SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poiti prejemati velja: Za celo lete predptačaa 16 (Id., za pol leta S gld., za četrt leta A f Id., ia jidta
meiec 1 fld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za lile leto 12 |4d., ia pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ia jeden neiee 1 »Id. -V Ljubljani na 4om pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino ln oznanila (iaierate) viprejema apravnlltvo in ekapedlelja v „Katel. Tli karal". Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredničtvo je v Semenllklh ulleah It. S, I., 17.
Izhaja vsak dan, isvsemti nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
219.
V Ljubljani, v četrtek 24. septembra 1896.
Letnili XXIV.
Ratio Hac Nevinensis.
ir.
V Celovcu, 22. sept.
Paša stopa ob potoci, Gromeč boben nosi v roci, Jezen trdo vanj teleba. Da razlega se do neba.
Narodna.
Vsak narod, vsak kraj, vsaka doba ima svoje posebnosti, katere kot poseben, neizbrisljiv stigma nosi na svojem čelu. Vsa človeška zgodovina suče se večinoma okrog posameznih oseb, ki so s svojo individualiteto svojemu času dali njegov posebni značaj. Tok časa ostane jednak in sam sebi zvest. ■ Kakor v preteklih vejfih, tako se še danes vzlasti v politiki vse vrti okrog posameznih oseb. Zato se ni . čuditi, da se tudi naša ožja — rekel bi krajevna — politika zopet in zopet dotika moža, ki ima povsod svojo roko in je nam Slovencem pravi osodepolni ■Mefisto. Ogrska živi i. e. vzdihuje sedaj v znamenji .bistriškega paše", nam pa je Bog naklonil svojega posebnega „celovškega pašo". „Po njihovih delih jih boste spoznali", -veli sv. pismo 1 Pa res, po njihovem delovanji spoznamo, da sta vredna drug dru-zega kot — par nobile fratrum I
Evo Vam dokaza I
G. M a r t i n S14 h , naš deželnozborski kandidat za celovški okraj, udeležil se je dne 30. avg. 1.1. zborovanja kat. pol. društva na Trati pri Glinjah, ter kot govornik pretresaval nekoliko razne deželno-zborske zadeve. Mej drugim govoril je tudi o gozdni postavi, katero je imenoval škodljivo kmet. stanu, o novi humberški cesti, kateri je predbacival, da vkljub velikanskim stroškom kmetom ne bode v pravo korist, in konečao o naših šolah, katere so notorične slabše od sredojeafrikanskih, katerih — ni.
'Radi tega govora, ki je bil po obliki vseskozi krotek in mehak, po vsebini pa povsem resničen, znosilo se je nad njim slavno c. kr. okr. glavarstvo eelovško tex g. Stiha kar „brevi manu" brez preiskave in po kratkem, površnem zaslišanju obsodilo v globo 50 gld. ali pa 10 dnij zapora. Sodilo se ga je po znanem elastičnem § 11 ces. nar. z dne 20. aprila 1854, drž. zak. -št. 96, po katerem se kaznujejo oni, ki kale ponočni mir ali javni red ali pa zaničujej« vladne naredbe.
Seveda pri taki „salamanski" razsodbi ne more obstati. Vložil se je proti njej nastopni priziv: „Slavno c. kr. okr. glavarstvo!
Proti tuuradni razsodbi z dne 17. sep. 1896, kojo prilagam pod ./', usojam si pravočasno uložiti naslednji
priziv.
Na dan 17. septembra 1.1. sem bil klican pred c. kr. okr. glavarstvo celovško. Čudil sem se temu pozivu, čudil tembolj, ker si vkljub najvestnejšemu izpraševanju svoje vesti nikakor nisem mogel domisliti, da bi bil kaj protipostavnega učinil. Kar strmel pa sem začudenja, ko se mi je pri c. kr. okr. glavarstvu razodelo, da sem pozvan na odgovor radi nekega govora, katerega sem imel dne 30. avgusta t. 1. na «hodu „kat. pol. društva za Slovence" na Trati pri Glinjah.
C. kr. okr. glavarstvo mi je očitalo, da sem v svojem govoru navajal stvari, s Lojimi sem hotel pouižavati ali zaničevati vlad.uredbe
ali ukrepe. Zaslišan sem bil vzlasti zaradi treh točk svojega govora, s kojimi sem se baje pregrešil .zoper § 11 ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. aak. št. §6. Te tri točke so: moj govor 1) o gocdni postavi, 2) o humberškem klancu in 3) o naših čolah.
Glede teh treh inkriminirani!) točk zagovarjal eem se tako, da sem pred e. kr. okrajnim glavarstvom — v kolikor mi je bil govor še v spominu — deloma dobesedoma, deloma pa po glavni vsebini ponavljal to, kar sem bil govoril na shodu v Glinjab. Govoril pa sem bil približno ^o-le :
ad 1. ,Gozdna postava nam kmetom ni na korist; kajti ona nas ovira, da ne moremo posekati, kadar bi imeli čas in kedar bi radi. Tudi je kmet zmirom v nevarnosti, da ne eapade kaki kazni1.
ad 2., Naredila se je nova cesta čez humberški klanec. To cesto bi bili pa lahko pogrešali, to tembolj ker nas je porinila za pol ure dalje od Celovca in pa, ker vendar dobimo skoraj gotovo železnico iz Celovea v Rožao dolino. Treba pa .je bilo za to cesto precejšne svote denarja.'
ad 3. .,Naša šola ni dobra; preveva je premalo krščanski duh in premalo se jemlje our na materini jezik v slovenskih pokrajinah. Želimo, da postanejo naže šole konfesijonalne in da se v njih poučuje na podlagi materinega jezika.1
Tako sem govoril na shodu v Glinjah in to<sem ponavljal pri svojem zaslišanju pred c. kr. okrajnim glavarstvom.
To je tedaj „s p e c i e s facti", radi koje me je e. kr. okr. glavarstvo obsodilo na globo 50 gl. eventuelno 10 dnij zapora.
