Po naših občinah Destrnik • Pukšič izstopil iz poslanske skupine SDS
O Stran 2
Po naših občinah Ormož «Župan
zatrjuje: hitra cesta je v načrtu
O Stran 6
Stoperce • Z
gnojnico nad vodno zajetje
O Stran 24
Štajerski TED
Ptuj • Državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•J DARIL
▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Nogomet •
Spremenjena postava, enak učinek O Stran 11
Največji Slovenec takoj po Trubarju
V dvorani Center na Ptuju, ki je za to priložnost popolnoma spremenila podobo, postala dvorana za svečane priložnosti, je bila v soboto osrednja državna proslava ob letošnjem dnevu Rudolfa Maistra.
Dejan Zavec •
»Cilj je jasen: zmaga!« O Stran 12
Proslava je govorila o Maistrovi dediščini, scenarist in režiser je bil Peter Srpčič. Osvetlila ga je kot vojaškega poveljnika, državotvorca in pesnika oziroma njegovo vlogo v prelomnih časih novembra leta 1918. Lik generala Maistra je upodobil igralec Dario Varga, rdeča nit dogajanja je bil pogovor dveh vojakov, ki se srečata na izmenjavi straže. Starejši vojak (Marko Okorn) obuja spomin na svojega so-borca, generala Maistra, mlajši vojak (Aljaž Jovanovic), ki sprašuje, pa predstavlja odnos mlajših do upokojenega generala in njegovega dela. Malo verjetno je, da bi brez njegove odločnosti sploh dočakali našo neodvisnot in državno samostojnost, pa je v svojem govoru med drugim poudaril predsednik države dr. Danilo Türk. Gledano zgodovinsko pa je general Maister eden največjih Slovencev, takoj za Trubarjem, pravi prof. Aleš Arih, velik poznavalec Maistrovega dela.
MG
Kidričevo • 54 let Taluma
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Infrastrukturni problemi
Skozi krizo s čim Iniciative, peticije in grožnje manj posledicami
■■i
V spomin na 21. november 1954, ko je iz elektrolize tedanje Tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo pritekel prvi aluminij, praznujejo ta dan v sedanjem Talumu tovarniški praznik. Zaradi negotovih razmer, ki so posledica svetovne krize, je bil letošnji, 54. tovarniški praznik skromnejši kot sicer, pa vendar tudi slovesen.
Na prazničen dan, v petek, so se ob 13. uri zbrali v sejni sobi upravne zgradbe na skupni slavnostni seji vsi vodje delovnih enot in služb, člani uprave, predstavniki sveta delavcev ter sindikata Taluma. Potem ko jih je v imenu
sveta delavcem pozdravila Dragica Leskovar, je zbrane sodelavke in sodelavce nagovoril tudi predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek.
O Stran 4
V mestni občini Ptuj prioritetno izvajajo tiste projekte, pri katerih je zagotovljen delež sofinanciranja s strani države, evropske skupnosti ali iz zasebnih virov. To velja tudi za infrastrukturne projekte, smo izvedeli v pogovoru s ptujskim županom.
Pa še marsikaj drugega nam je povedal: da aneksa k pogodbi za Gajke preprosto ni mogoče pripraviti, ker se vsakodnevno spreminjajo posamezni pogoji. Razlike med načelnimi dogovori in vsakodnevno prakso so namreč pri celotnem projektu Gajk tako velike, da celo grozi zaprtje deponije.
»Kot vam je poznano, smo v Mestni občini sprejeli dolgoročni razvojni program in v njem sprejeli nekatera načela, ki govorijo, da bomo prioritetno izvajali tiste projekte, kjer imamo zagotovljen delež sofinanciranja s strani države, evropske skupnosti ali iz zasebnih virov. Na trenutke imam občutek, da so nekateri čez noč pozabili, kaj smo se dogovorili in kaj smo postorili na tem področju. Statistični podatki in obseg finančnih sredstev jasno kažejo, da se
toliko infrastrukture, kot smo jo zgradili v zadnjih petih letih, v tej občini ni zgradilo prej v dvajsetih letih. Naj spomnim samo na urejeno hitro cesto s Puhovim mostom, urejeno Ormoško, zgrajeno Puhovo cesto, urejeno Dor-navsko cesto, delno urejeno
Foto: Črtomir Goznik
Zagrebško cesto, urejeno Maistrovo, urejeno cestno, kanalizacijsko, informacijsko infrastrukturo v četrtni skupnosti Jezero in v Spuhlji, delno urejene lokalne ceste v četrtnih skupnostih Grajena, Rogoznica, Breg.«
O Stran 7
9770040197077
Slovenija • Slovenija dobila deveto vlado
Pahor: kadrovskih cunamijev ne bo
Državni zbor je v petek na javnem glasovanju podprl ministrsko listo, ki mu jo je v potrditev predlagal mandatar Borut Pahor. S tem je Slovenija dobila deveto vlado po vrsti. Takoj po izvolitvi je vseh 18 ministric in ministrov priseglo, Pahor pa je od dosedanjega predsednika vlade Janeza Janše tudi že prevzel posle. Za Pahorjevo ministrsko ekipo je na javnem glasovanju glasovalo 56 poslancev, proti pa 30. Vlado so v skladu s poprejšnjimi napovedmi podprli poslanci SD, Zares, DeSUS, LDS in SNS, proti pa so glasovali poslanci SDS in SLS.
ka v obdobju, ki je pred nami, odigrati vlogo reprezentance. »Imamo dovolj znanja, moči in izkušenj, da obdobje pred nami izkoristimo za to, da ustvarimo atmosfero, v kateri bodo ljudje čas pred nami videli kot čas upanja in ne čas strahu,« je dejal. V nadaljevanju je omenil tudi nekatere naloge, ki čakajo novo vlado. Na gospodarskem področju bo po njegovih besedah prva naloga vlade ta, da se popolnoma osredotoči na ovire, ki jih prinaša svetovna go-spodarsko-finančna kriza. Slednja pa po Pahorjevih besedah ne bo pomenila, da bo to edini projekt vlade, ampak bodo tudi vsi drugi projekti stekli sočasno, je napovedal. Med drugimi pomembnimi nalogami, ki jih namerava voditi nova vlada, je Pahor poudaril nujnost socialnega dialoga. V zvezi s tem bo, kot je napovedal, vlada vodila dvostranske pogovore z vsemi socialnimi partnerji, ti pa bodo pospešeno tekli vse do takrat, dokler ne bodo skupaj ocenili, da je kriza mimo. Glede kadrovskih zamenjav je še enkrat poudaril, da kadrovskega cunamija ne bo. Ob tem
Po izvolitvi se je Pahor poslankam in poslancem zahvalil za izkazano zaupanje, ki presega obseg glasov koalicijskih strank. »Vlada je sicer koalicijska, delovala pa bo kot vlada Republike Slovenije,« je poudaril Pahor in dodal, da bo imela nova vlada pred očmi interese vseh ljudi.
Dobro uro po izvolitvi nove vlade je Janša v prostorih vlade na Gregorčičevi Pahorju tudi že predal posle. Ob tem je Pahorju izročil poročilo o delu vlade v letih 2004-2008 in mu zaželel uspešno delo.
Pahor se je Janši zahvalil za sprejetje povabila k razmisleku o partnerstvu za razvoj. Spomnil je, da se je kot premier zavezal, »da bomo glede vseh najpomembnejših stvari iskali konsenz v državnem zboru«. Pri tem pričakuje konstruktivne kritike in predloge opozicije. »Moja zaveza je, da te boljše predloge, če jih bomo tako ocenili, tudi sprejmemo,« je dodal.
V uvodnem nastopu skoraj deveturne razprave pred potrditvijo vlade v DZ je sicer Pahor povedal, da mora politi-
Uvodnik
Kriza ima številne obraze
V teh dneh nam je narava že podarila prve snežinke. Danes se na ptujskih ulicah in trgih znova šopiri eden ptujskih tradicionalnih sejmov, katarinin sejem. Česa vse ne ponuja - od krama-rije do čisto novih izdelkov, med katerimi je večina tako cenenih, da že pogled sam pove, od kod izvirajo. Ljudje pa jih kupujejo, ker nimajo drugega izhoda; slovenske blagovne znamke so za večino slovenskih delavcev s povprečno plačo 500 ali nekaj več evrov nedostopne. Prav tako tudi za zaposlene v slovenski tekstilni industriji, ki ji zaradi krize grozi dobesedno ko-laps.
Kriza je v zelo kratkem času postala sestavni del nas, tudi mediji so obsedeni z njo; nič drugega ni pomembno, samo da se govori o krizi. Ljudi dražijo s podatki o tem, koliko je izgubil posamezni slovenski tajkun. Gre za vsote, od katerih se večini zvrti v glavi.
Pred letom dni smo se v tem času že veselili, saj je praznični čas temu tudi namenjen. Današnja slika je čisto drugačna, ljudi skrbi samo še, ali bodo obdržali službo, kako bodo preživeli od danes do jutri, nič več ne razmišljajo o tem, kaj vse bodo dali na praznično mizo. Pa saj je bilo pri delavcih s sramotno nizkimi plačami vedno tako, samo da tega nismo želeli videti. Zdaj pa je že zaradi obsežnosti krize problem veliko večji, zelo težko ga bo tudi obvladati. Ljudje ne morejo biti mirni, že zaradi tega ne, ker so marsikateri tajkuni sami krivi, ne pa zunanji vplivi, da bodo številni izgubili službe. Medtem ko so grabili na kup finance, gradili svoj finančni imperij, jim je zmanjkalo časa za podjetja. Za to pa niti ne bodo odgovarjali, ker jim je kriza kot na pladnju prinesla najboljši odgovor za zmanjševanje števila zaposlenih, znižanje plač, zmanjšanje obsega proizvodnje. Rezervne scenarije pa premorejo le redki.
Za tiste na vrhu obstaja v vsakem obdobju, ne glede na krizo, pozitiven scenarij, ker oni ne bodo lačni, ne bodo iskali služb, zanje je vedno dobro postlano.
Majda Goznik
Foto: arhiv rtv slo
je vse, ki odgovorno opravljajo svoje delo, pozval, naj tega še naprej opravljajo tako. Tudi generalne državne tožilke Pahor ne namerava zamenjati, pač pa jo bo, kot je dejal, povabil, da svoje delo opravlja še naprej.
Dosedanji predsednik vlade in predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je v predstavitvi stališč poslanskih skupin vladi, kljub temu, da se je Pahor temu pred tem odpovedal, obljubil »sto dni miru«. V svojem nastopu je Janša izrekel nekaj kritičnih besed o vsebini koalicijske pogodbe in politični sliki, ki po njegovem mnenju kaže na absolutno koncentracijo oblasti ene politične opcije. »Po zadnjih volitvah se je v Sloveniji spet vzpostavila koalicija na ideološki podlagi,« je prepričan Janša. Sicer pa ima nova vladna koalicija po Janševem prepriča-
nju oblast tudi nad slovensko prestolnico, državnim svetom, mediji, sindikati in organizacijami civilne družbe. »Vse to kaže na politično sliko, ki je nenavadno podobna tisti pred prvimi svobodnimi volitvami,« je prepričan Janša, ki meni, da gre za izjemno veliko, absolutno koncentracijo oblasti ene politične opcije.
Odzivi strank
Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič je izrazil prepričanje, da je izbira mandatarja Boruta Pahorja prava. Tudi zastopanost moških in žensk v bodoči vladi je mnogo višja kot v preteklem mandatu, je poudaril. Kontič je ob tem še poudaril, da je od dneva volitev minilo natanko 61 dni, torej natanko toliko kot pred štirimi leti od dneva volitev do imeno-
vanja vlade, kljub temu da je bil tokrat po volitvah potreben dodaten čas za ugotavljanje rezultatov.
V	Liberalni demokraciji so nasprotno napovedali, da bodo novo ministrsko ekipo potrdili in to »z odgovornostjo in z zaupanjem«. V LDS so po besedah vodje poslanske skupine Boruta Sajovica prepričani, da bo nova vlada sposobna peljati Slovenijo v smeri konkurenčnega gospodarstva, hkrati pa pravičnega razvoja, medgene-racijske solidarnosti, socialne pravičnosti ter dosledne pravne države.
V	poslanski skupini Zaresa so po besedah Franca Jurija prišli do ocene, da mandatar predlaga dobro vlado. To po njegovem sestavljajo »dobri in kompetentni ministri, ki se niso izmikali razpravam. To so kandidati, ki bodo zagotovili dobro opremljenost vladnega delovanja pred prihajajočo recesijo,« je ocenil. V Zaresu so še posebej zadovoljni, da bo v vladi kar pet ministric in da dve od njih prispeva tudi Zares.
Franc Žnidaršič je v imenu poslanske skupine DeSUS povedal, da je stranka s predlagano ekipo zadovoljna, prav tako tudi s številom ministrov, ki jih ima v vladi. »V vladi bomo imeli tri resorje, kar pomeni, da nismo dobili drobiž. Tisti, ki to trdijo, ne znajo računati,« je dejal. V stranki bodo po napovedih Žnidaršiča podprli vse dobre predloge, ne pa tudi
predlogov, ki bi načeli ustavni red v državi. DeSUS v novi vladi pričakuje tudi enakopraven odnos: »Da ne bomo privesek v vladi, kot nam očitajo nekateri novinarji.«
Zmago Jelinčič je v imenu poslanske skupine SNS povedal, da je danes velik dan, ko bo izvoljena nova vlada in bo treba začeti delati. To pa po njegovem ne bo lahko »saj so bile obljube velike«. Kljub temu je treba po Jelinčičevem počakati in »videti, kako se bodo ministrice in ministri obnašali«. Ob tem je tudi napovedal, da bo SNS vlado podprla, da pa bo v prihodnje opozicija budno spremljala delo vlade. V primeru, da bo vlada pristala na to, da izbrisani prejmejo odškodnine, pa je napovedal referendum.
Jakob Presečnik je napovedal, da v poslanski skupini SLS ministrskega paketa ne bodo podprli. Po njegovem namreč kljub temu, da so jih nekateri kandidati prijetno presenetili, veje centralizem »in to na vseh nivojih«. Druga velika težava predlaganega paketa je po Pre-sečnikovih besedah »popolna neodzivnost in nikakršna pripravljenost za takojšnje prilagoditve novo nastalem položaju - to je gospodarski krizi«. »Glede na to da je bila koalicijska pogodba napisana v nekih drugih časih, bi pričakovali njene popravke,« je dejal. Ocenil je tudi, da koalicijski sporazum ni naravnan varčevalno.
STA (pripravlja: SM)
Ljubljana • Prehod SDS v opozicijo ne gre brez zapletov
Pukšič izstopil iz poslanske skupine SDS
Poslanec Franc Pukšič je v ponedeljek, 24. novembra, kot je zapisal v izjavi za javnost, iz osebnih razlogov izstopil iz poslanske skupine SDS. K tej odločitvi je bistveno »pripomogel« vodja poslanske skupine Jože Tanko s svojim ravnanjem, začetim že v prejšnjega mandatu.
Pukšič je povedal, da je v ponedeljek s svojo odločitvijo seznanil predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja in da bo odslej deloval kot samostojni poslanec. V izjavi za javnost je poudaril, da njegov izstop iz poslanske skupine ne pomeni tudi izstopa iz Slovenske demokratske stranke, in dodal: »Trdno namreč verjamem v vrednote Slovenske demokratske stranke in jih bom s svojim poslanskim delom tudi v prihodnje uresničeval. Želim pa si, da bi se sledenju teh vrednot, ki so temeljni kamen SDS, zavezal tudi vodja poslanske skupine, iz katere izstopam.«
Pukšič svojega izstopa ni želel komentirati, ampak je dejal, da je vse zapisal v izjavi za javnost. Neuradno smo izvedeli,
da naj bi bil vzrok izstopa osebna diskreditacija in šikaniranje, kar je tudi zapisano. Za vse te izjave se Jože Tanko Pukšiču ni nikoli opravičil. Zanimivo je tudi, da so v ponedeljek, 24. novembra, minila točno tri leta, odkar ga je predsednik vlade Janez Janša za njegov 50. rojstni dan razrešil z mesta državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Takratni Pukšičev odstop je bil posledica spora med Ministrstvom za zunanje zadeve, predvsem z ministrom dr. Dimitrijem Ruplom in Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj ministrstvo in urad nista imela podpisanega sporazuma; ta je bil podpisan komaj junija letos, torej dve leti in pol po Pukšičevem odstopu. Zanimi-
vo je tudi, da se je Pukšič šest let trudil in pripravil Zakon o Slovencih v zamejstvu in po svetu, ki ga bo nova vlada upo-
števala, saj bo v njej tudi minister brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Zmago Šalamun
Franc Pukšič - izstopil iz poslanske skupine, ne pa iz stranke
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: ZS
Ptuj • Državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra
Maistrovo izročilo je živo in aktualno
V dvorani Center v Ptuju je bila v soboto, 22. novembra, osrednja državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra, ki so se je ob predsedniku države dr. Danilu Turku, predsedniku vlade Borutu Pahorju, predsedniku parlamenta Pavlu Gantarju in predsedniku državnega sveta Blažu Kavčiču udeležili številni ministri, poslanci, nekateri veleposlaniki, predstavniki gospodarskega in družbenega življenja Slovenije in številni drugi gosti. V avli Šolskega centra pa je bila na ogled spominska razstava General Maister in njegov čas, ki jo je postavil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih.
23. november je postal slovenski državni praznik leta 2005, ko smo ga prvič praznovali v spomin na 23. november leta 1918, ko je Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. Slavnostni govornik, predsednik dr. Danilo Türk, je povedal, da so odločne in uspešne akcije generala Rudolfa Maistra pred 90 leti slovenskemu narodu zagotovile ozemeljsko celovitost in predvsem to, da sta Maribor in Štajerska pripadla domovini.
»Z odločno akcijo je bila ustvarjena efektivna podlaga slovenske državnosti. Brez te odločnosti in sposobnosti generala Maistra bi celotna kasnejša zgodovina Slovencev potekala drugače. Malo verjetno je, da bi brez njegove odločnosti sploh dočakali našo neodvisnost in državno samostojnost. Zato je prav, da se vsako leto spomnimo njegovih velikih dejanj in njegovih zaslug za to, da Slovenci obstajamo kot suveren narod in da imamo svojo lastno državo. Pomislimo samo na Maistrovo tveganje in sposobnost mobilizirati 4000 prostovoljcev za obrambo severne meje v manj kot mesecu dni v novembru leta 1918. Podvig teh razsežnosti ob koncu prve svetovne vojne, ko so bili ljudje naveličani orožja in ob pomanjkljivih komunikacijah zasluži vse možno občudovanje. Rudolf Maister je s svojim življenjem in delom pokazal, kako se vojaški poklic povezuje s kulturno občutljivostjo in z domovinsko zavestjo. Ta vzor je tudi danes pomemben ne le za ljudi vojaškega poklica, ampak za vse nas. Izročilo njegovega življenjskega dela moramo razumeti celovito in prav je, da se vprašamo, kaj pomeni njegovo izročilo v današnjem času in kaj so naše dolžnosti, če želimo biti vredni njegovega spomina,« je med drugim poudaril predsednik države dr. Danilo Türk.
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik je bil predsednik države dr. Danilo Türk: »Brez odločnosti in sposobnosti generala Maistra bi celotna kasnejša zgodovina Slovencev potekala drugače.«
Foto: Črtomir Goznik
Med udeleženci osrednje državne proslave ob letošnjem dnevu Rudolfa Maistra so bili ob predsedniku države dr. Danilu Turku tudi številni drugi slovenski politiki, med njimi predsednik vlade Borut Pahor z življenjsko sopotnico, predsednik državnega zbora Pavle Gantar in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič.
Foto: Črtomir Goznik
Oder so si delili glasbeniki, pevci, igralci in plesalci.
Slovenija mora
nastopati
kompetentno
Naša suverenost je neizpodbiten dokaz, da smo politični narod. Vprašanje pa je, ali smo v Sloveniji dobro pripravljeni na vse izzive in odgovornosti, ki gredo s tem, se je vprašal v nadaljevanju. Očitno je, da se mora Slovenija v Evropi in v svetu obnašati samozavestno, kar pomeni, da mora nastopati kompetentno. Biti moramo načelni in dosledni. Nobenih lekcij o evropskih standardih obnašanja nam ni treba sprejemati. Hkrati pa moramo kot vsaka druga članica EU pazlji-
vo, in če je potrebno, tudi energično skrbeti za svoje nacionalne interese. To velja za vsa področja politike, od kmetijskih subvencij do zunanje politike in vseh vprašanj, povezanih z nadaljnjo širitvijo EU. Prav tako mora Slovenija ohranjati tiste pridobitve iz svoje preteklosti, ki so potrjene z mednarodnimi pogodbami. Tako je potrebno spoštovati in uresničevati tudi mednarodnopravno določene pravice manjšin. To prizadevanje ni zastarelo ali preživeto, prav nasprotno, poudarja predsednik države, je eden kritičnih preizkusov resnosti današnje Evrope, ki razume pomen vladavine prava. Prizadevanje za pravice manjšin je
tudi eden od preizkusov naše zrelosti in narodne in domovinske zavesti.
Današnje domoljubje mora vsebovati visok standard tehnoloških in ekonomskih dosežkov, ekološke zavesti in tudi visoko raven estetike in visoke standarde poštenja. »V Sloveniji bomo toliko bolj ponosni na našo domovino, kolikor bolj uspešni bomo v tehnološkem in ekonomskem razvoju, kolikor bolj nam bo uspevalo skrbeti za naše naravno okolje in kolikor uspešnejši bomo v zatiranju korupcije, kriminalitete in neobrzdanega, neupravičenega bogatenja, protipravnega bogatenja nekaterih posameznikov. Vse to so zahteve, ki jih pred nas postavlja zaveza k domoljubju,« je v soboto na Ptuju še povedal predsednik države.
Sobotna osrednja državna slovesnost na Ptuju je pokazala, da je Maistrovo izročilo še kako živo in aktualno. Da sta bili letošnja proslava in razstava na Ptuju, ni nobeno naključje gle-
de na zgodovinske argumente, pravi avtor razstave General Maister in njegov čas direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj prof. Aleš Arih, saj Maistrov rod po moški liniji izvira iz Ptuja. V njem in v njegovi okolici je živelo tudi 124 Maistrovih borcev, ki so se takoj odzvali na mobilizacijo. Skozi razstavo so prikazani tudi ideološki razlogi, ki so zamolčali Maistra, saj ga niso priznali niti po prvi niti po drugi svetovni vojni, kar je zgodovinska krivica. Če poskušamo rangirati zgodovinsko pomembne Slovence, je na prvem mestu zagotovo Primož Trubar, na drugem pa general Rudolf Maister, pravi Arih. Njegove zasluge je potrebno spoštovati z zgodovinske distance, poudarja, tudi kot odgovor na poplavo dogodkov, vezanih na Maistra, ki smo mu priče v zadnjem času; kot da bi nekateri hoteli s tem na nek način nadoknaditi to, kar so zamudili. Rudolf Maister je izstopal predvsem po svoji poštenosti,
po tem, da je bil zaveden Slovenec in domoljub. Te njegove vrednote pa moramo sedaj črpati in uvajati v življenje, je ob postavitvi razstave še posebej izpostavil Arih.
Kulturni program, ki sta ga zasnovala Ptujčana Peter Srp-čič (scenarist in režiser) in Daniel Tement, je potekal pod naslovom Maistrova dediščina. Dogajanje na odru je na različne načine osvetlilo lik generala Maistra kot vojaškega poveljnika, državotvorca in pesnika ter prikazalo njegovo vlogo v prelomnih časih pred 90 leti. Nastopili so komorni zbor Kor in simfonični orkester pod vodstvom Daniela Tementa, Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj pod vodstvom Jožice Lovrenčič Lah, igralci Dario Varga, Marko Okorn, Aljaž Jovanovič in sopranistka Nataša Krajnc, Slovenski tolkal-ni projekt ter plesna skupina Candylicious pod vodstvom Špele Težak.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Kulturni program je potekal pod naslovom Maistrova dediščina. Osvetlil je njegov lik vojaškega poveljnika, državotvorca in pesnika.
Razstavo General Maister in njegov čas je postavil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj prof. Aleš Arih: »General Rudolf Maister je po pomembnosti takoj za Primožem Trubarjem.«
Kidričevo • 54 let Taluma
Skozi krizo s cim manj posledicami
V spomin na 21. november 1954, ko je iz elektrolize tedanje Tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo pritekel prvi aluminij, praznujejo ta dan v sedanjem Talumu tovarniški praznik. Zaradi negotovih razmer, ki so posledica svetovne krize, je bil letošnji, 54. tovarniški praznik skromnejši kot sicer, pa vendar tudi slovesen.
V okviru letošnjega tovarniškega praznika so v četrtek, 20. novembra, v dvorani restavracije v Kidričevem pripravili tradicionalno srečanje z upokojenimi člani tega delovnega kolektiva.
Na prazničen dan, v petek, 21. novembra, so že navsezgodaj zjutraj odhod nočne in prihod dnevne izmene delavcev z budnico pospremili člani godbe na pihala Talum pod vodstvom Štefana Garko-va. Popoldne ob 13. uri pa so se zbrali v sejni sobi upravne zgradbe na skupni slavnostni seji vsi vodje delovnih enot in služb, člani uprave, predstavniki sveta delavcev ter sindikata Taluma. Potem ko jih je v imenu sveta delavcem pozdravila Dragica Le-skovar, je zbrane sodelavke in sodelavce nagovoril tudi predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek. Izrazil je prepričanje, da je bila odločitev za skromnejšo proslavitev letošnjega tovarniškega praznika pravilna, saj so se zanjo odločili predvsem zaradi zaostrenih razmer, ki so posledica svetovne gospodarske krize. Sicer je še na začetku leta kazalo, da bo v Talumu vse v najlepšem redu, saj v poslovanju in uresničevanju
Foto: M. Ozmec
Dobitniki letošnjih Talumovih zlatih metuljev (z desne) Viktor Dvoršak, Anton Zumbar, Valerija Rojko in Vitomir Krapež.
zastavljenih načrtov ni bilo videti večjih ovir. Ob polletju pa se je pričela finančna kriza ter posledično načela tudi realni sektor, ki ustvarja novo vrednost. Posledice se kažejo v zmanjšanju povpraševanja in zaostreni investicijski dejavnosti, kar pomeni, da je v težavah tudi obseg proizvodnje. Slovenija je bila v tem času okupirana z volitvami in si morda tudi zato ni priskrbela primernih rezerv.
»V to krizo smo v Talumu vstopili dokaj zdravi in v dobri kondiciji, saj nismo veliko zadolženi, nimamo posebno velikih investicij, s kupci imamo dokaj dobre odnose, proizvodnjo pa poskušamo obdržati na isti ravni kot prej, čeprav se naročila že zmanjšujejo. Dejstvo je, da se zaradi svetovne krize tudi aluminijska industrija po svetu že sooča s težavami, saj ponekod že zapirajo del proizvodnih
kapacitet in lahko se zgodi, da bom to čutili tudi mi. Vsekakor je naš cilj, da krizno obdobje prebrodimo s čim manj negativnimi posledicami, zagotovo pa bo prišlo tudi do zmanjšanja proizvodnje aluminija in nekaterih drugih nujnih ukrepov; v kakšnem obsegu, pa za sedaj še nihče ne more natančno predvideti.
Ker se zavedamo, da je učinkovit le tisti, ki je hiter,
bomo že v naslednjem tednu pripravili najbolj verjetno inačico plana poslovanja. Upam, da bo kljub izrednim razmeram čim manj izrednih ukrepov, zavedati pa se moramo, da vedno ne bomo mogli delati tako uspešno kot do sedaj. Pri premagovanju kriznih razmer pričakujem trdno podporo vseh sodelavcev, pa tudi sveta delavcev in sindikata, saj je naš cilj, da do večjih sprememb ne bi prišlo. Žal pa zaradi negotovih razmer to ne more biti moja obljuba,« je povedal mag. Danilo Toplek.
Ob tem se je mag. Toplek zahvalil vsem delavcem Ta-luma za njihov prispevek k temu, da je tovarna, takšna kot je, v vseh pogledih uspešna, čestital pa je tudi vsem delovnim jubilantom, ki praznujejo od 10 do 40 let zaposlovanja v tem kolektivu, njihova imena pa so objavljena v jubilejni številki tovarniškega glasila Aluminij. Posebej pa je čestital štirim dobitnikom najvišjih Talumovih delovnih priznanj - zlatih metuljev, ki jih je na slovesnosti izročil skupaj s članico uprave za kadrovsko področje Brigito Acimovic.
Na predlog komisije in v soglasju z upravo Taluma je
za dolgoletno uspešno delov v Talumu, oziroma za življenjsko delo v dej družbi zlatega metulja prejel Viktor Dvoršak iz delovne enote Vzdrževanje, kjer je vodja skupine za izdelovanje elementov naprav v strojni delavnici, v Talumu pa je zaposlen že od leta 1978. Zlatega metulja pa so za uspešno delo v zadnjih nekaj letih prejeli še Valerija Rojko, univ. dipl. inž. kem. tehnologije, iz DE Kontrola kakovosti, kjer je pomočnica vodje laboratorija, livar Vito-mir Krapež iz DE Gnetne zlitine, ki je v družbi zaposlen od leta 1981, ter Milan Žum-bar iz DE Energetika, kjer je vodja obrata Elektroenergetika.
Praznovanje 54. tovarniškega praznika so v Talumu zaokrožili naslednji dan, ko so pripravili tradicionalni dan odprtih vrat. Povabilu na organizirano predstavitev proizvodnje se je tokrat odzvalo blizu 200 obiskovalcev, ki so jih po seznanitvi z doseženimi in prihodnjimi načrti tega okoli 1060-članskega delovnega kolektiva v manjših skupinah popeljali tudi na ogled posodobljenih Talumovih proizvodnih prostorov.
M. Ozmec
Kaj so karierni sejmi in kako vam lahko koristijo?
Karierni sejmi so stičišča ponudbe in povpraševanja po delu - namenjeni so srečevanju delodajalcev in iskalcev dela. Podjetja jih izkoriščajo za promocijo podjetja kot delodajalca in za spoznavanje primernih kandidatov. Cilj soočenja kandidatov in delodajalcev razstavljavcev je v tem, da obe strani pridobita kar največ koristi v najkrajšem možnem času.
Zakaj na karierni sejem? Kakšne so koristi obiska karier-nega sejma?
Vsakdo, ki išče delo, ve, kako težko je priti do zaposlitvenega intervjuja, še posebno, če je nekdo začetnik in nima veliko delovnih izkušenj - na karier-nem sejmu pa so kadroviki zbrani ravno z namenom, da najdejo takšne kadre. Poleg tega tudi številni posamezniki z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami niso zadovoljni s svojim trenutnim delovnim položajem in delovnim mestom. Karierni sejmi so tako zanje izredna priložnost, da zasledujejo boljše delo, boljše delodajalce in boljšo plačo ter premaknejo svojo kariero s statične točke. Deficitarni kadri in uveljavljeni profesionalci pa lahko na kariernem sejmu pridobijo možnosti za precej boljšo zaposlitev, saj se bodo delodajalci razstavljavci dobesedno »pulili« zanje in njihovo naklonjenost.
Zakaj se še splača hoditi na kariernem sejme?
Na kariernem sejmu lahko v enem dnevu spoznate toliko kadrovikov (in drugih sodelavcev) različnih uveljavljenih slovenskih podjetij, kot jih morda ne bi mogli zbrati v vsem letu. Ali celo v več letih. Delodajalci plačajo, da se lahko na sejmu srečajo z vami. Njihov interes je, da razrešijo svoje težave po pomanjkanju kakovostnih kadrov, da ne bi trpeli niti bodoči delovni projekti niti posli. Da na sejmu srečajo čim več primernih kandidatov in potencialnih bodočih sodelavcev, pripravijo posebne CV-vprašalnike, predstavitvene brošure, organizirajo razne dogodke in nagradne igre, atraktivne stojnice z veliko spremljevalnega osebja. Vse, kar morate vi pri tem narediti, je, da se na sejem predhodno primerno pripravite, se pozanimate, katera podjetja iščejo kadre vašega ali sorodnega poklicnega profila, pravočasno pridete na sejem, izberete stojnice, kjer so za vas zanimivi delodajalci, in pristopite do osebja ob njih.
Zakaj se je za takšne sejme potrebno pripraviti?
Karierni sejem je dogodek, ki je tako prostorsko kot časovno skoncentriran. Zaradi tega lahko da le dobra priprava nanj najboljši učinek - da spoznate več delodajalcev, pri katerih bi želeli delati, in dobite več kariernih priložnosti za delo. Na sejmu ne boste sami, temveč obdani s številnimi drugimi iskalci, zato je zelo pomembno, da se žele-
nemu delodajalcu predstavite kar se da jedrnato in usmerjeno v sklopu omejenega časa, ki ga imate na voljo. Za učinkovit nastop na kariernem sejmu je potrebno predhodno vsaj:
-	preučiti potrebe nastopajočih podjetij,
-	si pripraviti kratek predstavitveni govor, ki bo lahko kadro-vike prepričal, da imate znanja in veščine, potrebne za delo v njihovih podjetjih,
-	imeti s seboj vaše skrbno pripravljene življenjepise in
-	priti na sejem z zvrhano mero pozitivne energije.
