Začetek, Jenkov mešani zbor s sprem-Ijevanjem orkestra, „Tanana" je bil nad vse srečno izbran. Njegovo precizno izvajanje je občinstvo pozdravilo z navdušenim ploskanjem. Temu so sledili a kapela zbori: Fer-jančič „Tone solnce, tone", dr. Krek „Tam na vrtni gredi" in „Kakor bela golobica", E. Adamič „Dekletce, podaj mi roko, „V snegu" ter „Petnajst let". Navdušenje je rastlo od točke do točke, tako, da je moral zbor „Petnajst let" ponoviti. Po 10 minutnem odmoru so sledili trije občenja posnemamo sledeče: Muslimanov je 611.884 duš (327.168 moških in 284.716 žensk); Srbov pravoslavnih 824.021 duš (430.485 moških in 393.536 žensk); rimo-katolikov 433.480 duš (222.144 moških in 211.336 žensk); grko-katolikov (Malorusov) 8097 duš (4677 moških in 3410 žensk. Protestantov avgsburške konfesije 5777 duš (2197 moških in 2866 žensk), protestantov helvetske konfesije 470 duš (233 moških in 237 žensk); španskih zidov 8230 duš (4078 moških in 4161 žensk); drugih Židov 3611 duš (1831 moških in 1780 žensk); skupno vseh Židov 11.850 duš. Ostalih: 94 duš. Skupno sta imele Bosna in Hercegovina po stanju od 10. oktobra 1910 — 1,895.673 duš (993.599 moških in 902.074 žensk). V postotkih je muslimanov 32.20%, srbsko-pravoslavnih 43.4770, rimokatolikov 22.87°/ protestantov avgsburške konfesijo 0.31°/o, protestantsko helvetske konfesije 0.33. Židov (španskih) 0.43%, drugih Židov 0.19%. Od leta 1895 je naraslo prebivalstvo pri moha-medancih za 63.253, pri srbsko-pravoslavnih 150.775, pri rimo-katolikih 99.338, pri grfce-katolikih 2612r pri Židih 3637, pri ostalih 6. Hiš je bilo 318.089, od teh 289:634 nastanjenih, 28.446 nenastanjenih. V nastanjeni je bilo 310.214 strank. Ruski minister vojne mornarice odstopil. Listi poročajo, da je minister vojne mornarice podal ostavko. Napad na častnika v turški armadi Nemškega podpolkovnika pl. Schlichtinga, ki je stopil še le pred par tedni kakor vojaški reformer v turško armado* je te dni na vajah nekega huzarskega polka nek albanski vojak s strelom iz puške smrtno nevarno ranil. Gre se brezdvomno za čin osebnega maščevanja. Atentator f? bil seveda zaprt. _ Domače vesti. Uradovanje na železniških postajah. Kdor se je hotel voziti minolo soboto z zabavnim vlakom, ki odhaja z državnega kolodvora ob 2*14 pop., je bil priča „ sledečemu dogodku: Star, star kmet iz Čičarije se je dolgo pogovarjal z blagajničarko, a očividno se nista mogla sporazumeti. V tem je prišel uslužbenec železnice in je naznanil blaigajničarki, naj neha izdajati vozne listke v Herpelje-Kozino, ker zabavni vlak že odhaja. Navzoči so hitro za tem slišali, kako je blagajničarka podila starčka od blagajne, rekoč: „No xe pili, se za anda; via, via l Mož vsega tega gotovo ni razumel, ker je v enomer silil: „Prosim, dajte mi listek, sem bolan, moram oditi! Ona je le ponavljala svojo, on pa zopet svojo in to je šlo še precej časa na dolgo, dokler mu ni neka pričujoča oseba v slovenskem jeziku pojasnila položaja. Zakaj mu blagajničarka ni dala listka? Zakaj mu ni potem dopovedala, da je vlak odšel in sicer tako, da bi jo razumel? Menda zato, ker ni niti ona njega razumela; ali pa se morda (kar bi bilo še bolj obsojanja vredno), ni hotela ponižati, da bi s preprostim Čičem govorila v slovenskem ali v hrvatskem razumljivem mu jeziku! In take ljudi nastavljajo v urade in službe, kamor prihajajo najraziičneje stranke ? Kdo ve, kako je bil oni starec bolan in kako mu je bilo hudo, da ni mogel odpotovati ! Bog ve, ali ni imel morda tudi materijalne Škode radi tega! In vse se zgodi v državi, kjer moramo plačevati davke v raznih oblikah in kjer smo baje ravnopravni! Ubogi