766                                                                    Listek.
3. Na krivih potih. Povest. Preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo spisal Žaljski. ,,Slovenskih večernic" 47. zvezek. Povest je osnovana na dobri podlagi in se v prvem delu razvija kaj spretno, pozneje pa, zlasti odkar ubegne Ivan iz ječe — moško bi bilo pač bolj, da bi ne bil! — zdi se nam nekoliko preromantiška za sedanjo dobo. Zlog je semtertja gostobeseden, sicer pa je pripovedovanje zanimljivo in živahno; sploh razpolaga pisatelj z dobro pripovedno tehniko. Zato" se utegne knjiga močno prikupiti so-sebno takim čitateljem, katerim ni mnogo do moderne realistiške meri. — 6. Koledar za navadno leto 1894. prinaša poleg kalendarija in običnega imenika družabnih članov članek dr. Andreja Karlina o kapelici sv. Cirila in Metoda v baziliki Sv. Kle-menta v Rimu (s podobo), črtico o ,,Ujetniku Napoleonovem" (papeži Piji VII. s podobo), članek o Slovencih v Ameriki (z zemljevidom Združenih držav), spisal F. S. Snšteršič, povest ,,Blagor žalostnim", spisal dr, J. Vošnjak, življenjepis Mateja Cigaleta (s podobo), sestavil Ivan Navratil, povest ,,Terno", spisal Slavoljub Dobravec, povestico iz ptičjega življenja, ,,Slavec", spisal y. Fr. Rddinski, pravljico ,,Trije modri nauki", poslal Mihael Lazar, življenjepis Frančiška Cegnarja (s podobo), spisal dr. K. Glaser, člančič „ Valentin Črne, slaven slovenski kmetovalec preteklega stoletja" (s podobo), spisal Fridolin Kavčič, sliko iz ndroda ,,Tratarjev dolg", spisal Ivan Štrukelj, rusko narodno bajko ,,Bogati Marko", poslovenil Ivan Stelrfasa, dr. Krizaničev ,,Razgled po katoliških misijonih" (s 3 podobami), poročilo o prvem slovenskem katoliškem shodu (z dvema podobama), spisal dr. Fr. Lampe, ,Črtico iz življenja rjavega hrosta" (s podobo), v obliki živalske povesti, spisal Fr. Stupar, ,.Gospodarske drobtinice za pohišno gospodarstvo", sestavil in spisal Fr. Podborski, ,,Črtice o zadnji ljudski štetvi" ; spisal Ivan Scheinigg, ,,Slovenske posojilnice 1. 1893.", spisal hran Lapajne, ,,Razgled po svetu", sestavil Lipe Haderlap, in narodne uganke, nabral Upe Vrhovski. Za pesmi so poskrbeli "Jož. BenkoviZ, Jos. Pod-kdrenčan, yanko Leban in A. Medved. Vsebina ,,Koledarju" je torej jako bogata, in kakor radi priznavamo, dobro izbrana. — Iz družbinega oglasnika je razvidno, da je bilo letos 57.398 družabnikov; priraslo jih je od lani 744, odpadlo 1049. Dohodkov je bilo od dne" I. velikega srpana 1892. leta do dne I. velikega srpana 1893. leta 63834" 16 gld., troškov 63806*35 gld., torej je ostalo gotovine 27^82 gld. Po pristopu novih dosmrtnih udov je letos družbeni matici priraslo I557'40 gld. v gotovini. Vsa matičina glavnica znaša torej dne" 1. velikega srpana 1893. leta gotovine 2395940 gld. in v obligacijah 200 gld. ter je na obresti zavarovana v družbinih hišah in tiskarni. — Za prihodnje leto izdri družba zopet šest knjig, in sicer dr. Lampetove ,,Velike zgodbe sv. pisma", Slomškovo ,,Krščansko devištvo", Dularjevega ,,Slovenskega živinorejca'', Ci-lenskove ,.Naše škodljive rastline v podobi in besedi", ,,Sloveuske večernice za pouk in kratek čas" in ,,Koledar za navadno leto 1895". Odbor razpisuje tudi za leto 1894. dvesto gld. za šest krajših izvirnih povestic, vsaki po 35 gld., ki obsezaj vsaj pol tiskane pole, in s t o inš t i r i d ese t gld. za štiri poučne spise razne vsebine, vsakemu po 35 gld. v obsegu pol tiskane pole. Rokopisi naj se pošljejo društvenemu tajniku do dne" I. velikega travna 1894 leta brez podpisanega imena; pisatelj naj svoje ime razločno zapiše na poseben zapečaten listič, v katerem naj zajedno naznani, ali želi rokopis, ako ne bode obdarovan ali vzprejet, nazaj ali ne. Prisojeua darila se izplačajo na god sv   Mohorja dne"   12.  malega srpana   1894. leta.
Izvestja muzejskega društva. Peti sešitek tega znanstvenega lista obseza naslednje razprave: ,,Boji na Krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti", spisal po virih kranjskega deželnega arhiva A. Koblar; ,,Dva spomenika osvoboditve Dunaja v letu 1683", prvi stoji v Tlakah blizu Šmarija, drugi pa v Skofeljci; ,,Doneski k zgodovini dominikanskega samostana v Velesovem", spisal  Fr. Pokorn.  Posneti so  iz samostanskega
Listek.