Kaj lahko odnesete s kariernih sejmov?
Karierni sejmi so za vsakega obiskovalca koristna karierna izkušnja. Poleg številnih informacij o podjetjih, boljšega občutka glede vašega položaja na trgu dela in dodatno nabrane samozavesti pri direktnem komuniciranju z delodajalci dobijo pravi kandidati od njih največ - konkretne delovne in karierne priložnosti, ki se lahko realizirajo.
Karierni sejem Kariera 08 bo letos 26. in 27. novembra
Tudi letos bo zaposlitveni portal MojeDelo.com organiziral največji karierni sejem v Sloveniji, in sicer na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Več informacij o sejmu lahko najdete na spletni strani www.kariernise-jem.com, kjer si lahko pogledate, kateri delodajalci bodo letos nastopili na sejmu in katere profile kadrov bodo iskali.
www.kariernisejem.com
PREDSTAVI SVOJ
POTENCIAL!
-	100 top delodajalcev
-	32 kariernih predavanj
-	10 predavanj top karieristov
-	20 mednarodnih MBA šol
-	brezplačen prevoz na sejem
-	brezplačen pregled CV-jev
-	brezplačni psihološki testi
I MojeDelo
Izberi prihodnost
ORGANIZATOR SEJMA
Kariera
MojeDelo..........................
NAJPRESTIZNEJSI
KARIERNI
DOGODEK LETA
Gospodarsko razstavišče, Hala A in A2
26. in 27.
november 2008
^ drba.
ELEKTROSERVISI
feHOHD
KAVAL £ GROUP
-MERCK

šolski Renter ptuj
Volkmerjeva cesta 19, Ptuj tel: +386 2 7871 700 www.scptuj.si	fax: +386 2 7871 711
ekonomija
tel.: OB 7871 740
Smo šola z dolgoletno tradicijo, kar izpričuje že 45 let življenja in dela Ekonomske šole Ptuj. Kljub temu, daje bilo že veliko doseženega, se vsako leto trudimo postati še boljši. Zavedamo se velikega pomena znanja in kakovostne priprave dijakov za zaposlitev in študij. Soočamo se z izzivom, kako vzgojiti mlade, da se bodo sposobni prilagajati zahtevam hitro spreminjajočega se okolja, da bodo kompetentni v svojem poklicu in konkurenčni na evropskem tržišču. V letošnjem šolskem letu se v naših programih izobražuje preko 650 dijakov. Njihovo izobraževalno pot spremlja 63 strokovno usposobljenih profesorjev, ki jih odlikuje strokovnost in posluh za delo z mladimi. V šolskem letu 2008/2009 prehajamo na novi, prenovljen sistem izobraževanja, ki omogoča obogatitveno prenovo kurikuluma v programu ekonomske gimnazije, pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij v naslednjih programih: ekonomski tehnik, aranžerski tehnik, ekonomski tehnik PTI in trgovec. Prenovljeni programi so posledica novo nastalih potreb partnerskih podjetjih, s katerimi sodelujemo. Vsi novonastali programi so ovrednoteni s kreditnimi točkami in s tem mednarodno primerljivi, hkrati pa omogočajo večjo zaposljivost našim dijakom. Značilnosti prenovljenih programov se odražajo v skupnem splošnem delu predmetnika, obveznih strokovnih modulih, izbirnih strokovnih modulih, praktičnem izobraževanju v šoli in pri delodajalcih, interesnih dejavnostih in odprtem delu kurikuluma. Poleg razširjenih znanj iz splošnoizobraževalnih predmetov tako dijaki pridobivajo še znanja s področja ekonomije, komerciale, bančništva, zavarovalništva, financ, vrednostnih papiijev, dela z računalnikom, aranžerstva in oblikovanja, razvijajo likovno estetski čut, ročne spretnosti, ustvarjalne fantazije, usvajajo veščine podjetništva in menedžerske spretnosti...
Na šoli izvajamo tudi široko paleto izvenšolskih dejavnosti, v katerih lahko dijaki razvijajo svojo ustvaijalnost, interese, sposobnosti in hobije. Svojo radovednost lahko tako potešijo na strokovnih ekskurzijah, pri raziskovalnem ali projektnem delu, in na tekmovanjih iz različnih strokovnih področij. Ponujamo jim tudi možnost sodelovanja v mednarodnih projektih in izmenjavi dijakov in profesorjev v okviru Evropske unije.
Veliko podrobnejših informacij o delu in dogajanju na naši šoli najdete tudi na spletni strani: http://ekonomska.scptuj.si/
elektrotehnika računalništvo
tel.: 02 7871 800
Elektro in računalniška šola je ena izmed štirih srednjih šol Šolskega centra Ptuj. Na šoli poskrbimo za vse navdušence za tehnično področje, saj izvajamo programe s področja elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Prvi oddelek elektrotehnike je bil vpisan v šolskem letu 1983/84. Danes se lahko pohvalimo z različnimi stopnjami izobraževanja, novimi prostori na Vičavi, mednarodno izmenjavo, kompetentnimi delavci šole ter prizadevnimi dijaki. V šolskem letu 2008/2009 se v25 oddelkih izobražuje več kot 550 dijakov.
Veliko energije in sredstev namenjamo za sodobne učilnice, laboratorije ter opreme, brez katere si priprave dijakov na nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev ne moremo predstavljati. Življenje na šoli popestrimo z udeležbo na športnih, kulturnih prireditvah ter strokovnih ekskurzijah. Dijaki so posebej aktivni pri krožku robotike in na tekmovanjih z različnih področjih. V okviru projekta Leonardo da Vinci si zadnjih nekaj let znanje in izkušnje, tako dijaki kot delavci šole, pridobivajo tudi v tujini. Za razvoj novih programov in zagotavljanje nadstandardne opreme se vključujemo tudi v različne projekte. Znanje je največji kapital, zato vsa znanja, ki nas bogatijo z veseljem prenašamo na mlade generacije.
kmetijstvo
tel.: 02 7871730
biotehniška šola
Biotehniška šola na Ptuju že več kot 50 let izobražuje mlade, ki jih zanima področje naravoslovja in se želijo več naučiti o živalih, rastlinah, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, podjetništvu in turizmu na podeželju ter o cvetličarstvu ter varstvu okolja. Teoretična znanja dijaki pridobivajo v učilnicah Šolskega centra Ptuj. Praktični pouk cvetličarstva, vrtnarstva, poljedelstva in živinoreje izvajamo v Turnišču pri Ptuju, sadjarstvo, vinogradništvo in gospodinjstvo pa na Grajenščaku. Ob rednem izobraževanju pridobivajo dijaki in dijakinje izkušnje tudi na razstavah in različnih sejemskih prireditvah, svojo radovednost potešijo na ekskurzijah, mladostno razigranost pa sprostijo na športnih dnevih, na prireditvah ob sprejemu novincev, predaji ključa ipd. Nenehno se trudimo, da se dijaki na šoli počutijo prijetno, dosegajo uspehe in pogumno oblikujejo svojo pot vživljenje.
Dijaki imajo možnost nadaljevati izobraževanje po vsakem programu. Kmetijsko podjetniški in okoljevarstveni tehniki, ki uspešno opravijo poklicno maturo, se lahko vpišejo na vse višješolske programe in večino visokošolskih strokovnih programov, z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi na številne univerzitetne programe.
Zraven izobraževanja mladih izvajamo celo paleto tečajev, na primer nosilec turistične dejavnosti na kmetiji, izvajalec varstva rastlin in voznik traktorja ter vrsto poklicnih kvalifikacij kot so: predelovalec sadja, zelenjadar, čebelar...
Med šolami, ki so združene v ŠC Ptuj, ima Strojna šola najdaljšo tradicijo, saj je od pričetka obrtnega izobraževanja na Ptuju minilo že več kot 130 let. Strojništvo je bilo za človeški
razvoj vedno izjemnega pomena in tako bo tudi v bodoče. Čeprav so strojniški poklici bolj naklonjeni fantom, skušamo prednosti in predvsem možnost zaposlitve predstavljati tudi
dekletom. Mnogi strojniški poklici zahtevajo natančnost, potrpežljivost, spretnost in iznajdljivost, vse to pa bi lahko pri svojem poklicnem delu izkoriščala prav dekleta.
Strojna šola ponuja možnost izobraževanja za vse poklice v strojništvu, izpostavljamo pa predvsem možnost takojšnje zaposlitve in nadaljnjega izobraževanja. Poleg rednega
šolskega dela lahko naši dijaki sodelujejo v številnih izvenšolskih dejavnostih, omeniti pa velja tudi, da so strojniki dobri športniki in dobitniki mnogih nagrad in priznanj na številnih
tekmovanjih. Vabimo vas, da svojo prihodnost poiščete v strojniških poklicih na Strojni šoli Ptuj, ki vam bodo odprla mnoga vrata v svet znanosti in tehnike.
Za vse informacije smo vam na voljo na spletni strani: http://strojna.scptuj.si ter na telefonski številki tajništva šole: (02) 78717 20 in telefonski številki svetovalne službe: (02) 78717
24.
višji strokovni študij
tel.: 02 787I 8I2
Višja strokovna šola Ptuj, ki se nahaja v novih, sodobno opremljenih prostorih bivše vojašnice na Vičavi, je najmlajša ¡zmed organizacijskih enot v Šolskem centru Ptuj. Izvajamo redne in izredne programe MEHATRONIKA, UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE TER EKONOMIST. Trenutno študira pri nas 600 študentov. Naša vizija je, postati in ostati ugledna in mednarodno priznana višja strokovna šola, ki študentom omogoča, da izrabijo in polno razvijejo svoje sposobnosti. Prizadevamo si za uresničevanje pojma vseživljenjskega učenja. Pri tem uspešno sodelujemo s podjetji pri izvajanju praktičnega izobraževanja, s tem pa omogočamo lažjo zaposljivost naših diplomantov.
Podrobnejše informacije najdete na spletni strani http://vss.scptuj.si lahko pa pokličete tudi na tel.:02 7871812.
KAMP
O ekonomska gimnazija
(4 leta, matura) O ekonomski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O aranžerski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O prodajalec
(3 leta, zaključni izpit) O ekonomski tehnik- PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O tehnik mehatronike
(4 leta, poklicna matura) O računanliški tehnik
(4 leta, poklicna matura) O elektrotehnik
(4 leta, poklicna matura) O mehatronik operater
(3 leta, zaključni izpit) O elektrikar
(3 leta, zaključni izpit) O elektrotehnik-PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O kmetijsko podjetniški tehnik
(4 leta, poklicna matura) O okoljevarstveni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O hortikulturni tehnik
(4 leta, poklicna matura O kmetijsko podjetniški tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O hortikulturni tehnik
(PTI 2 leti, poklicna matura) O gospodar na podeželju (3 leta, zaključni izpit) O cvetličar
(3 leta, zaključni izpit) O vrtnar
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v biotehniki in oskrbi
(2 leti, zaključni izpit) O izobraževanje odraslih
O strojni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O oblikovalec kovin - orodjar
(3 leta, zaključni izpit) O klepar - krovec
(3 leta, zaključni izpit) O izdelovalec kovinskih konstrukcij
(3 leta, zaključni izpit) O instalater strojnih instalacij
(3 leta, zaključni izpit) O avtoserviser
(3 leta, zaključni izpit) O avtokaroserist
(3 leta, zaključni izpit) O metalurg
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v tehnoloških procesih
(2 leti, zaključni izpit) O strojni tehnik-PTI
(2 leti, poklicna matura) O avtoservisni tehnik - PTI (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O Študentom ponujamo naslednje programe: O mehatronika
O upravljanje podeželja in krajine O ekonomist
Višješolski študijski programi trajajo dve leti za redni študij ter dve leti in pol za izredni študij.
Ormož • Tiskovna konferenca župana Alojza Soka
Cesta je v načrtu, podpis pogodbe kmalu
Župan Alojz Sok je sklical tiskovno konferenco kot odziv na izjavo poslanca Vilija Trofenika v zvezi s peticijo za izgradnjo hitre ceste Hajdina-Ormož, saj je mnenja, da je zaradi objektivne obveščenosti javnosti dobro sproti popraviti napačne navedbe. Priložnost pa je izkoristil tudi za predstavitev projektov financiranih iz Evropske unije, saj je Trofenik nedavno očital, da naj bi bila pri tem občina Ormož zelo neuspešna.
Na začetku je Alojz Sok izrazil svoje razočaranje, da v novi slovenski vladi ne bo nikogar iz severovzhodne Slovenije, čeprav je poslancev več, kot jih je bilo v preteklem sklicu. V preteklosti so bili vsaj štirje ministri iz tega konca Slovenije, med njimi celo Ormožanka. Tudi po zaslugi take sestave vlade je po njegovem mnenju severovzhodni del Slovenije prišel predčasno do avtoceste, ki je zelo pomembna pridobitev.
Zaplete z Naturo 2000 bo rešil Trofenik ...
Povedal je, da se čudi, da v zvezi s hitro cesto Ormož-Hajdina novinarji nič ne vprašamo direktorja Darsa, kdaj in ali je bila pogodba podpisana. Zdelo pa se mu je zanimivo, da Trofenik sedaj vpleta računsko sodišče, če pa letni načrt izgradnje avtocest sprejema državni zbor.
"Do 2008 v nobenem let-
Predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak je v svojem nagovoru v sončnem sobotnem popoldnevu zbranim krajanom povedal, da se je uresničila njihova dolgoletna želja, saj so prav na pobudo krajanov, ki so se najprej obrnili na krajevno skupnost in nato še na občino, začeli aktivnosti. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da je Veliki Brebrovnik naj-
nem programu te ceste ni bilo, sedaj pa je s 4,8 milijona evrov, zagotovljena pa so tudi sredstva za gradnjo odseka med Ormožem in Gorišnico. Darsu je bilo v državnem zboru dano poroštvo za najem kredita v višini 27 milijonov evrov. In na Darsu je, da to gradnjo izpelje. 15. oktobra se je zaključil razpis za gradnjo viadukta, do 15 decembra, če ne bo pritožbe, se mora podpisati pogodba.
Kar pa se tiče Nature 2000, je gospod poslanec že rekel, da bo ta zaplet rešil. V sedanji konstrukciji pa z ničemer ni zajet odsek od Gorišnice do Markovcev. Kar se tiče vpletanja ceste do Zavrča, pa obstaja ideja občine Zavrč, da če bo enkrat zgrajena hitra cesta Slovenska Bistrica-Ormož, se bo nanjo navezala cesta iz Zavrča. S tem bi se rešil problem tranzita vseh vasi, ki ležijo na tej trasi. Ne vem, kaj ima to zveze z Ormožem in da naj bi v tem primeru hitra cesta zaobšla Ormož. Hitra cesta je v nacionalnem programu
izgradnje avtocest in samo s spremembo le-tega bi bilo možno kar koli spremeniti, o tem pa odloča parlament. Nobene bojazni ni, da bi se kaj zgodilo brez vednosti državnega zbora," je prepričan Alojz Sok.
Sok pričakuje, da ne bo pritožbe na izbor izvajalca in
da bo do 15. decembra podpisana pogodba. Za podpis pa je ponudil kar novo, lepo prenovljeno in urejeno sejno sobo Občine Ormož.
Dotaknil se je tudi napovedane ustanovitve komisije, ki naj bi spremljala izgradnjo ceste, saj se mu zdi to skrajno čudno. "Komisijo oblikuje
mo že zagotovljenih. Čakamo še na razplet razpisa, za katerega upamo, da se bo za nas uspešno iztekel. Dela bi lahko pričeli v spomladanskih mesecih. Razširiti moramo tudi pokopališče, da bomo pridobili prostor za dodatne grobove in tudi prostor za žare. V prihodnjem letu nameravamo nadaljevati z enakim tempom, saj je še veliko potreb za modernizacijo in preplastitev," je povedal Tr-stenjak, ki upa, da če bo šlo naprej s takim tempom, bi lahko v 7 ali 8 letih asfaltirali vse ceste.
Župan Alojz Sok je v svojem nagovoru povedal, da je veliko takih klancev po občini, ki so še potrebni pozornosti. Nekatere že urejajo, drugi pa še čakajo. V dveh letih je bilo v občini asfaltiranih več kot 30 kilometrov cest. "To je ogromno denarja, če vemo, da kilometer ceste stane 100.000 evrov. Menim, da z gradnjo cest vlagamo tudi v pospeševanje turizma," je povedal župan, ki upa, da bo bodoča državna politika naklonjena občinam in bo mogoče še veliko postoriti.
Blagoslov ceste je opravil Janez Mohorič. Viki Klemenčič Ivanuša
opozicija ali nekdo, ki ni v parlamentu, če pa si del vladajoče koalicije, je to čudno, saj imaš v rokah vse vzvode odločanja."
Navedbe poslanca Trofenika ne držijo
Mag. Karmen Štumberger je za uvod povedala, da je načrt razvojnih programov sestavni del proračuna in na nek način odraža razvojno politiko občine na področju investicijskih izdatkov. "Gre za živ dokument, ki se nadgrajuje glede na stopnjo pripravljenosti posameznih programov," je povedala mag. Štumberger. Možnost črpanja denarja je iz strukturnih in kohezijskih skladov, način pa je določen z uredbami. V razvojnem programu 20022006 je jasno zapisana vizija občine Ormož, ki želi postati s svetom povezana občina, sodobna, ki skrbi za kakovostno življenje svojih prebivalcev, v čistem okolju, z razvojem eko-turizma, uspešnih podjetij in sonaravnega kmetijstva. V dokumentu so bile opredeljene tudi razvojne strategije za več področij, kot so podjetništvo, znanje, človeški viri, kmetijstvo, tehnologija informacij, urejanje prostora in varstvo okolja. Ta rdeča nit se je nadgradila z območnim razvojnim programom za območje Prlekije, ki je bil podlaga za regionalni razvojni program za področje podravske regije. V občini Ormož tako sledijo trem razvojnim prioritetam: prvi sta infrastruktura in prostor (modernizacija cestnega omrežja, zaščita podtalnice, modernizacija vodovodnega sistema, izgradnja kanalizacije s čistilnimi napravami, širokopasovni internet), druga prioriteta se tiče človeških virov, ki znotraj različnih oddelkov vključuje izgradnjo novega vrtca v Ormožu, večnamenski prostor na Kogu, nakup opreme za atletski stadion, ureditev prostorov grajske pristave, obnovo kulturnih domov v Podgorcih in pri Miklavžu in različne podpore
za vzpodbujanje poklicnega izobraževanja, tretja razvojna prioriteta pa je podjetništvo in investicije v gospodarstvo in kmetijstvo. V sklopu tega se bo nadaljevala izgradnja II. in III. faze namakalnega sistema Ormož-Velika Nedelja, vključene so različne študije, ki bodo podlage za prijave na razpise, sredstva se namenjajo za promocijo obrtno-podjetniške zbornice, industrijske cone in javne razvojne agencije, precej pa se namenja tudi turizmu.
Iz podatkov, ki sta jih pripravila Mirko Šerod in mag. Karmen Štumberger, je razvidno, da je občina Ormož v letu 2007 pridobila skupaj 233.020 evrov EU sredstev, pri čemer je župan opozoril, da gre za leto razdružitev občine, ko so dejansko največ energije namenili čim prejšnji rešitvi medsebojnih razmerij in ni bilo možnosti za večje investicije. Lani je občina iz državnega proračuna pridobila 351.272 evrov. Zato pa so številke večje za letošnje leto, ko se iz državnega proračuna sofinancira za 1.368.003 ev-rov projektov (telovadnica na Kogu in modernizacija štirih javnih poti), iz sredstev EU pa za 3.548.306 evrov (umetno bogatenje podtalnice, izgradnja ceste do domačije Magdič, ureditev grajske pristave in modernizacija lokalne ceste in javne poti). Nekaj teh sredstev se črpa še tudi v naslednjem letu. Za prihodnje leto se načrtuje iz državnega proračuna sofinanciranje projektov v višini 834.135 evrov (oprema za atletski stadion, obnova gradu, modernizacije javnih poti), iz sredstev EU pa 7.358.146 evrov (več projektov v različnih fazah). Za leto 2010 pa načrtujejo skupno 26.299.593 evrov iz obeh virov.
Ob koncu je župan Sok povedal, da želi, da bi edini poslanec z našega območja začel sodelovati z lokalno skupnostjo, pred katero so veliki projekti. Viki Klemenčič Ivanuša
Veliki Brebrovnik • Zadovoljstvo ob odprtju ceste
Vodovod in cesta
Kot je v uvodu slavnostnega odprtja ceste v Velikem Brebrovniku povedala Irma Murad, je za tako mali kraj vsaka pridobitev pomembna, če pa je pomembna tudi za ljudi, da jih povezuje ali jim olajša življenje in delo, pa toliko boljše.
gosteje naseljen kraj v krajevni skupnosti. Zgrajena cesta sicer ne povezuje krajev, so pa ob njej številni domovi in vikendi. Ob pričetku del so ugotovili, da poteka pod cesto vodovod, ki je dotrajan in so ga morali zamenjati. Letos avgusta pa so cesto tudi asfaltirali. Predsednik Trstenjak je ponosen, da so v njihovi KS letos zgradili že tri odcepe cest - v Mačkijem repu (400
m), cesto Miklavž-Zasavci (1400 m) in odcep Miklavž-Jeruzalem, kjer se gradbena dela približujejo koncu, zgodaj spomladi pa bodo potegnili še asfalt. "Da pa ne bi bili samo na cestah, mislimo tudi na sam center Miklavža, kjer se bo pričela gradnja pločnika, parkirnega prostora pod lipami in, kar je najpomembnejše, druga faza zadružnega doma. Večino sredstev ima-
Veliki Brebrovnik je najgosteje naseljen kraj v KS Miklavž, ki je bil še potreben asfaltne ceste.
Foto: vki
Ptuj • S ptujskim županom o infrastrukturnih problemih
Iniciative, peticije in grožnje - ptujski vsakdanjik
V mestni občini Ptuj prioritetno izvajajo tiste projekte, pri katerih je zagotovljen delež sofinanciranja s strani države, evropske skupnosti ali iz zasebnih virov. To velja tudi za infrastrukturne projekte, le občinske ceste naj bi moderniziral koncesionar. Pri tem se ptujska občina zgleduje po velenjski, smo izvedeli v pogovoru s ptujskim županom.
Foto: Črtomir Goznik
Zupan MO Ptuj dr. Štefan Čelan: »Veliko energije vlagamo v prenovo Potrčeve ceste, kjer so nas stanovalci najprej s peticijami silili v ureditev, sedaj pa nam posamezniki s peticijami ovirajo pričetek te pomembne prenove.«
Foto: Črtomir Goznik
Z izgradnjo krožišč je Ptuj doživel pravi prometni preporod, pravi ptujski župan. Škoda pa je, da so hortikulturno zelo neurejena.
Pa še marsikaj drugega nam je povedal: da aneksa k pogodbi za Gajke preprosto ni mogoče pripraviti, ker se vsakodnevno spreminjajo posamezni pogoji. Razlike med načelnimi dogovori in vsakodnevno prakso so namreč pri celotnem projektu Gajk tako velike, da celo grozi zaprtje deponije, je med drugim povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
V četrtnih skupnostih mestne občine v tem obdobju potekajo številni sestanki, na katerih je najpogosteje izpostavljeno vprašanje slaba razvitost te ali one infrastrukture. Kako se v v Ptuju lotevate te problematike, kaj kaže stanje na terenu in kakšni so odgovori stroke in politike na ta vprašanja?
»Kot vam je poznano, smo v Mestni občini sprejeli dolgoročni razvojni program in v njem sprejeli nekatera načela in prioritete, ki govorijo, da bomo prioritetno izvajali tiste projekte, kjer imamo zagotovljen delež sofinanciranja s strani države, evropske skupnosti ali iz zasebnih virov. Ta načela in prioritete veljajo tudi za področje urejanja infrastrukture. Zato smo v preteklih letih največ sredstev vložili v izgradnjo tiste infrastrukture, ki je imela zagotovljene tudi druge vire financiranja.
Na trenutke imam občutek, da so nekateri čez noč pozabili, kaj smo se dogovorili in kaj smo postorili na tem področju. Statistični podatki in obseg finančnih sredstev jasno kažejo, da se toliko infrastrukture, kot smo jo
zgradili v zadnjih petih letih, v tej občini ni zgradilo prej v dvajsetih letih. Naj spomnim samo na urejeno hitro cesto s Puhovim mostom, urejeno Ormoško, zgrajeno Puhovo cesto skozi industrijsko cono z ustreznimi povezovalnimi cestami, urejeno Dornavsko cesto, delno urejeno Zagrebško cesto, urejeno Maistrovo v smeri proti Vurberku, urejeno cestno, kanalizacijsko, informacijsko infrastrukturo v četrtni skupnosti Jezero in v Spuhlji, delno urejene lokalne ceste v četrtnih skupnostih Grajena, Rogoznica, Breg. Z izgradnjo krožišč pa je Ptuj v zadnjih letih doživel pravi prometni preporod.
Ob vseh teh investicijah pa se zavedamo, da je potrebno še veliko postoriti. Zato smo vložili veliko energije in truda pri umeščanju ptujskih cestnih investicij v državni proračun. S pomočjo poslancev nam je uspelo zagotoviti sredstva za rekonstrukcijo
regionalne ceste skozi Novo vas v smeri Lenarta; ta se bo pričela graditi v letu 2009. Istočasno smo uspeli v državni proračun umestiti tudi rekonstrukcijo regionalne ceste skozi Podvince v smeri Murske Sobote; za ta odsek bomo v letu 2009 pripravili projektno dokumentacijo, izgradnjo pa bomo pričeli v letu 2010.
Občinske ceste bo moderniziral koncesionar
Veliko energije vlagamo v prenovo Potrčeve ceste, kjer so nas stanovalci najprej s peticijami silili v ureditev, sedaj pa nam posamezniki s peticijami ovirajo pričetek te pomembne prenove. Ker smo za to prenovo prejeli tudi evropska sredstva, ki jih bo potrebno vračati, če v predpisanem roku ne zaključimo projekta, prosim za pomoč in razumevanje vseh tistih, ki so vplete-
ni v to investicijo. Strokovne službe v občinski upravi so v sodelovanju z MO Velenje pripravile predlog investicij, ki jih bo moral opraviti bodoči koncesionar, ki ga bomo izbrali v začetku naslednjega leta. Naloga koncesionarja bo, da bo v čim krajšem času zgradil vse tiste ceste, ki jih občanke in občani potrebujejo za vsakodnevne potrebe. Prednost bodo imeli tisti ponudniki, ki bodo v najkrajšem možnem času zgradili največ cestnega omrežja.
Na področju kanalizacije in vodovodov smo skupaj s šestimi občinami pridobili pomemben delež evropskih in državnih sredstev. Projekt je razdeljen v dve fazi. Prva faza je že v izvajanju in bo zaključena do leta 2010. V tej fazi bo v naši občini prenovljena centralna čistilna naprava. Za drugo fazo pa smo že v poletnih mesecih oddali vso potrebno dokumentacijo na Ministrstvo za okolje in prostor. Žal projekt še do danes ni dočakal revizije. Vsekakor pričakujemo, da bomo v prihodnjem letu z izbranim izvajalcem že lahko pričeli graditi tudi kanalizacijo v naši občini. Po načrtih bi morali drugo fazo izgradnje kanalizacije in vodovodov zaključiti v letu 2012.
Ob tej priložnosti bi želel še enkrat pojasniti, da so investicije v ceste in kanalizacijo mnogokrat povezane z odločitvami na državnem in evropskem nivoju in jih kot občina ne moremo sami sprejemati. Če bi pričeli na določenih odsekih graditi kanalizacijo iz lastnih sredstev, bi bili neupravičeni do sofinanciranja s strani države in evropske skupnosti. Ker je delež sofinanciranja s strani EU in države 90-odstoten, bi bila odločitev za 100-odsto-tno lastno financiranje milo rečeno nespametno dejanje.«
V ČS Jezero ugotavljajo, da z uresničevanjem
pogodbe za Gajke močno zaostajate, da pa se tudi ne uresničujejo dogovori s sestanka, ki je bil lani julija. Več kot dve leti in pol poteka sprejemanje aneksa k tej pogodbi. Kakšen je vaš odgovor?
»S tovrstnimi ugotovitvami se lahko le delno strinjam. Razkorak med načelnimi dogovori in vsakodnevno prakso je namreč pri celotnem projektu tako velik, da nam grozi zaprtje deponije. Med občinami uporabnicami te deponije namreč še vedno nimamo sklenjenih medsebojnih pogodb. Obstaja zgolj investicijski elaborat in skupen dogovor županov o pričetku te investicije. Vsa ostala pravila, ki bi morala zelo jasno opredeliti načine financiranja, obratovanja, lastninskih pravic in podobno, pa žal niso zapisana v nobeni pogodbi. Mestna občina lahko v vsakem trenutku prekine sodelovanje s posamezno občino in ta se nima na kaj pritožiti, ker nima pogodbe. Prav tako lahko vsaka sodelujoča občina brez obveznosti preneha sodelovati pri tem projektu, ker ji brez pogodbe tudi Mestna občina ne more ničesar očitati in dokazovati na sodišču.
Pogodba nesmislov in slabo dorečenih obveznosti
Prav tako je pogodba s če-trtno skupnostjo polna nesmislov in slabo dorečenih obveznosti. Prvotna ocenjena vrednost vseh investicij iz leta 2002 naj bi po pogodbi znašala 6 milijonov evrov. Po cenah in ponudbah izvajalcev iz leta 2007 pa je vrednost vseh investicij iz pogodbe narasla na 17 milijonov evrov. Ker se na letni ravni zbere za vse investicije tako v CERO Gajke kot za investicije iz pogodbe dobra 2 milijona evrov, je praktično nemogoče izpolniti zahteve
iz pogodbe. Ta namreč določa, da bi morali vse investicije zaključiti v petih letih. Če bi se torej dosledno držali vseh zahtev iz pogodbe, bi morali ves zbrani denar nameniti v četrtno skupnost, deponije pa sploh ne bi mogli pričeti graditi. Do sedaj smo namreč za obe investiciji skupaj zbrali dobrih 11 milijonov evrov.
Glede aneksa pa lahko povem, da ga preprosto ni mogoče pripraviti, ker se praktično dnevno spreminjajo posamezni pogoji. Način od-plinjevanja, ki so ga načrtovalci predvidevali v letu 2000, je tehnično oporečen celo do te mere, da nismo upravičeni do sofinanciranja izgradnje deponije z evropskimi sredstvi, če načina ne bomo posodobili. Posodobljen način pa lahko funkcionira le, če bo deponija visoka najmanj 12 metrov. V pogodbi sicer nikjer ni zapisano, da deponije ne smemo dvigovati, obstajata pa zapis dogovora in idejni projekt, ki predvideva višino deponije zgolj na šest metrov.
V	tem času se je spremenila tudi zakonodaja, ki predpisuje kakovost izcednih voda.
V	hiši imamo inšpekcijsko odločbo, ki nam nalaga izgradnjo predčiščenja izcednih voda, v nasprotnem ne bomo dobili IPPC-dovoljenja.
V letošnjem letu se nam je preko ptujskih lobijev dogodila skrbno načrtovana prodaja dela zemljišč, kjer bi morali že v tem letu zgraditi dodatno odlagalno polje. Trenutno potekajo vsi potrebni postopki za razlastitev zemljišč, ki pa se lahko zelo zavlečejo. Takih in podobnih napak je v tem projektu še veliko. Upam pa, da se bomo z odgovornimi v četrtni skupnosti čim prej dogovorili in rešili nastale probleme. Prav tako računam, da se posamezni odvetniki in notarji ne bodo v bodoče več odločali za izpeljavo takšnih podlih poslov, ki v končni fazi škodujejo tudi njim.«
Ptuj • Koncert vokalne skupine ČarniCe
So ptičice se snivale
V refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla v Ptuju bo v četrtek, 27. novembra, ob 19.30 koncert vokalne skupine ČarniCe.
Ženska vokalna skupina ČarniCe deluje od jeseni 2002 in se je dodobra uveljavila na slovenskem zborovskem prizorišču. Skupina deluje projektno z različnimi dirigenti. Prepoznavnost gradi s kakovostno izvedbo raznolikega programa, vodilo
pri tem pa je ohranjanje kulturne dediščine in promocija slovenske ustvarjalnosti.
ČarniCe bodo tokrat pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta predstavile projekt Ljudske pesmi slovenskih pokrajin s skladbami najnovejše zgoščenke So ptičice
še snivale. Program zajema priredbe iz Gorenjske, Bele krajine, Prekmurja, Istre in Tržaške, ki jih je napisal uveljavljeni skladatelj Ambrož Čopi.
Vljudno Vas vabimo, da prisluhnete njihovemu koncertu. Vstop je prost.