mož je potem tožil v svoji pre- V Trstu, dne 30. marca 1911 prostosti: „To je huda ženska!" Mi bi pa lahko stvar zasukali in jo povedali kako drugače l Potnik. Srpsko pevsko društvo v Trstu! Prejeli smo: Ne spominjam se, da bi bilo kedaj prišlo v Trst kako srpsko pevsko društvo. Tržaške Srbe pa sem slišal peti na slavnosti otvoritve novih prostorov tukajšnje srbske šole. Kakor' je bilo za nas nekaj novega rusko petje pod vodstvom nepozabnega Slavjanskega, tako nas tudi srbska pesem iznenadja, ako jo popevajo Srbi, kakor znajo le oni! \ Dolžnost tržaških Slovanov pa ni samo ta, da gredo poslušat divno srbsko pesem! Naša dolžnost je, da pokažemo in dokažemo, da umevamo pomen slovanske vzajemnosti in da damo lep izgled tudi ostalim slovanskim bratom! Tržaški Slovenci vse premalo poznamo brate Srbe — domačine, kakor premalo poznajo tudi oni nas! Sedaj se nam — enim in drugim — nudi lepa prilika, da se snidemo, da skupno proslavimo slovansko pesem in da si podamo bratske roke. V slogi je moč l Ako bomo nastopali složno m se bomo tudi vzajemno podpirali, smemo upati na lepšo bodočnost slovanstva! Ako pa smo razdvojeni, nas sovražnik — ako ne uniči, pa vsaj zadržuje v našem napredovanju. Prihodnjo nedeljo, na koncertu srbskega akademičnega društva „Balkan" naj si tržaški Slovani podajo roke in srca, ter naj s srcem, umom in roko nadaljujejo borbo za svoja narodna prava! Slovan. „GLASBENA MATICA" priredi v soboto 1. aprila Jenkov večer'. Po vsporedu ples v dvorani „Nar. doma". Začetek ob 8 x/» uri zvečer. Red na ulicahv Državna in mestna oblastva strogo pazijo, da se na ulicah ne ustavljajo vozovi in voziči, da se puščajo zaboji in drugi predmeti, ki bi ovirali svobodni prehod po ulicah in trotoarjih. Vsaki in še tako mali prestopek se kaznuje, kar je občutil že marsikateri naš trgovec. Ne-umljivo nam je pa, kako da sta ulici Sv. Frančiška in Palestrina in pa staro mest izven strogega zakona?! Posebno na prvot imenovanih ulicah je često toliko vozov \ -zabojev, da se promet ustavlja in tudi tron toarji niso vedno svobodni, kakor bi moral-biti! Čemu dvojna mera ?' i Jenkov večer. V soboto 1. aprila priredi Trž. podružnica „Glasbene Matice" v gledališčni dvorani „Narod, doma" pevska večer ob pogrnjenih mizah v počeščenje 75-letnice našega skladatelja - nestorja D. Jenka in ob jednem v spomin 50-letnice nar. himne „Naprej zastava Slave 1"... Vspored večera bo kaj raznoličen in bo obsegal: orkestralne točke, možke in mešane pevske zbore, solo-točke (vseskoz samo Jenkove skladbe), predavanje znanega slov. konfe-rencierja prof. dr. Ilešič-a in ples (volijo dame). Predavatelja prof. dr. IleŠiča poznamo dobro v Trstu izza par njegovih predavanj. Naj govori dr. Ilešič o katerem 3i bodi predmetu, vedno zna fascinirati poslušalce s svojo prepričevalno in navdušeno-vznešeno besedo; govornik, ki vsestransko in temeljito prevladuje svoj predmet, se ravno vsled tega izogiblje praznih fraz. — Argument za »•imrBifimiimmtfii-i' »m jjjj jjjjggjggjjsjjggBjjj i ntvft-tur»•uui. se odpeljali Matičarji nazaj na Reko. V nedeljo ob 10. uri dopoludne je bila v romarski cerkvi na Trsatu staroslovenska maša, pri kateri je oddelek zbora pod vodstvom Hubada pel Nedvedovo mašo. Pri orgijah je sedel učiielj Gl. M. g. J o s. P a v č i č. Po maši je pozdravil Slovence v dvo- Velikanski dohod fTAmrrKrižmiinffi & Breščak, KmmTi trst. V Trstu. 