Proti taki obsodbi moral sem se prizvati, vzlasti pa še radi tega, ker mi c. kr. okr. glavarstvo vkljub moji prošnji niti pri razglasitvi razsodbe niti potem, ko sem javil svoj priziv, ni blagovolilo specija-1 i z i r a t i, radi k a t e r i h izrazov in iz katerih vzrokov da mi je prav za prav naklonilo zgoraj omenjeno kazen. S tem se mi je otežilo izvajanje mojega priziva; vzela se mi je možnost, da dokažem popolno neutemeljenost razsodbe — vzela se mi je tedaj pravica, katero ima vsak obdolženec ali obtoženec, L j. pravica, da izvi, česa se ga dolži oziroma radi česa se ga obsodi. To je temeljni princip vsakega kazenskega postopanja. Ali ta princip ne velja tudi za c. kr. okr. glavarstvo celovško ? Razsodbe brez razlogov naša postavna določila ne poznajo, take razsodbe nasprotujejo temeljnim državnim zakonom in konstitucijonalizmu sploh.
Pritožujem se tedaj:
1.	radt tega, ker se mi je odbila moja prošnja za natanko specijalizirano in z razlogi podprto razsodbo ;
2.	radi tega, ker sem bil obsojen, ne da bi se bila poprej vršila natančna preiskava in bi se bile zaslišale osebe, katere so bile na shodu prisotne. Obsodilo se me je na podlagi moje „izpovedi", v kateri sem baje priznal svoj „zločin". Proti temu protestiram. Jaz sem izpovedal in priznal samo to, kar sem v resnici na shodu govoril in kar sem že začetkom tega rekurza dobesedno navedel.
Taka je moja „izpoved" in nič drugačna.
Na podlagi take „izpovedi" sem bil obsojen;
3. se pritožujem proti razsodbi in mer i to.
Substrat razsodbi so zgoraj navedene besede, katere sem govoril na shodu v Trati; radi teh besedij sem bil menda obsojen. Prašam : Ali sem se s takimi besedami res pregrešil zoper postavna določila, ali sem s takim govorom res hotel ponižati ali zaničevati vladne naredbe ? ! Ali ni govor takega genra samo kritika — da, pohlevna in krotka kritika obstoječih razmer na polju postavodajstva, javne uprave in našega šolstva ? Ali je taka kritika, vzlasti v času volitev, prepovedana v — ustavni državi ? Cemu imamo potemtakem temeljne postave, po kojih ima vsak državljan pravico, prosto izražati svoje mnenje in svojo sodbo ? Cemu nam je član 13. zak. z dne 31. dec. 1867 drž. zak. št. 142?
Ako se više instance priklopijo mnenju c. kr. okr. glavarstva, potem je vsak političen govor nemogoč. Ako obvelja mnenje c. kr. okr. glavarstva, potem se morajo takoj zapreti uredniki vseh opozi-cijonalnih, vzlasti pa vseh socijalnodemokratičnih listov in se morajo odvesti v zapor vsi socijalistični govorniki! Ce pa ima taka politična stranka, ka-koršna je socijalnodemokratičn», katera v teoriji in praksi namerava in pridiga prekucijo, revolucijo, — pravico, svoja državi in človeški družbi povsem nevarna načela razlagati in zagovarjati na javnih shodih, potem pač sodim, da ista pravica gre menda tudi nam koroškim Slovencem, kateri bivamo v celovškem okrajnem glavarstvu, — vzlasti še, če pomislim, da se celo v Celovcu samem dovoljuje socialistične shode, na katerih govore socijalisti najtežjega kalibra!
Prepričan sem torej, da bode viša instanca pritegnila mojemu prizivu. Udano prosim :
Slavno c. kr. okr. glavarstvo blagovoli ta priziv visoki c. kr. deželni vladi v Celovcu predložiti;
visoko c. kr. deželno vlado pa prosim, da razsodbo c. kr. glavarstva z dne 17. septembra 1896 razveljavi in mene vsake kazni popolnoma osloboditi blagovoli.
V Št. Janžu v Rožni dolini, 20. sept. 1896.
Martin Stih mp."
Mi prav nič ne dvomimo, da se bode temu prizivu ugodilo. Visoka dež. vlada bode vsekako stvar temeljito preiskala in se zopet enkrat prepričala o „zanesljivosti" Mac Nevinovih poizvedb. To je prav in potrebno; morda se že vendar tudi na viših mestih prepričajo, da je ta mož za vse drugo bolj sposoben, kakor za vladnega uradnika na Koroškem. Saj nobeni vladi ne more biti namen, po svojih uradnikih duhove razburjati, narodom pravice kratiti in nezadovoljnost mej njimi provzro-čati ali pa pospeševati!	—r—
Delavsko gibanje.
(Govoril na kat. «hodu Oton D i s, predsednik kat. delavskega društva v Solnogradu.)
Zdi se mi za delavski stan ugodno znamenje, da se je precej prvi dan na tej slavni skupščini podelila beseda priprostemu delavcu; kajti s tem je pripravljalni odbor najjasneje pokazal, da delavsko gibanje takorekoč ves položaj obvlada in se vsiljuje na površje vseh javnih posvetovanj.
Delavsko gibanje, — in naj si bode Še tako z&pleteuo — ima rešiti jedino le prašanje: Ali naj ostane v prihodnje krščanstvo vodilno načelo človeške družbe ali brezveretvo ? Ali naj velja po krščanstvu utemeljeni naravnopravni red, ali pa red socijalno-demokratiški, ki taji krščanstvo in vse naravno pravo sploh.
Krščanska družba ali soeijalna demokracija — to je alternativa, ki tvori ozadje vseh socijalnih pre-osnov in s katero se trudijo dandanašnji številni poklicani in nepoklicani zdravniki z vsemi mogočimi sredstvi.
Vsem igra raz ustnic vprašanje, ali je še mogoče zavrniti socijalno-demokratično gibanje in privesti množico zapeljanih delavcev na pravo pot pameti in vere ? Bode li še mogoče obraniti krščanski družabni red, krščansko omiko, krščansko civilizacijo — ali naj pa vse to zgubimo ? Od rešitve tega vprašanja je odvisen socijalni blagor ali pa socijalni propad ; vsa posamezna vprašanja, sama na sebi sicer važna, so nasproti temu vprašanju le podrejene važnosti.
Smemo li torej gojiti nado svoji krasni očet-njavi ohraniti krščansko kulturo in družabni red ? Z zaupanjem in samozavestno odgovarjamo: Da I Ohranimo jo.
Prvi dokaz za to mi je današnja dična skupščina, IV. avstrijski katoliški shod, kateri stoji na trdnih neomajnih tleh vere katoliške, katoliški shod, čegar dela se vrše pod Božjim varstvom.