Ur
Foto: arhiv UR
Nairobi • Piratstvo lahko podraži nafto
Somalijski pirati zahtevajo 25 milijonov dolarjev za savdski tanker
Somalijski pirati zahtevajo 25 milijonov dolarjev odkupnine za savdski tanker, ki so ga zajeli minuli konec tedna. Njihov predstavnik Mohamed Said je dal lastniku Star Siriusa deset dni
_ časa za plačilo odkupnine, v na-
Foto: ¡ntemet sprotnem primeru pa je zagrozil s »katastrofalnimi« posledicami, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
332 metrov dolga ladja, na kateri je za 100 milijonov dolarjev nafte, je bila zajeta v soboto približno 830 kilometrov jugovzhodno od kenijske obale, zdaj pa je zasidrana v somalijskem pristanišču Harardhere. Na tankerju je 25 članov posadke iz Velika Britanije, Hrvaške, Filipinov, Poljske in Savdske Arabije, po zagotovilih lastnika ladje Vela International Marine, hčerinske družbe Saudi Aramco, pa se počutijo dobro.
Savdski zunanji minister, princ Saud al Fajsal je sporočil, da se lastniki ladje pogajajo s pirati, od njih pa je odvisno, ali bodo plačali odkupnino ali ne.
Piratstvo se je v zadnjih mesecih močno razbohotilo ob obalah Afriškega roga, k čemur po mnenju predsedujočega Afriški uniji Jeana Pinga prispevajo nestabilne razmere v Somaliji. Ping porast piratstva povezuje z razprtijami v vodstvu somalijske začasne vlade, zato je pozval ZN, naj v državo čimprej napotijo mirovne sile. »To je jasen znak, da se bodo razmere še poslabšale in da bodo posledice za državo, območje in širšo mednarodno skupnost dolgoročne,« je opozoril.
Piratstvo se je razširilo, ko so se v Somaliji v začetku leta 2007 vneli siloviti spopadi med vladnimi silami in islamskimi uporniki, ki so poskušali znova prevzeti nadzor nad državo. Vlada je bila tako zaposlena z bojem proti upornikom, da se ni imela časa ukvarjati s pirati, v zadnjih mesecih pa so izbruhnila še nesoglasja znotraj vlade. Uporniki so to izkoristili in zasedli številna mesta po državi in prišli celo do obrobja prestolnice Mogadiš.
Številni ladjarji se zaradi vse pogostejših ugrabitev že izogibajo Adenske-ga zaliva, mnogi pa o tem še razmišljajo. Skozi Adenski zaliv teče glavna plovna pot med Indijskim oceanom in Sredozemskim morjem skozi Sueški prekop.
Po zajetju Star Siriusa so pirati ugrabili še iransko tovorno ladjo in tajsko ribiško ladjo. Ugrabili naj bi še neko grško ladjo, vendar je grško ministrstvo za trgovsko mornarico to zanikalo. Star Sirius je največja ladja, ki so jo doslej zajeli pirati, čeprav so na območju številne tuje vojaške ladje.
Mednarodni pomorski urad (IMB) je pred zadnjimi ugrabitvami sporočil, da je bilo letos 92 poskusov ugrabitev ladij, od tega 36 uspešnih. V rokah piratov je trenutno 16 plovil z več kot 300 člani posadke. (sta)
EU • Z zasedanja kmetijskih ministrov
Jarc: Slovenija dosegla vse, kar je zahtevala
Kompromis o pregledu skupne kmetijske politike (CAP) EU pomeni »delno preusmeritev evropske kmetijske politike v razvoj podeželja, v še večjo proizvodno nevezanost in tudi večjo stabilnost trga«, je danes ocenil kmetijski minister Iztok Jarc. »Za Slovenijo pa lahko rečem, da smo dosegli res vse tisto, kar smo zahtevali,« je dodal.
Za Slovenijo je bila pomembna »najmanjša dovoljena površina za plačila«, kar pomeni, da lahko država (pa tudi Madžarska in Portugalska) obdrži obstoječi sistem, je povedal Jarc. Za Slovenijo to pomeni 0,3 hektarja, po prvotnem predlogu pa je ta meja znašala en hektar.
Ob tem je izrednega pomena tudi govedoreja, saj lahko Slovenija ohrani »ne le vse obstoječe proizvodno vezane podpore, ki jih potrebujemo, da ohranimo živinorejo tam, kjer je, ampak smo uspeli doseči možnost nekaterih dodatnih rešitev v primeru kakšnih resnejših kriz«, pravi Jarc.
Za Slovenijo tako velja izjema pri proizvodno vezanih podporah, saj lahko država za ta namen porabi kar šest odstotkov sredstev iz nacionalne ovojnice (namesto 3,5 odstotka, kot to velja sicer) do leta 2013, in sicer za krave dojilje. Ob tem pa si je izborila še posebno premijo za moško govedo (bike in vole) do leta 2012, je pojasnil minister.
Nove države članice so si izborile še dodatna sredstva za spopadanje z novimi izzivi - denimo podnebnimi spremembami. Skupno bodo dobile 90 milijonov evrov, ki so sicer bili namenjeni energetskih rastlinam, Slovenija bo od tega na letni ravni prejela 1,43 milijona evrov, je še pojasnil Jarc. Dodal je, da lahko Slovenija dodatno za nove izzive izkoristi še neporabljena sredstva iz nacionalne ovojnice do višine štirih odstotkov. (sta)
Moskva • Ruski premier za krizo krivi ZDA
Putin: vlada bo preprečila finančni polom Rusije
Foto: internet
Ruski premier Vladimir Putin je zagotovil, da bo njegova vlada naredila vse, da bi ob trenutni finančni krizi preprečila še en finančni polom Rusije. »Naredili bomo vse, da se težave minulih let, polomi minulih let, ne bodo ponovili,« je dejal Putin na kongresu vladajoče stranke Enotna Rusija.
Putin je tudi zagotovil, da bo Rusija uporabila vsa sred-
stva, da bi preprečila drastične spremembe vrednosti rublja in inflacijsko spiralo. »Nabrali smo pomembne finančne rezerve, ki nam dajejo veliko manevrskega prostora, omogočajo ohranitev makroekonomske stabilnosti in ki bodo preprečile inflacijsko spiralo in velike spremembe vrednosti rublja,« je dejal Putin.
»V ta namen bomo uporabili vsa sredstva, ki so nam na voljo,« je poudaril v govoru na letnem kongresu Enotne Rusije, ki se ga udeležuje več kot 600 delegatov in 1500 gostov, med drugim ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Putin je prepričan, da bo Rusija po koncu te finančne krize še močnejša. »Mi lahko in moramo priti iz te globalne nestabilnosti močnejši in konkurenč-nejši,« je dejal ruski premier, ki je odgovornost za trenutno krizo pripisal ZDA. »Poceni denar in težave s hipotekami v ZDA so povzročili verižno reakcijo, paralizirali globalni finančni sistem in na tržiščih povzročili globalno nezaupanje,« je menil Putin.
Putin je napovedal, da bo Rusija dala Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) milijardo dolarjev (785 milijonov evrov) za pomoč državam, ki jih je prizadela finančna kriza. Dejal je tudi, da je Rusija ponudila posojila Kitajski in Indiji za nakup ruskih dobrin, in potrdil, da bo država sosednji Belorusiji posodila dve milijardi dolarjev (1,6 milijarde evrov) za premostitev krize.
Putin je obstoj Enotne Rusije na oblasti povezal z njeno sposobnostjo reševanja finančne krize. »Politični obeti Enotne Rusije so neposredno odvisni od tega, kako danes rešujemo težave, ki pretresajo državo in njene državljane,« je poudaril. »V trenutnih razmerah se ne smemo skrivati pred težkimi vprašanji. Kot večinska stranka v parlamentu bo Enotna Rusija prevzela polno odgovornost za to, kar se dogaja,« je dodal. (sta)
Slovenija, EU •
Evropska poslanka opozarja na nesorazmerja
Jordan Cizljeva glede vinjet pisala Evropski komisiji
Evropska poslanka Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS)
je na Evropsko komisijo naslovila pismo glede vinjet, so sporočili iz poslankine pisarne. Poslanka ugotavlja, da so vinjete v Sloveniji že dosegle želene rezultate, obenem pa komisijo sprašuje, kako obravnava okoljske nalepke v mestih ter kdaj bo izpeljala projekt elektronskega cestninjenja.
Jordan Cizljeva je opozorila, da je uvedba vinjet že dosegla želene rezultate, saj se je povečala pretočnost prometa, s tem pa sta se zmanjšala onesnaževanje zraka ter poraba goriva.
Evropska poslanka komisijo sprašuje, kako obravnava t. i. okoljske vinjete, ki veljajo v določenih evropskih mestih in omogočajo trajnost eko-nalep-ke. Nalepka velja, dokler je vozilo registrirano, ne glede na to, kolikokrat se voznik dejansko pelje v to mesto.
Komisijo tudi sprašuje, kako omogoča načelo sorazmernosti ukrepov v EU. Za primer navaja, da je plačilo enkratne cestnine od Trsta do Rima po vrednosti približno enako plačilu za polletno vinjeto v Sloveniji.
Jordan Cizljeva v pismu komisijo še sprašuje, kdaj bo izpeljala projekt elektronskega cestninjenja oziroma kje se je projekt ustavil. Kot je spomnila, je prav komisija članice EU pozivala k čimprejšnji uvedbi elektronskega cestninjena, vinjete pa so, kot poudarja, prvi korak na poti k njemu.
V skladu s pravilnikom Evropskega parlamenta mora komisija podati odgovor na pisno vprašanje v roku šestih tednov.
Zaradi vinjet je komisiji že pisal tudi evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS) in jo pozval k odmrznitvi sredstev za gradnjo avtocest v Sloveniji, do katere je prišlo zaradi uvedbe vinjet.
Komisija namreč ocenjuje, da so eno- oziroma polletne vi-njete diskriminatorne do tujcev ter od Slovenije zahteva uvedbo vinjet za krajše obdobje.
Kandidat za prometnega ministra Patrick Vlačič je v torek v zaslišanju v DZ napovedal, da nova vlada vinjetnega sistema ne bo ukinila, sicer pa ima Slovenija glede zahtev Bruslja po njegovem dve možnosti. Lahko popusti in uvede vinjete za krajše obdobje, kar pomeni, da bo iz tega naslova zbrala manj sredstev, ali pa vztraja in pri tem izgubi evropska sredstva za gradnjo avtocest.
Dosedanji minister Radovan Žerjav, ki je vinjete uvedel, pa je nedavno že dejal, da bo Slovenija morala uvesti tudi vinjete za krajše obdobje. (sta)
Berlin • Ukrepi proti recesiji
EU načrtuje 130 milijard evrov vreden paket za oživitev gospodarstva
Evropska komisija za oživitev gospodarstva načrtuje 130 milijard evrov vreden sveženj ukrepov, je danes potrdilo nemško ministrstvo za gospodarstvo. Članice unije naj bi v ta namen prispevale vsaka po odstotek svojega bruto družbenega proizvoda (BDP), del sredstev pa naj bi prispevala tudi Evropska komisija, poročajo tuje tiskovne agencije.
Evropska komisija naj bi načrt za oživitev gospodarstva po napovedih predstavila prihodnjo sredo. Tiskovni predstavnik komisije Johannes Lai-tenberger podrobnosti o predvidenih ukrepih ni navedel, saj je dejal, da o nekaterih zadevah pogajanja še tečejo.
Tiskovni predstavnik nemške vlade Ulrich Wilhelm je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril, da bi morala EU v svojih načrtih upoštevati prizadevanja nemške vlade za oživitev nemškega gospodarstva, za kar bo Berlin v prihodnjih dveh letih namenil 32 milijard evrov. »Ne morem si predstavljati, da Bruselj v svojih načrtih ne bi upošteval našega programa,« je dejal za četrtkovo izdajo dnevnika Financial Times Deutschland.
Pozivi za oživitev gospodarstva v Evropi so se pojavili v zadnjem času, ko se je več držav sedemindvajseterice, med njimi Nemčija, znašlo v recesiji. V recesiji je prvič v svoji zgodovini tudi območje evra, ki je v tretjem četrtletju letošnjega leta drugo četrtletje zapored beležilo negativno gospodarsko rast. (sta)
Gospodarstvo po svetu
PARIZ - Avtomobilska podjetja zaradi finančne krize, ki je močno zarezala v avtomobilsko industrijo, nadaljujejo z napovedmi odpuščanj. Tako je francoska družba PSA Peugeot Citroen napovedala ukinitev 3500 delovnih mest, britanski Rolls-Royce jih bo ukinil med 1500 in 2000, odpuščali bodo tudi nemški Daimler ter japonska Isuzu in Mazda.
PARIZ - Francoska vlada bo vzpostavila državni investicijski sklad z 20 milijardami evrov, s katerim želi podpreti francoska strateško pomembna podjetja in jih zaščititi pred tujimi prevzemi, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP napovedal francoski predsednik Nicolas Sarkozy.
KUVAJT - ZDA so štiri bogate zalivske države, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate, Katar in Kuvajt, zaprosile za 300 milijard dolarjev pomoči, s katero bi zaustavile finančni potop, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP piše kuvajtski dnevnik Al-Seyassah.
REYKJAVIK - Mednarodni denarni sklad (IMF) je Islandiji odobril dveletno posojilo v višini 2,1 milijarde dolarjev, da bo lahko »ponovno vzpostavila zaupanje in stabilizirala gospodarstvo«, je sporočil IMF. Poleg tega bodo skandinavske države Islandiji posodile 2,5 milijarde dolarjev, poročajo tuje tiskovne agencije.
MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin je zagotovil, da bo njegova vlada naredila vse, da bi ob trenutni finančni krizi preprečila še en finančni polom Rusije. »Naredili bomo vse, da se težave minulih let, polomi minulih let, ne bodo ponovili,« je dejal Putin na kongresu vladajoče stranke Enotna Rusija.
MÜNCHEN - Svetovna gospodarska klima se je v zadnjem četrtletju letošnjega leta še poslabšala. Kazalec gospodarskega zaupanja se je v primerjavi s četrtletjem prej znižal za 13,4 točke na 60 točk in dosegel najnižjo raven v zadnjih več kot 20 letih, so sporočili iz münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo.
WASHINGTON - Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je na svojem zadnjem zasedanju Odbora za odprti trg konec oktobra znižala ocene gospodarske rasti v letošnjem in prihodnjem letu. Letos naj bi rast znašala v najboljšem primeru 0,3 odstotka, v prihodnjem letu pa nazadovala za 0,2 odstotka ali napredovala za največ 1,1 odstotka.
TOKIO - Japonska je oktobra zabeležila največji padec izvoza v zadnjih sedmih letih. Izvoz se je glede na oktober lani znižal za 7,7 odstotka. Po avgustu je tudi oktobra beležila zunanjetrgovinski primanjkljaj, in sicer je znašal 63,9 milijarde jenov (670,4 milijona dolarjev), kažejo vladni podatki.
LONDON/NEW YORK - Tečaji na osrednjih svetovnih borzah so v četrtek ponovno potonili. Med razlogi analitiki navajajo zaskrbljenost pred svetovno recesijo, h kateri je prispeval tudi podatek o novih zahtevkih za pomoč brezposelnim v ZDA. Njihovo število se je v preteklem tednu zvišalo na 542.000, to je največ v zadnjih 16 letih.
ZAGREB - Svet Hrvaške narodne banke (HNB) je znižal stopnjo obvezne rezervo bank s 17 na 14 odstotkov. Na ta način bodo zagotovili dodatno likvidnost bančnega sistema v višini 8,4 milijarde kun (1,16 milijarde evrov), od katerih je 2,5 milijarde kun (340 milijonov evrov) deviznega denarja.
PARIZ - Francosko-nizozemski letalski prevoznik Air France-KLM je v drugem poslovnem četrtletju, ki se je končalo s septembrom, ustvaril 28 milijonov evrov čistega dobička, kar je za 96 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
LJUBLJANA - Zaradi finančne in gospodarske krize se članice vodilnega mednarodnega združenja kreditnih in kavcijskih zavarovalnic ICISA (International Credit Insurance & Surety Association) soočajo z izredno močnim povečanjem povpraševanja po zavarovanju poslov, so sporočili iz SID - Prve kreditne zavarovalnice Ljubljana.
WASHINGTON - Cene življenjskih potrebščin v ZDA so se oktobra v primerjavi s septembrom znižale za odstotek. Gre za rekordno znižanje, ki ga niso zabeležili vse od leta 1947, odkar ameriška vlada spremlja podatke o potrošniški inflaciji. Potrošniške cene v ZDA so se v zadnjih 12 mesecih, od oktobra 2007, povišale za 3,7 odstotka, kar je precej bolj umirjeno od 5,6 odstotka, kolikor je inflacija na letni ravni znašala sredi poletja, ko so poskočile cene energije. Osnovna inflacija, brez cen energije in hrane, se je na letni ravni povišala za 2,2 odstotka. Se je pa osnovna inflacija na mesečni ravni oktobra prvič v 25 letih znižala, in sicer za 0,1 odstotka, pri čemer so padle cene oblačil, novih in rabljenih avtomobilov ter letalskih vozovnic. Hrana se je sicer podražila za 0,3 odstotka in je na letni ravni, v primerjavi z oktobrom 2007, dražja za 6,1 odstotka. Vendar pa se je oktobra v primerjavi s septembrom energija pocenila za
8.6	odstotka, pri čemer se je bencin pocenil za 14,2 odstotka. Povprečna cena galone (3,8 litra) bencina je oktobra znašala
2.07	dolarja, medtem ko je poleti znašala okrog štiri dolarje.
RIM - Italijanska vlada je v sredo potrdila prodajo letalskega
prevoznika Alitalia konzorciju CAI za vsaj 1,052 milijarde evrov. To je končni korak v uresničevanju načrta za rešitev Alitalie, ki ga je minuli teden potrdila tudi EU. Glede na načrt naj bi CAI v družbo vložil 1,1 milijarde evrov, »zdravi« del družbe pa bi se združil z drugim največjim italijanskim letalskim prevoznikom Air One. Za novo družbo naj bi nato iskali manjšinskega delničarja, ki bi prevzel 25 odstotkov družbe; v pogovorih so z družbama Air France-KLM in Lufthansa. CAI bi skladno z načrtom zaposlil okoli 12.500 zaposlenih v Alitalii, medtem ko bi odpustili okoli 3250 delavcev. Ti bi do osem let po prekinitvi delovnega razmerja prejemali 80 odstotkov plače. Štirje sindikati, ki zastopajo Alitaliine delavce, so že pristali na podpis novih pogodb o zaposlitvi, ki jih je pripravil CAI, medtem ko se ostalih pet sindikalnih združenj, ki zastopajo pilote in stevardese, z določili v pogodbah ne strinja. Zato so minuli ponedeljek nenapovedano in brez dogovora s sindikati začeli stavkati. (sta)
Slovenija • Tudi brezposelni stanejo zelo veliko
Letos sto milijonov evrov, koliko drugo leto?
K vsakodnevnim napovedim prihajajoče gospodarske in finančne krize se vedno bolj lepijo tudi podatki oziroma bolj napovedi o povečanem številu brezposelnih. Po najbolj črnem scenariju naj bi delo v naslednjem letu izgubilo kar 50.000 ljudi, bolj optimistični pa menijo, da bo delo izgubilo do največ 30.000 ljudi.
Po uradnih podatkih republiškega zavoda se je letos število uradno prijavljenih brezposelnih zniževalo od januarja do septembra; tako je bilo januarja evidentiranih 69.238 brezposelnih, septembra pa najmanj doslej, dobrih 59.300. Oktobra letos se je cifra iskalcev zaposlitve že začela dvigovati, in sicer je bilo konec meseca na zavodu prijavljenih 62.621 brezposelnih oseb. Zelo podobna krivulja najprej padanja, oktobra pa dviga števila prijavljenih na zavodu velja tudi za območno enoto na Ptuju, ki pokriva območje Ormoža in Ptuja; medtem ko se je število brezposelnih zmanjševalo z januarja zabeleženih 3480 do v septembru evidentiranih (le) 2687 oseb, je oktobra že viden porast; število brezposelnih se je namreč samo v oktobru dvignilo na 2904.
Prihodnje leto naj bi se po vseh napovedih zaradi odpu-
ščanja tako začasno kot tudi redno zaposlenih delavcev število brezposelnih dvigovalo in preseglo raven tistih, ki bodo zaposlitev vseeno našli. Tako naj bi bil, po trenutnih napovedih Zavoda RS za zaposlovanje, zaradi recesije v povprečju priliv brezposelnih za dobrih 16 odstotkov večji kot letos, kar v številkah pomeni, da naj bi se v naslednjem letu na zavodu po pričakovanjih prijavilo okoli 76.000 brezposelnih. Največji delež brezposelnih (slaba polovica) bodo predstavljali delavci, ki so bili oz. so še trenutno zaposleni za določen čas in jim bo potekla pogodba o delu, precej pa naj bi bilo tudi trajno presežnih delavcev in prvih iskalcev zaposlitve.
Višje število brezposelnih pa seveda pomeni dodatno obremenitev državnega proračuna. Letos je, recimo, država za brezposelne namenila slabih 100 milijonov
evrov - večinoma za denarna nadomestila in za denarno pomoč ter plačila stroškov iskanja zaposlitve. Denarno nadomestilo povprečno mesečno prejema 16.200 ljudi, čeprav je bilo v začetku leta načrtovano, da jih bo največ 15.400, vendar se je to število povečalo prav v zadnjih dveh mesecih. K temu stomi-lijonskemu znesku je potem treba prišteti še 71,5 milijona evrov za različne programe aktivne politike zaposlovanja. Povprečni znesek denarnega nadomestila, do katerega ima pravico oseba, ki ni po lastni krivdi ali sporazumno prekinila delovnega razmerja, je po podatkih zavoda znašal 553 evrov bruto; najnižje nadomestilo je znašalo 268, najvišje pa 805 evrov mesečno. V letošnjih prvih devetih mesecih je zavod za izplačilo pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti namenil 74,1 milijona evrov. Višina na-
domestila je sicer odvisna od plače zaposlenega v zadnjih 12 mesecih in se prve tri mesece izplačuje v višini 70 % odstotkov prejšnje plače, nato pa v višini 60 odstotkov. Kako dolgo brezposelni prejema nadomestilo, pa je odvisno od dolžine delovne dobe oz. časa zaposlitve; najdaljši možni rok prejemanja nadomestila je dve leti, vendar le pod določenimi pogoji.
Brezposelni imajo nato še pravico do denarne pomoči, ki jo uveljavljajo na CSD, znesek te pomoči pa je od prvega julija letos 221,70 evrov (ali manj). Sorazmerno nižjo pomoč lahko zahtevajo tudi za ostale družinske člane brez dohodkov in za otroke. Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bilo septembra letos iz naslova denarne socialne pomoči skupno izplačano 8,7 milijona evrov.
SM
Ptuj • Številni infrastrukturni problemi v ČS Ljudski vrt
Kdaj resnejši posegi?
Že po stari navadi tudi na novembrski seji sveta ČS Ljudski vrt mestnih svetnikov s tega območja ni bilo. Podobno stanje je bilo že v prejšnjih mandatih, ko sta se sej četrtnih svetov v tej največji ptujski četrtni skupnosti udeleževala največ dva svetnika mestnega sveta.
ČS Ljudski vrt ima v ptujskem mestnem svetu tudi v novem mandatu kar osem svetnikov, ki pa se doslej zaradi teh problemov niso oglašali. Doslej si je od vseh mestnih svetnikov za to območje največ prizadeval Miran Senčar, ki pa je mestni svet zapustil zaradi Kosovega zakona. Pri urejanju t. i. ceste III pa se mu je pridružil tudi Rajko Fajt, v poznejših razpravah na mestnem svetu pa tudi ostali mestni svetniki, ki so zavzeli stališče, da se nova pozidava na območju Rabelčje vasi lahko izvede le ob predhodni izgradnji infrastrukture. Temu primerni so bili tudi vsi dosedanji mestni proračuni za to ČS. Za leto 2009 se ji obeta 30 tisoč evrov za vzdrževanje cest, 20 tisoč pa za izdelavo projektov za izgradnjo pločnikov na Volkmerjevi cesti. To pa je tudi vse, kar lahko pričakujejo. V tem trenutku pa naj bi se zadovoljili s tem, da so 3. novembra prvič sedeli v lastnih prostorih doma krajanov, ker doslej lastništvo ni bilo urejeno. Že dolgo si prizadevajo, da bi pločnik dobili v
Kajuhovi ulici, da bi se uredil Ljudski vrt, otroško igrišče pa bodo pričeli urejati spomladi leta 2009. Urediti pa bodo potrebno tudi ostala otroška igrišča, ne samo igrišče Ljudski vrt. Ureditveni načrt za Ljudski vrt kot rekreacijsko območje Ptujčanov ima že dolgo brado, še ne tako dolgo so o njem razmišljali kot o neke vrste ptujskem Hyde parku. Za izgradnjo pločnika v Vodovi ulici in varne poti za šolarje in pešce so dali pobudo stanovalci naselja ob Župančičevi in Vodovi ulici, Osterčeve, Ulice Lackove čete ter Ulice Anice Kauče-vič, vendar je v ČS Ljudski vrt uradno še niso prejeli. Stanovalci so jo namreč naslovili na mestni svet. V svoji pobudi, podpisalo jo je 69 stanovalcev, se zavzemajo za to, da bi se uredil tudi pločnik proti vrhu naselja, sedaj vodi samo od Potrčeve ceste do šole in od nje ob Ulici 5. prekomorske brigade. V tem delu naselja ob Vodovi ulici se namreč cesta zoži, od tod pa vsak dan v obe smeri hodi veliko otrok in vozi vse več avtomobilov. Vodova ulica
naj bi bila v bistvu neke vrste obvoznica za obvoz iz Rogo-znice v mesto in za nazaj za vse tiste voznike, ki se želijo izogniti semaforiziranemu križišču na koncu Potrčeve ceste pri baru Krona, ugotavljajo stanovalci v teh ulicah ČS Ljudski vrt. Do izgradnje pločnika, zavedajo se, da se to ne bo zgodilo čez noč, pa bi bilo smiselno tudi omejiti hitrost na tej cesti v celi dolžini na 30 km na uro. Hkrati pa uvrsti tudi nadzor nad spoštovanjem te omejitve. Svetnik DeSUS-a Albin Pišek pa je že na oktobrski seji mestnega sveta dal pobudo, da Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu preveri vse nevarne odseke šolskih poti in v zvezi s tem izdela študijo, ki bo osnova za postopno reševanje teh problemov. Eden od teh je tudi pri OŠ Ljudski vrt, kjer tudi Svet za preventivo in vzgojo predlaga izgradnjo pločnika v Vodovi ulici in v Novi vasi do odcepa El Dar.
3. novembra so se člani sveta ČS Ljudski vrt tudi dogovorili, da bodo srečanje za starejše od 90 let organizirali 4.
decembra v prostorih ptujskega doma upokojencev. Plan ČS Ljudski vrt za leto 2009 je debel le nekaj nad deset tisoč evrov, pri čemer bodo lahko za pospeševanje kulture in športa na območju četrti namenili dobrih 1267 evrov.
MG
Pa brez zamere
Junak
Devetdesetletnica
Rodoljubje in nacionalni ponos sta dandanes zelo tvegani pustolovščini. Zaradi več razlogov. Prvi je seveda ta, da te, kakor hitro izjaviš kako na temo naroda, celo nacije, zelo hitro označijo za nacionalista in anti-globalista (kar me sicer osebno zelo zabava, saj take izjave, osnovane na popolnoma trhlih argumentih, kažejo zgolj na bebavost sogovornika). Drugi od obeh poglavitnih razlogov pa pripada bolj konceptu-alno-sociološkemu vidiku, vezan je pa prav na dandanes zelo popularno in prej omenjeno globalizacijo, stapljanje, relativizacijo in tako dalje. Gre pa za naslednje: nacionalnega ponosa kot samostojne in jasno opredeljene entitete danes sploh ne more več biti, saj manjka osnovni pojem, ki je temelj nečemu takemu, kot je "nacionalni ponos". Dandanes smo po zaslugi globalizacije vsi en narod, vsi smo svetovljani in državljani Zemlje (če ne verjamete, izvedite manjši miselni poskus -saj ne bo tako težko, kot si mislite - predstavljajte si, da Zemljo napadejo neka inteligentna bitja iz vesolja; a bi se takrat še vedno delili na "naše" in "vaše"? Bi se še vedno prepirali glede par kvadratov okoli Dragonje? Dvomim.).
A vseeno stara zavest o delitvi na narode živi naprej. Sam bi sicer precej raje videl, da bi se prebivalstvo Zemlje začelo deliti na Razumne in Nerazumne, a do tja je še zelo daleč; zelo verjetno je to celo utopija. Zaenkrat je torej najbolj realno ostati v nacionalnih mejah, pa kakršnekoli že te so - miselne, teritorialne, politične ali osebne; in če smo že v teh mejah, potem je treba priznati, da se v njih (v mejah lastnega naroda, nacije, torej) počutimo precej bolje, če se zavedamo, da premore ta narodna entiteta, katere del smo, tudi ljudi, ki so nekaj posebnega; ljudi, ki jim veljata spoštovanje in poklon. Ljudi, ki so posebni, izjemni in (kar dandanes zelo primanjkuje povprečnemu Slovencu) ponosni. Ki imajo svojo čast, hrbtenico.
Eden prvih in po mojem mnenju nasploh prvi izmed takih je general Rudolf Maister, ki je pred devetdesetimi leti (v nedeljo jih je minilo natanko toliko) osvobodil slovensko Štajersko - dejanje, ki mu najbrž ni para v vsej slovenski zgodovini. Kdor pravi, da smo Slovenci po svojem bistvu tlačanski narod, se dvojno moti: najprej zato, ker je narod sestavljen (ali bi vsaj moral biti) iz posameznikov, teh pa ne moreš tlačiti v en kalup, drugič pa zato, ker tudi če gledamo Slovence s skupnega vidika, v osnovi nismo hlapčevski narod - in general Rudolf Maister je najboljši dokaz za to. Kar je naredil ta izjemen človek, ostaja neprimerljivo v vsej slovenski zgodovini.
To kar sta bila Trubar in Prešeren (v redu, pa tudi Cankar) na narodno-prosvetliteljskem področju, je bil Maister na področju akcije, odločnosti in realizacije. To, kar je storil Maister, je briljantna utelesitev vizije, odločnosti in samozavesti - treh zadev, ki bi jih vsak razvit človek moral imeti, a so dandanes žal prej redkost kot pravilo. Seveda ne smemo iti tako daleč in reči, da je Maister poosebljenje slovenskega duha (ki je - kaj?); a vseeno je zelo prijetno vedeti, da se je nekdaj rodil človek našega rodu, ki je poosebljal odločnost, vizijo, pokončnost in samozavest.
Je Maister mit? Da, verjetno je to žepostal. A sam nisem naklonjen mitom, saj ti večinoma pretiravajo in izkrivljajo realno podobo. Gojim pa veliko spoštovanje do Maistra
-	predvsem kot do človeka, ponosnega in odločnega. Da
-	in tudi kot do velikega Slovenca.
Gregor Alič
Foto: Črtomir Goznik
Vodova ulica je ena najbolj prometno nevarnih ulic na območju ČS Ljudski vrt. Že dolgo kliče po ureditvi pločnika in varne poti v šolo.
Ptuj • Koncert ansambla La vie d'un quatuor
Svet, ki je prišel k nam
V četrtek, 13. novembra, se je v slavnostni dvorani ptujskega gradu odvil drugi koncert Arsaninega koncertnega cikla za sezono 2008/09.
Na knjižni polici
Predstavili so se nam štirje mladi glasbeniki, ki delujejo pod imenom La vie d'un quatuor, Življenje kvarteta. Sami pravijo, da njihovo ime predstavlja energijo življenja in ljubezen do glasbe, ki jih povezuje. Skozi glasbo, ki jo
igrajo, pa mladi umetniki na nek način predstavljajo tudi svoje življenje.
Kvartet sestavljajo violinistki Danijela Djordjevic in Doris Šegula, Urška Doler na violi ter Samo Dervišic na violončelu. Želja po skupnem
muziciranju se je porodila že leta 2000, na začetku akademske poti Djordjeviceve, Dolerjeve in Dervišica, dokončno pa se je uresničila leta 2007, ko se jim je pridružila še Doris Šegula.
Koncert, ki so ga glasbeniki sami poimenovali Svet, ki pride k vam, nas je popeljal na glasbeno potovanje od Francije in Španije preko Brazilije, ZDA in Argentine do Anglije in Avstrije. Slišali smo znane melodije, kot so La vie en rose, The Girl from Ipanema, Sir Duke, Tango iz filma vonj po ženski, Over the Rainbow in druge, posebno bučen aplavz pa je kvartet požel z izvrstno izvedbo Stra-ufiove Unter Donner und Blitz. Raznolike glasbene zvrsti, ki smo jih slišali, so nosile
skupno sporočilo: »Mi smo ta svet.« Koncert, ki sta ga na zabaven način povezovala moderatorja Alen Kranjc in Staš Sukič, je kvartet zaključil prav z avtorsko skladbo Doris Šegula, naslovljeno Mi smo ta svet, pri kateri sta se jim kot gosta pridružila pianist Tomaž Zamuda in vokalistka Teja Letonja.