30. marca 1911 argumentom, podatki in dejstva se vrste v njegovem predavanju, nanizana logično in jasno ter predstavljena v lepi slovenščini in govorjeni s primernim naglasom in v priprosto- prepričevalnem tonu. — Kratek, a jedrnat — prav primerno takemu večeru, ki naj bo posvečen spominu in počeščenju, pouku in zabavi. in to je cilj in namen naše podr. „Glasbene Matice", ki ga zasleduje, nuditi svojim poslušalcem in prijateljem domačo zabavo in plemenit užitek, ne da bi se pozabilo pri tem, vsaj na indirekten pouk in vzgojo. — Kdor odobruje to geslo, naj se udeleži tega večera; našel bo marsikaj, kar ga bo zanimalo in veselilo. V korist družbi sv. Cirila in Metoda se uprizori v nedeljo, dne 2. aprila dobro-znana veseloigra „Šivilja" v „Narod, domu" v sv. Ivanu. Ker so take uprizoritve eden glavnih virov družbinih dohodkov, se nadejamo, da se rodoljubi odzovejo v častnem Številu, posebno pa naši Svetoivančani in Vrdeljčani. Uljudno pa tudi vabimo naše najbližnje sosede Lonjerce, da se vdeležijo te predstave v velikem številu, ker poleg zavesti, da se s tem položi „mal dar domovini na altar" preživi se par zabavnih uric. Predstava se prične točno ob 6. uri konec pa približno ob 8. in pol zvečer. Vstopnina 50 stotink, sedeži 40 in 20 stot. Odvetniški in notarski uradniki prirede v soboto, dne 1. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih NDO, ul. Lavatoio, shod v svrho stanovske organizacije. Na sestanku se bo pretresalo vprašanje določitve delegata za II. splošni državni kongres avstrijskih odvetniških in notarskih uradnikov, ki se bo vršil dne 15. in 16. aprila t. 1. na Dunaju. Dalje se pritegne v razpravo vprašanje obligatoričnega pristopa k organizaciji. Naši 'interesi morajo tudi biti zastopani na Dunaju. Tiskarsko društvo za Primorsko je imelo dne 28. t. m. občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Canetto Emilio, predsednik; Jasbitz Demetrio, podpredsednik; Colausig Hektor, tajnik; Appollonio Dante, blagajnik; Henzinger Romeo, računovodja ; Bassanello Pavel, Covitz Artur, Gasparini Jakob, Masnec Josip, Mesner Josip, Natlačen Just, odborniki; Gaudenzi Hugo, Ghercovich Ivan, Pastori Domenik, člani nadzorstva; Alloy Tranquilo, Ballaben Virgilij, Barbierato Viktor, Battilana Franc, Voltolini Ernest, člani upravnega odseka društvene tiskarne. Društvo je imelo v minulem letu Kron 36.179 90 dohodkov in K 35.18627 izdatkov, torej preostane K 993*63. Društveno premoženje znaša K 30.186*61. Število članov koncem leta 1910 je znašalo — 473. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu naznanja, da so jej dospele nove hranilne pušice, Pušice se oddaja v uradu v ulici Sv. Frančiška 2, med uradnimi urami (9—12 ure zjutraj, 3—5 ure popoludne), kjer se izve tudi pogoje. Ker je hranjenje s puši-cami naprimernejše, posebno za mladino, priporočamo našemu ljudstvu, naj uvede ta moderni način varčevanja. Ipavčev večer priredi Št. JakobŠka Čitalnica na Velikonočni ponedeljek v dvorani „Nar. doma" pri sv. Ivanu. Izvajale se bodo izključno skladbe slavnih naših skladateljev bratov Benjamina in Gustava Ipavec. — Natačnejše podatke objavimo pravočasno. Prihod argentinskega mesa. Pred-sinočnjem je po 38-dnevni vožnji iz Argen-tinije priplul v Trst od Austro-Amerikane najeti parnik „Gulf of Venice". Na parniku ^EDINOST- št. 89 Čtrsn ni rani „Narodnega doma" na Trsatu dr. Linič. V navdušenih besedah je slavil hrvatsko-slovensko vzajemnost, za kar se mu je zahvalil dr. Ravnihar. Popoludne se je vršil drugi koncert na Sušaku z istim vsporedom, kakor v Opatiji. Vpleteni so bili le trije solospevi izvrstne koncertne pevke g.ce Pavle Boletove. Že par dni preje je bila dvorana popolnoma razprodana in v nedeljo popoludne so Re-čani kar trumoma hiteli na Sušak. Tudi tu so izvojevali „Matičarji" slavno zmago in v znak priznanja odnesli srebrn lipov venec — dar Slovenskega društva