Mi imamo zaveznika, katerega naši nasprotniki nimajo, imeti ne morejo in nikdar imeli ne bodo, in to je Gospod Bog, božanstveno srce Jezusovo. — Dokler smo z Bogom, bodemo zmagali. Sicer pa ne smemo misliti, da je že dovolj, da imamo Boga na svoji strani, pri vsem tem pa leno roke križem držimo.
Bog zahteva od nas delovanja, ki mora pa biti tem silneje, čim večje so nevarnosti, ki nas obdajajo, čim številnejši so sovražniki, s katerimi se imamo boriti in čim dragocenejše so svetinje, katere hočemo rešiti.
Kako je bilo pač mogoče, da je število nasprotnikov krščanskega družabnega reda tako silovito naraslo ? — Prvič, ker je moderni družabni red kršč. načela ostavil in se vsestranski pregrešil zoper kršč. pravičnost in ljubezen do bližnjika.
Mesto da bi se povrnili k večno resničnim in jedinozveličavnim naukom, oddaljujejo se mnogi proroki le še bolj od njih, pogrezajo se še globlje v brezduo, misleč v svoji preveliki zaslepljenosti, da bodo mogli spremeniti natorne zakone in z največjim neredom ustvariti stalen red.
Jaz ne trdim, da so vse zahteve socijalne demokracije neopravičene, nevsprejemljive, jaz sam sem se in se še potezam za mnoge izmej njih, toda načelo, na katerem bi se zgradil prihodnji družabni red, je napačno in radi tega se mora porušiti cela stavba, kakor hiša brez trdnega temelja.
Kako je bilo torej mogoče, da so tako kriva načela mogla toliko množino pametnih ljudi zvabiti na svojo stran in jih oslepiti, vprašam Še jeden-krat? —
Tudi jaz sem bil svoj čas za nje navdušen in sem deloval po njih, in le previdnosti Božji se moram zahvaliti, da sem izprevidel, kje je resnica. — Kot delavec imel sem posel v dobri katoliški hiši, kjer sem prišel v dotiko z zavednimi katoličani, tako da sem začel katoliško resnico vedno bolj spoznavati in čislati, za katero sem zdaj tako vnet, da lahko smelo trdim: Le katoliška cerkev, in le ona jedina more družbo rešiti iz zmešnjave; njeni nauki morajo prevevati javno življenje in družino, delavca in delodajalca, katoliška cerkev mora vliti svojega duha v državne zakone in jim tako vdahniti novo pravo življenje.	(Konec «ledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. septembra.
JPoslanec Vašaty in Mladočehi. Z raznih stranij se poroča, da nameravajo Mladočehi iz-bacniti poslanca Vašatjja it svojega kluba, ker je postal v zadnjem času preveč vladi nasproten in noče ničesar slišati o kakem tmernejem postopanja, z drugo besedo, on je ostal tak, kakorini so bili poprej vsi voditelji mladočeške stranke, namreč najstrožji opozicijonalci. On torej nikakor več ne more ostati mej tovariši, ki so Be jeli polagoma klanjati Badenijevi vladi. Poslanec Vašatj je na shodu v Kolinu minulo nedeljo prav jasno pokazal, zakaj
vztraja na dosedanjem stališču. Govornik pravi, da bi Mladočehi v državnem zboru veliko več dosegli, ko bi tako postopali, kakor so v deželnem zboru. Mej sredstva, 8 katerimi se vladi nagaja, ni prištevati samo «stre govore, marveč tudi nujne predloge in interpelacije, s katerimi se vlada zelo znatno ovira v njenem poslovanju. Konečno opozarja govornik na vspehe, katere je dosegla mladočeška opozicija v deželnem zboru in izjavlja opetov&no, da bode vedno tako postopal, kakor je dosedaj.
Volitvena borba na Moravskem se prične dne 26. oktobra v kmečkih občinah, 30. okt. v skupini mest in 4 novembra voli veleposestvo. Tudi tukaj se kuje kompromis in sicer mej nemško napredno in nemško ljudsko stranko. Minule dni se je posrečilo zaupnikom, da so dosegli v glavnih potezah sporazumljenje, in izdali so nastopni oklic: Strankarski vodstvi nemško-napredne in nemško ljudske stranke sta se sošli dne 21. t. m. v Brnu in na podlagi pooblastil sklenili kompromis glede prihodnjih deželnozborskih volitev. — Tukaj bo toraj borba zelo huda in češki volilci bodo morali napeti vse moči, da si pribore potrebno število mandatov.
O razmerju mej Čehi in Poljaki piše krakovski „Czas" povodom Eimovega govora v Lito-mišlju nekako tako-le: Od početka ustavne dobe v Avstriji se je pokazalo razmerje mej Cehi in Poljaki praktično zelo različno. Ako te ozremo samo na dobo zadnjih treh desetletij, najdemo, da se naša pota, ki so se v kratki dobi avtonomistične vlade še popolno strinjala, sedaj popolno križajo v vprašanju gledd delovanja državnega zbora. Takoj v začetku, ko so prišli češki poslanci v državni zbor, so se nekaj časa prijazno gledali s poljskimi poslanci, toda ta prijaznost ni trajala dolgo. Toda akoravno se ne strinjajo v praksi, so popolno jedini v načelih. V teoriji so zastopniki vedno skupno postopali.
Deželno zborske volitve na Nižje-Avstrijskem so razpisane in sicer v kmečkih občinah na 27. oktobra, v skupini mest in trgovinske zbornice na 4. in za veleposestvo na 9. novembra. Poslovna doba sedanjih deželnozborskih poslancev traja do 14. prihodnjega meseca. Na te volitve so se razne stranke že dalje časa pripravljale in je upati, da so sedaj že prav dobro pripravljene. Posebno agilnost so kazali in še kažejo krščanski socijalisti z dr. Luegerjem na čelu. Glede kompromisa mej konservativnimi in liberalnimi veleposestniki do danes nimamo še nikake gotovosti. Liberalci pritiskajo z vso silo na svoje somišljenike v veleposestvu in jim zabičavajo, naj nikar ne vsprejmo predlogov vsaj ne v tej obliki in ostrosti. Ob jednem pa bobnajo že v svet, da ne bo nič s tem kompromisom, akoravno imajo še dva dni časa, da stvar dobro premislijo.