Naslednji koncert v Arsani-nem ciklu bomo lahko slišali 4. decembra, ko bo na Ptuju ponovno gostoval klavirski virtuoz Konstantin Bogino, ki bo skupaj s pianisti Ano Josimovsko, Lovorko Nemeš Dular, Antoniem Cagnazzom in Mladenom Delinom pripravil večer klavirskih dialogov.
Mateja Lapuh
Ptuj • Dokumentarec o ustvarjalnem opusu Stojana Kerblerja
Rdeča preproga za fotografa
Priznan slovenski mojster fotografije Stojan Kerbler, ki veliko časa posveča opazovanju in fotografiranju ljudi in pokrajine, se je tokrat znašel v vlogi opazovanega. V umetniško-dokumentarnem filmu Svet ni vedel, da je pristal v pesmi producentke Alenke Slavinec je predstavljeno Kerblerjevo ustvarjanje in življenje.
Že sama premiera omenjenega filma je potekala v velikem slogu, pod žarometi na rdeči preprogi. Tako svečane premiere filma na Ptuju že dolgo nismo bili deležni. Skoraj hollywoodsko pripravljene prve uprizoritve v Mestnem kinu Ptuj se je udeležilo na desetine ljubiteljev Kerblerjevega fotografskega opusa. Umetniško-dokumen-tarni film Svet ni vedel, da je pristal v pesmi producentke Alenke Slavinec je le še ena majhna pozornost ob 70-le-tnici Kerblerjevega ustvarjanja.
»Kerbler je izjemen fotograf in izjemna osebnost, ki jo film lovi točno takšno, kot je tukaj in zdaj. S svojim izjemnim opusom je inspiracija za novo, presežno obliko dokumentarnega filma, ki teme-
lji na razmisleku, da je smisel dokumentarnega filma v času vsesplošne dosegljivosti podatkov le v samosvojem, neposrednem prikazu enkra-tnosti trenutka življenja,« je pojasnila producentka Alenka Slavinec. Dodaja, da je film iskrena pripoved o Sto-janu Kerblerju in razmislek o času, večnosti, smislu in življenju. Za režijo in montažo 53 minut dolgega filma je bila zadolžena Jasna Hriber-nik, scenarij in besedilo pa je napisal Tomaž Letnar.
Ideja za film se je rodila že pred tremi leti, ekipa ustvarjalcev filma pa se je s Kerblerjem skozi njegovo fotografsko ustvarjanje sprehajala od februarja naprej. »Film prikazuje predvsem moje Haložane oziroma ljudi na mojih fotografijah, istoča-
		awL t __	A^JK^JPÄ* / *
r ií^^^u	&V *'..•• i H	Mr . JA,	UJÊT -T^Tj;^
mtM		JL mÂ	
		k /jfl	
Foto: Črtomir Goznik
Premiere se je udeležilo veliko ljudi.
Stojan Kerbler in Alenka Slavinec
sno pa kaže to, kje so moje fotografije nastajale: od ptujskega kurentovanja, sejmov, dvorišč, Tovarne aluminija v Kidričevem, Ptujske Gore do Haloz. Film seveda kaže današnji prostor, fotografije pa dokazujejo, da so ljudje nekoč živeli skromnejše, a vendar manj stresno in bolj srečno kot živimo danes,« je povedal Kerbler, ki je bil nad idejo, da se statičnost iz fotoaparata prenese na dinamičnost pred kamero, navdušen. »Zato je to tudi poetičen prikaz mojih fotografij oziroma mojih Haložanov,« je še dodal Kerbler.
Producentka Alenka Slavinec in Stojan Kerbler sta sodelovala že nekajkrat. Ideja za film je nastala ravno ob njunem sodelovanju pri projektu Ohranimo mladost pred tremi leti. Slavinčeva in Jasna Hribernik, ki je film tudi režirala, sta idejno zasnovo pripravili že takrat. Natanko pred enim letom pa
so ustvarjalci filma določili datum premiere. Še preden so na omenjeni zadevi začeli delati, so si zastavili cilj, da ga bodo predvajali 19. novembra letos. »Zgodba ima vključene vse štiri letne čase in vse običaje, ki so značilni za področje od Haloz do Ptuja, saj je Kerbler ustvarjal samo v tem prostoru. Tudi to je ena uni-katnost njegovega dela,« še dodaja Slavinčeva. Film Svet ni vedel, da je pristal v pesmi bo predvajan na več festivalih, prikazali pa ga bodo tudi na dobrodelni prireditvi v sodelovanju z Rotary in Lions kluboma. V naslednjih mesecih bo preveden tudi v nekaj tujih jezikov, v kratkem pa bo dočakal tudi tolmačenje za gluhoneme. V ptujskem Mestnem kinu si ga bomo lahko ogledali še dvakrat, film pa bodo ustvarjalci že čez nekaj dni objavili na spletni strani www.photo-kerbler.com.
Dženana Bečirovič
Jean-Marie Gustave Le Clezio Pomlad in drugi letni časi
Ljubljana. Cankarjeva založba, 2008
68-letni francoski pisatelj Jean-Marie Gustave Le Clezio je sedmi francoski nobelovec za literaturo (Jean Paul Sartre je nagrado zavrnil). 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja nagrade Alfreda Nobela (1833-1896), bo zlati lavreat prejel zlato medaljo in povabilo, da predava na sedežu akademije v švedski prestolnici. Nagrada prinese poleg slave in časti tudi dober milijon evrov. Obžalujemo lahko samo to, da te časti ni bil deležen naš kandidat Boris Pahor. Le Clezio se je rodil 13. aprila 1940 v Nici, nekaj časa je živel v Nigeriji, v Franciji študiral književnost in učiteljeval v ZDA. Piše že od sedmega leta, zaslovel je pri triindvajsetih letih z romanom Le Proces-Verbal. Izdal je okrog 30 knjig, v slovenščini imamo njegov roman Vesoljni potop, zbirki Mondo in Pomlad in drugi letni časi. V začetku je raziskoval motive norosti, motive jezika in pisanja, potem je spremenil slog in se začel v romanih posvečati otroštvu, odraščanju in potovanju. Leta 1994je po mnenju bralcev postal največji živeči pisatelj v francoskem jeziku. V javnosti si je ustvaril podobo inovatorja in upornika. Po njegovem je Evropa, kar se tiče književnosti, še vedno središče sveta.
Ko začne sonce zahajati vsakokrat zahodneje, se je prenehala ukvarjati z letnimi časi. Spominja se, da je prišla v mesto, ko so zapustili Nightingale. Stara je bila enajst let. Bilo jo je strah mesta, številnih ljudi in umazanih ulic. Polkovnika Herschla je vedno klicala polkovnik. Pozimi se je vrnila njena prava mati in jo vzela k sebi. Ona, ki jo je najbolj sovražila, je ob gripi ostala ves čas pri njej. V stanovanju v šestem nadstropju nekega bloka. Vedela je, da odhaja in se ne bo nikoli več vrnila. Njen oče je umrl na nekem gradbišču v Franciji, matije revna tehnična delavka v tovarni. Potem je tudi ona odšla z ladjo na morje. V začetku je k njeni materi zahajal močan Italijan iz ladje v pristanišču. Ko se je izvlekla iz bolezni in zaznala sonce na zahodu, si je zaželela, da bi izginila kot oče. Mama jo je prodala, pustila jo je v kartonski škatli, ker je imela samo šestnajst let. Z nebom se zna zabavati, pretvarja se, da izgine. Na tem kraju je življenje nehalo obstajati, ostajalo je zunaj. Hotela je nazaj občutek neizprosnosti in sreče, vonj po suhi zemlji in rastlinah. V njej bivata dve dekleti, ena spi na zložljivi postelji, druga je ostala v Nightingalu ob morju. Hotela je početi vse, kar je mogoče. Že več tednov si je pisala opravičila in ni šla v šolo. Ni želela, da bi izvedeli, da njena mama ne zna pisati. Včasih je bilo vse zelo preprosto. Šola je ni preveč zanimala. Njen oče seje vkrcal na ladjo in za seboj ni pustil prav ničesar, še svoje podobe ne. To je njena zgodba. Polkovnika je ganila temačna skrivnost v očeh skrivnostne dežele zayanov. Verjela je, da ne bo nikoli odrasla in postala ženska z velikimi prsmi. Želela je ohraniti otroški obraz. Odšla bo na konec sveta in ne more več čakati. Ko človek odide za vedno, je pomemben vsak skriti kotiček.
Ritem dihanja dekleta je bil enak njegovemu. Njen pogled ga je prepodil daleč v preteklost, v belo hišo. Rad je videval deklico v črnem, ko se je vračal iz gimnazije. Že takrat je bila kakor čaroben in skrivnosten sen, polna žalosti in nedoumljive skrivnosti smrtnikov. Nikoli ni prav vedel, od kod prihaja. Že od vsega začetka je za sabo brisala sledove. Ko mu je dala fotografijo, mu je izročila sebe. V življenju izrečemo toliko stvari, potem pa se izrečeno izbriše. Vsako bližajoče poletje je prazno, ona je odšla. Skuša razkriti njeno skrivnost in blok s čudnim naslovom Happy days. Hoče se spominjati nje in njenega nadnaravnega glasu. Izgleda, da je prav njo čakal že od nekdaj. Z Zinno sta pohajkovala po pokopališčih, brala sta imena na grobovih in opazovala na morju počasne ladje, ki so se pomikale naprej po obzorju. Že v tistem času je bila Orsinijeva ljubimka. V naslednjih poletjih se je s črnimi očali pojavljala v Benetkah, vrtinec jo je nosil po svetu, Bologni, Rimu. Stari spomini so postali izmišljotine. Razžirala jo je praznina. Začele se bodo ceste, ki bodo vodile na podeželje, na polja, travnike. Gaby si predstavlja lepo, privlačno v lahni obleki iz modrega bombaža, ki je sanjarila o tem, kakšno bo njeno življenje v skrivnostni deželi. Rodila se je z milino, ki je zaslepila vsakega moškega. Gaby je v Jeanovo življenje vstopila kot čudež. Gaby ga je začarala. V njenih rokah seje avto spremenil v ladjo, kije križarilapo morjih. Tisto leto je bilo najdaljše in najlepše, kar jih je preživela. Ko je Ini ostal sam, je zvedel resnico.
Vladimir Kajzovar
Foto: DB
Dejan Zavec
»Cilj je jasen: zmaga!«
Stran 12
Namizni tenis
Uspešni nastop Ptujčanov v Rakeku
Stran 12
Odbojka
Brez točk z vročega gostovanja
Stran 13
Strelstvo
Zmagi strelcem SD Kidričevo in SK Ptuj
Stran 13
Tatjana Majcen Ljubič
Šport ne pozna drugačnosti
Strani 15 Mali nogomet
Izredna učinkovitost predstavnikov MNZ Ptuj Strani 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Na vrhu stajerska kluba
V	tednu, ko so v Nemčiji igralci Hoffenheima (dva zadetka Ibiševiča) po zmagi nad Kolnom spet zasedli vrh prvenstvene lestvice in so v Angliji trije prvouvrščeni klubi (Chelsea, Liverpool in Manchester United) igrali 0:0, Nastja Čeh pa je s svojo ekipo prvenstvo končal na 14. mestu in obstal v 1. ruski ligi, so slovenski nogometaši odigrali tekme 18. kroga.
Ptujčani so očitno ljubitelji angleške lige, saj so se zgledovali po najboljših klubih Premier lige in se z državnimi prvaki razšli brez zadetkov. Če že nekaj časa pišemo o njihovem strelskem postu (ni potrebno dodati, da se še nadaljuje), pa je tokrat razveseljivo, da zadetka niso prejeli. To se je zgodilo prvič po zaostali tekmi 8. kroga, ko so 12. oktobra remizirali s Primorjem (0:0). Trener Dru-lovič tokrat ni računal na »poškodovane« Kronavetra, Drevenška, Kelenca (ni jih bilo niti na klopi) in Bošnjaka (sedel je na klopi). Tudi brez njih igra ni bila nič slabša, niti boljša. Zagotovo bo potrebno v zimskem prestopnem roku temeljito premisliti o tem, kdo si zasluži igranje v modrem dresu in kdo ne.
Naslov jesenskega prvaka pa so si z zmago proti Interblocku že zagotovili Mariborčani. Slednji so bili v tem delu prvenstva zares najprepričljivejši, predvsem pa so prikazali najbolj konstantne igre. Tokrat so pred svojimi prezeblimi navijači prikazali pravi strelski šov in razglašenim Ljubljančanom podarili kar štiri zadetke. Ob koncu prvenstva je v odlični strelski formi predvsem Tavares, ki je tokrat dosegel dva zadetka.
V	primorskem derbiju so serijo zmag nadaljevali Goričani, s čimer so Ajdovce zadržali na predzadnjem mestu. Tokrat za ekipo Primoža Glihe ni zadeval Nebojša Kovačevič, ampak njegov brat Mladen. Zadnji so še naprej Koprčani, ki so tokrat klonili v Celju. Varovanci Slaviše Stojanoviča so z zmago preskočili Lendavčane in so prvi zasledovalci Maribora. Spet pa so morali po prepričljivem vodstvu 2:0 trepetati za zmago do zadnje sekunde tekme, saj je v sodnikovem podaljšku Koprčan Vitagliano zadel vratnico. To je že stara bolezen Celjanov, za katero bo moral trener najti zdravilo.
Odlično priložnost za zmago so zamudili igralci Nafte, ki so z golom Aleša Čeha vodili 1:0, obenem pa imeli igralca več na igrišču (glavni sodnik Boris Toševski je izključil Miho Goloba). To pa ni bilo dovolj za slavje, saj je Prekmurec v dresu Rudarja Fabijan Cipot Prekmurcem zabil izenačujoči gol in svoji ekipi prinesel točko.
JM
PrvaLiga Telekom Slovenije, 18. krog:
Primorje - HiT Gorica 1:3 (0:1); strelci: Selimi 80./11-m; Kršič 24., M. Kovačevič 48., 77. R. K.: Balažic 78./HiT Gorica
Maribor - Interblock 4:1 (1:0); strelci: Džinič 9., 62., Tavares 47., 66.; Skubic 90.
MIK CM Celje - Luka Koper 2:1 (2:0); strelci: Pokorn 6., Rajčevič 8./ag.; Radujko 84.
Nafta - Rudar 1:1 (1:0); strelca: Čeh 28.; Cipot 69. R. K.: Golob 58./Rudar
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 18. KROGA: Domžale - Labod Drava 0:0, Nafta - Rudar Velenje 1:1 (1:0), Primorje - HIT Gorica 1:3 (0:1), Maribor - Interblock 4:1 (1:0), MIK CM Celje - Luka Koper 2:1 (2:0).
1. MARIBOR	18	10	6	2	39:22	36
2. MIK CM CELJE	18	8	6	4	28:19	30
3. NAFTA	18	8	5	5	22:19	29
4. HIT GORICA	18	9	1	8	30:30	28
5. RUDAR VELENJE	18	7	4	7	25:20	25
6. DOMŽALE	18	6	6	6	23:21	24
7. INTERBLOCK	18	6	5	7	23:27	23
8. LABOD DRAVA	18	5	4	9	17:24	19
9. PRIMORJE	18	3	8	7	21:28	17
10. LUKA KOPER	18	3	5	10	19:35	14
Pari 19. kroga: sobota, 29. 11., ob 13.30: Nafta Lendava - Labod Drava Ptuj; ob 16.00: Hit Gorica - Interblock; ob 18.00: Maribor - Luka Koper; nedelja, 30. 11., ob 17.00: MIK CM Celje - Rudar Velenje, Domžale - Primorje.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 18. krog
Spremenjena postava, učinek enak
Domžale - Labod Drava 0:0
Domžale: Brljak, Aljančič, Apatič, Paunescu (od 55. Ju-ninho), Elsner, Žinko, Knezo-vic, Kirm, Brezič, Zatkovič (od 71. Čavuševic), Benko (od 60. Šturm). Trener: Vlado Badžim.
Labod Drava: Murko, Gri-žonič, Andjelkovic, Filipovic, Fernandes, Halilovic, Zilic (od 89. Grbec), Horvat, Prejac, Ogu, Radetic (od 81. Semler). Trener: Ljubinko Drulovič.
Rumena kartona: Benko, Aljančič.
Nogometaši ptujske ekipe Labod Drava so v nedeljo gostovali v Domžalah, kjer so proti aktualnim državnim prvakom osvojili pomembno točko. To je njihov drugi zaporedni remi, ki jim vsekakor veliko pomeni. Ponovno je v Dravi prišlo do sprememb v začetni enajsterici, saj zaradi poškodb in bolezni niso nastopili Kro-naveter, Drevenšek in Kelenc, na klopi pa sta končala Bošnjak in Semler.
Igra Ptujčanov je bila v Domžalah dobro nastavljena, tako da so gostje že v začetku ustavili morebitne nalete Domžal-čanov, ki so si prav tako zelo močno želeli zmage. V 6. minuti je Zilič streljal po podaji Gri-žoniča, vendar točno v naročje domačega vratarja Brljaka. Domačini so štiri minute zatem poizkušali s strelom reprezen-tanta Kirma, nekaj minut kasneje pa še Breziča. V 18. in 20. minuti sta ista igralca streljala

ZM
vr?

Foto: Črtomir Goznik
Ogu John (Labod Drava, modri dres) je po nekaj tekmah premora spet dobil priložnost za dokazovanje, saj je v Domžalah igral od prve minute.
še drugič, a do spremembe izida ni prišlo. Kljub hladnemu vremenu je komaj dvesto gledalcev videlo tudi napade Laboda Drave. V 29. minuti so bili gostje zelo blizu vodstva: z desne strani je natančno podal Fernandez, žoge pa v bližini druge vratnice Halilovič ni najbolje zadel in je švignila mimo vratnice. Praktično je bilo to vse v tem delu igre, ki ga je od-
likovala športna igra, brez grobih prekrškov in simuliranj.
Nič kaj drugače ni bilo v drugem polčasu. Domačini so imeli rahlo pobudo, gostje pa so jih ogrožali s hitrimi nasprotnimi napadi, s katerimi so domačinom onemogočali popolno ofenzivo. Ta premoč slednjih je bila vidna v prvih petnajstih minutah tega dela, nato pa so Ptujčani vzpostavi-
li ravnotežje. V 59. minuti je Horvat lepo podal kapetanu Drave Ziliču v prazen prostor, pred ptujskim napadalcem pa je odlično posredoval domžalski vratar Brljak. Dve minuti kasneje se je za strel odločil Ogu, vendar je bil nenatančen. Domačini so še nekajkrat nevarno streljali, vendar je odlični vratar Drave Murko njihove poskuse ubranil.
Točka pri državnih prvakih je veliko in naj bi bila vzpodbuda pred naslednjim gostovanjem Laboda Drave v Lendavi.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Borut Semler (Labod Drava, modri dres) je tokrat dobil priložnost šele v končnici tekme, Denis Halilovič (modri dres, v ozadju) pa je zapravil najlepšo priložnost na tekmi.
Vlado Badžim, trener Domžal: "Čestitam Dravi, delitev točk pa je kar pravična. Z igro svojih nogometašev nisem zadovoljen, saj je očitno, da z mislimi niso 100 % na nogometnem igrišču. Do konca tega dela prvenstva moramo osvojiti še nekaj točk, nato pa narediti temeljito analizo obstoječega stanja, ki resnici na ljubo ni najbolj rožnato.«
Ljubinko Drulovič, trener Laboda Drave: „Mislim, da je rezultat realen odsev igre, mi pa smo lahko zadovoljni s točko, ki smo jo osvojili proti aktualnim državnim prvakom. Igrali smo disciplinirano, in če bomo tako nadaljevali v zadnjih dveh krogih, lahko osvojimo še nekaj točk.«
Boks • Dejan Zavec bo v soboto nastopil v Katowicah
"Cilj je jasen: zmaga!"
29. november je pred letom 1991 pomenil zares velik praznik - v bivši skupni domovini Jugoslaviji je bil to dan republike. Na ta dan so bili številni mladi sprejeti med pionirje in pionirke, nosile so se bele srajčke in bluzice, modre hlače in krilca, manjkati pa seveda ni smela še rdeča rutica. Se še spomnite?
Letošnji 29. november pa si bodo ljubitelji športa, predvsem boksa, v Sloveniji zapomnili še po nečem: na ta dan se bo Dejan Zavec kot prvi Slovenec pomeril za naslov evropskega prvaka! V uvodu omenjena bivša skupna domovina je imela kar nekaj vrhunskih boksarjev, na evropski tron pa so se uspeli zavihteti le redki, eden izmed njih je bil znani Ljubomir Beneš. Evropski prvak je v boksarskem svetu zelo cenjena lovorika zaradi tega, ker jo lahko (za razliko od svetovne) osvojiš le po eni verziji - EBU. "Zavedam se, da bo to najpomembnejši dvoboj moje dosedanje profesionalne kariere, a ob tem čutim samo zadovoljstvo. Lahko bi celo rekel: končno! Že nekajkrat sem bil tik pred takšnim dvobojem, vse je bilo dogovorjeno že s Francozom Klosejem in z Belgijcem Bonsujem, a v nobenem primeru ni prišlo do realizacije. Tokrat vendarle kaže, da bodo Poljaki izpeljali stvar do konca in da se bova z Jacki-ewiczem v soboto udarila za to titulo," je pred zadnjimi pripravami v Nemčiji ponovil Dejan in v smehu dodal: "Priprave potekajo povsem po načrtih, ne čutim nobenih zdravstvenih težav, spet pa se borim' z viškom kilogramov. Žal mi je, da se moram odpovedovati odlični hrani žene Nataše, a ne gre drugače."
Dovoljena meja za velter-sko kategorijo je 66,7 kilograma, Dejan pa jih mora pod to mejo spraviti do petka, ko bo uradno tehtanje. To bo tudi uradni uvod v sobotni boksarski večer, ki se bo odvijal v največji poljski dvorani, ki se imenuje Spodek. Tam bo imel v zadnjem dvoboju večera Rafal Jackiewicz zagotovo bučno podporo, saj lahko dvorana sprejme več kot 10 tisoč gledalcev! Med njimi pa bo tudi nekaj Dejanovih navijačev, ki naj bi se jih na Poljsko po zadnjih podatkih odpravilo približno 100. Če bo dvorana polna, jih (nas) bo torej manj kot 1 %, a vendarle: vsakršna podpora je dragocena!
V svoji dosedanji profesionalni karieri je Dejan že dvakrat prekrižal pesti s Poljakoma, v 8. in 13. dvoboju sta bila njegova tekmeca Andrzej Buto-wicz in Arthur Nowak. Prvega je premagal po točkah (dvoboj
je trajal 6 rund), drugega pa s tehničnim K. O. v 8. rundi (od predvidenih 10). Z Jackiewic-zem imata doslej na listi dosedanjih dvobojev že tri skupna
imena: Rusa Rozalina Nasibudi-na, čilskega AvstrijcaJoela Maya in Francoza Nicolasa Guisseta - oba sta z vsemi tremi zmagala. Tako kot so skupne točke
nekateri boksarji, pa imata Dejan in Rafal tudi nekaj skupnih točk v samem načinu boksanja. "Res sva si precej podobna, zato vem, da mi ne bo lahko.
Dvorana Spodek v Katowicah bo med drugim naslednje leto gostila finalno tekmo evropskega prvenstva v košarki, sprejme pa dobrih 10 tisoč gledalcev.
WELTERWEIGHTS (up to 66,678 Kg)
*Champ: Ratal JACKIEVICZ (PL) Sept. 14,2008
* Chall: Jan ZAVECK (SI/DE)
EU:VACANT
EEEU: Vyacheslav SENCHENKO (UA)EE-EU Champ
Contenders:
1	Vyacheslav SENCHENKO (UA)
2	Jackson OSEI BONSU (BE)
3	Daniele PETRUCCI (IT)
4	Frederic KLOSE (FR)
5	Selcuk AYDIN (TK/LV)
6	Kevin McINTYRE (GB)
7	Viktor PLOTNIKOV (UA)
8	Leonard BUNDU (iT>
9	Brice FARADJI (FR) 10 Vaiery BRAZHNIK (UA)
EE-EU Champion
Na uradni spletni strani evropske boksarske zveze (EBU) je Dejan Zavec že dolgo zapisan kot prvi izzivalec evropskega prvaka v vel-terski kategoriji (do 66,7 kg).
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je imel zadnjo uradno preizkušnjo 15. junija letos v Mariboru, v kateri je premagal Nemca Marca Cattikasa, zadnjo titulo (na sliki) pa je ubranil v dvoboju z Albertom Starikovim (naslov prvaka med profesionalnimi boksarji v Nemčiji).
Gre za tehnično in taktično zelo sposobnega borca, precej izkušenega, saj ima za sabo že kar 42 profesionalnih dvobojev. To je njegova prednost, jaz pa mu svojih ne bi želel odkriti, čeprav sva s trenerjem osnovni načrt že pripravila," je povedal Dejan, ki ga bo na Poljskem spremljal trener Dirk Dzemski.
31-letni Rafal Jackiewicz je zelo zanimiva športna osebnost, saj se je najprej ukvarjal s kikboksom, nato nekaj časa z nogometom, nazadnje pa je postal boksar. A mu v začetku profesionalne kariere, ki jo je začel pred sedmimi leti, ni šlo najbolje, saj je do septembra 2005 zabeležil 15 zmag, en dvoboj se je končal neodločeno in doživel 8 porazov. Večino teh, kar pet, je doživel na tujem (v Italiji, Franciji in Veliki Britaniji), kjer je med drugim boksal z odličnim Angležem Micha-elom Jenningsom in Ukrajincem Jurijem Nuzhnenkom, ki je celo sedanji svetovni prvak po verziji wBA! Od septembra 2005 dalje ima Jackiewicz neomadeževano statistiko: 17 dvobojev, 17 zmag. Zadnja, ko je premagal Oseia Bonsa, je zagotovo najpomembnejša, saj se je z njo zapisal med tiste, ki se lahko ponašajo z nazivom evropski prvak. Ta dvoboj je v celoti na voljo na spletnem porta-
lu YouTube, ob njegovem ogledu pa smo se lahko prepričali, da je Poljak izredno vzdržljiv in kondicijsko dobro pripravljen. V zadnjih dveh rundah je namreč brez posebnih težav odbil silovite napade Belgijca, ki se je zavedal, da ga le K. O. reši pred porazom. Ker mu ta načrt ni uspel, se je Poljak zasluženo veselil velike zmage. Prav zaradi nepopustljivosti so Jackiewiczu njegovi navijači nadeli naziv Braveheart - Pogumno srce. Skupno ima torej Poljak naslednjo statistiko: 41 dvobojev, 32 zmag (18 s K. O.), 8 porazov, 1 neodločen.
Dejanova je seveda še boljša, 26 dvobojev, 25 zmag (14 s K. O.), en dvoboj brez odločitve. "Če bi se sedaj pripravljal na dvoboj z Oseiem Bonsujem, bi bil bolj miren, saj bi natančno vedel, kaj me čaka: siloviti, a precej nekontrolirani napadi tekmeca z vseh strani. V soboto pa zagotovo ne bo tako, ampak bom moral za zmago pokazati še precej več kompleksnega boksarskega znanja in veliko mero potrpežljivosti. Seveda trdno verjamem vase in v svoje sposobnosti, zato je moj cilj jasen: zmaga," je naš šampion odločen nadaljevati niz nepo-raženosti tudi v 27 profesionalnem dvoboju.
Jože Mohorič
Dejan Zavec (Jan Zaveck) je v velterski kategoriji uvrščen med najboljše na treh (od štirih) najpomembnejših svetovnih boksarskih lestvicah (WBO, WBA in IBF).
Namizni tenis
Uspešni nastop Ptujčanov v Rakeku
V nedeljo je v Cerknici, v organizaciji Ping pong kluba Rakek, potekal 1. odprti turnir Slovenije za članice in člane do 21 let starosti. Udeležilo se ga je 74 tekmovalcev iz 23 slovenskih klubov. Igralci in igralke NTK Ptuj so bili zelo uspešni, saj so se v finalni del turnirja uvrstili vsi razen Domna Ovčarja, ki pa je osvojil bronasto medaljo v tolažilnem delu. Alen Ber je bil drugi v svoji predtekmovalni skupini in je nato v prvem krogu izgubil z
Jurijem Zdovcem (Rakek) 0:4. V osmino finala sta se uvrstila Luka Krušič in Tina Mat-jašič, kjer je Luka premagal Domen Peperko (Kajuh) 2:4, Tino pa Špela Pozvek (Merkur) 2:4. Ivana Zera je v četrtfi-nalu morala priznati premoč kasneje drugo uvrščeni Meliti Verhnjak (Muta). Najuspešnejša je bila Vesna Rojko, ki je v polfinalu izgubila s kasnejšo zmagovalko Manco Fajmut (Fu-žinar) 1:4.
DK
Od leve: Melita Verhnjak, Manca Fajmut, Vesna Rojko in Vlona Maloku
Rokomet
Gorisnica drugič zapored, Celjani Se drugič boljSi od Drave
Zlatorog Celje -Drava 34:24 (15:15)
DRAVA: Dokša, Belšak 5, Mesa-rec 3, Halilovič 4, Sabo, Luskovič, Bračič 2, Predikaka, Mesarič, Oder 5, Bezjak, Valenko, Ferk, Čeh, Fridrih, Ivančič 5. Trener: Ivan Hrupič.
Ptujčani se še v drugo izgubili z mladimi Celjani, ki so dokazali, da so najboljša ekipa 2. SRL - vzhod. Srečanje je bilo zanimivo in izenačeno le v prvem polčasu. Domačini so si sicer priigrali prednost štirih zadetkov (9:5), vendar so se gostje zbrali, zaigrali dobro in do konca prvega polčasa rezultat izenačili.
Zal pa v drugem polčasu niso nadaljevali v takšnem tempu, saj so naredili preveč tehničnih napak. Celjani so to izkoristili in si samo v tem delu priigrali prednost desetih zadetkov.
Danilo Klajnšek
2. SRL - moški				
REZULTATA 7. KROGA: Zlatorog				
Celje - Drava 34:24, Pomurje -				Ve-
lika Nedelja 25:32.				
1. ZLATOROG CELJE 6	6	0	0	12
2. DRAVA 6	3	1	2	7
3. VELIKA NEDELJA 5	3	0	2	6
4. ARCONT RADGONA 5	1	1	3	3
5. POMURJE 6	0	0	6	0
1. B SRL - moški				
REZULTATI 9. KROGA: Istrabenz				
plini Izola - Moškanjcl Gorlšnlca 29				
:30, Krško - Svlš Pekarne Grosuplje				
27:29, Radeče MIK Celje			-	Grča
Kočevje 27:23, Klima Petek Maribor				
- Šmartno 99 41:30, Mitol Sežana				
- Alples Železniki 24:26, Grosuplje				
- Ajdovščina 31:23.				
1. KLIMA PETEK MB 9	9	0	0	18
2. KRŠKO 9	7	1	1	15
3. ŠMARTNO 99 9	5	3	1	13
4. GRČA KOČEVJE 9	5	1	3	11
5. GROSUPLJE 9	5	0	4	10
6. ALPLES ŽELEZNIKI 9	5	0	4	10
7. SVIŠ P. GROSUPLJE 9	4	1	4	9
8. AJDOVŠČINA 9	3	0	6	6
9. RADEČE MIK CELJE 9	2	2	5	6
10. MOŠKANJCI - GOR. 9	3	0	6	6
11. ISTRABENZ IZOLA 9	1	1	7	3
12. MITOL SEŽANA 9	0	1	8	1
Foto: Stanko Kozel
Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice (na sliki Aleš Prejac) so v soboto zmagali še drugič zapored.
Odbojka • 1. DOL (ž)
Brez točk z vročega gostovanja
MZG Grosuplje -AC Prstec Ptuj 3:0 (12, 22, 26)
AC Prstec Ptuj: Sitar, McNamee, Šušlek, Draškovič, Zidarič, Vodopi-vec, Zupanič, Pintarič, Vidovič, Golob, Shepp, Liponik
Po sredinem porazu proti Kamničankam in izpadu v osmini finala pokala Slovenije so Ptujčanke v soboto doživele še peti poraz v ligaškem tekmovanju. V sedmem krogu so izgubile na gostovanju v Grosupljem. Dolenjsko občinstvo je v športni dvorani Brinje spet pripravilo »peklensko« vzduš-
1. DOL
REZULTATI 7. KROGA: MZG Grosuplje - AC Prstec Ptuj 3:0, Luka Koper - Aliansa 2:3, Benedikt - Slo-ving Vital 0:3. Srečanje TPV Novo mesto - Calcit Kamnik bo odigrano 10. decembra.
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice AC Prstec Ptuj so na vročem gostovanju ostale brez točk.