na Reki. * * * Če smo Slovenci na kaj ponosni, smo lahko brezdvomno na svoj prvi kulturni zavod, na „Glasbeno Matico". Ona je nesla pred leti slovensko pesem na muzikalno razvajeni Dunaj, kjer si je pridobila priznanje zelo stroge nemške kritike; predstavila se je svetovnemu časnikarstvu, zbranemu na Bledu in si posebno z domačimi narodnimi pesmami pridobila dokumentarično priznanje, izraženo po svetovnih listih, da naše narodne pesmi vsebujejo zaklade čutstev; slavila je velik triumf, že parkrat pred prijaznim jugoslovanskim občinstvom, tako tudi v visoki meri pred rezervirano raznona-radno publiko zadnje dni v Opatiji. Kadar nam bodo naši neprijatelji zopet očitali, da smo nekulturen narod; takrat naj stopi na branik naša „Glasbena Matica" : njeno vzgojevalno in koncertno delovanje bo najboljši in neoporekljivi argument, kako gojimo Slovenci najvišjo kulturo, kulturo petja, kulturo srca. K. M. se nahaja 11.244 četrti zmrznjenega argentinskega mesa. Od naklade je 20.000 kg določenih za Trst, ostalo za druga avstrij-mesta. _ Tržaška mala kronika. Padel v stopljeno kovino. V škedenj-skih plavžih se je včeraj ob 11. uri ponoči pripetila strašna nezgoda. 25-Ietni delavec Ivan Hrovat je zdrsnil po tleh, zrahljanih vsled deževja. Nesreča je hotela, da je padel naravnost v žleb, ki je bil napolnjen z raztopljenim železom. Nesrečnež je dobil strašne opekline po vsem telesu. Pripeljali so ga v bolnišnico. Težko, da bo okreval. — Druga nesreča v škedenjskem plavžu. Sinoči ob 9. uri je 29-letni Pavel Balić, stanujoči v Škednju, z drugimi tovariši premikal v škedenjskem plavžu po tiru male vozove. Pri tem se mu je zdrsnilo in je padel v grapo. Zadobil je tako težko rano na nogi, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo mestno bolnišnico. Tatvina v cerkvi. Včeraj ob 12. uri je bila na Lipskem trgu aretirana neka Matilda Degianantonio, stara 23 let, ker je malo poprej iz spovednice v cerkvi sv. Antona starega ukradla kovinast svečnik. Cer-kvenik je še pravočasno zapazil tatico in jo dal aretirati po redarju. Tatica je bila že izgnana iz Trsta. Goljufije hotelirke. Amalija Germek, stara 42 let, je vodila hotel Orfeo v ulici Acque. Gospodar Josip Zank jo je odslovil radi nerednosti. Sedaj so prišli na sled raznim malverzacijam in goljufijam, ki jih je dotičnica izvršila na škodo gospodarja, ki trpi veliko škodo. Germekovo so aretirali. Loterijske Številke, izžrebane dne 29. marca 1911: Praga 34 78 82 48 85 Lvov 4 87 43 34 13 Koledar in vreme. Danes: Angela, J. vdova. — Jutri: Modest škof. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -h 17° Cels. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertje oblačno. Zmerni vetrovi. V začetku lepo, potem motno. Društvene vesti« Občni zbor zadruge opravičenih posestnikov v Bazovici se bo vršil v nedeljo ob 4. uri popoludne v prostorih „Kon-sumnega društva". Pevski zbor „Učiteljskega društva". Danes v četrtek vaja za moški zbor ob 5.15 in ne kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno. Pevovodja. „Tržaškega podpornega in bralnega društva" odborova seja jutri v petek, dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer. — Občni zbor dne 9. aprila. Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja p. n. pevce na pevsko vajo, ki se vrši danes točno ob 8*30. Ker se bliža nastop, prosimo naj se vsi vaj točno udeležujejo. „Pogrebno podporno društvo" pri sv. Mariji Magdaleni vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. aprila 1901 ob 2.