Protiframasonski shod v Tridentu. Doslej se je oglasilo že mnogo odličnih udeležencev iz Evrope in Amerike, mej njimi več vseučiliških profesorjev in celo nekaj italijanskih senatorjev. Svoje soglasje so izrazili španski vojni minister, admiral Charicon, bivša ministra Mauro in Gomez, markiz Pidal, predsednik senata, vsi nadškofje in škofje ter mnogo drazih dostojanstvenikov. Mnogoštevilne katoliške družbe bodo poslale svoje zastave k shodu. Poseben odbor v Parizu je izdal lepo delo o triden-tinskem shodu pod naslovom „Nova križarska vojska" ter ga 50.000 izvodov razdelil po deželi. Kakor že znano, prične se shod dne 26. sept. ter bode trajal do 30. sept. Kdor se ga hoče udeležiti, naj se obrne na lokalni odbor v Tridentu, ali pa na odbor na Dunaju (Annagasse 9); priložiti je treba 5 gld. in spričevalo domačega župnika, da more prosilec biti prisoten na shodu. Na shodu se sme govoriti v vseh jezikih ali pa čitati svoje poročilo.
Banffyjev odgovor glede potovanja ruskega carja. V predzadnji seji je odgovoril ministerski predsednik baron Banffjr na interpelacijo poslanca Ugrona gledd potovanja ruskega carja na Dunaj. Minister je najpreje konštatoval, da je tro-»veza ostala še vedno nespremenjena, in da je ravno mirovna, konservativna smer zveze tista vez, ki omogočuje zaveznikom zasledovanje jedine smeri v politiki tako v splošnem oziru, kakor tudi v posam-nih vprašanjih. Omenjajoč carjevega obiska na Dunaja izjavlja Banfff, da se je pri ti priliki znova utrdilo prijateljsko razmerje mej tema dvema vele-vlastima. Kar se tiče položaja v orijentu, se strinjati obe velevlasti v tem, da treba mirovnim potom delati na to, da se pomiri splošna razburjenost.
Francija. Na dnevnem reda v francoski politiki je sedaj še ne popolno jasna zadeva vojaškega dostojanstvenika Dreyfusa. Tega moža je vojaško
sodišče obsodilo v prognanstvo, ker je baje izdal zelo važne vojne načrte gledš Madagaskarja in druge, ter v raznih listih objavil več tajnih vojnih stvarij. Njegovi prijatelji dokazujejo pa v nasprotnih listih, da je on popolno nedi lžen in da so ga samo osebni nasprotniki počrnili in ma naložili tako občutno kazen. Da ni popolno nedolžen, o tem ne more nihče dvomiti, ker ma je sodišče dokazalo skoro vse, česar so ga dolžili njegovi tožniki, vendar je pa možno, da ni storil te pregrehe, katere ga dolžč in sicer zato, ker ni imel v to svrho ugodne prilike.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. septembra.
(Dopolnilna volitev za deželni zbor kranjski) mesto pokojnega poslanca kanonika Kluna se vrši dne 2 9. oktobra letos. V ta volilni okraj spadajo, kakor znano, kmetske občine v kočevskem, ribniškem ia velikolaškem okraju.
(Zlata maSa v Zapogah.) Dne 30. avgusta na angeljsko nedeljo obhajal je naš spoštovani gospod župnik svojo zlato mašo. Ta dan bil je za zapoške župljane dan radosti in zahvale. Mnogoštevilni slavoloki s primernimi napisi, krasni mlaji so pričali, kako ljubijo, čislajo in spoštujejo Zapožani svojega dušnega pastirja. Mnogo sosednih gospodov duhovnikov zbralo se je k tej preznameniti slovesnosti. Običajni cerkveni govor govoril je naš rojak Č. gospod J. Bohinc, kanonik in mestni župnik v Mariboru. V krasnem, nedelji primernem govoru pokazal nam je, kako je bil gospod zlatomašnik za svoje župljane pravi angelj varuh v besedi in dejanju. Na drugi strani pokazal nam je, kako je vodil angelj varuh č. g. zlatomašnika samega, dokler ga ni naposled dovedel do njegovega cilja. C. g. zlatomašnik bil je rojen leta 1821 v Trzinu. V maš-nika bil je posvečen leta 1846. Kapelanoval je na Studencu, v Adlešičah, v Višnji Gori'in v Prečini. Naposled dobil je župnijo Zapoge, kjer že vkljub svoji visoki starosti 34 let neumorno deluje v po-veličanje slave božje in v blagor vernega ljudstva. Prečastitemu gospodu zlatomašniku pa kličemo: Se mnogo let do biserne zlate maše I
(Iz Semiča) 21. septembra. Lepo in redko slovesnost je praznoval praznično odet Semič na Belokranjskem pretekli ponedeljek, namreč dan, ob katerem je ljubljeni nam gospod dekan bil odlikovan z zlatim križem s krono. Že 28. leto deluje gospod dekan v Semiču kot vnet duhovni pastir, kot učenik, kot vzgleden gospodar. In ljudstvo mu je vdano ter ga ljubi. — Da si je deževalo, kar je moglo, se je veuder napolnila cerkev k slovesni sv. maši, katero je daroval ob desetih odlikovanec. Po sv. maši je vodja okrajnega glavarstva črnomaljskega, gospod Orešek po kratkem nagovora pripel na prsi zlati križec, na kar se je zahvalil gospod dekan. On ni hrepenel po odlikovanju, kar je storil, delal je v zavesti, da spolnuje le svojo dolžnost; pa tudi v bodoče hoče delati v čast Božjo, v prid ljudstvu in hvaležno spominjajoč se odlikovanja, katero mu je naklonilo Nj. Veličanstvo Franc Jožef, katerega naj živi Bog! — Pri obedu (bilo nas je vseh 38) — je najprvo pozdravil gospod dekan goste, zahvaljujoč se jim, da so prišli udeležit se njegovega slavlja ob tem vremenu, ter prosil, naj se združijo ž njim, da zakllčejo : naj Bog obrani presvitlega cesarja Franca Jožefa ter sv. Očeta velikega papeža Leona XIII. Navdušeno so pritrdili tem besedam. Potem se je zahvalil gospodu vodji Orešku za prijaznost in mu napil. Gospod voditelj je v odgovora zelo laskavo se izrazil o dobrem ljudstvu belokranjskem in zahvalil duhovščino, ki sama taktno pomaga oblastim, da rešujejo svoje dolžnosti. Nato je gosp. Anton Navratil v kratkih, a krepkih potezah naslikal delovanje gosp. dekana. „Poznamo ga sicer, pravi govornik, in ne bi trebalo pripovedovati o njegovem delovanja. Ali ob tem prazničnem trenutku hoče ob kratkem v nekaterih točkah pokazati na delovanje njegovo, kar mu je naklonilo današnje odlikovanje in priznanje na Najvišjem mesta. 