1.	SLOVING VITAL
2.	CALCIT KAMNIK
3.	ALIANSA
4.	LUKA KOPER
5.	AC PRSTEC PTUJ
6.	MZG GROSUPLJE
7.	TPV NOVO MESTO
8.	BENEDIKT
7 0 5 1 5 2 3 4 2 5 2 5 1 4 1 5
3. DOL - VZHOD (ž)
REZULTATI 7. KROGA: Kurent SK Company - Suha Gradnja 0:3, DŠR Murska Sobota - Ecom Tabor 3:0, DŠR Murska Sobota II. - Ruše 1:3, Nova KBM Branik II.- Kema Pu-concl 3:2.
1.	KEMA PUCONCI
2.	DŠR MURSKA SOBOTA
3.	NOVA KBM BRANIK
4.	SUHA GRADNJA
5.	RUŠE
6.	ECOM TABOR
7.	GALEJA
8.	DŠR MURSKA SOBOTA II
9.	KURENT SK COMPANY
6 1 5 1 5 1 4 3 3 3 3 3 2 4 0 6 0 6
je, ki so mu v preteklosti podlegle že Koprčanke. Štajerke so tokrat odpravile brez izgubljenega niza, čeprav se je večino tekme bil boj dveh enakovrednih nasprotnikov.
V uvodnih minutah so boljše igrale domačinke, ki so ob bučni podpori s tribun zadevale prav vse, kar so si zamislile.
V	napadu sta bili zelo uspešni Katja Kocjan (13 točk na tekmi) in Katja Blatnik (11 točk na tekmi), Ptujčanke pa so imele veliko težav že pri samem sprejemu začetnega udarca kot posledično tudi pri organizaciji in realizaciji napada. Visok poraz v prvem nizu je bil neizogiben.
V	nadaljevanju so pričele igrati precej boljše. Ključno je bilo, da so popravile sprejem, prevzele pobudo in bile ves čas korak pred tekmicami. A so si v sami končnici niza ponovno privoščile preveč napak, da bi
Strelstvo • 2. DL pištola in puška
Zmagi strelcem SD Kidričevo in SK Ptuj
V soboto je na mestnem strelišču na Ptuju potekal 2. turnir
2.	državne lige v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. Začeli so strelci s pištolo, kjer je bila najboljša domača druga ekipa, ki je prepričljivo slavila z odličnim rezultatom 1095 krogov. Za njimi so se zvrstili strelci iz Juršincev s 1079 krogi in zmagovalci prvega turnirja, ekipa SD Jože Keren-čič, ki je s 1074 krogi osvojila
3.	mesto. Med posamezniki sta
dvojno zmago dosegla ptujska strelca Petlje, za katero je slavil Simeon Gonc s 373 krogi, Robert Šimenko pa je s 369 krogi osvojil drugo mesto. Tretji rezultat dneva je dosegel juršinski strelec Gregor Mo-leh s 365 krogi, ki je bil boljši od zmagovalca prvega turnirja Mirana Miholiča s 363 krogi na 4. mestu. V skupnem seštevku posameznikov še naprej ostaja v vodstvu prav slednji, velik skok naprej s 7. na 2. me-
Foto: Simeon Gonc
Zmagovalci 2. turnirja, ekipa SK Ptuj Petlja: Robert Šimenko, Simeon Gonc in Uroš Pešakovič
2. DL puška	
Rezultati 2. turnirja:	
1. SD KIDRIČEVO	1133
2. SD ELEKTRO MARIBOR	1129
3. SD FLV HOTINJA VAS	1129
4. SD IMPOL	1119
5. SD I. POH. BATALJON II	1104
6. SK PTUJ	1092
Skupni seštevek posameznikov:	
1. Klavdija Pufič, Impol	52 točk
2. Blaž Maurič, Elektro	47
3. Siniša Brkič, Elektro	44
4. Gorazd Maloič, Kidričevo	42
5. Uroš Mohorko, Kidričevo	41
8. Gregor Kmetec, Kidričevo	37
12. Marjan Zupanič, Ptuj	24
18. Teodor Pevec, Ptuj	19
19. Marjan Gril, Ptuj	17
2. DL pištola:	
Rezultati 2. turnirja:	
1. SK PTUJ PETLJA	1095
2. SD JURŠINCI II	1079
3. SD JOŽE KERENČIČ	1074
4. SD JEZERO DOBROVNIK	1039
Skupni seštevek posameznikov:	
1. Miran Miholič, Miklavž	52 točk
2. Simeon Gonc, Ptuj Petlja	50
3. Alojz Trstenjak, Miklavž	45
4. Gregor Moleh, Juršinci	43
5. Avgust Horvat, Dobrovnik	41
6. Mirko Moleh, Juršinci	41
7. Uroš Pešakovič, Ptuj Petlja	35
8. Bojan Mir, Miklavž	33
sto pa je uspel zmagovalcu 2. turnirja.
V 2. DL s puško je ekipno zmago presenetljivo, vendar povsem zasluženo, slavila ekipa SD Kidričevo, ki je bila najboljša s 1133 krogi in premagala ekipo SD Elektro iz Maribora s 1129 krogi na drugem in z enakim rezultatom, vendar slabšo zadnjo serijo, ekipo SD Franc Lešnik Vuk iz Hotinje vasi na 3. mestu. Med
lahko računale na izenačenje. V tretjem nizu so bile zmagi še bližje, nasprotnicam so pobegnile že ob začetku, le-te pa so jim nato ves čas dihale za ovratnik in ujele v zadnjem trenutku. Po izenačenju na 24. točki je sledil dramatičen zaključek, ki se je končal šele v podaljšku. Domači trener je potegnil pravo potezo, ko je v igro poslal Anjo Radulovič, ki je najprej z blokom ter nato še z odličnim servisom dosegla 28. točko svojega moštva in zapečatila usodo Ptujčank.
Benedikt je v soboto imel še manj možnosti za zmago. Vodilno moštvo prvenstva Sloving Vital iz Ljubljane se je, po nepričakovanem izpadu iz pokalnega tekmovanja proti drugaligašinjam iz Šentvida, v Slovenskih goricah zneslo nad domačinkami. Parket so še sedmič zapustile z zmago v žepu,
posamezniki je slavila strelka Impola Klavdija Pufič s 387 krogi pred dvema strelcema iz SD Kidričevo, Urošem Mo-horkom s 386 krogi na drugem in Gorazdom Maloičem s 385 krogi na tretjem mestu. Od Ptujčanov se je najvišje na 7. mesto uvrstil Teodor Pevec s 380 krogi, 13. je bil Marjan Zupanič s 367 krogi, 18. Marjan Gril s 345 krogi. Žal je na drugem turnirju povsem popustil tretji kidričevski strelec Gregor Kmetec, ki je na prvem turnirju osvojil odlično 2. mesto, tokrat pa s 362 krogi pristal šele na 15. mestu.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gonc
Ekipa SD Jože Kerenčič iz Miklavža pri Ormožu v postavi Bojan Mir, Alojz TTstenjak in Miran Miholič
tretjič brez izgubljenega niza.
Po sedmih odigranih krogih je za igralkami v prvi ženski odbojkarski lige tretjina prvenstva. Po pričakovanjih so v vodstvu Ljubljančanke, ki so dru-gouvrščenim Kamničankam oddale le eno točko. Prvi štirje klubi so si nabrali znatno prednost pred zasledovalci. Ptujčan-ke na petem mestu pričenjajo spodnji del razpredelnice, vendar si še zdaleč niso utrdile položaja. Grosuplje, ki jih je premagalo, zaostaja le dve točki, Novo mesto pa z dvema tekmama štiri. V uvodu prvenstva igrajo pod pričakovanji oslabljene Benedičanke, ki so še v pretekli sezoni krojile razplet med najboljšimi. Zdaj se z ekipo TPV Novo mesto borijo za predzadnje mesto. Razplet, ki ga je pred začetkom sezone le redkokdo pričakoval. Kot tudi dejstvo, da lanski drugoligaški ekipi iz Kamnika in Šempetra brez večjih težav premagujeta bolj »renomirane« nasprotnike in zaostajata zgolj za Sloving Vitalom. Medtem se prvenstvo nemoteno odvija naprej, prvi daljši počitek igralke čaka šele tik pred iztekom leta.
UG
Matjaž Hafner, trener AC Prstec Ptuj: »Kot vsako tekmo smo si tudi tokrat želeli zmage, vendar se nam žal ni 'poklopi-lo'. Kot kaže so bile domačinke precej bolj motivirane, bolj so si želele zmage in mislim, da je to na koncu odločilo rezultat.
V	takšnem vzdušju so tudi pričele tekmo, naš prvi set pa je zgolj za pozabo. Nato smo se uspeli zbrati, ujeti priključek, odigrali solidno tekmo, ampak nas je pokopalo preveliko število enostavnih lastnih napak.
V	drugem nizu bi se lahko obrnilo na boljše, saj je težko vso tekmo odigrati na tako visokem nivoju, kot so ga v začetku prikazale Grosupeljčanke. Mi smo se umirili, začeli boljše sprejemati, ampak nismo znali izkoristiti njihovih podarjenih žog. Morda nam manjka še kakšna izkušena igralka, vendar ne smemo iskati izgovorov. Na gostovanjih igramo precej slabše kot doma. Zelo me skrbi, da nimamo konstantne in prepoznavne igre. V tem prvem delu bi lahko dosegli več zmag, tudi šest točk več bi bilo možno. A zdaj ni čas za gledanje nazaj, potrebno bo trdo delati naprej in osvojiti vsako točko, ki se nam bo ponudila.«
Nogomet • 1. SŽNL
Krka jesenski prvak
Prvi del prvenstva v 1. slovenski ženski nogometni ligi je zasluženo pripadel igralkam novomeške Krke, ki so očitno premočan nasprotnik za vse ostale ekipe in imajo že sedaj šest točk prednosti pred za-sledovalkami, ob tem pa še eno tekmo (z Rudarjem) manj. Za majhni presenečenji sta poskrbeli ekipi Maribora in Seno-žetov, saj je prva ugnala močni Slovenj Gradec, druga pa ekipo Pomurja. Vse te omenjene ekipe se bodo bolj ali manj enakovredno borile za drugo mesto.
Mlade nogometašice iz Do-rnave, ki letos nastopajo kot novinke v ligi, so gostile vode-čo Krko in po pričakovanjih visoko izgubile. Vsekakor pa je
REZULTATI 10. KROGA: Dornava - Krka 0:16, Rudar Škale - Ptuj 2:0, Maribor - Slovenj Gradec 3:2, Seno-žeti - Pomurje 3:1.
pozitivno spoznanje, da so se dostojno borile in na trenutke pokazale, da je pred njimi še lepša prihodnost. Dekleta ŽNK Ptuj so gostovala v Velenju in bila poražena. Po prvem delu je bil izid še neodločen, v
drugem pa so prejele dva zadetka, doseči pa jim ni uspelo nobenega.
Dornava - Krka 0:16 (0:10)
ŽNK DORNAVA: Alenka Murko (Nuša Kukovec), Sanja Lah, Monika Hojnik, Nuša Ploj, Mojca Lenart, Laura Maksimovič, Mateja Mihelač (Sabina Kolarič), Kaja Štelcer, Urška Čuš (Romana Beh-
rami), Saša Fras (Katja Hamer-šak). Trener: Viktor Kokol.
Rudar Škale - Ptuj
2:0 (0:0)
ŽNK PTUJ: Majda Mesarec, Maja Skaza, Andreja Najvirt, Karin Matja-šič, Maja Koren, Daša Grdina, Urška Arnuš, Nina Pihler, Tea Šmintič, Barbara Petek, Klavdija Ljubec. Trener: Matej Hvalec.
Danilo Klajnšek
1. KRKA	9	8	1	0	77:6	25
2. SENOŽETI	10	6	1	3	33:14	19
3. SLOV. GRADEC	10	6	1	3	36:18	19
4. POMURJE	10	6	0	4	67:21	18
5. MARIBOR	10	5	1	4	42:43	16
6. RUDAR ŠKALE	9	3	2	4	28:11	11
7. PTUJ	10	2	0	8	9:59	6
8. DORNAVA	10	0	0	10	5:98	0
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke (temni dresi) so tokrat imele priložnost za ugodnejši rezultat, Dornavčanke pa ne.
Rekreativno kolesarjenje
Kolesarjenje na Areh
Tudi v letošnjem letu je potekala tradicionalna akcija S kolesom na Areh, kjer so lahko kolesarji katerikoli dan (lahko tudi večkrat) z enega od štirih različnih izhodišč (iz Frama, Hoč, Zg. Radvanja ali Ruš) ob
pridobitvi kontrolnega kartona prikolesarili na vrh Areha do Ruške koče. Kolesarjenje na Areh vsako leto organizira SK Pohorje iz Hoč. Po vpisu na startu in opravljeni vožnji so se kolesarji in kolesarke v Ruški koči vpisali v evidenco in bili postreženi s čajem. Akcija je potekala od začetka julija do 12. oktobra.
Kolesarjenja se je udeležilo veliko število kolesarjev iz različnih krajev. Zaključek prireditve je bil v kulturnem domu v Sp. Hočah, kjer je bilo v uvodu potopisno predavanje o potovanju s triciklom iz Floride do Kalifornije, za katero
Udeleženci kolesarske akcije S kolesom na Areh iz našega področja.
je predavatelj potreboval tri mesece. Sledila je podelitev tradicionalnih lesenih bukovih medalj ter pokalov. Med udeleženci te akcije je bila
Monja Krajnc je prejela priznanje kot najmlajša udeleženka akcije.
M. nogomet.
DMN Lenart: SUPER A1-liga
Tekme 6. kroga so bile odigrane v nedeljo, 23. novembra, v Voličini. Rezultati: ZGD Slik. B. Goričan - ŠD Trnovska vas 7:3 (5:2), ŠD Zavrh - KMN Sv. Trojica legija 3:3 (2:2), Or-fej - KMN Mobicom 5:13 (2:6), KMN Torpedo 05 - ŠD Selce 7:7 (4:1), KMN Sv. Ana ml. - KMN Remos Gradb. Anžel 6:8 (3:4).
1.	SLIK. GORIČAN 6 5 0 1 45:15 15
2.	ŠD SELCE 6 4 1 1 31:26 13
3.	KMN MOBICOM 6 4 0 2 46:29 12
4.	KMN REMOS 6 4 0 2 32:31 12
5.	TORPEDO 05 6 3 1 2 32:29 10
6.	SV. TROJICA-L. 6 2 2 2 25:27 8
7.	ŠD ZAVRH 6 2 1 3 21:26 7
8.	SV. ANA ml. 6 2 0 4 26:38 6
9.	TRNOVSKA VAS 6 1 0 5 19:33 3
10.	ORFEJ 6 0 1 5 17:40 1
Zmago Šalamun
Tenis • Zimska liga
Šumari prevzeli vodstvo
2. liga
Drugi krog v 2. zimski teniški ligi je ponovno prinesel zanimiva srečanja. Gorišnica je šele po igri dvojic premagala Enigmo, Štraf pa Skorbo. Šumari so gladko premagali novince v ligi (Kovinarstvo Špurej) in skupaj z Gorišnico prevzeli vodstvo na prvenstveni razpredelnici.
Rezultati 2. kroga: ENIGMA - TK GORIŠNICA 1:2 (A. Korošec - Krajnc 5:9, Cunk - Žnidarič 9:6, Cunk/A. Korošec - Simonič/Krajnc 5:7); TK ŠTRAF - TK SKORBA GAD 2:1 (B. Korošec - Šlamberger 5:9, Debe-ljak - Dobnik 9:5, B. Korošec/Štra-fela - Ogrinc/Dobnik 8:5); ŠUMARI - KOVINARSTVO ŠPUREJ 3:0 (Ster-nad - Kolarič 9:2, Gulin - Iljevec 9:8,
najštevilčnejša ekipa iz Ptuja, ki je imela med svojimi vrstami tudi najmlajšo udeleženko, Monjo Krajnc iz Lovrenca.
Danilo Klajnšek
Sternad/Premužič - Špurej/Kolarič 9:0).
VRSTNI RED: TK Šumari in TK Gorišnica 5, TK Štraf 3, TK Enigma in Kovinarstvo Špurej 2, TK Skorba gad 1 točko.
1. liga
Ekipa TK Šumari
V 1. ligi zimske teniške lige so odigrali dvoboje 2. kroga, vsa srečanja pa so se končala z rezultatom 3:0. Tako so zmage slavili TK Skorba, TC Luka in TK Neptun - slednji so tudi vodeče moštvo. Najbolj razburljiv obračun je pripadel ekipi TC Luka, kjer so se vsi trije dvoboji z ekipo Hiše Kager končali s tesnim rezultatom.
REZULTATI 2. KROGA: TK SKORBA - KELLERSPORTS 3:0 (Plajnšek
-	Šebela 9:0, Glodež - Kolarič 9:3, Glodež/Plajnšek - Kolarič/Maj-cenovič 9:7); TC LUKA - TK HIŠE KAGER 3:0 (Kocijan - Šipek 9:7, Pušnik - Kreševič 8:7, Merc/Kocijan
-	Škrinjar/Šipek 9:7); TK NEPTUN
-	TRGOVINE JAGER 3:0 (Korošec
-	Čeh 9:1, Drobnič - Jagarinec 9:7, Drobnič/Mazera - Zavrnik/Jagari-nec 9:2).
VRSTNI RED: TK Neptun 5, TK Skorba in TK Luka 4, TK Hiša Kager in TK Trgovine Jager 2, Kelllersports 1 točka.
Danilo Klajnšek
Futsai • 2. SFL - vzhod
Izredna učinkovitost predstavnikov MNZ Ptuj
2. SFL- vzhod
Rezultati 8. kroga: Slovenske Gorice - Ptuj ABA SAŠ 2:11(0:4), KMN Nazarje - Maribor Branik 8:2 (3:0), Bioterme Mala Nedelja - Teleing Marinci 4:8 (2:3), Duplek TBS Tea-m24 - KMN Tomaž 6:6 (2:1), FSK Kebelj - Cerkvenjak Gostišče Anton 6:4 (3:4).
1.	PTUJ ABA SAŠ 8 7 1 0 47:13 22
2.	FSK KEBELJ 8 6 1 1 35:18 19
3.	NAZARJE 8 6 0 2 48:27 18
4.	TELEING MARIN.8 4 1 3 32:36 13
5.	KMN TOMAŽ 8 3 2 3 25:25 11
6.	SLOV. GORICE 8 3 0 5 30:49 9
7.	CERKVENJAK 8 2 1 5 29:35 7
8.	MARIBOR BR. 8 2 1 5 25:32 7
9.	B. M. NEDELJA 8 2 1 5 23:33 7
10.	DUPLEK TBS 8 0 2 6 29:55 2
V Slovenski Bistrici so gledalci videli deset zadetkov, dva več v mreži gostov iz Cerkvenjaka. Kebeljčani so z zadetkoma Klinca (5:4) in Videčni-ka (6:4) ustavila razpoložene goste, ki so bili v drugem polčasu nemočni ob pritisku domačinov.
Kar dvanajst zadetkov je padlo v mariborski dvorani Lukna. Tomaž je preko mladega Mara povedel na začetku, vendar so igralci Dupleka uspeli preobrniti rezultat na 3:1. Sledil je preobrat gostov, ki so kar štirikrat zapored zatresli domačo mrežo in prišli do rezultata 3:5. Drami ni bilo videti konca, saj so Duplečani izenačili in boj je bil znova odprt, dokler ni stopil na sceno ponovno Leon Mar, ki je pet minut pred koncem srečanja povedel svoje moštvo KMN Tomaž v vodstvo. Na koncu tudi to ni bilo dovolj za zmago, saj so minuto kasneje doživeli hladen tuš z izenačenjem domačinov.
FSK Kebelj - Cerkvenjak Gostišče Anton 6:4 (3:4)
Strelci: 0:1 D. Žmavc (3.), 1:1 Lipuš (10.), 2:1 Videčnik (11.), 2:2 D. Žmavc (12.), 3:2 Videčnik (16.), 3:3 Čuček (17.), 3:4 Čuček (18.), 4:4 Fridrih (21.), 5:4 Klinc (31.), 6:4 Videčnik (37.)
FSK Kebelj: A. Smogavc, K. Fridrih, Videčnik, G. Fridrih, J. Klinc, D. Smogavc, Lipuš, Hren, A. Klinc. Trener: Gorazd Videčnik
Duplek TBS Team24 - KMN Tomaž 6:6 (2:1)
Strelci: 0:1 Mar (6.), 1:1 Valenti (19.), 2:1 Rojko (20.), 3:1 Mori (21.), 3:2 Cvetko (22.), 3:3 Bohinec (25.), 3:4 Goričan (29.), 3:5 Goričan (33.), 4:5 Mori (33.), 5:5 Valenti (34.), 5:6 Mar (35.), 6:6 Koren 6:6 (36.).
KMN Tomaž: Pintarič, Cvetko, Goričan, Vrbanič, Mar, Bohinec, Plohl, Kolbl, Kamenšek, Majcen, Jurčec, Mlinarič. Trener: Marjan Magdič.
Slovenske Gorice - Ptuj ABA roletarstvo SAŠ bar 2:11 (0:4)
Strelci: 0:1 Miklašič (11.), 0:2 Cebek (11.), 0:3 Miklašič (16.), 0:4 Miklašič (18.), 0:5 Miklašič (21.), 0:6 Lovrenčič (21.), 0:7 Čuček (27.), 0:8 B. Kupčič (28.), 0:9 Lovrenčič (28.), 1:9 Damiš (31.), 2:9 Žnuderl (35.), 2:10 S. Kupčič (38.), 2:11 S. Kupčič (39.).
FC Ptuj ABA roletarstvo Saš bar:
Pislak, Trop, Miklašič, Cebek, Čuček, B. Kupčič, S. Kupčič, Lovrenčič, He-bar, T. Gajser, M. Gajser, Belšak. Trener: Boštjan Kupčič
Peter Golob
1. SFL: Benedikt kljub porazu v Ajdovščini ostaja na 5. mestu
Kix Ajdovščina - KMN Benedikt 8:6 (5:2)
Strelci: 0:1 Vrabel (6.), 1:1 Peljhan (9./6 m), 2:1 Trkman (11.), 3:1 Trkman (11.), 4:1 Trkman (16.), 5:1 Trkman (17.), 5:2 Klemenčič (18.), 5:3 Šnofl (22.), 6:3 Likar (24.), 7:3 Kodela (26.), 8:3 Sukanovič (28.), 8:4 Zavladlav (31.), 8:5 Šnofl (36./10 m), 8:6 Klemenčič (39.).
KMN Benedikt: Pavič, Kolman, Fujs, Klemečič, Lašič Zavadlav, Puk-šič, Kopun, Vrabel, Šijanec, Novak, Šnofl. Trener: Andrej Šijanec.
Benediktu v Ajdovščini ni uspelo presenetiti ekipo Kix-a. Po vodstvu Benedičanov v šesti minuti z zadetkom Vrabela, so domačini popolnoma prevzeli vajeti v svoje noge in dosegli pet zaporednih zadetkov, od tega Trkmana štiri. Sicer so igralci Benedikta v drugem polčasu zaigrali bolje in znižali do rezultata 8:6.
PG
Kegljanje • 2. SKL (m, ž)
Tokrat popolni izkupiček
2. SKL - VZHOD (m)
V soboto sta bili obe ekipi keglja-škega kluba Drava uspešni, saj sta dosegli pomembni zmagi. Moški del je visoko slavil proti Litiji, dekleta pa so bila prav tako uspešna proti lendavski Nafti.
2. SKL - VZHOD (ž)
REZULTATI	6. KROGA: Drava - Nafta 6,5 - 1,5, Komcel - Impol 1:7, Fužinar - Miroteks III. 5:3.
1.	IMPOL	5 5 0 0 10
2.	FUŽINAR	5 4 0 1 8
3.	KOMCEL	5 3 0 2 6
4.	DRAVA	5 2 1 2 5
5.	NAFTA	6 2 0 4 4
6.	LITIJA	5 1 1 3 3
7.	MITOTEKS III.	5 0 0 5 0
DRAVA - NAFTA 6,5:1,5 (3012-2877)
DRAVA: Krušič 530, Fridl 493, Kramberger 508, Planinc 499, Kolar 447, Bombek 535.
REZULTATI 8. KROGA: Drava - Litija 6:2, Rudnik - Miklavž 3:5, Lent
-	Impol 6:2, Konjice II. - Šoštanj 2:6, Fužinar - Pivovarna Laško 1:7.
1.	KONJICE II.	8	6	1	1	13
2.	ŠOŠTANJ	8	6	0	2	12
3.	MIKLAVŽ	8	5	0	3	10
4.	LENT	8	3	2	3	8
5.	PIVOVARNA LAŠKO 8	3	2	3	8
6.	LITIJA	8	3	1	4	7
7.	DRAVA	8	3	1	4	7
8.	IMPOL	8	3	0	5	6
9.	RUDNIK	8	3	0	5	6
10.	FUŽINAR 8 1 1 6 3
DRAVA - LITIJA 6:2 (3131
-	3058)
DRAVA: Čuš 551, Podgoršek 512, Ilič 488, Premzl 523, Čeh 521, Arnuš 536.
Danilo Klajnšek
Tatjana Majcen Ljubič • Paraolimpijka
Šport ne pozna drugačnosti
Foto: Aleksandra Jelušič
Tatjana Majcen Ljubič z možem in sinom Jernejem
Tatjano Majcen zaznamuje drugačnost ... Njena drugačnost ne skriva dejstva, da jo je nesrečen padec z drevesa posadil na invalidski voziček in ji spremenil življenje, njena drugačnost je njen pogled na svet, volja do življenja in prekipevajoča energija, ki je rodila vrhunsko športnico, ki z nasmehom premaguje športne ovire .
Ko je Peking ugasnil olimpijski ogenj in s tem uradno končal 29. Olimpijske igre, se je tekmovalni duh potuhnil in čakal, da ponovno obudi ogenj, ki bo gorel v srcih športnikov invalidov, ki jih je v Peking poslal svet, da dokažejo, da drugačnost ne obstaja .
Za Tatjano Majcen je bila to druga tovrstna izkušnja, saj je že leta 2004 branila naše barve in Slovenijo ponosno ovila v bronasto in srebrno kolajno . A Tatjana ni samo športna fa-voritka, njena največja zmaga je zmaga nad življenjem . Odprla nam je vrata svojega doma in nam dovolila, da pobrskamo po njenih spominih, spoznanjih, izkušnjah ... Dovolite ji, da vas navduši tako kot s svojim smehom in pozitivno energijo navdušuje vse, česar se dotakne .
Paraolimpijske igre (v nadaljevanju PI) je prežemala misel »EN SVET, ENE SANJE« ... S kakšnimi mislimi si se ti podala v Peking in v kakšno misel so bile ujete tvoje sanje?
V	Peking me je pospremila ena sama misel. Ta misel in te sanje so ujete v besedo »ZMAGA«.
V	Pekingu so se pred PI lotili projekta »SWEET HOME NEIGHBORHOOD PROGRAM«, projekt izgradnje domov za invalide. Na Kitajskem živi okoli 89 milijonov invalidov in v Pekingu je trenutno registriranih 1.400 domov za invalide. Nekateri novinarji so poročali, da odnos do invalidov v Pekingu ni tako prijazen in rožnat, kot so ga prikazali kitajski mediji. Kako je bilo poskrbljeno za vas v Olimpijski vasi in ali si tudi ti imela občutek, da je vse skupaj le del medijske igre in stvari niso takšne, kot jih prikazujejo?
Moram priznati, da so bili Kitajci do nas tako zelo ustrežljivi, da je bila njihova prijaznost na trenutke celo moteča. Odpirali so nam vrata, za nas so naredili prav vse. Zelo me je presenetilo, da je bila kitajska reprezentanca v Olimpijski vasi precej oddaljena od nas, kar pomeni, da z njimi nismo imeli osebnega stika . Po tihem sem razmišljala, da je morda tudi ta poteza skrbno načrtovana, tako namreč nismo dobili nobene iskrene in nepristranske informacije o tem, kakšno je življenje v Pekingu in kako je poskrbljeno za invalide. Zelo sem bila šokirana nad njihovo prometno ureditvijo, saj na njihovih cestah vlada pravi prometni kaos. Ko se med promet pomešajo še rikše, se ti zazdi, da v Pekingu ne veljajo prometna pravila. Ob priložnosti sem poskušala prečkati prometno cesto in bilo me je
pošteno strah.
Organizatorji PI so se pritoževali, da so le-te precej odrinjene v smislu medijske pozornosti. Na PI v Pekingu pa se je zgodil zanimiv preobrat, saj je bilo zanimanje medijev tako obsežno, da je celo zmanjkalo akreditacij. Sama si bila udeleženka dveh PI, v Atenah in v Pekingu. Si opazila razliko v medijski pozornosti?
Malce sem bila negativno presenečena nad dejstvom, da športniki invalidi v Pekingu nismo imeli slovenske hiše tako kot udeleženci olimpijskih iger. Slovenska hiša je nekako pribežališče vseh športnikov in prijeten je občutek, če veš, da boš tam našel svoje ljudi. Na PI tudi ni bilo slovenske medijske ekipe. Sprva so imeli težave s finančnimi sredstvi, in ko jim je le-ta uspelo pridobiti, je zmanjkalo akreditacij. Glede na to, da je bilo zanimanje medijev res ogromno, me je presenetilo dejstvo, da je bil na stadionu prostor, ki je bil rezerviran zanje, v glavnem na pol prazen. Domači so moje tekme spremljali prek nemške televizije ZDF, ki je poskrbela za neposreden prenos. Zelo me boli dejstvo, da imamo med Slovenci veliko vrhunskih športnikov invalidov, a so medijsko in finančno precej odrinjeni.
Kdo po Ivanu Markešu?
Športnik invalid potrebuje trenerja, ki ga trenira, po drugi strani pa ga tudi nenehno spremlja in mu pomaga pri premagovanju vsakodnevnih ovir. Sama si na invalidskem vozičku, kar pomeni, da ob sebi potrebuješ osebo, ki ti je nenehno na voljo in ki ji lahko zaupaš. Kdo je tvoj trener in kakšen je vajin odnos?
Z atletiko sem se srečala še pred nesrečo ... Bila sem odlična šprinterka. Po usodnem padcu, ki me je privezal na invalidski voziček, sem čutila strah pred stadionom. Šlo je za željo pomešano z razočaranjem, saj so me zdravniki soočili z dejstvom, da ne bom
več tekla in s tem se ne bom nikoli v popolnosti sprijaznila. Po spletu zanimivih okoliščin sem se nekega dne znašla na stadionu in se preizkusila v suvanju krogle. Opazili so moj športni potencial in tako me je sreča pripeljala do mariborskega trenerja Ivana Markeša. Zelo sva se ujela in razvila poseben način komunikacije, ki mi daje podporo na tekmovanjih. Med tekmo si izmenjava znake in tako natančno vem, kaj moram popraviti oziroma kaj bi lahko naredila bolje. Markeš ni samo moj trener, je moja opora, moj psiholog, maser in moja desna roka. Včasih je dovolj samo beseda ali tiha podpora, da začutim, da mi zaupa in da verjame vame. Še letos se bodo najine poti razšle, saj zaključuje svoje poslanstvo športnega trenerja. Pred menoj je nov izziv, kje najti njegovega naslednika, ki bo zadovoljil moje potrebe in pričakovanja. Za pomoč se bom obrnila na ptujski atletski klub. Prepričana sem, da me bodo podprli v smislu sodelovanja, kajti v Londonu sem zase rezervirala kolajno.
Na PI v Pekingu si tekmovala v treh disciplinah, met diska, suvanje krogle in met kopja. Dosegla si lep rezultat, a zdi se tako, kot da si sama malce razočarana? Kakšna so bila tvoja pričakovanja?
Pred Pekingom sem čutila zadovoljstvo, saj sem vedela, da sem dobro pripravljena. Bila sem prepričana, da bom tudi tokrat posegala po najvišjih mestih. Pred samim odhodom sem izvedela, da me moj trener žal ne bo spremljal, saj se je zapletlo glede finančnih sredstev. To me je tako potrlo, da sem šele v Pekingu v celoti dojela, da se bom z izzivi soočala sama. Pred tekmo nisem čutila predtekmovalne treme. Odsotnost trenerja me je naredila nekako ravnodušno. V metu diska sem dosegla sedmo in v suvanju krogle peto mesto. Zavedam se, da je to zavidljiv rezultat, a vem, da sem sposobna doseči več. Letos mi sreča in splet okoliščin nista bila naklonjena.
Mediji so poročali, da je imela oblast na Kitajskem
en sam cilj, in to je absolutna ZMAGA. Od svojih športnikov invalidov so pričakovali popolno nadvlado v športnih rezultatih, za kar so športniki sedem let trdo garali. Nečloveški napori so obrodili sadove, saj so kitajski športniki invalidi osvojili kar 122 kolajn. Ali je bilo na tekmovanjih čutiti to blazno športno pripravljenost in neusmiljeno konkurenco? Ali je morda prav to vplivalo na tvoj malce slabši rezultat od pričakovanega?