767
arhiva očetov kapucinov v Škofji Loki in se tičejo klavzure in pravil velesovskih redovnic leta 1593. ,,Drobnice iz furlanskih arhivov1', nabral A Koblar obsezajo regeste in posnetke iz listin o zgodovini teh-le kranjskih fara, in samostanov : Sora, Stara Loka, Stari Trg pri Loži in pri Poljanah, Setičina, Sv. Križ pri Turnu, Svibno, Šeut Jernej, Sent Jurij pri Kranji, Sent Rupert, Sent Vid pri Setičini, Škocijan pri Turjaku i. dr. ; ,,Kranjski mahovi spisal S Robič." (Konec) Za temi razpravami so natisnjeni ,,Mali zapiski" raznovrstne vsebine: Ljubljana leta 1810., slovenske pridige, slovstvo o domoznanstvu slovenskih dežel, ocena A. Lesjakove zgodovine dobrovske fare pri Ljubljani, starinske najdbe na Magdalenski Gori, pasji davek, zvonova na ljubljanski mestni svetovalnici, kongres v Ljubljani leta 1821., čebelojedec in kukavica v gnezdu zelene žolne. Na obveznili platnicah beremo dve prošnji, na kateri opozarjamo prijatelje domačega slovstva in cerkvene umetnosti. Slovenci nimamo knjižnice, v kateri bi bili vsi duševni proizvodi slovenski. Slovenske knjige v licejalni knjižnici so semtertja nedostatue, posamezni listi so pomazani in cesto iztrgani, in najimenitnejša dela kakor ,,Zvon" so za znanstvene namene nerabna. Zato kaže muzejsko knjižnico tako spopolniti, da bi ustrezala znanstvenim potrebam. V ta namen je g. A. Koblar natisnil zapisek tistih slovenskih in nemških knjig, ki niso v muzejski knjižnici, in prosi domoljube, da bi prodali ali podarili zavodu take knjige, katerih še nima. Iskreno želimo, da se pozivu g. Koblarja do cela ugodi, in priporočamo vsem rodoljubom, naj bi podpirali, kolikor je moči, muzejsko knjižnico. Drugi poziv se tiče cerkvene umetnosti. Cerkveni oskrbniki se opozarjajo, naj slikanih sten starih cerkva nikar ne mažejo z beležem, temveč prenove" po pametnem poti. Kjer so že slike pobeljene, naj se z lesenim kladivom belež oprezno odpravi. Po tem poti se nam odpre mnogo starih naših spomenikov cerkvenega slikarstva na Slovenskem iz minulih stoletij.                                                                                   A.  Kaspret,
Slovanska knjižnica. Meseca listopada sta zopet izšla dva zvezka »Slovanske knjižnice«. Tretji snopič prinaša dve povesti iz ruščiue »Slučajno«, spisal P. N. Polevoj, in »A meri kan ci«, pripovedko J. J. Jasinskega, obe preložil y. Kogej, Druga nam ugaja nekaj menj od prve. Tudi je v tem snopiči nekoliko življenjepisnih črtic o Polevoji in Gregorčičeva pesem »Naša zvezda« v cirilici. — Četrti snopič prinaša »Protivja«, sliko iz slovaškega življenja, spisala Ljudmila Podjavorinskd, mlada pisateljica slovaška. Povest se bere jako lepo in prijetno, ima pa za vsebino žalostno razmerje slovaških kmetov proti Židom. Uredništvo ji je dodalo nekaj razjasnil, za njimi pa še čitamo nekoliko o azbuki in dve Gregorčičevi pesmi v cirilici. — »Slovanska knjižnica« si je pridobila že lepo število prijateljev, vender še ne dovolj. Iskreno bi nam bilo žal, ako bi zaradi malomarnosti slovenskega občinstva ne uspevalo to zaslužno književno podjetje! — Jezik v poslednjih dveh snopičih je dokaj uglajen in prijeten; toda zakaj čitamo še vedno stavke kakor »Lica bila so mu bela . . .« namesto »Lica so mu bila bela . . .« ali »A ona bila je v zadregi in vznemirjena ter plašno ozirala se . . .« namesto »A ona je bila v zadregi in vzuemirjeua ter se je plašno ozirala« i. t. d ? — Namesto »stopiti s konja« je pač bolje samo »razjahati«. Z oblikami »MČeraj, vprašati, «stati, wšeč«   pa se naš list nikakor ne more sprijazniti.
»Glasbena Matica« razpošilja te dni svojim članom ,,Album 12 pesmij za višji glas s spremljevanjem klavirja ; zložil Anton Nedved'\ in ,,Poročilo o delovanji ,,Glasbene Matice" za leta 1888/9, '889/90, 1890/91, 1891/2 in 1892/93 " Pridržuje" si oceno Nedvedovih samospevov za prihodnjo številko, veselo pozdravljamo ukrep ,.Glasbene Matice", da je izdala poročilo, iz katerega se jasno vidi marljivo delovanje tega glasbenega zavoda v minulih petih letih.