1. Od prejšne cerkve, ako iščeš, ni ostalo druzega nego zidovje in prostor, na katerem stoji. Vse drugo je novo in prenovljeno. O tem glasno pripoveduje veliki zvon. 2. Vedel si je pridobiti s svojo ljubeznijo srca svojih župljanov, ki mu naklonjeni radi pomagajo in store dolžnosti svoje. 3. Vso pozornost obračal je na Šolo; kot učitelj sam v šoli, posebno ko je bil za prejšno dobo okrajni šolski nadzornik. V domači fari so tri šole sedaj. 4. Kot umni gospodar in predsednik kmetijske podružnice je dosegel, da se namesto brezpo-
membnega letnega poročila izdaja „Kmetovalec." Pa tudi sam si je prizadeval zboljšati s svetom in zgledom kmetovalstvo doma. 5. Sadil je in gojil trte. Če tudi Gorenjec, je spoznal kot najvažnejši faktor v tem kraju vinorejo in skrbel za okusno kapljo, katera je, naj reče kdo kar hoče, gotovo najslajši sok pri vsakem obedu. 6. Skrbel je za vodovod in v oskrbi za železnico zavzema še vedno jedno prvih mest. Tako iu jednako je deloval in naj mu Bog da delovati še mnogo let v prid ljudstvu, v čast Bogu, sebi v zasluženje." — Navdušeno so pritrjevali gostje tem besedam. — Vrstile so se napitnice za napitnico. Gosp. sioloravnatelj je napival slav. c. kr. vojski, katere zastopnik je bil gosp. oberstlajtenant Putteany, napil blag. gosp. Apfaltrernu, baronu kru-penskemu itd. Posebno lep je bil govor deželnega poslanca č. g. župnika Schweigerja, katerega je govoril, pooblaščen v imenu vseh gospodov župnikov dekanije semiške. „Sreča očetova je sreča otrok; veselje njegovo, njihovo veselje. Zato so oveseljeni tudi vsi župniki, kateri imajo v gospodu dekanu res blagega očeta in predstojnika. Križec zlati vrne se v roko, katera ga je dala. Zato naj mu kdaj sveti križ zasluženja za delovanje nemenljiv. Krona na zlatem križu vrne se tudi tistim rokam, iz katere je izšla, ali naj ga diči kdaj krona najlepša kot plačilo za ves trud in ljubezen, katero vsem izkazuje. Toda prosi ga, pooblaščen tudi o tem od vseh župnikov dekanije, kateri so razun gosp. Königa vsi prišli k tej slovesnosti, naj ostane jim še vedno to, kar je bil, njihov dekan. Obljubuje mu zvestobo in uda-nost, tako čisto, kakor je čist solnčni žarek, kateri je zdaj prisvetil." Slišati je namreč bilo, da se misli odpovedati dekanijski časti in bremenu, kar je užalilo vso duhovščino semiško. Gosp. dekan obljubuje, da hoče ostati in upa, da jih bo vedno vezala ista vez ljubezni in prijateljstva, in se zahvaljuje učiteljem, napivajoč gosp. nadzorniku Jeršinovcu. Gosp. stoloravnatelj nazdravi še mil. gosp. proštu metliškemu, kot najstarejemu prijatelju g. dekana, katera je previdnost Božja rekel bi, za celo življenje združila v skupnem delovanju : kot sošolca v šoli in bogoslovji, kot kapelana v Trstu, sedaj na Belokranjskem v nemškem redu. Naj ju Bog tudi skupaj še dolgo ohrani. Napil je nadalje vsem častilcem in gratulantom, v prvi vrsti Nj. Visokosti nadvojvodi Evgenu, ki je kot Hoch- und Deutschmeister n. v. r. prvi telegrafično čestital: „Die herzlichsten Glückwünsche zur wolverdienten höchsten Auszeichnung sowie zur Feier der 40sten Jahreswende Ihrer Priesterweihe — Erzherzog Eugen" ; dalje deželnemu komturju, baronu de Fin in sploh, kateri so se spominjali gospoda dekana. V imenu županov štirih občin v semiški fari je nazdravil gosp. Susteršič ter izrekel udauost ter hvaležnost prebivalcev in željo, naj Bog poleg 40 let še lepo število doda, da mora delovati v prid vdanih mu župljanov. Gosp. Bulovec je prinesel čestitanje in pozdrav ljubljanskih gospodov in prijateljev z željo, da bi ohranil tudi gospod dekau njim prijateljsko naklonjenost. Gosp. Bartel v imenu semiških učiteljev in učiteljic, katerim je g. dekan vedno skazoval svojo naklonjenost in prijaznost. Gosp. P. Otokar Aleš čestita svojemu blagemu stricu in v imenu svojih sobratov očetov frančiškanov v Novem Mestu. Tako v bratski slogi, v navdušenem veselju je minevala ura za uro in treba je bilo ločiti se. Ločili smo se z zavestjo, da smo lepe ure preživeli v tako blagem domu velečastitega gospoda dekana, kateremu še jedenkrat želimo, da naj ga še muogo let kinčaj zasluženi zlati križ s krono, dokler oboje ae zameni z neminljivo krono Najvišjega Plačnika v nebesih.
(Iz Šmarjete.) Slavno poštno ravnateljstvo nam je oskrbelo s 1. sept. t. 1. vožnjo poštno zvezo z Novimme8tom ; preje smo imeli potno zvezo z Sent-jernejem. In vendar dobivamo zdaj časnike jeden dan pozneje. Zato se usojamo opozoriti si. poštni urad v Krškem oziroma v Šentjerneju na to izpre-membo, da bi jo blagovolilo uvaževati pri kuverti-ranju na Novomesto.