Osebno ne obsojam njihovega prizadevanja za zmage. Vsak športnik si želi zmagati, to je njegov cilj in za ta cilj gara. V Pekingu so imeli športniki optimalne pogoje za trening. Zgradili so jim športno vas, kjer so jim nudili vso podporo in vse pogoje za nemoten trening. Sedem let treninga je obrodilo sadove, saj so kitajski športniki dosegli zavidljive rezultate. Na stadionu je kitajska himna ob
slavnostnih podelitvah najboljšim odmevala tolikokrat, da jo še danes slišim v ušesih. Kitajci so sinonim za popolno predanost k skupnemu cilju.
Športniki so bili zelo navdušeni nad organizacijo iger in nad otvoritvenim in zaključnim spektaklom. Nastopajoči so bili prvič del kitajske pravljice, s čimer so slovesno zaznamovali 13. PI. Kako si doživljala ta veličasten spektakel?
Moram priznati, da sem bila v Atenah veliko bolj ganjena ob spoznanju, da sem del tako veličastnega spektakla. Težko je z besedami opisati lepoto in veličino tega dogodka. Nebo je žarelo v barvah ognjemetov. Ne da se opisati, to je potrebno doživeti. Samo prizorišče je bilo tokrat malce dvignjeno, tako da so tudi tisti v ozadju stadiona lahko nemoteno spremljali celoten program. Kitajci so se res potrudili in odkrito dvomim, da bo Londonu uspelo preseči njihovo veličino.
»Vem, kaj lahko pričakujem od sebe«
Po Atenah se je tvoje življenje precej spremenilo. Z možem sta dobila sina Jerneja. Veliko ljudi se vsakodnevno spopada s težavo, kako uspešno uskladiti družinske in službene obveznosti. Pri tebi je vse še težje. Imaš telesne omejitve in profesionalno si vpeta v šport. Po drugi strani pa da-ješ videz, da si polna energije in da življenje obvladuješ z nasmehom. Kakšna je tvoja formula za uspeh?
Občudujem ljudi, ki me občudujejo. Skrivnost uspeha je v dobri organizaciji dneva. Sama natanko vem, kaj so moje obveznosti in vem, kaj pričakujem sama od sebe. Potem stvari tečejo spontano. Ne postavljam si preveč daljnosežnih ciljev, dovolj je, da vem, kaj bom počela danes in kakšen bo moj delovni ritem. Živim za danes. Po naravi sem zelo čustvena in trmasta. Prav trma je moj recept za vztrajnost. Tudi sama imam kdaj probleme z motivacijo, takrat se enostavno »brcnem v rit« in naredim nekaj zase.
Z Atletiko si se srečala relativno pozno, šele pri
24 letih. Trenirati si začela maja 2002 in že v juniju istega leta si na tekmovanju v Franciji dosegla šesto mesto v suvanju krogle in sedmo mesto v metu diska. Kako ti je uspelo v tako kratkem času doseči takšne rezultate?
Spominjam se, da so bili začetni treningi zame zelo naporni in precej boleči. Na voljo sem imela le mesec in pol, da se pripravim na svoje prvo tekmovanje. Trdo delo, športni potencial in volja so bili dovolj za korak v profesionalno ukvarjanje s športom. Za nameček sem pred svojo prvo tekmo zelo zbolela, kljub temu nastopila in dosegla res dober rezultat.
Mnogo športnikov ima občutek, da brez športa ne bi mogli živeti. To nekako postane njihov način življenja. In srečni so samo takrat, kadar se športno udej-stvujejo. Imaš tudi ti včasih občutek, da je šport postal del tebe?
Nujno potrebujem šport in brez njega si ne znam prestavljati svojega dneva. Gibanje vpliva na moje dobro počutje.
Pri metu diska se športnik giba tako, da se zavrti okoli svoje osi in s tem ustvari centrifugalno silo. Orodje s tem pridobi hitrost. Bralci si nekako ne znamo predstavljati kako tak met izvajaš sama. Nam lahko malce opišeš?
Stvar je preprosta. Imam poseben sedež, ki je pritrjen in fiksen. Ob sebi imam palico, ki mi nudi oporo ob samem metu. Z njo lažje vržem orodje. Pri suvanju krogle potisnem svojo roko nazaj, nato pa kroglo sunem iz mesta. Pri metu diska je moj gib malce drugačen, saj se sede zasukam nazaj.
Slovenija po ocenah spada v sam vrh glede učinkovite pomoči invalidom. A vedno obstaja vprašanje, ali je dejansko dovolj poskrbljeno zanje, na vseh področjih življenja. Veliko športnikov invalidov nosi v sebi športni potencial, a ne najdejo sponzorjev in podpore, da bi se preizkusili ali da bi vztrajali na svoji poti. Imaš tudi sama glede tega kakšno bolečo izkušnjo, ki te je zaznamovala ... Imaš kdaj občutek, da te ne štejejo kot enakovredno?
Zunanjemu opazovalcu se morda zdi, da so stvari precej urejene, a če bi se bili primo-rani soočiti z mojimi problemi, bi videli, da je v mojem svetu veliko nepremagljivih ovir. Zatakne se že pri javnem prevozu, saj ni prilagojen ljudem s posebnimi potrebami. Življenje je zame precej drago, že nakup invalidskega vozička je ogromen finančni zalogaj. Moram pa pohvaliti naš Ptuj, saj so odpravili veliko arhitektonskih ovir, tako da je naše mesto prijazno tudi zame.
Kaj bi sporočila vsem tistim bralcem, ki vse življenje pestujejo svoje sanje, pa si jih ne upajo živeti? Kakšno misel bi jim podarila kot popotnico skozi življenje?
Verjemite vase in naj vas poraz ne ustavi na poti do cilja. Na napakah se učimo in postajamo boljši. Porazi iz nas naredijo zmagovalce. Ves čas čutim, da se moje telo počasi prebuja in živim v upanju, da bom nekoč pretekla atletsko stezo. Za začetek želim osvojiti London. Do tja je veliko drobnih korakov, a tudi drobni koraki te pripeljejo do velikih ciljev.
Aleksandra Jelušič
Na paraolimpijskih igrah v Atenah leta 2004 (na sliki) je Tatjana dosegla boljše uvrstitve kot letos v Pekingu.
Urad za delo Ormož
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE, ZDRAVNIK - SPECIALIST -
M/Ž; ZDRAVNIK - SPECIALIST, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij
-	osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ, ULICA DR. HROVATA 4, 2270 ORMOŽ.
Urad za delo Ptuj
DOKTOR DENTALNE MEDICINE, ZOBOZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje zelo dobro. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, TANTEGEL TANJA, 02 787-16-00, sonja. drobnak@zd-ptuj.si. EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, GIMNAZIJSKI MATURANT, ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE PTUJA - M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA, D. O. O., PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA, MATAJIČ MIROSLAV, 01/540 10 06, primaz@ siol.net.
ELEKTROINŠTALATER, ELE-KTROMONTER, MONTER ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ
-	M/Ž; MONTAŽA ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno. JAKOMINI SEBASTI-JAN S. P. -PRO-WEB, RAČUNALNIŠKE STORITVE, POTRČEVA CESTA 50 A, 2250 PTUJ, JAKOMINI SEBASTIJAN, 041 739-655, sebastijan.jakomini@pro-web.si. ELEKTROTEHNIK, MONTER EL. NAPRAV - M/Ž; ELEKTRO MONTAŽNA DELA, DELO NA TERENU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. ELEKTROTEHNIKA A&B, INDUSTRIJSKA MONTAŽA, D. O. O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ, JANJA, 051 399-368. GRADBENI DELAVEC, DELAVEC BREZ POKLICA, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC
-	M/Ž; POMOČ PRI GRADBENIH DELIH-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D. O. O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠO-VAR TOMAŽ, 040 521 006, suka. jevsovar@email.si. GRADBINEC, MIZAR, POMOČ PRI MONTAŽI GRAD-
BENIH ELEMENTOV - M/Ž; MONTAŽA GIPS PLOŠČ, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. GALUN MARJAN S. P. - MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV, KUNGOTA PRI PTUJU 18, 2325 KIDRIČEVO, GALUN MARJAN, 041 60-60-78, galun.marjan@siol. net.
KLJUČAVNIČAR, ELEKTRO-MONTER, MONTAŽA KOVINSKE KONSTRUKCIJE - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKE KONSTRUKCIJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca. EKOTEK, DARJA JA-UŠOVEC S. P., STORITVE, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 30, 2331 PRAGERSKO.
KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; DEMONTAŽA IN MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D. O. O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠO-VAR TOMAŽ, 040 521 006, suka. jevsovar@email.si. KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE, KOORDINIRANJE DELA Z OSTALIMI DELOVNIMI SKUPINAMI, IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE . . ., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BEKEM D. O. O. ; BEKEM, D. O. O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOVAČEC NATAŠA, 031 361-530, natasa.kovacec@ bekem.si.
KLJUČAVNIČAR, MONTER
-	M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE, KOORDINIRANJE DELA Z OSTALIMI DELOVNIMI SKUPINAMI, IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BEKEM D. O. O.; BEKEM, D. O. O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKO-VA ULICA 2, 2250 PTUJ, KO-VAČEC NATAŠA, 031 361-530, natasa.kovacec@bekem.si. KLJUČAVNIČAR, VARILEC, KLJUČAVNIČAR - MONTER - M/Ž; MONTAŽA OGRAJ, RAZNA KLJUČAVNIČARSKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. ROGINA MARJAN S. P.
-	ŽIČNO PLETARSTVO, RAJŠPO-VA ULICA 15, 2250 PTUJ, KRU-ŠIČ JOŽICA, 748-16-80, marjan. rogina@amis.net.
KUHAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR/ ICA - M/Ž; RAZNOLIKO DELO V KUHINJI, ZAJTRK, MENUJI, ALA-CARTE, HRANA ZA VEČJE SKUPINE, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ROŠKAR RADOSLAVA s. p. HO-
TEL ROŠKAR HAJDOŠE 43 C, 2288 HAJDINA, ROŠKAR KAROLINA, 041 853-955. NATAKAR, KV NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-katego-rije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje zadovoljivo, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s. p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 367-781.
OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZ-BA, NATAKAR, NATAKAR/
ICA - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec. OKREPČEVALNICA »PRI MICI«, SILVO KOKOL S. P., JANE-ŽOVCI 12 B, 2253 DESTRNIK, KOKOL SILVO, 02 761-00-47; 041 331 976, silvo.kokol@amis. net.
PRODAJALEC, PRODAJALEC GRADBENEGA MATERIALA NA TEHNIČNEM ODDELKU (M/Ž) - M/Ž; PRODAJANJE GRADBENEGA MATERIALA, SVETOVANJE STRANKAM PRI NAKUPU, PREVZEMANJE BLAGA, OPRAVLJANJE INVENTUR., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE,, D. O. O., LESKO-ŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUMBERGER VESNA, 02/ 746 8 2 00, v.stumberger@ trenkwalder.com. PRODAJALEC, VETERINARSKI TEHNIK, PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - M/Ž; PRODAJA OPREME ZA MALE ŽIVALI, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ALFAPET TRGOVINA, D. O. O., LETALIŠKA CESTA 29, 1000 LJUBLJANA, KOLENC LEON, 01 520 35 60, info@alfapet.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA GOSTOM TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV OZ. VSA DELA, KI SO POVEZANA S TO DEJAVNOSTJO, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. GA-BROVEC OLGA S. P. - BAR GA-BROVEC, POTRČEVA CESTA 11, 2250 PTUJ, GABROVEC OLGA, 02 775-40-51; 031 306-610. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ELEKTROTEHNIK, ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; IZVAJANJE ELEKTROINŠTALA-CIJ NA DELOVNIH STROJIH IN TOVORNIH VOZILIH, DELOVNO MESTO JE V MARIBORU, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI,, D. O. O., ME-ZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksimus. biz.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž;
REMONT, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D. O. O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠO-VAR TOMAŽ, 040 521 006, suka. jevsovar@email.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER STROJEV IN ELEKTROINSTALACIJ
-	M/Ž; MONTER STROJEV IN ELEKTROINSTALACIJ, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, nemški jezik razumevanje osnovno. ZZ MONTAŽA, storitve, d. o. o., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ ZLATKO, 051 621-531.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOČNIK -STEKLAR - M/Ž; RAZREZ STEKLA, ZASTEKLITEV, DELO NA TERENU, OKVIRJANJE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. VOJSK DARINKA
5.	P. - ZASTEKLJEVANJE OGLEDAL, ORMOŠKA CESTA 1, 2250 PTUJ, VOJSK DARINKA, 051 629-388.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC, VARILEC
-	M/Ž; DELO V PROIZVODNJI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA, D. O. O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POMOČNIK RAČUNOVODJA -M/Ž; POMOŽNA DELA V RAČUNOVODSTVU, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. VARILEC, VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D. O. O., ŠI-KOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521
006,	suka.jevsovar@email.si. VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, DISPONENT - M/Ž; DISPONIRANJE TOVORNIH VOZIL V MEDNARODNEM PROMETU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno. NOVAK BOŽIDAR S. P. - AVTOPREVOZNIŠTVO, ŠPINDLERJEVA ULICA 19, 2250 PTUJ, NOVAK BOŽIDAR, 041/621-067, trans.novak@amis. net.
ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D. O. O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠO-VAR TOMAŽ, 040 521 006, suka. jevsovar@email.si.
Od tod in tam
Ptuj • Letni koncert FS Bolnišnica
Foto: M. Ozmec
DPD Svoboda - Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj prijazno vabi vse ljubitelje plesa, petja in glasbe na veliki letni koncert Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj, ki bo v četrtek, 27. novembra, ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma na Ptuju, v Jadranski ulici 13. Na koncertu bodo poleg gostiteljev, ki se bodo letos predstavili s kar petimi spleti najrazličnejših in atraktivnih plesov različnih pokrajin in časovnih obdobij, pri katerih boste brez dvoma uživali, sodelovali še: Tamburaški orkester KUD Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju, Vokalna skupina Spominčice, Otroška folklorna skupina Klopotec ter solistiki Eva Prešeren - violina in Petra Gabrovec - citre. Obeta se zanimiv glasbeni večer, zato vsem prav prisrčno povabilo na koncert.
Tadeja Radek
Ljutomer • Razstavlja Martina Bohar
Foto: NS
V prostorih ljutomerske galerije Ante Trstenjak bodo v tem in prihodnjem mesecu na ogled umetniška dela akademske slikarke Martine Bohar. Samostojna umetniška ustvarjalka je bila rojena v Murski Soboti, študij na ljubljanski akademiji za likovno umetnost je zaključila leta 1999, tri leta za tem pa opravila magisterij grafike. Umetnica najpogosteje ustvarja v klasičnih grafičnih tehnikah, njena predstavitev je preprosta in prepoznavna. Martina Bohar (na posnetku, ob njej vodja galerije Ljutomer Srečko Pavličič) se že vrsto let predstavlja kot slikarka in oblikovalka z razstavami doma in v tujini.
NŠ
Ljutomer • Festival Attacca 2008
Območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Ljutomeru je pripravila regijski koncert mladinskih zborov - festival Attacca 2008. V ljutomerskem domu kulture so se predstavili mladinski pevski zbori iz Osnovne šole (OS) Sladki Vrh (zborovodkinja Jelka Veit), OS Markovci (Slavica Lajh), OS Franca Lešnika Vuka iz Slivnice (Mira Prel - na fotografiji) in mladinski pevski zbor Glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera, ki ga je vodila Romana Rek. Vsi štirje zbori so ob zaključku koncerta zapeli skupni pesmi - Sanjam sen in Ko se smeješ.
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (21)
Kyusho-jutsu
Kyusho-jutsu je borilna veščina, ki temelji na manipulaciji živčnih točk. S pritiskom na te točke je moč nasprotnika ohromiti, kontrolirati in celo knockouti-rati. Izvore veščine je težko dokazati, čeprav po vsej verjetnosti izhaja iz Indije in Kitajske. Kyusho-jutsu najdemo v različnih azijskih borilnih veščinah, npr. v okinawskem karateju ryukyu kempo, v japonskem ju-jutsu in ninjutsu, kot dim mak v kitajskem kung fuju in v indijski veščini varma kalai. Na Zahodu je kyusho-jutsu razkril in izpopolnil mojster George A. Dillman.
Izvori veščine
V Indiji se je varma cutti-ram ali »umetnost vitalnih točk« prvotno izvajala kot zdravilna tehnika. Izhajala je iz joge in učenja o energiji prani, ki kroži skozi energetske centre ali čakre in po meridijanih ali na-dijih. Sčasoma se je varma cutti-ram v kraju Tamil Nadu preoblikovala v varma kalai, borilno veščino, ki je temeljila na točkah pritiska po celem telesu. Ena od teorij pravi, da je to veščino poznal tudi Bodhidharma, »oče« kung fuja, ki je l. 520 iz Indije pripotoval na Kitajsko in se ustavil v samostanu Shaolin, kjer je utemeljil zen-budizem in tamkajšnje menihe učil varma kalai.
Manipulacija živčnih točk v borilnih veščinah se je na Kitajskem verjetno razvila iz tradicionalne medicine, kot sta akupunktura in akupresura. Temelji na taoistični ideji o kroženju energije chi po meridijanih. Kot posvečeno skrivnost so jo preučevali menihi v samostanu Shaolin, zibelki kung fuja. Ko je mandžujevska dinastija Cing leta 1662 požgala samostan in preživele mojstre preganjala po deželi, je znanje o dim maku, veščini udarcev v vitalne točke, prišlo med ljudi, vendar zgolj med redke izbrance. Po pripovedovanjih so mojstri te veščine lahko ubili človeka zgolj z dotikom ali celo brez dotika na dalja-
vo. Nekateri pa so lahko s krikom kiai tako delovali na živce, da so ohromili napadalca, ubili ptico v letu ali celo ustavili napad tigra. Neverjetne zgodbe o dim maku, smrtonosnem dotiku, niso potihnile niti v 20. stoletju, ko so mnogi verjeli, da naj bi legendarni mojster in igralec Bruce Lee umrl prav zaradi dim maka, ki so ga izvedli na njem.
Ryukyu kempo je naziv za razne oblike in šole karateja, ki so se razvile na tej japonski »verigi otokov«, med katerimi je največji otok Okinawa. V začetku se je veščina, ki je nastala na podlagi kitajskega kung fuja in lokalnih sistemov golorokega bojevanja, imenovala tote ali kitajska roka. Na Ryukyuju je vedno prevladoval kitajski vpliv pred japonskim, kar ni čudno, saj je bil Shangai dvakrat bližje kot Nara ali Kyoto, stari prestolnici Japonske. Okinawski mojstri so se učili tote od Kitajcev, ki so se mudili na otoku, ali pa so pluli na Kitajsko, v najbližjo provinco Fukien, kjer so preučevali izvorne metode borbe. Tako so prišli do znanja o kyusho-jutsu.
George A. Dillman
Dillman, mojster ryukyu kempa (9. DAN) in ekspert živčnih točk, je najbolj zaslužen, da je kyusho-jutsu postal javno znan na Zahodu ob koncu prejšnjega stoletja. Njegovo ukvarja-
Foto: arhiv
Udarci v živčne točke kyusho-jutsa lahko izzovejo trenutno ohromelost ali konckout. Za njen razvoj na zahodu je najbolj zaslužen mojster George A. Dillman.
nje z borilnimi veščinami je zelo impresivno. Leta 1961 se je začel ukvarjati s karatejem. Ker je želel biti celovit mojster, je tekmoval in zmagoval na vseh področjih turnirjev: borbe, kate, orožje in tameshiwari (lomljenje). V letih 1969 do 1972 je osvojil 327 pokalov. Karate je demonstriral z neverjetnimi prikazi tameshi-warija, ko je pred televizijskimi kamerami in trgovinskimi centri lomil debele kose ledu in opek, s katerimi je prišel v Guinnes-sovo knjigo rekordov. 30 let je vodil zelo uspešen turnir kara-teja Northeast Open Karate Championship. Sodeloval je z vsemi, ki so kaj pomenili v borilnih veščinah: z Mohamedom Alijem, Bruce Leejem, Edom Parkerjem (»očetom« ameriškega karateja), Richardom Kimom idr. A še vedno ni bil zadovoljen s svojimi dosežki, kajti želel je zapustiti trajen pečat v svetu borilnih veščin.
Prelomnico je doživel leta 1972, ko je naletel na Honana Sokena Matsumoro, mojstra karateja shorin-ryu in poznavalca kyusho-jutsa. Le-ta je več let živel v Argentini in je bil zelo razočaran, da se je karate sko-mercializiral in iz borilne veščine postal šport. Ko se je vračal na Okinawo, je v ZDA Dillmanu in še trem karateistom prikazal manipulacijo živčnih točk in jim izročil zbirko zapiskov o vitalnih točkah. Dillmanu ni uspelo osvojiti znanja iz zapiskov, zato je iskal naprej. Leta 1983 je srečal mojstra ryukyu kempa Taika Oyato, ki je prikazal kyusho-
jutsu knocout. Naslednje leto in pol je Dillman intenzivno vadil pri Oyati. A šele na treningu z ustanoviteljem ju-jutsu smeri small-circle Wallyem Jayem mu je uspelo izvesti kyusho-jut-su pravilno. Med opazovanjem Jaya in njegove metode se je začel spraševati, ali ne bi njegov koncept dodal ravno pravi kot in smer na živčno točko. Zgrabil je učenca in ga odpeljal v pisarno, kjer je preizkusil idejo. Rezultat je bil prvi uspešni knockout z uporabo živčnih točk. Od tega trenutka naprej je njegova spretnost in sposobnost samo rasla. Nato je 15 let potoval po svetu in delil svoje znanje kyusho-jutsa. Leta 1997 je bil v Black Beltu, najvidnejšemu magazinu za borilne veščine, razglašen za inštruktorja leta. Danes je George A. Dillman eden najbolj prepoznavnih in vplivnih mojstrov v ZDA in na svetu.
Kako deluje veščina
Vse borilne veščine danes poznajo tri sredstva za premagovanje nasprotnika: udarce, biomehaniko in živčne točke. Udarci so znani. Nasprotnika se premaga s serijo udarcev in protiudarcev. Takšne veščine so karate, kikboks, taekwondo, boks idr. Biomehanika izkorišča nasprotnikovo moč zoper njega samega, kar se stori z meti, prijemi in vzvodi. Takšne veščine so aikido, judo, ju-jutsu idr. Kyusho-jutsu pa uporablja manipulacijo živčnih točk. Po telesu drvijo elektrokemični impulzi. S pritiskom na živčno točko možgani sprejmejo popačena sporočila. Sledijo nehotene reakcije, ki delujejo kot refleks. Ljudje imamo na telesu 1500 živčnih točk in izurjen mojster lahko preko njih našim možganom dopove skoraj vse. Dovolj je pritisk na točko med ramenom in vratom, da začnemo nenadzorovano ka-šljati. Dotik na drugem mestu povzroči neobvladljiv smeh. Z dotiki, drgnjenjem ali nežnimi udarci pod pravimi koti po živčnih točkah je možganom možno dopovedati vse neresnice, kot so okvara leve noge, negibnost desne roke in izguba zavesti ali knockout.
Zakonski in družinski center Midva
Zapustila me je!
Prihajam iz družine, kjer nismo nikoli imeli takšnih odnosov, da bi se med seboj pogovarjali o kakršnih koli problemih. Oče je zelo vzkipljiv, hitre jeze, bilo je veliko prepirov, psihičnega nasilja, tudi fizičnega ni manjkalo. Zaklel sem se, da ne bom nikoli takšen, kot moj oče.
Imel sem J^ čudovito pun-F^B co, s katero
A» sva se še ne-dol§° te§a
^^ razšla, oz. me je zapustila. Ona prihaja iz družine, za katero bi lahko rekel, da je pravo nasprotje moji. Ker sva pri nas imela možnost za stanovanje v zgornjem nadstropju, sva se preselila k meni. Sedaj ko sva živela v isti hiši kot moji starši, je bila tudi vsakodnevna priča odnosa mojega očeta do mame in mislim, da se ji je nekako kar zavrtel film naju čez 20 let in jo je minilo do vsega. Bila sva tudi že malo odtujena,
in kljub temu da sem si želel sprememb v najinem odnosu in ga izboljšati, nisem znal vzpostaviti pravega ozračja za pogovor. Nakar je spoznala nekoga, se zaljubila in odšla.
Želim si, da bi se vrnila, vendar ne vem, če bo to kdaj mogoče.
Lepo pozdravljeni!
Resnično je težko priti iz starih modelov, ki smo jih ponotra-njili v svoji družini. Kot pravite, ste se zakleli, da boste drugačni od očeta, pa vendar, kot da bi se vse vrtelo v narobe smer. Velikokrat odločitev, da bomo nekaj naredili drugače, požene kolesje in stvari se začnejo spreminjati, toda ne v tem primeru. Zakaj? Ker ni šlo za odločitev,
temveč za strah, ki ga poganjata bolečina in stik z očetom. V najtežjih čutenjih, ki ste jih doživljali ob očetu, je najgloblji stik. Tam je najmočnejši odnos.
Punca je šla, najverjetneje tudi ona nosi veliko teh čutenj, čeravno njena družina deluje navzven zelo drugače kot vaša. Srečujemo se ljudje iz navzven zelo drugačnih družin, čustvena podlaga v družini pa je zelo podobna. Tudi ona prinaša svoj delež bolečine in strahu. Vendar pa ne gre obsojati nikogar, vsi nosimo delež od doma, tisti nezavedni del, ki nam obrača življenje na glavo. Pa ni nikogar, ki bi ponudil roko in te potegnil
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
ven. Zato ostajate sami, v žalosti in razbolelosti, spoznavate, kako krivično je včasih življenje.
Kot pišete, sta se s punco ne dolgo tega razšla. Vsekakor je med vama ostal potencial za odnos, saj še vedno vzdržujeta stike in se srečujeta. Še vedno je ta prostor med vama. Globlje, kot je v novem odnosu, težje se bo obrnila. Iskren pogovor bo prebil blokade in strahove med vama. Odprite se in ji iskreno povejte, kaj čutite in doživljate.
Vse dobro vam želim v prihodnje, pa srečno.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 25. november
Danes goduje Katarina
Danes je dan boja proti nasilju nad ženskami. 1562. se je rodil španski dramatik Felix Lope de Vega. 1729. se je rodil ruski vojskovodja Aleksander Vasiljevič Suvorov.
1783. je v osamosvojitveni vojni proti Britancem vkorakala ameriška vojska v New York.
1835. se je rodil ameriški veleindustrialec Andrew Carnegie.
1880.	se je rodil vodja avstralske Prezbiterijanske cerkve in misijonar John Flyn, ki je 1928. ustanovil organizacijo »letečih zdravnikov«.
1895. se je rodil nemški pianist in skladatelj Wilhelm Kempff. Sreda, 26. november Danes goduje Konrad
1607. se je rodil britanski teolog John Harvard.
1812. je cesar Francozov Napoleon I. prvič doživel odločilen
poraz med umikanjem iz Moskve.
1868. se je japonski cesar Mucuhito odločil, da se bo preselil v
mesto Edo in ga preimenoval v Tokio.
1912. se je rodil francoski dramatik romunskega rodu Eugene
Ionesco.
1918. je v navzočnosti srbske vojske črnogorska narodna skupščina v Podgorici odstavila vladarsko dinastijo Petrovič-Njegoš in Črno goro priključila kraljevini Srbiji. Četrtek, 27. november Danes goduje Virgil
511. je umrl frankovski kralj Klodvik, ustanovitelj frankovske države.
1095. je papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno. 1701. se je rodil švedski astronom Anders Celsius. 1848. se je rodil ameriški fizik Henry Augustus Rowland. 1874. se je rodil prvi predsednik Izraela Chaim Weitzmann, borec za osamosvojitev judovske države.
1895.	je umrl francoski pisatelj in dramatik Alexander Dumas sin, avtor nravstvenih romanov in dram.
1942.	se je rodil ameriški bluzovski in rokovski kitarist ter simbol mladinske kontrakulture 60. let Jiml Hendrix. Petek, 28. november
Danes goduje Jakob
Danes je svetovni dan pravice vedeti.
1520. je Ferdinand Magellan na svoji poti okoli sveta zaplul na
Pacifik.
1820.	se je rodil soustanovitelj komunizma oziroma marksizma Fridrich Engels.
1821.	se je Panama ločila od Španije in postala provinca velike Kolumbije.
1829. se je rodil ruski pianist, skladatelj in dirigent Anton Grigorjevič Rubinstein.
1881.	se je rodil avstrijski pisatelj biografskih romanov Stefan Zweig.
1896.	so odprli v Budimpešti prve štiri kilometre podzemne železnice.
1907. se je rodil italijanski pisatelj Alberto Moravia.
Sobota, 29 november
Danes goduje Radivoj
Danes je svetovni dan urbanizma.
1780. je umrla Marija Terezija, ki je bila 40 let avstrijska cesarica
ter ogrska in češka kraljica.
1797. se je rodil italijanski skladatelj Gaetano Donizetti. 1939. je sovjetska vojska brez vojne napovedi napadla Finsko. 1947. so v Angliji, Walesu in na Škotskem prepovedali Irsko republikansko armado.
1947. je Generalna skupščina ZN sklenila, da se Palestina
razdeli v arabsko in judovsko državo.
1990. je Varnostni svet OZN potrdil uporabo vojaške sile proti
Iraku, če se do 15. januarja 1991 ne bi umaknil iz Kuvajta.
Nedelja, 30. november
Danes goduje Andrej
Danes je svetovni dan boja proti smrtni kazni in svetovni dan varstva potrošnikov.
1466. se je rodil genovski državnik, najemniški poveljnik in admiral Andrea Doria.
1581. je prišlo do prvega primera podpisa pogodbe o državni pomoči ranjencem.
1667. se je rodil angleški razsvetljenski pisatelj in publicist Jonathan Swift.
1810. se je rodil ameriški puškar Oliver Fischer Winchester. 1817. se je rodil nemški zgodovinar in pravnik Theodor Momsen.
1835. se je rodil ameriški pisatelj Mark Twain, avtor priljubljenih
pripovedi z naslovom Tom Sawyer in Huckleberry Finn.
1874. se je rodil Winston S.Churchill, dvakratni britanski premier
in voditelj angleškega imperija v času druge svetovne vojne.
Ponedeljek, 1. december
Danes goduje Marijan
Danes je dan boja proti aidsu.
1640. je dobila Portugalska po 60 letih španske nadvlade spet neodvisnost.
1761. se je rodila Marie Tussaud, kiparka in ustanoviteljica
znamenitega muzeja voščenih lutk v Londonu.
1918. se je Islandija ločila od Danske in postala neodvisna
država.
1943.	se je končalo v Teheranu prvo srečanje Stalina, Churchilla in Roosevelta v drugi svetovni vojni.
1988. je postala Pakistanka Benazir Buto prva ženska, ki so jo imenovali za ministrsko predsednico v kaki muslimanski državi. 1990. so prebili pod Rokavskim prelivom predor za podmorsko transportno povezavo Francije in Velike Britanije.
AvtoD^OM Hipf
Najbolj "čustveni" nissan naprodaj tudi v Sloveniji
Nissan murano druge generacije je povsem nov avto, ki je zgrajen na drugačni platformi ter je opremljen z novim štirikolesnim pogonom. V Evropi so ga začeli prodajati pred tremi leti, njegov uspeh pa je bil izhodišče za snovanja kompaktnega športnega terenca qashqaia. Murano ostaja zvest svoji opredelitvi, ki terenske lastnosti združuje s poslovno uporabo v mestnih okoljih. Izboljšana sta tudi 3,5-li-trski bencinski šestvaljnik in neskončno-stopenjski samodejni menjalnik.
Pred petimi leti je najprej stekla prodaja v ZDA, dve leti kasneje pa je zapeljal tudi med evropske kupce. Odločitev je bila seveda načrtovana in dobro premišljena, saj je severnoameriški trg za tega športnega terenca daleč najpomembnejši. Tam gre Nissanovim prodajalcem desetkrat bolje kot tistim v Evropi. In zdi se mi, da se stvari ne bodo kaj dosti spremenile, ker tudi po začetku prodaje druge generacije Japonci znova stavijo le na 3,5-litrski bencinski šestvaljnik in samodejni menjalnik. O alternativnem dizlu ni ne duha, ne sluha. Zato bo murano na naših cestah manj-krat videvan in to kljub dejstvu, da gre za izvrsten avtomobil. Slovenci pač prisegamo na dizelske barve, kar se, kot vse kaže, ne bo spremenilo.