^uri in pol pop. v novi dvorani g. Antona Čiač-a (ex-Kačun). Nar. del. organizacija. Delavci iz Lloydovega arsenala! — Vabljeni ste, da se udeležite v čim večjem številu občnega zbora skupine NDO — „Lloydov arsenal", ki se bo vršil v soboto, dne 1. aprila t. 1. točno ob 8. uri zvečer. Dnevni red : 1. Volitve v načelstvo skupine; 2. Podporni fondi NDO; 3. Denarna organizacija našega delavstva; 4. Slučajnosti. — Z ozirom na važnost dnevnega reda je želeti obilne udeležbe. Delavci iz Škednja! Da se pogovorite o volitvah za občni zbor, ki se ima vršiti v soboto, dne 8. aprila t. 1. sklicuje NDO sestanek, ki se bo vršil v soboto, dne 1. aprila 1911 v prostorih „Gospodarskega društva" v Škednju. Naše gledališče. Prihodnjo nedeljo bo samo ena predstava in sicer uprizore prvič prekrasno melodično komično opero „KORNEVILSKI ZVONOVI". Krasna Planquettova glasba je polna melodičnih arij, ter je imela povsod popoln uspeh. To bo poslednje veliko muzikalno delo te sezone. S polno pravico smemo pričakovati, da bo nedeljska predstava nudila redek umetniški užitek. Vstopnice se dobivajo pri vratatarici „Nar. doma". _ TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. POLITEAMA ROSETTI. Repriza melo-dijozne romantične opereta „La secchia ra-pita" („Ukradeno vedro"). EDEN. Varijetetna predstava. DAROVL — Za Ciril-Metodov ples so nadalje darovali: g.ca Pina Susič 2 K, g. Fran Ka-lister, Trst 5 K, g. Dr. Fl. Gregorič, Opčine 6 K. — — Iz zadovoljnosti nad člankom .Iz Torbe" v „Edinosti", darujejo stavbenemu lli!jilWIIWWIIBIIWWHWIWIBIWI«IIBIim || Veliko skladišče izgotov. oblek za moške in dečke AHa Fiducia ulica Scorzeria št. 4 (vogal ul. Arcata) Velik izbor suknenih oblek za moške, modernih pisanih od kron 18 dalje. Moške obleke iz sukna in volne, moderno pisane in po modernem kroju od K 24 dalje. Obleke za dečke razno pisane in raznih barv od K 13 dalje. Suknene obleke za otroke v raznih oblikah od K 5 dalje. Hlače za moške iz pisan, sukna od K 5 dalje :iini a H I i! ii Ei [&a Kdor odpotuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd, MLUVI ČESKY ! MLUVI ČEŠKI! 4Sngetj Jttartetanc 7 rst-Barkovlje tovarnar s izurjen strokovnjak priporoča svoje priznano izvrstne sardine v olju. Sprejema naročila na sklep. ^J - ZDRAVNIK- dr. D. EARAMAN specijalist za notranje bolesni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu Corso št 12 od 11V2 do V/2 in od 44/2 do 51/2 popoldne. TELEFON 15/TV. 356 Kupujte ,Nar. kolek'! S. Hanibal Skerl naznanja s^v. občinstvu da je spet prevzel svojo lastno pekarno v Sv. Ivanu pri Trstu na svoj Dobi se vsaki dan večkrat svež kruh, sladČice in moka iz prvih mlinov. Za obilen obisk se toplo priporoča svojim prvim odjemalcem in drugim. V Postrežb & na dom. "VB Na obroke! JAKOB DUBINSKV Na obroke ! TRST — ulica delP Olmo Stev. 1, D. nadstropje — Trst Velita izbera iziotovM oblek za mile in manofaRtariieo blaga ■V ter moške ln ženske suknje. 107 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene brez konkurence. Odlikovana krojacnica Avgust Stular TRST - Via delle °oste štev. 12, i. nad. - TRST izvršuje pomladanske in = letne obleke -» Cene zmerne. Mt^mmeL Delo solidno. Velike nove prodajalnice S^" pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: IN. nI Stadion 9 t - Telefon 22-15 (Mio SMalBio Me) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cena zmerne. Bogata izbera izbera popolnih aob od soo do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne in Asdilne dvorane v najnavejšem alogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stoli:, — Popolne opreme in posamezni deli. R. Gasperiiii, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10 — - Prevozno podjetje === o. kr. avstrijskih dri. ielesnio 2051 Mine razcarinjanje iatoršnegasiM blaga iz mitnic, dostavljanje na lm. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cemente „PORTLAND* v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. 1BM PROD 'ISflH Stran IV. „EDINOST" St. 89. V Trstu, 30. marca 1911, skladu sv. jakobŠke podružnice Fany in Be- j nedikt Suban 5 K. Iskrena hvala ! Denar hrani preds. _ Vesti iz Goriške. Roditeljski sestanek v Pliskovici. V tukajšnji občini se je vršil v nedeljo 26. t. m. roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo mnogo starišev zlasti mater. Predavatelj g. M. Volkov je predaval o vzgoji laži, oziroma resnicoljubja. Namen predavanja, ki je trajalo skoro 1 uro, je bil, da predoči starišem, kako se že v naročju in v nežnih letih, nevede in nehote uči otroka lagati, in nasprotno: kako se v njem vzgaja resnicoljubje ! Udeleženci sestanka so zanimanjem sledili izvajanju ter se na zvršetku ^govora zahvalili g. predavatelja za poučni in zanimivi sestanek, izrazivši se, da so taki sestanki jako koristni za stariše, ter da bi bilo umestno, da bi se večkrat vršiii. x Deželna zavarovalnica goveje živine je štela koncem meseca februvarja t. I. 87 krajnih podružnic. Skupno Število članov je znašalo 6041; zavarovane živine pa je bilo 15.949 glav. Zavarovana vrednost govedi je znašala 5,542 380 K. Število po-nesrečb naznanjenih v odškodovanje je bilo 92. x Nov brigadir. Poveljnikom 56. pe hotne brigade v Gorici je imenovan polkovnik Karel Scotti v Gradcu. — Dosedanji brigadir Fran Klar je že odložil svojo službo. Mali oglasi Proda se takoj po zelo nizki ceni. Ve6 v gostilni pri Mi čelu na Opčinah. 572 Vile, zemljišča, hišice, hiše, posestva itd. no prodni Cni*aimafo cft 2 delavca-mizaij a Plača Opicjincld 3w po dogovora. — Naslov: Gostilna pri Mičelu na Opčinah. 574 Meblovana sida. soba in sobica se odda s hrano. Belvedere 75, mezanin, Sak- 570 Odda se V. nad., vrata 11. v najem meblovana soba, prost vhod, 1. aprila. Ulica Miramar 23, 571 ceno in pod ugodnimi pogoji. Slovani imajo prednost. Dober zaslužek vsakemu kupcu Več pove Ant. Krajne, kavarna „Oriente", nasproti bolnišnice od 11.—1. ure vsak dan. Doktor išče osebo za dnevno razgovaijanje {konverzacijo) v slovenskem jeziku od 7. do 8. agutraj. — Ponudbe pod „Doktor" štev. 572. 572 riolouniro ncvliov Domenlco Centrune UC/ldVllll#d tCTlJCV priporoča svojo delavnico Čevljev, katera se Babaja v Trstu, uliea della Gnardia 27. Sprejema se naročila po n erl In popravke. _441 i , bivši : prvi zobotehnik Državni uradnik, ^»TS^S* starejšo gospico ali vdovo brez otrok, v svrho prirejanja skupnih izletov. V slučaju medsebojnega sporaznmijenja zakon ni izključen. Samo resne ponudbe naj se podrejo pod naslovom „Vzajemnost" na ins. oddelek lista Edinost. 617 ; Hans Scheidler — zobotehnik = Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 in od 3—6. Trst, Piazza C. Goldonft št. 5, II. ZDRAVILNO PIVO dvoM kvasa založna marka IfHnr hnrn kuPiti gostilne, kavarne, pro-. I\UUI IIUUO dajalnice likeijev in druga podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestu in znnaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon št. 825. 