(Darovi.) Za Jeranovo dijaško mizo: Neimenovana gospa v Ljubljani 5 gld. — Preč. g. stolni kanonik A. Zamejic nam je dal 100 gld. in sicer 50 gld. za „Pripravniški dom", 10 gld. za Jeranovo dijaško mizo, 10 gld. za Jefanov spomenik, 10 gld. za ljubljansko kat. rokodelsko društvo, 10 gld. za
kat. društvo za delavce in 10 gld. i\ kat. društvo za delavke. Bog plačuj dobrotnikom s svojo obil-nostjo 1
(»Slovensko gledališče".) Sezona se otvori dne 1. oktobra, in sicer z izvirno dramo „Iz o s vete", katero je spisal prof. Funte k. Glavno ulogo v tej igri bo igral režišer I nem au. Druga predstava bo v nedeljo, dne 4. oktobra. Vse auga-ževane sile, stare in nove, so že zbrane v Ljubljani in se marljivo vadijo. Kolikor se da soditi po teh vajah, se je intendanci posrečilo, sestaviti igralski in operni ensemble, kateri bode zadoščal tudi najstrožjim zahtevam, ki se morejo in smejo v nas staviti. Razen za otvoritveno predstavo se vrše sedaj tudi že skušnje za Schillerjevo žaloigro „Marija Stuart" in za L' Arrougeovo veseloigro „Hčere gospoda Zajčka" in seveda tudi za razne opere. Ni dvoma, da stopi letos drama popolaoma pripravljena na pozorišče. Da se omogoči večja pre-memba v repertoirju, je vodstvo slovenskega gledališča za prihodnjo sezono angaževalo dva prva tenorja, gg. B i n d e r j a in R a s k o v i č a ter mladega ljubimca g. Pavlovskega. Kot alti-stinja je angaževana gspdč. Fetterova, za manjše partije pa je pridobil dve drugi pevski gspdč. Musilovo in gspdč. Kaurovo ter pomnožil tudi zbor.
(Penzija privatnim uradnikom.) Kakor znano, vrše se sedaj po ministerstvu notranjih stvari ukazane ovedbe o privatnih nastavljencih. Te ovedbe imajo namen, pripraviti neobhodno potrebno gradivo za preučevanje vprašanja, ali bi se ne dala morda uvesti obligatončna preskrba v onemoglosti in starosti privatnih nastavljencev in pa vdov in sirot po njih. Vsi privatni nastavljenci, katerim so se po ma-gistratnih organih dostavile osebne štelnice, poziv-ljejo se torej v lastnem interesu, da štelnice izpolnijo in takoj vrnejo mestnemu magistratu, ker se morajo ovedbe v teku tega meseca zaključiti in vladi predložiti.
*
* *
(Kam z našimi otroci?) Tako se povprašujejo tržaški Slovenci že leta in leta. Slovenskega šolskega pouka v zavodu družbe sv. Cirila in Metoda so deležni le slovenski otroci v okraju in obljžju Sv. Jakoba, a še za te otroke ni dovolj prostora ; otroci slovenskih starišev v mestu pa za svoje otroke nimajo nobene šole. Slovenski poslanci že dvanajst let prosijo in trkajo na Dunaju, tržaški Slovenci so opetovano prosili, naj vlada prisili mestno občino tržaško, da za slovenske otroke ustanovi slovensko šolo. Doslej so bile vse prošnje brez vspeha. Čudno je pač, da morajo stariši pošiljati otroke v šole, ke-dar in kjer zahteva oblastvo, a če ljudstvo zahteva šole, je ne dobi. Tukaj v Ljubljani n. pr. je državna uprava kratkomalo zahtevala nemške šole in občina jih je ustanovila brez obotavljanja, a v Trstu laška nestrpnost ne pozna pravičnosti.
(Rodovitna trta.) Na vrtu g. Sade-ja v Greisen-heimu na Nemškem je dvajset let stara trta, ki ima letos 10.000 grozdov.
Društva.
(Vabilo k besed i,) katero prirede novomeški visokošolci v korist podpornima društvoma za slov. visokošolce na Dunaju in v Gradcu v Novem mestu dnd 26. septembra 1896 v prostorih „Nar. doma". — Vspored : Koncert s sodelovanjem gospic Z. Vaupotičeve in I. Vidičeve ter gospodovi. Hlad nika in VI. Ravniharja: 1. Grieg E.: „Peer Gynt sujita", I. del; klavir četveroročno. 2. Mendelssohn F.: „Jesenska", dvospev za sopran in alt s spremljavo klavirja. 3 Field I.: „Nokturna IX.", za gosli in klavir. 4. Loewe dr. K.: „Arhibald Douglas", balada za bariton in klavir. 5. Reinecke K.: „Trio, op. 159 št. 3", za gosli, čelo, klavir. — Igra s sodelovanjem gospic I. Poljančeve in I. Vidičeve ter g. E. Pajniča: Moja zvezda. Igra v jednem dejanju. Francoski spisal M. E. Seribe, poslovenil V. Mandelc.
—	Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: sedeži 60 kr., vstopnica za stoječe 30 kr., za dijake 20 kr. Sedeži se prodajajo 24., 25., 26. sept. od 11.—12. ure v „Čitalnici" in zvečer pri blagajni.
—	Predplačila se glede na blagi namen hvaležno sprejemajo.
Narodno gospodarstvo.
Vozne olajšave za stavbeni materijal.