Kljub nadaljevanju zgodbe o muranu so vsi deli karoserije drugačni. Avto se je raztegnil za šest centimetrov, pridobil je nove prednje žaromete in zadnje luči. S spremenjenim nagibom steklenih površin je postalo vozilo tudi bolj zaobljeno. Še najbolj je športni terenec prepoznaven po modni kromirani maski s poševno postavljenimi prečkami, ki se zajedajo v prednja žarometa. Zanimivo je to, da se evropska različica od ameriške razlikuje po drugačnem prednjem odbijaču zaradi
izpolnjevanja evropskih predpisov o zaščiti pešcev. Nadalje je novi nissan v svoji obliki ohranil značilno trikotno okno za zadnjimi bočnimi vrati, a je zadnji stebriček še vedno zajeten, kar zmanjšuje preglednost, vsaj dokler ne vključite vzvratne kamere za pomoč pri parkiranju. Druga kamera se nahaja v prednjem desnem ogledalu in vozniku daje informacijo, koliko je prednje desno kolo oddaljeno od pločnika! Naj kot posebnost omenim, da se novi lastniki muranov ne bodo mudili po avtoličarskih delavnicah ob morebitnih praskah in udarcih kamenčkov, kajti njihov jekleni konjiček je pobarvan z barvo v nano tehnologiji, ki naj bi se na soncu vrnila v prvotno stanje in odpravila praske. Te nastanejo tudi v avtopralnicah in med vožnjo po brezpotjih, zato je tako imenovani scratch shield namaz še kako dobrodošel, zaradi posebne mešanice prožne smole s klasičnim prosojnim lakom pa je torej zmožen zaliti manjše praske.
Glede na dejstvo, da sodi nissan mura-no v višji cenovni razred, je temu primerno dolg tudi seznam opreme, na katerem med drugim najdemo vse elemente, ki zagotavljajo aktivno in pasivno varnost, DVD-navigacijo, usnjeno oblazinjenje ter biksenonske žaromete. Če vam to ni dovolj, si lahko omislite še električno pomično strešno okno, nastavitve volana, ogledal in vozniškega sedeža s spominom, ogrevanje zadnjih sedežev, vrhunski akustični sistem, inteligentni ključ, pa tudi električni pomik vrat prtljažnika. Ob tem še najbolj izstopata že omenjeni kameri za pomoč pri vzvratni vožnji ter tista pod zunanjim sopotnikovim vzvratnim ogledalom, kar pomaga predvsem pri visokih robnikih. V novem Nissanovem športnem terencu lahko prtljažnik in naslone zadnjih sedežev odprete oziroma preklopite kar z daljinskim upravljalnikom, kar je dobrodošlo tudi ob kakšnem večjem nakupu. Premierno so v tem razredu vozil
predstavili funkcijo, da se naslon zadnje klopi, po tistem, ko se preklopi za potrebe večjega prtljažnega prostora, na svoje prvotno mesto vrne samodejno oziroma s pomočjo elektrike!
Tako kot Subarujeva tribeca tudi Nissan za murana ponuja le eno pogonsko izbiro, kar priča o tem, da Nissanovi inženirji niso upoštevali želja evropskih kupcev, zato dizelskega motorja murano še vedno nima. Na voljo je le 3,5-litrski bencinski šestvaljni motor, ki je doživel nekaj posodobitev: najvišja moč je porasla za 16 KM in zdaj znaša 256 KM, za 16 Nm je večji tudi navor (334 Nm). Tisto, kar razveseljuje pri šestvaljniku, so motorni vrtljaji, ki se višajo skladno z večanjem hitrosti, kar s(m)o pogrešali pri prvi generaciji, zato je elektronsko krmiljeni menjalnik na novo uglašen. Izboljšane lastnosti so dosegli z spremenjeno obliko vozila, z zmanjšanjem mas in trenja v motorju, z novo zasnovanim štirikolesnim pogonom, z drugačnimi nastavitvami brezstopenjskega menjalnika ter z alternatorjem, ki glede na potrebe spreminja električno napetost.
Za prenos moči skrbi brezstopenjski samodejni menjalnik, ki zagotavlja uglajeno vožnjo, zmogljivosti motorja pa so po zaslugi ogromnega motorja tolikšne, da je vozniku zmeraj na voljo dovolj moči.
Kot se za športne terence spodobi, je murano opremljen s štirikolesnim pogonom, ki v običajnih razmerah večino navora prenese na prednji kolesi, ob spo-drsavanju prednjih koles pa večploščna sklopka do 50 odstotkov navora prenese na zadnji kolesi. Voznik lahko s pritiskom na gumb tudi zagotovi stalno razporeditev navora v razmerju 50 : 50. Sistem zraven tega preprečuje zdrs vozila nazaj pri speljevanju v klanec in zagotavlja varno vožnjo pri strmem spuščanju.
Nissan murano se vozi po slovenskih cestah od leta 2005, v tem času pa se je zanj odločilo nekaj nad sto kupcev, ki jim ni tako pomembno, koliko goriva pokuri njihov jekleni konjiček, saj o varčnejših dizlih ne moremo govoriti. V prihodnje naj bi se zanj letno odločilo od 30 do 40 navdušencev.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nosečnost in manjše težave v nosečnosti (3)
Glavobol je pri nekaterih nosečnicah pogosta težava. Priporočamo dovolj počitka, sproščanje. Od zdravil lahko občasno vzamete analgetike, ki vsebujejo paracetamol. Pri močnem glavobolu je potreben pregled pri zdravniku, ker je lahko vzrok zanj tudi povišan krvni tlak.
Otekanje nog in krčne žile se pojavijo predvsem v drugi polovici nosečnosti. Do pojava pride zaradi hormonskih sprememb in pritiska otroka na vene trebuha. Dolgo stanje ali sedenje s prekrižanimi nogami težava poveča. Pomagate si lahko s počivanjem z dvignjenimi nogami, elastičnimi nogavicami in s telovadbo za noge (kroženje v stopalih). Na voljo so vam tudi zdravilni pripravki v obliki krem ali gelov, ki vsebujejo izvlečke semen
divjega kostanja in/ali he-parina. Namažemo ga tanko plast večkrat na dan, a ne masiramo.
Krče v nogah lahko preprečimo z dodatkom kalcija in magnezija. O priporočenih dnevnih količinah omenjenih mineralov se posvetujte s farmacevtom.
Krvaveče dlesni se v nosečnosti pojavijo pogosteje, ker dlesni postanejo mehkejše in bolj občutljive. Za spiranje priporočamo ek-strakt žajblja, kamilic in mete.
Potrebno je negovati svojo kožo. Pri nosečnicah je zaradi hormonskih sprememb koža nežnejša, bolje prekrvavljena, lahko pa tudi suha in občutljiva. Zaradi raztezanja kože se zlasti na trebuhu rade pojavijo strije, kar lahko preprečite z redno uporabo ustrezne kozmetike in negovalnih olj - mandljevo
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
ali olivno olje.
Nosečnice morajo skrbeti za zdravje in dobro počutje. Potrebno se je zdravo prehranjevati, jesti veliko sadja in zelenjave, polno-zrnate žitne izdelke, mleko in mlečne izdelke, dobro kuhano ali pečeno meso, ribe, piti veliko tekočine. Hrano uživajte v rednih ne preobilnih obrokih. Priporoča se pet do šest obrokov dnevno.
Vedno večja pozornost se posveča tudi prehrani pred zanositvijo. Telo naj noseč-
nost pričaka zdravo, polno energije in hranil.
Veliko se je potrebno gibati. Če ste se že pred zanositvijo redno ukvarjale s športom, to nadaljujte, o primernosti športa pa se pogovorite še s svojim ginekologom, ker nekateri športi v nosečnosti niso primerni (jahanje, potapljanje). Vključite se lahko tudi v organizirane vadbe za nosečnice. Poskrbeti je potrebno tudi za dovolj spanja.
Nosečnica se mora izogibati strogi vegetarijanski prehrani, shujševalnim dietam, pomanjkljivi higieni živil, alkoholnim pijačam, živilom, ki so premalo toplotno obdelana, kofeinu, aktivnemu in pasivnemu kajenju, mamilom, zdravilom brez strokovnega nadzora.
Želim Vam lepo nosečnost, saj je to eno najlepših obdobij v življenju žensk. Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
Lekarniška podružnica Videm pri Ptuju
Moje cvetje
Prva adventna nedelja je že tu
Je tudi vam letošnje leto minilo kot blisk. Mogoče zato, ker smo zaman čakali pravega poletja, pa so šli meseci kot blisk mimo nas. Ali pa zato, ker je letos na vrtu vse tako lepo cvetelo in raslo, kljub temu da vreme res ni bilo najbolj ugodno za rast in cvetenje rastlin. Kakor koli že, pred nami je mesec dni norenja ali pa veselja, kakor si ga bomo naredili sami. Upam, da vam kriza, ki so jo zakrivili tisti, ki jim ne bo prišla do živega, posledice pa bomo nosili mi, ne bo vzela veselja v tem najlepšem delu leta. Veselje se pričenja s prvim adventnim tednom. Zaradi krize si bo adven-tni venček veliko več družin izdelalo doma. In tudi prav je tako, saj se ob tem lahko druži cela družina. Eden izmed poceni načinov je adventni venček iz makaronov. Makaroni so tudi poceni hrana, zato so verjetno pri vsaki hiši. Adventni venček ni samo lep okras na decembrski mizi, pomeni tudi druženje in pričakovanje nečesa lepega za vse, tudi tiste, ki ne želite imeti ničesar skupnega z religijo.
Izdelava adventnega venčka je lahko lepo družinsko druženje
Foto: Miša Pušenjak
Za izdelavo potrebujemo samo osnovo iz stiropo-ra, ki je lahko tudi iz kakšnega starega adventnega venčka. Dober pa bo tudi obroč iz slame. Za podlago lahko uporabimo tudi obroč iz močnega kartona ali lesa. Vendar bo takrat venček pač ploščat. Potrebujemo seveda tudi čim več različnih, pisanih makaronov. Uporabimo lahko tudi močnejše listje rastlin, kot je na primer lovorikovec, mahonija. Za vse skupaj bomo potrebovali tudi lepilo. Če lepimo na stripor, je najboljše lepilo Mekol. Na slamo ali karton pa lahko lepimo tudi z drugimi lepili. Za konec pa še barva, najlažje je uporabiti tisto v sprejih, lahko pa vzamemo tudi kakšno drugo.
Najprej na venček namestimo štiri sveče. Na ven-ček iz makaronov je najlažje namestiti čajne svečke. Zanje lahko preprosto v osnovo naredimo luknjo in jih vanjo prilepimo. Menjamo pa samo voščeno sredico, kovinsko skledico pa pustimo. Nato pričnemo lepiti makarone. Ob svečke je najlepše namestiti tiste, ki imajo obliko pentlje. Se dobijo v trgovini, le poiskati jih je potrebno. Lahko nalepimo tudi različne liste, plodove ali kaj podobnega. A vendarle naj ostane večina vzorca iz makaronov, ki jih nalepimo po želji. Oblikujemo različne vzorce. Uporabimo lahko celo špagete in rezance. Te upognemo v vzorec tako, da jih najprej namočimo v vročo vodo, nato pa posušimo tako, da so že mehki. Na koncu kotičke med večjimi makaroni zapolnimo z ribano kašo in drugimi drobnimi, jušnimi testeninami. To velja predvsem, če je bila osnova za naš venec stiropor. Tega namreč lak barva razjeda, zato je preveč ne sme prodreti mimo okraskov do osnove. Ko je vse zalepljeno, počakamo, da se lepilo dobro posuši. Najbolje je potrpeti cel dan. Nato venček pobarvamo. Najlepše se obnesejo lak barve, tiste iz sprejev. Sama uporabljam zlatega ali srebrnega, ker se lepo svetita. A tudi bel venček je lahko zelo lep.
V nedeljo pa prižgemo prvo svečko. Pri tem naj se zbere cela družina. Najlepše je svečko prižgati pri zajtrku, vendar je tudi skupno kosilo zelo primeren čas. Prižiganje prve sveče v nedeljo pomeni novo upanje. Tega pa smo v današnjem svetu potrebni prav vsi.
Sneg v tem tednu nas je opozoril tudi na naše pernate prijateljčke. Če še niste, je zdaj čas, da pripravite krmilnice. Moramo jih dobro očistiti, saj drugače lahko ptičke okužimo s kakšno boleznijo. Ne pustite jih stradati čez zimo, pa nas bodo razveseljevali celo poletje. Pa ne samo to, tudi koristni so, saj pojejo številne škodljivce, tudi nadležne komarje in muhe.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
66-letna kraljica soula Aretha Franklin je prejela še eno prestižno priznanje, po anketi revije Rolling Stone je izbrana za največjo pevko dobe rokenrola. Na drugem mestu je Ray Charles, Elvis Presley je tretji, Sam Cook in John Lennon pa sta na četrtem in petem mestu. V anketi je sodelovalo 179 glasbenikov, producentov, urednikov in drugih glasbenih strokovnjakov, med njimi vodja Metallice James Hetfi-eld, kitarist Rolling Stonesov Keith Richards, punkrock veteran Iggy Pop in britanski pop pevec James Blunt. Vsak od sodelujočih je prispeval svoj seznam najljubših 20. Celoten seznam 100 največjih pevcev rokenrola bo izšel v novi izdaji reviji Rolling Stone, ki bo na voljo s štirimi različnimi naslovnicami. Ob Franklinovi sta v prvi deseterici le še dva živeča glasbenika: Bob Dylan na sedmem in Stevie Wonder na devetem mestu. Na šestem se je znašel Marvin Gaye, na osmem Otis Redding, prvih deset pa zaokrožuje James Brown. Na enajstem mestu je Paul McCartney, eno mesto pred svojim vzornikom Little Richardom, na 16. pa Mick Jagger, eno mesto pred legendarno Tino Turner. Najmlajši med prvimi petin-
dvajsetimi je 50-letni Michael Jackson na 25. mestu.
®®®
Končno bodo svoj novi težko pričakovani album izdali fantje iz skupine The Prodigy. Iz njihove založbe so sporočili, da bo ta kultna britanska zasedba 2. marca prihodnje leto izdala svoj peti studijski album, ki bo nosil naslov Invaders Must Die. Novi album bo vse ljubitelje ponovno spomnil na zlate čase klubske glasbe. Skupina je v devetdesetih izdala svetovne uspešnice, kot so Outer Space, Firestarter, Breathe in Smack My Bitch Up; to so skladbe, ki so združevale elemente punka in rocka in so v tistih časih dale plesni glasbi popolnoma nov obraz. Da je bila ta kombinacija uspešna, potrjujejo njihovi razprodani koncerti in 16 milijonov prodanih albumov po celem svetu. Kot posebni gost se bo na novem albumu pojavil Dave Grohl
iz skupine Foo Fighters.
®®®
Britanski avtor in pevec Morrissey bo 23. februarja prihodnje leto na trgovske police poslal svoj novi album z imenom Years Of Refusal. Na albumu bo 12 novih skladb, kijih je ustvaril pred nedavnim umrli ameriški
To je to
Foto: internet
Aretha Franklin
producent Jerry Finn. Novi album bo najavila skladba I'm Throwing My Arms Around Paris. V skladbi Shame Is The Name pa je združil moči s Chrissie Hynde iz zasedbe The Pretenders. Years of Refusal je že Morrisseyev deveti samostojni album in prvi po albumu Ringleader of the Tormentors iz leta 2006.
®®®
Craig David je izdal prvo kolekcijo svojih največjih hitov. Ta 27-letni pevec je leta 2000 kot eden izmed najbolj talentiranih mladih glasbenikov izdal svoj prvi album Born To Do It, ki mu je prinesel številne nagrade in priznanja. Od takrat do danes je izdal štiri studijske albume, med njimi je tudi zadnji Trust Me, ki je izšel pred letom. Pred kratkim pa je v trgovine prišla njegova prva Greatest Hits kolekcija, na kateri najdemo njegove velike uspešnice, kot so Fill Me In, 7 Days' in Walking Away. Na albumu sta tudi dve novi skladbi Where's Your Love in
Insomnia.
®@®
Irska glasbenica Enya se vrača na glasbeno sceno. Pevka, kije na sceni že 20 let in je v svoji karieri prodala že preko 70 milijonov izvodov albumov, je pred dnevi izdala novo ploščo. Naslovila jo je And Winter Came, na
njej pa bo ob številnih priredbah znanih božičnih pesmi izšla tudi Enyina nova avtorska skladba Trains And
Winter Rains.
®@®
Rod Stewart je potrdil, da z Ronniejem Woodom nameravata ponovno zbrati svojo skupino Faces. Legendarna glasbenika sta prve glasbene korake naredila prav v skupini Faces, v kateri sta skupaj nastopala od leta 1969 do 1975. Skupina se je po štirih objavljenih albumih razšla, nato pa se je Ronnie Wood pridružil skupini Rolling Stones, Rod Stewart pa je zgradil impresivno samostojno kariero. Ponovna združitev skupine Faces je bila omenjena že v juliju tega leta, Stewart pa je sedaj potrdil začetek intenzivnih vaj. In dodal, da bo prvotnega basista Ronniea Lanea, ki je umrl leta 1997, zamenjal basist iz njegovega spremljevalnega banda. Poleg nove velike turneje je v načrtu tudi snemanje novega studijskega materiala. Faces so v začetku sedemdesetih največji uspeh ustvarili z nizom hitov, kot so Stay with Me ali Ooh La la, ki jo je v originalu izvajal Ronnie Wood, Rod Stewart pa jo je priredil na svojem albumu When We Were the New Boys leta 1998.
Janko Bezjak
l_e s t v i
NAJ
2. SO
2. HO'
' WHAT - PINK 3T N COLD - KATY PERRY
3.	GIRLS - SUGABABES
4.	IF I WERE A BOY - BEYONCE
5.	WHATEVER YOU LIKE - T.I.
6.	SEX ON FIRE - KINGS OF LEON
7.	WOMANIZER - BRITNEY SPEARS
8.	GOTTA BE SOMEBODY - NICKELBACK
9.	INFINITY - GURU JOSH PROJEC
10.	THE PROMISE - GIRLS ALOUI
11.	BEGGIN' - MADCON
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
Matic je srednješolec. Najstnik. Del sveta, ki ga odrasli seveda ne razumemo. In je seveda zelo kritičen do vsega dogajanja okrog sebe. Za razliko od mnogih vrstnikov pa Matic svoje mnenje rad zapiše. Kakšen je torej pogled najstnikov na svet, bomo poslej izvedeli iz prve roke. Se strinjali z njim ali pa ne. Vsekakor pa upam, da se bomo zamislili ...
Urednik
Domače živali
Zagotovo si je vsak od nas kot otrok zaželel kakšno domačo žival. Dobri starši so nam željo izpolnili in tako je kmalu domov, v majhni prozorni vrečki, priromala ribica ali dve. Bili smo zadovoljni kakšen teden, morda mesec, nakar pa se nam je začela porajati misel o hrčku, saj je riba dolgočasna, pa še v vodi je. Nekateri starši so ugodili tudi temu in tako se je riba preselila v ribnik, mesto v hiši pa je dobila majhna kosmata kepica. Morda se je to stopnjevalo še do psa, nakar pa je staršem dokončno prekipelo in so doživljenjsko prepovedali karkoli živega. Razumljivo smo bili na starše jezni, ampak kakor ima vsako dejanje svoje posledice, ima najprej vzroke. Če se prav spominjam, je bilo pri nas to, da so za vse živali, ki sem sijih omislil, skrbeli starši ... kaj pa vem. Bom raje tiho.
Pomembno je to, kakšen odnos imamo do živali, vsaj ko smo še sami mladiči. Želimo si domačo žival, največkrat, ker jo imajo prijatelji ali sošolci, hkrati pa se ne zavedamo odgovornosti, ki jo prinaša. Sicer se to dogaja tudi odraslim, vendar je teh mnogo manj. Žival je kakor majhen otrok, ki potrebuje nenehno skrb in nego. In tega žal niso sposobni nekateri odrasli, kako naj bi potem bili tega sposobni triletniki. V takšnem primeru se mi živali smilijo, saj potem največkrat pristanejo v kakšnem ribniku ali na cesti. Skratka, živali si ni pametno omisliti, dokler umsko ne dozoriš, saj moraš nanje biti pripravljen kakor na otroka. Poleg tega pa predstavljajo tudi precejšen finančni zalogaj in s tem ne mislim nič slabega, samo to, da je nespametno nabaviti žival, če ji nisi sposoben nuditi vsega udobja, hrane ter drugih stvari. Seveda je popolnoma drugače, če za žival skrbiš, jo imaš rad in se ji posvečaš, ampak tudi v tem ni dobro pretiravati. Tako opažam pri nekaterih, sploh starejših, so pa tudi mlajši, da zelo radi o svojih živalcah neprestano govorijo, kako so uboge in ne vem kaj še vse, čeprav jim prav nič ne manjka!
Sploh pa se strinjam s Svetlano Makarovič, ki je rekla, da živali ne potrebujejo naše ljubezni, pač pa mir. Težko je najti koga, ki je uspel uskladiti ta preveč in premalo, saj premnogo ljudi živali zanemarja ali pa se jim preveč posveča. Zelo neprimerno pa je tudi imeti žival pri hiši, kjer starši hodijo v službo, otroci pa v šolo, saj so živali tako cele dneve same. Še posebej psi. Torej, če si že želite kakršnekoli živali, si jo je najbolje omisliti, ko se otroci odselijo, sami pa se upokojite.
Imajo pa živali še eno vlogo v naših življenjih. Velikokrat si jih, poleg tega ker se nam to zdi kul, omislimo zaradi naših življenjskih problemov. V življenje jih sprejmemo, ker želimo z njimi zapolniti svojo praznino, kar nekaterim uspeva tudi s hrano, ali pa si jih omislimo kot nadomestek za družino. Druga verzija ponavadi velja za stare ženice, ki si kakšno mačko ali psa nabavijo, ko otroci odrastejo in odidejo od doma ali pa ovdovijo. Ok, tudi sam kdaj iščem kakšen nadomestek za kaj. Zakaj pa ne? Živali so seveda edine, ki nas na tem svetu popolnoma razumejo in, kar je še boljše, zmerom tiho pritrdijo. Verjetno si to samo domišljamo, saj nam prija, če se nekdo zmerom strinja, poleg tega pa itak govorimo v različnih jezikih. Če nekomu tako prija, naj tako tudi bo. Ni pa prav kupovati živali, če zanje nimate časa, denarja ali česa drugega. Torej, svetujem, da si psa, mačko ali zaradi mene tudi rakuna pripeljete k hiši na stara leta, ko boste v pokoju, otroci se bodo že zdavnaj odselili, na dopust pa se vam sploh ne bo več ljubilo. Kaj dosti drugega, razen obilico časa in ljubezni do živali, vam verjetno ne bo ostalo. In na stara leta verjetno tudi ni lepšega. Po eni strani se že veselim.
Matic Hriberšek
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	LIVE YOUR LIFE - T.I. Featuring Rihanna
2.	WHATEVER YOU LIKE - T.I.
3.	HOT N COLD - KATY PERRY
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HERO - X FACTOR FINALISTS
2.	LIVE YOUR LIFE - T.I. Featuring Rihanna
3.	IF I WERE A BOY - BEYONCE
NEMČIJA
1.	ALLEIN ALLEIN - POLARKREIS 18
2.	SO WHAT - PINK
3.	THIS IS THE LIFE- AMY MACDONALD
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
narastek iz ajdove kaše*, solata SREDA
mesni burek, solata ČETRTEK rižota, solata PETEK
slivovi cmoki z drobtinami, kompot SOBOTA
enolončnica s hrenovkami*, palačinke NEDELJA
cvetačna juha z rižem, ocvrti kaneloni polnjeni z mletim mesom, francoska solata PONEDELJEK
ravioli v sirovi omaki, solata
*Narastek iz ajdove kaše
250 g ajdove kaše, 250 g skute, 4 jajca, 1 kisla smetana, 1 por, 1 bučka, 1 korenček, 2 paradižnika, 1 paprika, olje, 2 stroka česna, sol, poper, peteršilj.
Ajdovo kašo skuhamo in pazimo, da je ne razkuhamo. Kuhano odcedimo in nekoliko ohladimo. Vso zelenjavo zrežemo na majhne kocke. V posodo nalijemo malo olja in dodamo strt česen. Ko ta zadiši, takoj dodamo narezano zelenjavo in jo med mešanjem podušimo. V po-
sodici zmešamo kislo smetano, skuto in jajca, da dobimo gladko zmes. K zelenjavi dodamo ajdovo kašo ter zmes iz smetane in jajc. Dobro premešamo. Pečico segrejemo na 200 stopinj. Nepregorni pekač malo namastimo, če je to potrebno, potem pa vanj naložimo pripravljeno zmes. Pečemo približno 1 uro.
**Enolončnica s hrenovkami
30 dag krompirja, 10 dag koruze, 10 dag korenčka, 5 dag graha, 2 para hrenovk, 5 dag riža, 1 mala čebula, 2 žlici paradižnikovega pireja, olje, 1/2 jušne kocke za govejo juho, sol, začimbe in dišavnice po želji.
Olupimo krompir, ga operemo in narežemo na drobne kocke. Pripravimo tudi ostalo zelenjavo: grah oluščimo, korenje operemo, ostrgamo in narežemo na kocke, čebulo drobno nasek-ljamo. V posodi na žlici olja hitro prepražimo čebulo, dodamo krompirjeve kocke in dodatno popražimo. Dodamo koruzo, korenje, grah in paradižnikov pire. Hitro prepražimo in zalijemo s 3/4 litra vroče vode (če kasneje opazimo, da je juha pregosta, ji dodamo še malo vode). Dodamo 1/2 jušne goveje kocke in kuhamo, da zavre. V vrelo juho vsujemo riž, premešamo, malo solimo, po želji dodamo začimbe in kuhamo 10 minut. Hrenovke narežemo na drobne kolobarje. Stresemo jih v juho, premešamo in kuhamo še 10 minut. V juho lahko vmešamo žlico kisle smetane in kuhamo še kakšno minuto.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Ljubezen je resničen izvleček iz vseh strasti naenkrat.
-k-k-k
Ljubezen je blago, ki ga stke narava in izveze fantazija.
•k-k-k
Ljubezen je privatni svetovni dogodek.
•k-k-k
Prosim, ljubi me malo, če me hočeš dolgo ljubiti.
•k-k-k
Ljubezen je pripadanje drugega drugemu, za zmerom.
-k-k-k
Ljubezen? Na začetku so velike besede, potem so majhne besede, na koncu pa je veliko besed.
-k-k-k
Antiteza ljubezni ni vedno sovraštvo; lahko je tudi druga ljubezen.
-k-k-k
V	drugi ljubezni se človek počuti, kot bi ponavljal razred. Pozna vse predmete, vendar ni prepričan, da bo opravil izpit.
-k-k-k
Samo ljubi in sovraži se brez razloga.
-k-k-k
Ljubezen je večna, dokler traja.
-k-k-k
V	ljubezni je beg edina zmaga.
"Kakšno je pri vas podnebje?"
"Odlično. Ko sem prišel sem, nisem mogel hoditi, niti govoriti in ne jesti. Samo poglejte me, kakšen sem sedaj!"
"Pa ste že dolgo tukaj?"
"Seveda, od rojstva."
Proti dvema planincema pridrvi po travniku velikanski bik. Eden spleza hitro na drevo, drugi pa se skrije v podzemno jamo. Ko bik že hoče oditi, se prikaže planinec iz jame in bik se zapodi proti njemu.
"Ostani v jami in ne draži bika," mu svetuje planinec na drevesu.
"Ne morem, ker je v jami medved."
Pepe se popolnoma izčrpan komaj privleče do doma. Sosed ga vpraša, kje je bil.
Pepe: "Na vsak način sem se hotel znebiti domače mačke. Dal sem jo v vrečo in nesel čez polja in gozdove, se vzpenjal čez griče najmanj 30 kilometrov daleč, da bi jo tam izpustil."
SESTAVIL
EDI KLASINC
PLATIŠČE, FURNIR
Štajerski TEDNIK
OSTUDNA ŽABA
SKALA, KAMEN
LES NA PANJU
ZAČIMBNA RASTLINA
PREBIVALEC PLINTOVCA
FILM MARTINA RITTA IZ 1963
GORBO DOMAČE SUKNO
SVICARSKI DIRIGENT (BEAT)
JUŽNOAFRIŠKA PTICA PEVKA
DEL KNJIGE
GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE, ENAKOST
ANGLEŠKI NOGOMETAŠ BALL
KRAJ PRI MEDVODAH
STROK. ZA DEMOGRAFIJO
ŠPORTNO MŠTVO, TIM
POZAVNIST MATKO
NAŠ PISTAELJ FLISAR
OPRAVA, POHIŠTVO
NAŠA SKAKALKA V
VIŠINO
BITKA, BORBA
UD STRANKE
JUS
BRANKO BENEDIK
ZELENICA V PUŠČAVI
SOPRANISTKA ACKTE
ŠVICARSKA ALPSKA SMUČARKA (PENNY)
NAUK O BARVAH TONOV
KINGOV LIK
ŽILNI HORMON
NAUK O
GOVORNIŠTVU
SAMOZADOSTNOST
NAŠE GLASILO
ESAD
(LJUBK.)
TATJANA ALIZAR
ZGORNJI
DEL STOPALA
KAPLJICE ZA NOS
ZVONKO OSTERC
OSTRIVEC V SLOVNICI
ERBIJ
LIRSKI PESNIK
IZRODEK
JAKOST, MOČ
VIOLINIST UGHI
NADA PIPAN
NIKELJ
ČEBER
ZA KALJENJE
ANTON ČEHOV
PREVLEKA ZA PREŠITO ODEJO (POGOV.)
Sosed: "Kako pa, da je sedaj mačka zopet ob tebi?"
"Kaj sem hotel? Izgubil sem se in moral sem ji slediti, da sem lahko prišel domov."
Budilka se vrne z dopusta, ki ga je preživela na vasi.
"Kako je bilo?"
"Grozno! Zaradi tistihpre-kletih petelinov nisem mogla zatisniti oči."
"Ali verjameš, da lahko pridem na vsak hrib prej gor kot dol?"
"Nemogoče!"
"Samo pomisli, da je treba vedno iti najprej gor, šele nato je mogoče iti dol."
Ko je prišel meščan na kmečko dvorišče, je stopil predenj domači fantek in se začel od srca smejati.
"Zakaj pa se tako smeješ?"
"Ne povem."
"Če poveš, ti dam tisočaka."
"Drži, vendar vam bom povedal samo, če premaknete desno nogo za pol koraka nazaj."
Ko meščan to naredi, se fantek že kar zvija od smeha, da komaj izdavi iz sebe: "Sedaj pa stojite že z obema nogama v dreku."
Metka vpraša Mojco, ki se je vrnila z medenih tednov v hribih: "Ali je bilo zgoraj lepo?"
Mojca: "Ne vem. Ves čas sem bila spodaj."
Mujo je ujel zlato ribico. Zaradi vojnih razmer mu je bila pripravljena izpolniti samo eno željo.
Mujo: "Reši mi problem nesrečnih bosanskih razmejitev in zemljevidov."
Zlata ribica mu je odgovorila: "Zahtevaj karkoli drugega, samo tako težke stvari ne."
Mujo: "Dobro, potem pa spremeni mojo Fato v lepotico."
Zlata ribica pogleda Fato, se razjoka in reče: "Joj, Mujo, pri-nesi raje tiste zemljevide..."
"Nikoli ne grem sama nikamor brez moža, on pa je srečen, če gre lahko kdaj tudi sam. Ali je to normalno?"
"Seveda je, vendar pod pogojem, da gre res sam."
Ugankarski slovarček: ASTRILDA = južnoafiška ptica pevka; LAN IG = švicarska alpska smučarka (Penny); MAP = maroška tiskovna agencija; ORATORIKA = naouk o govorništvu; RAAFLAUB = švicarski dirigent (Beat, 1946-); ROONT = lik iz grozljivk Stephena Kinga; SEROTONIN = žilni hormin, biogeni amin; TIRISTOR = krmiljena polpre-vodniška dioda; UTO = italijanski violinist Ughi.
■e^uoj
-Bjo 'oupeiAi 'eqe 'ujuojojes 'ue|iv 'PnH 'dN 'lnHB '91!|B§9 '|BJ 'B||S 'sdo 'UBOAOJUIU '^Ujl 'BZBO '9M '64 '|U9do 'ioq 'iBJjes 'oeng euug 'O|!JSBJ 'e>i!}ewoj>i 'BOBJSBJ^ '^ejf -oujgp 'ue|A3 'juey 'BAB.y '}B|do :ouABJopoA :a>jUBZ!J>j Aa^say
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjiíztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
CARRERE
ORANJE
Govori se ...
... da Mercator ne bo več najboljši sosed, ker bo to funkcijo prevzele policija, kjer lahko plačaš po polovični ceni, če hitro plačaš, pa še točke dobiš.
... da so po sobotni osrednji državni proslavi ob dnevu generala Maistra kar deževali klici iz različnih slovenskih krajev in mest, ker so ljudje želeli vedeti, od kdaj ima najstarejše slovensko mesto končno le pravo kulturno dvorano.
... da so na tej državni slovesnosti glede na to, da je bil režiser prireditve domačin, pričakovali, da bo nastopil še vsaj eden domači gledališki igralec.