567 /YYVWVT\ ,Sveti Štefan" VAAAAAAA. /vwww\ Vesti iz Istro. Podružnica sv. C. in M. za Istro v Dekanih, bo imela dne 2. aprila ob 3. uri popoludne, svoj redni občni zbor v prostorih gospoda župana Josipa Piciga. Na ta zbor so uljudno vabljeni rodoljubi od vseh strani. Kako daleč sega italijanska nestrpnost ! Iz okolice koperske nam pišejo: Slovenske občine izdajajo strankam, ki hočejo v bolnišnice zdravit se — bodi v Trst, bodi kam drugam, — slovenska spričevala. Nad temi spričevali se dosedaj ni nihče izpodtikal. Sedaj pa, ko bijejo istrski Slovani ljut boj z laško oligarhijo, so začeli krivonosl zdravniki in uradniki bolnišnice v Trstu zaničevati stranke, ki prihajajo v hišo človeške usmiljenosti iskat si zaželjenega zdravja in prinašajo seboj slovenska spričevala. Ali Vas ni popolnoma nič sram, gospoda Latini? Ali vas ne boli srce ko tako postopate z ljudmi, ki trpe telesne muke in žele ozdraviti, da jih še duševno mučite in zmerjate s „Ščavi* ? ! Kako zaupanje naj ima bolan človek v Gostilna in hiša oddaljena 20 minut od železnice z meblo-vanimi sobami, 1000 sežnjev, 1 vrt in zemljišče, 2 vodnjaka, krasen razgled na moije, se proda radi umaknit ve po ugodni ceni kron 22.000, plačilo no pogodbi. Obrniti se na Kolaršiča, kavarna Corso._568 Razpošiljam izvrstno vo-lovsko meso, teletino ali svinjsko meso. — Zaboj za 5 kg prosto po pošmem povzetju za Famo kron 5-— proti jamstvu. — Friedmann M., Hernisce. Ogrsko. 437 Zdravniki-profesorji Cervelli, Garzilli, Cassini, Fiora in Mancini iz Rima. zdravnik Lizza iz Neapolja ter še več drugih so izjavili, da je to pivo ne samo izvrstnega okusa, ampak tudi koristno za nervozne la anemične ln vrba tega za kon> valeaoente in matere, ki dojijo. ZALOGA: o Trstu, ola Oaldlrluo 32. Telefon št. 2001. (D.) MESO! MESO! Županstvo v Prvačini bivajoče najmanj 10 let v Trstu, ki želijo brezplačno doseči domovinsko pravico tržaško, da se oglasijo vsako popoludne od 6.—7. ure pri A. Lane ve. kazenskemu zagovorniku v Trstu, Scala al Belvedere St 4, I. 380 Josip Trampuš ££ fSJ^SKSS priporoča avojo pekari J o. Večkrat na dan svet kruh. Zaloga moke vsake vrste ls prvih mlinov. Vino ln likerji v steklenicah. Sladiloe in blikott 1H28 Pristni, dober brinjevec 8evd0bi Lovru Ž i b e n i k n v £i'ki pri Ljubljani. Hiša prt 1681 Slovenci ! - HruntI! - Srbi i - Čeh! I Odprla se je v Trstu, ulica Giosue Cardueci 9 nova elegantna hrvatsko - slovenska BRIVNICA -: —— BRADiČ & TIŠLJAK. Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 316 z gostilniško koncesijo in prodajalno kruba se proda. Hiša ima 5 sob, kuhinjo klet, dvorišše, vodnjak in še drugo postransko postaj« inseratni oddelek Edinosti. pove 556 Kroltinica za Mste In oolake Franjo Polanec v Trstu, vi« S. Gfacomo (Corso) 6, H. n. Priporoča se slavnem občinstvu in vojaStvu za vsako* vrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zmerne. zdravnika, ki ga psuie edino-le radi tega, ™r • vfv g . pTat u ° l ' ,fe L- Zr i k poslopje. Hisa je oddaljena 20 minut od Nabre- ker pripada slovenski občini? Kakšne misll[žin9ke postaje. Cena 14.000 kron. Naslov pove se morajo porajati v glavah njegovih sorodnikov v slučaju, da je bolnik podlegel bolezni ? 1 Tem žalostneje to ravno pri vas, ki se ponašate z 2000-letno kulturo! Bruttura, altroehe cultura — to je pravo ime. Upravništvo mestne bolnišnice v Trstu pa poživljamo, naj pouči svoje uslužbence, naj človekoljubno postopajo s človekom, ki išče le zdravja. Naš denar je ravno tako dober kakor od kakšnega — polentarja, čeprav je doma iz neodrešene Italije. Kraški. Iz Kopra. Dokler ne poznam cenjenega napadalca, ne odgovarjam natančnejše, ter tudi potem še-le samo proti primernemu honorarju, za katerega naj mi cenjeni neznanec jamči. Učitelj slov. otrok v Kopru. Pripomba uredništva. S to izjavo se je g. dopisnik res izborno karakte-riziral. Občni zbor podružnice sv. C. in M. za občini Ocizla-Klanec in Materijo, dne 19 marca. Zborovanje je otvoril predsednik g. Božič pozdravljajoč zborovalce. Gospa Grahlijeva je kakor blagajničarka poročala o dohodkih in troških ter je na kratko očrtala delovanje podružnice v