C. kr. deželno predsedstvo je poslalo tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici nastopni dopis:
V smislu sklepov, storjenih pri konferenci dne 19. avgusta t. I., je c. kr. priv. južna železnica z duem 30. septembra t. 1. razveljavila dosedanjo, vsled potresne katastrofe za prejem stavbenega ma-terijala dovoljeno vozno olajšavo, kakor je razglašena v naredbenem listu za železnice in brodarstvo št. 2 iz leta 1896 pod točko 116 in je nato mesto z veljavnostjo od dne 1. oktobra 1896 dalje do preklica, najdalje pa do konca decembra 1897 postavila nastopne olajšave:
Za st&vbeue materijalije vsake vrste se od vseh postaj južne železnice iu od postaj Dunaj - Potten-dorf-Dunajsko Novomesto v Ljubljano j. ž. dovoljuje za pošiljatve, ki so določene za popravo leta 1895 po potresu porušenih poslopij, če se iste kot tovorno blago prevaža, 50 odstotkov popusta od voznih po-stavkov na podlagi tabel za preračunanje pristojbin v lokalnem tarifu, in sicer s to omejitvijo, da mora dotična pošiljatev preteči najmanj 40 kilometrov železnice. Nadalje se določa, da mora biti pri pošil-jatvah, za katere se vozniua plr.ča po nakladni teži, oziroma za najmanj 10.000 kilogramov porabljenega voza, jednotni postavek 0'26 vinarjev več eventuelni ogerski transportni davek za 100 kilogr. in 1 km. in pri pošiljatvah v manjših količinah ima zuašati jednotni postavek 0 32 vinarjev več eventuelni ogerski transportni davek za 100 kilogr. in 1 km. Olajšava se dovoli le dotičnim stavbnim gospodarjem samim in morajo za-njo prej sami prositi. Do-tični vlogi se mora priložiti potrdilo mestnega magistrata, iz katerega je razvidua kakovost in približna teža pošiljatev, ime in stanovišče gospodarjevo in železniška postaja, s katere blago prihaja. Olajšava se izvrši povračilnim potom, kadar dotični stavbni gospodar kot prejemnik predloži na njega se glaseče izvirne vozne liste. Ti dokumenti se imajo uposlati kontroli prejemkov najkasneje dva meseca po preteku olajšavne dobe. če se uporabi kak v dodatku k lokalnemu tarifu ali sicer razglasilnim potom obstoječ znižan vozni postavek, se povrne le diferenca med 50odstotnim popustom od voznih pre-stavkov po tabeli za preračunanje pristojbin in dotičnim znižanim voznim postavkom.
Telegrami.
Dunaj, 24. septembra. Presvetli cesar je dospel včeraj zvečer z nadvojvodo Otonom z vojaških vaj ter se podal takoj v Schôn-brunn. V petek zvečer odpotuje cesar v Or-šovo k otvoritvi železnih vrat.
Dunaj, 24. septembra. Tukajšni listi poročajo iz Prage, da so v neki delavnici drž. železnice ustavili delo vsi praški delavci. — Dunajski delavci so izjavili, da store jednako, ako bode nepovoljen vspeh današnjega pogajanja.
Gradeo, 24. septembra. Pri včerajšni volitvi je bilo izvoljenih 25 poslancev. V volilnem okraju Gradec notranje mesto je bilo oddanih 623 glasov ; izvoljena sta dr. PortugalI s 353 in dr. Schreiner s 330 glasovi. Oba pripadata nemško napredni stranki. Hoffmann-Wellenhof je dobil 311 glasov. V volilnem okraju Gradec predmestja se je oddalo 1796 glasov; od teh jih je dobil pristaš nemške ljudske stranke dr. Derschata 1296 in nemški naprednjak Koller 1071. — Od 60 štajerskih mandatov jih je sedaj zasedenih 48, kateri se po strankah takole razdele : 9 nemških naprednjakov, 16 pristašev nemške ljudske stranke, 10 konservativcev, 8 Slovencev, 4 pristaši neodvisne kmečke stranke in 1 divjak.
Ljubno, 24. septembra. K volitvi deželnih poslancev iz trgovinskih zbornic je došlo 20 volilcev. Izvoljeni so bili nemška napred-njaka Freiberger in Pengg s 14 in pristaš nemške ljudske stranke Forscher s 16 glasovi.
Toulon, 24. septembra. £>ve oklopnici ter dva križarja so dobili povelje, da takoj odplujejo v Levante v svrho pomnožitve francoskega brodovja.
Pariz, 24. septembra. „Figaro" objavlja Gladstonovo pismo, v katerem izjavlja, da je sultan naravnost vodil armensko klanje.
Najbolje priporočen»	Menjalnica banèneera zavoda	Wien,
«a preskrbijenje vseh	°	^^	( Bezirk
Schelhammer & Schattera
Sultan je nad 12 mesecev znal zmagovati nad diplomacijo velevlasti, danes se pa ne more več vzdržavati na tem površju.
Cetinje, 24. septembra. Truplo pokojne princezinje Olge pripeljali so danes zjutraj v Kotor. Na povelje kneza Nikolaja se je podala tje deputacija, ki spremlja rakov do črnogorske meje, kjer pričakuje sprevod prestolonaslednik s spremstvom.
Carigrad, 24. septembra. Izmail - bey, sedanji tigovinski ravnatelj v ministerstvu za trgovino in javna dela, je imenovan namestnikom krečanskega valija.
Carigrad, 24. septembra. Razstavo armenskih bomb je obiskalo na tisoče prebivalcev. To je provzročilo mej Mohamedani veliko razburjenost. — Izseljevanje Armencev traja še nadalje in še vedno dohajajo vznemirljiva poročila iz raznih mest Anatolije o novem gibanju mej Armenci. Veliko število Turkov je policija aretovala, mej temi več višjih časnikov.
Foulard-svila 60 kr.
do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska Itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Henneberg-■vila od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Foitnlne In oarlne prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni poito v Švico.
Tovarne za svilo G Henneberg
26	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 17-12 2
X» I ««. N»«»4
bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4-50. (122 50—31) 2
Umrli ho:
21. septembra. Marija Meiringer, knjigotržca hči, 13 dni, Ključaničarske ulice 3, vnetje steničaste pletenine.
Tujci.
22. septembra.
Pri Slonu: Gallenstein, Bubak, Lloyd, Tonitz iz Trsta.
—	Becagli iz Pariza. — Eisler iz Budimpešte. — Ragen-dorfer iz Amsterdam-a. — Miklus iz Gorice. — Thierheimer iz Monakovega. — Schwab, Frank, Oesterreicher, Friedman, Stifter, Binder, Putzker z Dunaja. — Povše iz Novega Mesta.
—	Golob iz Podbrezja. — Lieberman iz Tiska. — Križaj iz Št. Petra. — Mayr iz Kočevja. — Lom iz Opatije. — Pan-novič iz Bukovara. — Morsey iz Gradca.
Pri Maliču: Boskovits, Helmhaker, Herzog, Lemberger, Hospodar, Sinreich, Markowsky, Theiner, Zuckerbäcker, Seelig, Keller z Dunaja. — Rother iz Linca. — Mandl iz Pincze-hely-ja. — Lorenz z Jesenic. — Eržen iz Postojine. — Božič iz Podrage. — Tomitsch iz Kočevja. — Kuschlan iz Pulja.