... da holermoškiprvi mož resno razmišlja, da bi potem, ko je njegova stranka ostala zunaj parlamenta in ko se mu je izjalovilo spogledovanje z ljudsko stranko, šel med novinarje. Le tako je mogoče razumeti, zakaj je novinarjem na zadnji tiskovni konferenci na dolgo razlagal, kako bi to delo opravljal on, če bi bil novinar (pa na srečo ni). ... da je predsednik videm-
skih kulturnikov ogorčen nad pristranskim poročanjem medijev. Predsednik lancovskega društva korantov je posadil le eno drevo in bil zato v skoraj vseh medijih, predsednik vi-demskih kulturnikov pa je posadil kar 6 dreves in ga nihče niti omenil ni.
... da je po tekmi med slovensko in bosansko žogobrcarsko reprezentanco eden od navijačev iz BiH izjavil, da so bili njihovi Bosanci boljši od naših.
... da so ptujski žogobrcarji po obdobju zmag in nato obdobju porazov sedaj prešli v
dobo remijev. Le kako dolgo bo trajala?
... da bo moral mr. Sympa-tikus na Poljskem proti Pogumnemu srcu poleg simpatično-sti uporabiti še kakšno drugo orožje, če bo želel zmagati
Vidi se ...
... da se je nova ministrica za kulturo zelo zanimala za razla-goptujskega župana dr. Čelana o tem, kaj vse bo morala država narediti za svojo kulturno lastnino na Ptuju. »Dej, nehi, no!« bi (po sliki sodeč) najbrž lahko prebrali v njeni glavi.
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto: Viktorija in Polonca
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat sta na fotografiji dojenčici Liona in Nely. Njuno fotografijo sta nam poslali Viktorija in Polonca.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 28. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Lana Žgeč, Spodnja Hajdina 69, 2288 HAJDINA.
Anekdote slavnih
Ameriški politik Thomas Riley Marshall, ki je bil od leta 1913 do 1921 podpredsednik države, se je rad norčeval iz nepomembne vloge, ki jo je imel na svojem položaju podpredsednik Združenih držav. V tej zvezi je rad povedal zabavno zgodbico: »Nekoč sta živela brata: eden se je odpravil na morje, drugega so izvolili za podpredsednika in odslej se je za njim izgubila vsaka sled.«
***
Nekoč je neka priletna gospa vprašala francoskega pesnika Charlesa Baudelairea: »No, gospod Baudelaire, koliko let bi mi prisodili?« Pesnik se je vljudno nasmehnil in odgovoril: »Le zakaj naj bi vam jih še prisojal, ko jih imate že brez tega dovolj.«
		9	8				6	
5		2					4	7
3	1						5	
	4				6		7	9
		3			2			
	9		5		1			
			2	4		8		
		1						
8								3
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€	000
Bik	V	©©©	€€€	00
Dvojčka	¥»¥	©©	€	00
Rak.	VV	©©©	€€€	0
Lev	VVV	©©	€	000
Devica	VV	©	€€€	0
Tehtnica	VVV	©©	€	000
Škorpijon	V	©©©	€€€	00
Strelec	VVV	©	€€	000
Kozorog	V	©©©	€€€	00
Vodnar	VV	©©	€	000
Ribi	VVV	©	€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 25. novembra do 2. decembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Ko je francoski pesnik in pripovednik Alfred de Vigny kandidiral za člana Francoske akademije, je dobil samo osem glasov. Kasneje ga je obiskalo 14 akademikov. Vsi so mu zagotavljali, da so glasovali zanj.
***
Nekoč je kolega potožil nemškemu gledališkemu igralcu Friedrichu Beckmannu: »Če pridem še enkrat na svet, ne bom več umetnik.«
Beckmann mu je odgovoril: »Zdi se mi, da si že prišel drugič.«
***
Nemški »železni knacel« Bismarck ni cenil Francozov. O njih je dejal: »V Franciji sem spoznal dve nadvse prikupni ženski, cesarico in neko grofico, nisem pa srečal niti enega prijetnega Francoza.«
***
Nekoč je angleški igralec, režiser in pisatelj Peter Ustinov dolgo iskal po Londonu lokal, kjer bi se lahko v miru dobro najedel. Ves čas je bilo vse v redu, potem pa ga je izvohal nadležni novinar in mu začel postavljati neumna vprašanja.
Ustinov je pomignil natakarju in mu rekel: »Ta gospod bi rad plačal namesto mene.«
Novinar je takoj odšel.
***
Gorišnica • Gradnja vrtca ni več vprašljiva
Šolsko ministrstvo objavilo vrstni red
Minuli teden je Ministrstvo za šolstvo in šport na svojih spletnih straneh vendarle objavilo vrstni red sofinanciranja izgradnje vrtcev (in šol) po občinah v naslednjem letu. Pri vrhu lestvice je tudi občina Gorišnica.
V Gorišnici so sicer v preteklosti načrtovali, da bo vrtec dandanes že zgrajen, vendar so v lanskem razpisu izpadli iz prioritetnih projektov. Župan Jože Kokot je kljub temu skupaj z občinskim svetom in občinsko upravo izpeljal vse
potrebne postopke v prepričanju, da bodo na tokratnem razpisu uspeli, kar se je zdaj tudi zgodilo. Tako ima občina že izdelano vso potrebno dokumentacijo za gradnjo vrtca, izbran pa je bil že tudi izvajalec del. "Dela se bodo začela
V Gorišnici naj bi čez dobro leto na lokaciji, kjer zdaj stoji še dotrajan stari vrtec (na sliki), že odprl svoja vrata nov šestoddelčni vrtec, ki bo stal 1,2 milijona evrov.
sicer šele konec marca ali v začetku aprila naslednje leto, odvisno od vremena. Po razpisu, ki smo ga v času čakanja na sklep ministrstva že izvedli, je kot najugodnejši izvajalec izbrano ormoško podjetje Holermous. Izgradnja našega šestoddelčnega vrtca, ki bo imel pet rednih oddelkov za različne starostne skupine ter oddelek jasličnega varstva, bo morala biti končana do jeseni naslednjega leta," je na naše vprašanje, kdaj in kako se bo izvajal projekt, povedal župan Kokot.
Nov vrtec se bo gradil na lokaciji sedanjega dotrajanega, ki ga bodo seveda najprej porušili, prostore za vrteške otroke pa bodo do otvoritve novogradnje zagotovili v sedanji OŠ, kar je že dogovorjeno z ravnateljem Brankom Šircem.
Vrteška novogradnja v Go-rišnici je po projektu vredna 1,2 milijona evrov, delež državnega sofinanciranja pa ne bo 60-odstoten, kot so pričakovali v občini, ampak slabih
Tokrat je šlo za drugi javni razpis, ki je bil objavljen v začetku septembra letos, delno pa ga financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Javni razpis je bil namenjen sofinanciranju projektov v javno športno-rekre-acijsko infrastrukturo, ki bo v turističnih destinacijah nudila možnost za nastanek novih produktov turistične ponudbe predvsem za izvajanje programov zdravega načina življenja na področju športne rekreacije, kar zahteva urejeno okolje in primerne objekte, kot to določa Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 do 2013. Namen razpisa
je bil, da se bodo sofinancirali projekti z neposrednim vplivom na razvoj turizma. Objekti morajo biti primerni za vse kategorije uporabnikov, tako za programe športne rekreacije, športa otrok in mladine, kakovostnega in vrhunskega športa, pa tudi za organizacijo različnih prireditev, ki pritegnejo veliko število obiskovalcev.
Višina sredstev, ki jih je ministrstvo v okviru razpisa namenilo v letih 2009, 2010 in 2011 za sofinanciranje projektov športno-turistične infrastrukture, je 20 milijonov evrov. Na javni razpis je pravočasno prispelo skupaj 29 vlog, izbranih za sofinanciranje pa
Ministrstvo za šolstvo in šport je občini Ptuj odobrilo 2,5 milijona evrov za izgradnjo večnamenske dvorane na lokaciji sedanjega pomožnega igrišča.
48 odstotkov. To pomeni, da bo občina morala iz svojega proračuna zagotoviti približno 625.000 evrov, iz državne blagajne pa si lahko obeta okoli 575.000 evrov.
Potrjena projekta na Hajdini in Ptuju
MŠŠ je sicer v tokratnem naboru prijavljenih projektov na področju izgradnje vrtcev izbrala štiri, ki jih bo sofinancirala v letih od 2009 do 2012. Na prvo mesto se je po številu točk uvrstila občina Hajdina, ki ji bo mi-
nistrstvo pri izgradnji vrtca pomagalo z 41-odstotnim deležem, na drugem mestu je uvrščena občina Gorišnica, z 10-odstotnim državnim sofinanciranjem pa bodo lahko vrtec gradili še v Domžalah in v Miklavžu na Dravskem polju, kjer pa bo delež sofinanciranja znašal slabih 50 odstotkov.
Znan pa je tudi že izbor občin, kjer bo ministrstvo sofinanciralo projekte v osnovnem šolstvu (telovadnice ali šole). Za sofinanciranje je bilo izbranih 13 občin s svojimi projekti, na petem mestu je občina Ptuj z izgradnjo OŠ
Ljudevita Pivka, za katero je predvideno državno sofinanciranje v višini 48,5 odstotka. Gre za predvideno dogradnjo k dijaškemu domu, kjer naj bi šola dobila nove prostore, vendar morajo projekt odobriti (in sofinancirati) vse spodnjepodravske občine. Pri ostalih projektih občin se sofinanciranje ministrstva giblje od najmanj 10 do največ 50 odstotkov.
Skupno se je na razpis MŠŠ, ki je bil objavljen v začetku julija, prijavilo 83 občin z 89 projekti (29 za vrtce in 60 za osnovnošolstvo).
SM
Ptuj • Uspešni na razpisu za športno infrastrukturo
2,5 milijona evrov za dvorano
Ob izboru projektov na področju izgradnje šolske in predšolske infrastrukture, ki jih bo sofinanciralo v naslednjem triletju, je Ministrstvo za šolstvo in šport konec minulega tedna objavilo tudi vrstni red sofinanciranja izgradnje športno-rekreacijskih objektov.
Ptuj • Medeni zajtrk v ptujskih vrtcih
Nove pridobitve so sladke
21. november je bil za slovenske vrtce in tudi osnovne šole poseben dan. To je bil dan, ko so jih v okviru vseslovenske izobraževalne akcije Čebelarske zveze Slovenije obiskali čebelarji in ko so potekale tudi aktivnosti pod naslovom En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih, ko so otroci tudi spoznavali delo čebelarja, čebelje pridelke in pomen čebel za okolje in človeka, saj brez čebel ni človeka.
Na medenem zajtrku, ki je potekal tega dne v prenovljeni enoti Marjetica Vrtca Ptuj, pa ni bilo govora samo o medu, ptujski čebelarji so ga v ptujski vrtec prinesli kar 30 kg, ob tem pa tudi zgibanko Čebelica, moja prijateljica, temveč tudi o novih pridobitvah tega vrtca. Kot je znano, je avgustovsko
neurje precej prizadelo tudi nekatere enote ptujskega vrtca. V zelo kratkem času je bilo potrebno prenoviti 4600 m2 streh, 3500 m2 stropov in izolacije ter prav toliko parketa. Na novo pa je bilo potrebno opleskati tudi tisoče m2 sten in kupiti precej novega pohištva.
je bilo 12. Skupna vrednost vseh prijavljenih investicij znaša 133.515.013 evrov. Višina zaprošenih sredstev je 44.750.000 evrov.
Na prvo mesto med vsemi prijavljenimi občinami se je uvrstila Mestna občina Ptuj s projektom večnamenskega športno-prireditvenega centra, za kar ji je odobreno 2,5 milijona evrov državnih sredstev, kar je najvišja cifra med vsemi odobrenimi vlogami. Kot je za naš časopis povedal župan Štefan Čelan, gre za izgradnjo večnamenske dvorane na lokaciji sedanjega pomožnega igrišča med poslovno stavbo Tamesa na eni in Mlekarne na drugi strani. Celoten projekt je sicer ocenjen na približno devet milijonov evrov, gradil se bo po konceptu javno-zasebnega partnerstva, postopek izbire in potrditve izvajalca pa je po županovih besedah v teh dneh že v zaključni fazi, in če ne bo pritožb, naj bi se objekt začel graditi v naslednjem letu.
Med občinami, ki so prav tako uspele na tem razpisu, je tudi Kidričevo s projektom izgradnje športne dvorane, za katero je MŠŠ odobrilo dva milijona evrov, žal pa je iz tokratnega razpisa izpadla občina Cirkulane s projektom izgradnje svoje večnamenske športne dvorane ob šoli.
SM
Foto: Črtomir Goznik
Čebelar Stanko Gregorec je otrokom predstavil delo čebelarja, čebelje pridelke in pomen čebel za okolje in človeka.
Ob slastnem in zdravem zajtrku se je ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž zahvalila, da so bila vsa potrebna dela opravljena v zelo kratkem času v zadovoljstvo otrok in njihovih staršev ter zaposlenih Vrtca Ptuj. Čeprav je bilo ob neurju stanje kot v porušenem panju, so zaposleni Vrtca Ptuj delovali tako, kot znajo narediti samo čebelice, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki si med rad namaže na žemljico in ki si tudi želi, da bi bilo takšnih kolektivov v MO Ptuj še več, zato so tudi rezultati prenove takšni, kot so. Dan prej je ptujski vrtec tudi uspešno opravil tretjo presojo standarda kakovosti, ki ga je osvojil kot prvi vrtec v Sloveniji. Sicer pa je tudi vrtec, v katerem veliko dajo na zdravo prehrano najmlajših in kjer je med zelo čislano živilo.
MG
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. ROSA ■ Vse dni si pojem
2.	Ans. ŠTRK- Ljubezen si moja edina
3.	FRANC FLERE z MATEJO - Mlado dekle
4.	Ans. 0RI0N - Nisva si priznala
5.	Ans. RIMLJANI - Majolka je kot magnet
6.	Ans. AJDA - Božična polka
7.	Ans. VIHARNIK- Kamnik naše mesto
t
POP 7 TOP
1.	ALENKA GODEC-Vsak je sam
2.	TURBO ANGELS - Riba, ribi grize rep
3.	ATOMIK HARMONIK-Choco la
4.	ADISMOLAR - Brez dlake na jeziku
5.	ČUKI - Zvočnik na pločnik
6.	KINGSTON - Katarina niza bisere
7.	MARKO VOZEU- Zdaj moj svet
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek; Tel. številka:
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.O.O.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Jože Galun Stogovci14 2323 Ptujska Gora
Foto: SM
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 25. november
Ptuj, CID, neformalno učenje, tečaj bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica, tečaj znakovnega jezika gluhih, likovne cidarije
Sreda, 26. november
14.00 19.30
Ptuj, CID, zasedanje ptujskega Mestnega otroškega parlamenta Ptuj, Mestno gledališče, Smeti na luni, za izven
Četrtek, 27. november
16.30 18.00
19.30 19.30
Ormož, v hotelu, vabljeni na 10. obletnico delovanja LAS ter prisluhnite predstavitvi Analize rezultatov ankete o rabi alkohola in drugih drog v ormoških osnovnih šolah ter osnovnih šolah Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter na Gimnaziji Ormož
Slovenska Bistrica, v knjižnici, adventna delavnica
Ptuj, Salon umetnosti na Prešernovi ulici 1, razstava fotografij gorskega sveta ob Slovenski planinski poti in nekaj prizorov s Haloške poti s fotografijami članov našega društva, razstava je posvečena ob 55. obletnici ustanovitve društva in 25-letnici haloške planinske poti
Ptuj, Narodni dom, veliki letni koncert Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj, vabljeni
vsi ljubitelji plesa, petja in glasbe
Ptuj, Mestno gledališče, Smeti na luni, za izven
Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, koncert vokalne skupine ČarniCe
->5SSž!S? V NAJEM ODDAMO
prostor 240 m2, višina 2,70 m, 1. nadstropje, industrijska cona Ptuj. Informacije na: 041/ 706 - 237
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PTUJ, manjšo stanovanjsko hišo, delno adaptirano, vseljivo, na lepi lokaciji, zemljišča 9 a, prodam. Cena 95.000 €. Tel. 041 245 054.
HIŠO na Vičavi prodam, 1,5 km do centra, 400 m2 stan. uporabne površine, 4 etaže, tri ločena stanovanje, prva etaža poslovni prostori, obnovljena 2005 (nova streha, fasada, okna in notranjost) takoj vseljiva, miren predel, enostaven dostop, možnost ureditve parkirišča za poslovne namene, prizidane garaže 7 x 5 m, cena 480.000,00 €. Inf. 041 418 236.
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO suhe bučnice. Tel. 740 82 22.
V NAJEM vzamem ali kupim kmetijo ali njive. Tel. 041 561 893.
VZAMEM njive v najem - Gorišnica in okolica. Tel. 041 670 766.
PRODAM late za ostrežje, deske 25 mm, ladijski pod, opaž, bruna deb. 12-15-21 mm, dostava na dom. Ugodna cena. Tel. 040 351 580.
Na podlagi 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06) objavlja Občina Ormož naslednjo
Prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj
lista A za prosilce, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine:
zap. št.	št. točk	ime in priimek	naslov	pošta
1	420	Ribič Stanko	Runeč 27	2259 Ivanjkovci
2	295	Domanjko Bojana	Veliki Brebrovnik 21	2275 Miklavž pri Ormožu
3	260	Žnidarič Andreja	Podgorci 23c	2273 Podgorci
	260	Punčec Marjeta	Veliki Brebrovnik 60	2275 Miklavž pri Ormožu
5	235	Honomihl Vesna	Runeč 26	2259 Ivanjkovci
6	230	Belec Anica	Litmerk 41	2270 Ormož
	230	Lukman Klementina	Drakšl 13	2274 Velika Nedelja
8	220	Zadravec Katica	Šardinje 28	2274 Velika Nedelja
	220	Nipič Maja	Velika Nedelja 6	2274 Velika Nedelja
	220	Paušner Nataša	Dolga lesa 1	2270 Ormož
11	210	Vrankovečki Lidija	Osluševci 41 a	2273 Podgorci
12	205	Breznik Matej	Ivanjkovci 4	2259 Ivanjkovci
13	200	Punčuh Albert	Runeč 26	2259 Ivanjkovci
	200	Lazar Jože	Litmerk 35	2270 Ormož
	200	Peteršič Sebastjan	Vrazova ulica 1	2270 Ormož
16	190	Žižek Marija	Strjanci 13	2273 Podgorci
17	180	Kukec Franc	Ritmerk 7	2273 Podgorci
	180	Veldin Helena	Dobravska ulica 5	2270 Ormož
19	170	Ilič Radovan	Skolibrova ulica 9	2270 Ormož
20	160	Štuhec Boštjan	Poštna 1a	2270 Ormož
21	150	Štiberc Sanja	Podgorci 17	2273 Podgorci
	150	Pušnik Karmen	Lešniški Vrh 15	2270 Ormož
23	140	Novak Silva	Pavlovci 26	2270 Ormož
24	130	Rajšp Brigita	Ljutomerska cesta 20	2270 Ormož
25	0	Polanec Irena	Gomila pri Kogu 43	2276 Kog
	0	Petek Vladimir	Vičanci 3	2274 Velika Nedelja
	0	Zadravec Jožef	Kajžar 23	2275 Miklavž pri Ormožu
	0	Kralj Simon	Vuzmetinci 28	2275 Miklavž pri Ormožu
	0	Filipič Urška	Vinski vrh 25	2275 Miklavž pri Ormožu
Vsi udeleženci javnega razpisa bodo na podlagi navedenega seznama prejeli ustrezno odločbo. Ormož, dne 20.11.2008
Občina Ormož
PRODAM kravo za zakol. Tel. 031 793 664.
PRODAM dve svinji za zakol, težki cca. 170 kg. Tel. 031 491 085.
SADNO DREVJE, jablane stare in nove sorte, hruške, breskve, marelice, slive, višnje, naši, nešplje, kutina ter češnje, tudi na šibko rastoči podlagi gizela, vam nudi Drevesnica Holc pri gasilskem domu Grab-šinski breg, Zagorci 61, Juršinci. Telefon 758 08 91, 041 391 893.
DOM-STANOVANJE
IŠČEMO opremljeno garsonjero ali enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 031 297 127.
DELO
NA PODROČJU Ptuja zaposlimo delavce za tehnično čiščenje v živilsko-predelovalni industriji. DIW Service, d. o. o, Puhova 15, SI-2000 Maribor. Kontakt: 031 500 235.
MOTORNA VOZILA
PRODAM ford mondeo karavan 2,0 TDCI, GHIA, letnik 2003, prevoženih 88.000 km, lepo ohranjen. Tel. 040 476 167.
AVTO VW polo 1,4, letnik 2000, registriran do 30. 5. 2009, prevoženih 132.000 kilometrov, petvratni, rumene barve. Informacije na telefon 041 672 191.
DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog. Nudi Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
RAZNO
ZELO UGODNO prodam nerjaveče sode, 50 l, CO2 jeklenke, betonske cevi premer 30 cm, 500-l hladilno komoro. Tel. 041 245 054.
B VINSKI IN HIPOTEKARNI
muh
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko v srcu ostaja tiha bolečina.
SPOMIN
Jutri, 26. novembra, bo minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga mama in babica
Berta Krulc
IZ SKORBE 27 A
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo in ji prižgete svečko.
Žalujoči: otroci z družinami
SIP
T V
T-evlziJa Skupnih lotitermOBii programov
SPORED ODDAJ
TOREK 25.11.
8.00 Praznik Občine Trnovska vas 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destrnlk
SREDA 26.11.
8.00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasb, lestvica odd. 20.00 Kronika Občine Hajdina
ČETRTEK 27.11.
8.00 Čebelarska zveza Slovenije 9.00 Oddaje iz preteklosti - Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 VIDEO TOP 10 odd. 20.00 300 let gradu Dornava
PETEK 28.11.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA, OPVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,,	OPREMA	BARVA
BMW SER. 3 TOURING: 318 D	2003	11.590,-	AVT. KLIMA	SREBRNA
BMW SER. 1:740 IL	2001	11.790,-	KUPU. V SLO	KOV. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	10.290,-	KLIMA	SREBRNA
CITROEN XAHTIA 2.016VISX	1998	2.490,-	KLIMA	KOV. T. ZELENA
LANCIA Y 1.416V	2001	3.290,-	KLIMA	KOV.T.MBBRA
MERC. CL-RAZRED 500 DENC.4PG PUN	2000	19.990,-	AVT. KLIMA	KOV. B. RDEČA
OPEL ASTRA KARAV. 2.0	2001	5.890,-	KLIMA	DELA
REN. MEGANE SCENIC 1.6	1999	3.690,-	KLIMA	T. ZELENA
REN. MEGANE SCENIC 1.9 DCI	2000	5.690,-	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
SEAT ALTEA 1.8 TBI	2006	14.990,-	AVT. KLIMA	KOV.SREDRNA
SKODA FABIA 1.2	2005	6.990,-	KLIMA	KOV.SREDRNA
VW PASSAT 1.9TDI	2001	8.590,-	KLIMA	KOV. T. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDIHIGHL SLO	2005	18.490,-	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TOI C0MF.LINE	2006	15.690,-	AVT. KLIMA	KOV.SREDRNA
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
________S*B_________
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
t-J DARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20
v HlšAg^DARlL prejmeta
■ w f I	v« v
Jožef Lorencic, Polhnica 50, 2215 Ceršak
Truda Oroz, Belšakova 25, 2250 Ptuj
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.

17.00
9.00
Stoperce • Onesnaženje pitne vode
Z gnojnico nad vodno zajetje
Krajani Stoperc in okoliških zaselkov Grdina ter Kupčinji Vrh so v nedeljo, 23. novembra, popoldne drug za drugim vihali nosove in nezadovoljni ugotavljali, da ima voda iz njihovih pip, ki že tri desetletja priteka iz kristalno čistega naravnega zajetja na Kupčinjem Vrhu, zelo neprijeten vonj, ki je na moč podoben vonju po gnojnici.
In ker so nam domačini v pogovoru prek telefona včeraj zjutraj prav tako namignili, da zaradi izrazitega smradu po gnojnici utemeljeno sumijo, da naj bi nad zajetjem v Kupčinjem Vrhu nekdo namenoma razlil gnojnico, smo za uradno pojasnilo zaprosili Ivana Dobnika, ekologa Komunalnega podjetja Ptuj, ki je upravljavec z vodooskrbnim sistemom tudi na tem območju občine Majšperk.
Tik pred včerajšnjim zaključkom redakcije nam je Ivan Dobnik ves zaskrbljen povedal: »Pravkar smo si stanje na terenu ogledali in naše prve ugotovitve so, da je ob vodnem zajetju na Kupčinjem Vrhu, konkretno na travniku kakih 100 m od samega zajetja, nekdo navozil in razlil gnojevko. Predvidevamo, da se je to moralo zgoditi že v petek popoldne, saj so v noči na soboto na tem območju doživeli močan naliv, ki je dodatno pomagal odplakniti gnojevko in tako onesnažiti vodno zajetje.«
Ali je navažanje gnojevke v neposredni bližini
vodnega zajetja sploh dovoljeno?
»Nikakor! Pojasniti moram, da je po odloku občine Majšperk, ki je bil sprejet septembra, na tem vodovar-stvenem območju navažanje in razlivanje gnojevke strogo prepovedano, povrhu tega pa je v veljavi tudi uredba, ki od 15. novembra prepoveduje kakršno koli navažanje gnojevke na kmetijska zemljišča. In eden od domačinov, ali pa morda kdo drug, tega še ne vemo natančno, se tega očitno ni držal, zato so posledice očitne.«
Kako pa ste glede na onesnaženje pitne vode ukrepali?
»Kot upravljavec vodooskrb-nega sistema na tem območju smo o onesnaženju pitne vode prek Radia Ptuj takoj obvestili krajane naselij Stoperce, Kup-činji Vrh in Grdina, ki uporabljajo vodo iz tega zajetja. Da bi zaščitili njihovo zdravje, smo jim ob tem priporočili, da naj vodo pred zaužitjem do nadaljnjega obvezno prekuha-vajo. In to bomo ponavljali še naprej, tako dolgo, dokler izvi-
Foto: Martin Ozmec
V Stopercah zaradi nevestnega onesnaževalca v teh dneh pijejo prekuhano vodo z okusom po gnojevki.
di iz tega izvira ne bodo spet normalni.«
Kaj pa boste storili s povzročiteljem onesnaženja, boste zadevo prijavili policiji?
»Po novi zakonodaji je za
to pristojna kmetijska inšpekcija, ki smo ji onesnaženje že prijavili, sicer pa smo o tem obvestili tudi Zdravstveno inšpekcijo in policijo. Poudariti pa moram, da je v tem trenutku naša prva skrb predvsem
izvajanje ukrepov za čimprejšnjo sanacijo stanja, saj želimo, da bi bila voda s tega naravnega zajetja spet čim prej užitna in zdrava, kot je bila do sedaj!«
M. Ozmec
Podravje • Za večjo varnost v prometu
Preventivna predavanja po vseh občinah
Na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj v teh dneh potekajo preventivna predavanja, oziroma izobraževanje odraslih o novostih v cestnoprometnih predpisih ter nekaterih najbolj potrebnih in aktualnih preventivnih akcijah.
Kot je povedal predavatelj Janez Strelec iz Mestne občine Ptuj, so v programu izobraževanja za odrasle osebe zajete novosti, ki jih prinaša nov zakon o varnosti cestnega prometa, na preventivnih predavanjih, ki potekajo po vseh občinah na območju Upravne enote Ptuj, pa opozarjajo tudi na pravilno vožnjo v krožiščih, na varno vožnjo po avtocestah, posebej je opredeljena varna vožnja kolesarjev, opozarjajo pa tudi na nevarnost križanj cest z
železnico ter na v tem času še posebej aktualno akcijo Bodi (PRE)viden, ki opozarja na obvezno opremljenost pešcev s svetlobnimi telesi v nočnem času, megli in zmanjšani vidljivosti. Vsa predavanja potekajo s pomočjo računalniške predstavitve prek projektorja in multimedijske-ga programa za avtošole.
Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj Franc Kozel je ob tem pojasnil, da so sklep o izvedbi
Foto: M. Ozmec
Preventivna predavanja za motoriste, ki so najbolj ogrožena kategorija udeležencev v prometu, so v Ptuju izvedli že spomladi.
omenjenih predavanj sprejeli na jesenskem kolegiju vseh predsednikov svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občin z območja upravne enote Ptuj. V ta namen so pripravili program izobraževanja, ki je usklajen z večino vodstev občinskih svetov za preventivno in vzgojo v cestnem prometu na območju upravne enote Ptuj ter potrjen s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC) ter vodstva republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Sredstva za izvedbo predavanj zagotavlja Ministrstvo za promet Republike Slovenije, celoten program izobraževanja na območju upravne enote Ptuj pa so zaupali avtošoli Prednost, ki je preventivna predavanja pričela v začetku oktobra, v celoti pa jih bo izvedla do konca tega leta v popoldanskem in večernem času, ko lahko pričakujejo tudi največjo udeležbo krajanov.
Omenjena preventivna predavanja so do sedaj potekala v občini Majšperk (v Majšperku, na Ptujski Gori in v Stopercah), v občini Markovci (v Markovcih in Stojncih), v občini Gorišnica (v Gorišnici in Moškanjcih)
ter v občinah Zavrč in Žetale, nadaljevali pa jih bodo v tem tednu. Danes, v torek, 25. novembra, bo predavanje v občini Dornava, in sicer ob 18. uri v kulturni dvorani v Dor-navi; v sredo, 26. novembra, v Kidričevem ob 17. uri v avli OŠ Kidričevo, v Lovrencu na Dravskem polju bo predavanje v četrtek, 27. novembra, ob 17. uri v domu krajanov, v Cirkovcah dan za tem, v petek, 28. novembra, in sicer ob 17. uri v prostorih OŠ Cirkov-ce, na Destrniku v soboto, 29. novembra, ob 18. uri v novi dvorani pri OŠ Destrnik, v Podlehniku v ponedeljek, 1.
decembra, ob 17.30 v prostorih OŠ Podlehnik, na Polenša-ku pa v četrtek, 4. decembra, ob 18. uri v prostorih gasilskega doma na Polenšaku.
Na območju mestne občine Ptuj pa naj bi predavanja izvedli predvidoma v drugi polovici decembra ali v začetku januarja prihodnje leto. Do sedaj so potrdili le to, da bo v Budini predavanje v sredo, 17. decembra, ob 18. uri v prostorih tamkajšnje nove večnamenske dvorane. Sicer pa bomo o kraju in času preostalih predavanj zagotovo še poročali.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Marjana Bratušek, Cirkulane 45
-	Jureta; Ksenja Frida-uer, Vareja 17/b, Videm pri Ptuju - Ajdo; Majda Lovrec, Brengova 44/a, Cerkvenjak - Ulo; Jožica Jurjaševič, Slovenska cesta 81, Središče ob Dravi - Marka; Petra Zemljak, Mihovci 1, Velika Nedelja - Uno; Aleksandra Vegel, Majski Vrh 45, Videm pri Ptuju
-	Pio; Bojana Jakl, Poštna ul. 12, Središče ob Dravi - Anastazijo; Ingrid Kunstic, Ločen Dol 26, Rogaška Slatina
-	Žiga; Danijela Čeh, Industrijsko naselje 1, Kidričevo - Domna; Nataša Kirbiš Sitar, Hajdoše 114 - Manco; Suzana Lara Krause, Dolič 42, Destrnik -Alexandra Gabriela; Tihana Gvozdic, Ul. 5. Prekomorske 16, Ptuj -Vito; Metka Berglez, Trg Dušana Kvedra 13, Maribor - Kajo; Nevenka Jurkovič, Obrež 72, Središče ob Dravi - Zalo; Katja Pišek, Ul. Borisa Kraigherja 17, Kidričevo - Filipa.
Umrli so: Matevž Že-rak, Čermožiše 72, rojen 1951 - umrl12. novembra 2008; Slavko Valant, Bolečka vas 5, rojen 1941 - umrl 14. novembra 2008; Antonija Zajšek, Haj-doše 43/a, rojena 1919
-	umrla 15. novembra 2008; Janez Grahel, Koritno 5, rojen 1941
-	umrl 14. novembra 2008; Pal Kiralj, Selska c. 15/c, Ptuj, rojen 1935
-	umrl 17. novembra 2008; Anton Bezjak, Vi-tomarci 52, rojen 1920
-	umrl 13. novembra 2008; Marija Kokol, rojena Sluga, Levanjci30, rojena 1933 - umrla 17. novembra 2008. Poroka Ptuj: Matevž Mohorko in Helena Skledar, Apače 3.
RADIOPTUJ
89,8»98,2'I04;3

Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Napoved vremena
Danes bo pretežno oblačno, čez dan se bodo od juga spet začele pojavljati padavine, po nižinah v notranjosti Slovenije bo povečini snežilo. Na Primorskem bo čez dan začela pihati zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -1, ob morju 3, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem do 8 stopinj C.
V sredo in četrtek bo povečini jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo pihala zmerna burja, ki bo v četrtek v glavnem ponehala.