minolem letu. — Tajnica gospica A. Grahlijeva je čitala zapisnike prejšnjega občnega zbora in odbo-rovih sej. Razne predloge udeležencev so zborovalci z zanimanjem pretresali, kar! priča, da se zanimajo za procvit podruž-j niče. Na predlog gosp. nadučitelja Šiškoviča' je bilo sklenjeno, da se bo vršila dne 28.; maja t. 1. v Slivji veselica, ki bi bila veli-j kega pomena za zgornje vasi materijske občine. Ker je delokrog te podružnice precej obsežen, je bilo predloženo, naj se vi bodoče vršita vsako leto po dve veselici na planem in sicer v vsaki občini. Potem se je vršila volitev novega odbora, katerega predsednik spada po pravilih na občino materijsko. — Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik: g. L. Kabaj, podpredsednica: g.a Grahli, blagajnik: g. L. Žerjav, tajnik : A. Baša, namestnica: g.ca A. Grahli, odborniki: g. Š. Šiškovič, g.ca T. Sikošek, g. L Antonac, g. I. Mihalič, g.ca E. Thaller, g.ca K. Podgornik, g. A. Korošec, pre-' gledovalca računov: g. E. Bubnič, g. E. Zupančič. Po zborovanju so se člani Še nekoliko pozabavali ob zvokih krasno razvijajoče se „Sokolske godbe" iz Herpelj. Usakčo ki boleha na želodcu da ae zahteval naj bi odločno "pripravljajo njegova jedila le z jedilno mastjo res ttfPto Jc po preiskovf dunajskega uaeutiUšča izredno lahko prebavna. TRVDKA ##dw# Hdolf Kostoris skladišče oblek za moške In deike Trst, Via S. Giovanni 16, 1. TELEFON 251 Bom. H. (zraven restavracije „Cooperativa" ex Haeker) prodaja na mesečne ali teden, obroke obleke in površnike za moške perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skladišče nI v pritličju, ampak v I. nad. Antomo Spanghero' DEKORATIVNI SLIKAR Naslednik tvrdke DELALNICA: D0MENIC0 DELISE. Via Madonnlna 7. Telefon 160 Trst Telefon 160. VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn. Prevzame vsakovrstna stavbena dela % In dekoraolje za ssbe. — SPECIJALITETA: Imitacije lesa In marmorja, Izložne table. P V* PA ŠOLA ZA JEZIKE ... Pnlv^lotte Acquedotto St. 16 prvo nadstropje. Nora metoda sa naečenje modernih jezlkor. Izvanredno ugodna prilika!!! Nemško . 8 lekcij Kron 4 f n„„ ... Iftkftii, Francosko 8 lekcij Kron 6 \ Angleško . 8 tekclj Kron 6 | v aki • teđen- Vpiše se lahko vsak dan od ll.-l. in 7.-9.y Ravnatelj laatnik Prof. Paolo Marqu*rdt. UMETNI ZOBJE Plombiranje soboT izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobni itanlB - TRST - alloi della Ouetm* it. 13, II, a. Dr.J.Čermšk : zobozdravnik : J{ans Schmfdt tehnični zobozdravnik r \ TELEFON TRST št. 1085. ul. della Zonta št. 7, /. 1995 p Hsmms? p itfia^nseaa R1HARD NOVAK & C Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TRST — ULICA FABNETO ŠT. 13 Postrežba: točna. CEHE ZMERNE Splošno anonimno društvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. Shramba In prevažanje pohBtva RazpoSIl. In shramba koufekou (O. T Čiščenje In shramba preprog Telefon 1220. Telefon 2572. 2015 Telefon 2573. MEHANIČNA DELAVNICA t R MiheuCic & F. Venutti Trst - Yia Tiziano Vecellio 4. Popravlja in postavlja atroje ln parne kotle, parne motorje, na plin, Itenzin ln nafto. Industrijalce instalacije Tsake vrste: milne, stiskalnice in čistilnice. Specijalitet* žag za kamnje, stiskalnice ca grozdje; stroji aa obdelovanje lesa. Izdelovanje oblik in azor-eev za testenine ln bttkote. — Zaloga novih ln starih motorjev, brlzgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, drož ln drugih tehničnih predmetov. rai i: Paniflcio Triestino ;; Otvoritev filijalke na Opčinah ob sežanski oestL Hotel Balkan j 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopeljl. CENE ZMERNE wwwwwww J. K5gl. Hotel Balkan