Pri Lloydu: Huth, Charlette z Dunaja. — Lanosinger, Šepetavec iz Idrije. — Jelovšek z Vrhnike. — Moser iz Št. Vida.
Pri Bavarskem dvoru : Molare iz Vidna. — Vari iz Trsta. — Löwy z Dunaja.
Pri Juinem kolodvoru: Terani iz Hotiča. — Ma-kovee iz Maribora.
Pri avstrijskem caru: Skerbetz iz Prnjavora.
Meteorologično poročilo.
S o	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	_a ce « . a >- à s: i >
23	9. zvečer	7320	14 4	si. jug	oblačno	
24	7. zjutraj 2. popol.	730 6 733 1	110 11-4	si. sever si. jug	dež n	7-8
Zahvala.
659 1-1
Prečastiti gospod Fr. Sohvrelger, župnik na Radovioi, blagovolil je darovati v prid tukajšnje revne šolake mladine znesek pet goldinarjev. Za ta velikodušni dar ae podpisani najtopleje zah valuje ter kliče: Bog živi dobrega gospoda še
mnogo let 1
Suhor, dne 22. septembra 1896.
Fr. Kenda, šolski voditelj.
Trgovski pomočnik
vešč v trgovini ipeoerljskega blaga, zmožen slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričali, želi dosedanjo svojo službo premeniti ter kje na Spodnjem Štajerskem ali Dolenjskem v prodajalnico stopiti. Sprejme tudi kak drug
temu podoben posel.
V _
eč pové upravništvo „Slovenca"
652 3—1
Ha stanovanje
se sprejme s hrano vred aH brez hrane, kaka učenka ali diuga gospódlólna. — Veo je izvedeti na Karlovskl cesti it. 14 v pritličju.
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
Od poruienega knežjega dvoroa v Ljubljani prodajam po nizki cetii
stavbinski in drugi materijal,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd.
na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Tal. Accetto,
554 62-21	zidarski mojster.
Obdarjena, jako umetna 622 14
lesorezbina dela
okvire za fotografije ln slike, zelo okusno izdelane po naročilu s poljubnim listevjem, z grbom ali znaki, ploičeke z napisi itd. — vse iz lastne delavnice priporoča
Fr. Stampfel
v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle.
HI
v kateri je dobro obiskovana gostilna, proda se iz proste roke.
Več pov6 upravništvo tega lista. 653 3—2
Lekarna Trnkóozy, Dunaj, V.
Doktor pl. Trnkoczy-ja
kapljice za želodec,
krepčujoče, sliz raztvarjajoče, odpenjajoče, čistu-
joče in slast vzbujajoče. 1 steklenica 20 kr., 6 steklenie 1 gld., 3 tucate 4 gld. 80 kr.	«33 3
Doktor pl. Trnk6ezy-ja
odvajalne (čistilne) Ulice.
1 škatljica 21 kr., 1 zavitek 1 gld. 5 kr., 5 zavitkov 4 gld. 75 kr.
Prodaja In razpošilja z vsakdanjo povratno pošto lekarna Trnk6ezy
pri rotovžu zraven mestne hranilnice v Ljubljani.
Lekarna Trnkóozy v Oradon.
«
Da se izognem vsem prevaram, nosim od sedaj naprej to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. "»O
Jedino pravi
angl. balzam
(Tinctura balsamica) lekarja
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-SIatini.
Preskušan in priporočen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, nsjprlstneje, najreelneje in najceneje domače zdravilo.
Uteši kašelj, prežene notranje In zunanje bolesti, pro-vzročuje lahkotno odvajanje in odpravi zobobol, ozebline in otekline itd. Pristen in neponarejen je ta balzam le tedaj, ako je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu" v Pregradi, in ako nosi vsaka steklenica zeleno etiketo s popolno jedaako varstveno znamko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko I Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nljsklm potom na podlagi zakena o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlado (št 5782 B, 6108; pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno In naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Rogateo-Slatinl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane 1'ranko vsake avstro-ogersko poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.	524 20-9
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-SIatini.
Srednja včerajšnja temperatura 13 1°, za 0 7° pod nor-malom.
J^loj^ij JLilleg
irgovski poslovodja
tfatinka JLilleg roj. ^/[alschei^
poročena. Ljubljana, dné 24. septembra 1896.

660 1—1
Dunajska b
orza.
Dn6 24. septembra.
Skopni državni dolg v notah.....101	gld.	45	kr.
Sknpni državni dolg v srebru ... .	101	,	55	.
Avstrijska zlata renta 4%......123	„	25	„
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	101	„	20	.
Ogerska zlata renta 4%.......122	.	—	.
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	.	15	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	951	,	—	.
Kreditne delnice, 16fl| gld......368	,	75	.
London vista...........119	.	90	.
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	„	77*/»,
20 mark........................11	.	74	.
20 frankov (napoleondor)............9	„	54	„
Italijanski bankovci ........44	.	fb	„
0. kr. cekini............6	»	67	„
Oni 23. septembra.
4% državne srečke i. 1854, 250 gld. . .	144	gld.	50
b% državne srefike i. 1860, 100 gld. . .	156	„	—
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....190	.	—
4% zadollnice Rudolfove žeiez. po 200 kron	99	,	20
Tišine srečke 4%, 100 gld.......139	,	—
Dunavske vravnavne irefike b% . . . ■	128	,	—
Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . ,	108	„	25
Posojilo jonskega mesta.......112	.	—
4* kranjsko deželno posojilo.....98	,	75
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4 $	99	„	45
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223	.	25
„ , južne železnice 3* .	171	„	75
„ „ južne železnice 51, .	128 ,	25
„ „ dolenjskih železnic 4 ft	99	„	50
Kreditne srečke, 100 gld........196 gld, 75 kr
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	142
Avstrijskega rudečega križa areôke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.....
St. Genóis srečke, 40 gld.
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.' Akcije tržagkega Lloyda, 500 gid. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
. 23		-
. 70		_
		70
		_
. 22		75
154		75
t. 3410		—
. 428		—
. 101		75
. 85	m	65
. 157		_
. 127	II	75
«T Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za sgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka, galantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M B R C u
WolizBili it. 10 Dnnaj, Ririahilfirstram 74 B.
66
Af Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijtkih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viiocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.