Politični ogled. DRŽAVA SHS. Ker so radikali prelomili dne 13. aprila v Zagrebu aprejete pogoje za sporazum in so šli v politični nepofttenosti tako daleč, da so predsporazumni zapisnik tajili, se je ta zapisnik v nedeljo po glavnih listih Slov. Ijudske stranke, Hrvatske seljaške republikanske stran ke in Jugoslovanske muslimanske organizacije objavil v izvirniku in tudi po fotografiji, da ga ne bo več mogoče tajiti in da bo radikalna verolomnost odkrita in pribita. Nas vse vlada silno stiska z novimi davki, z naEadnjaškim vojaškim zakonom itd., proti Hrvatom še pa vodi posebno nasilno poliliko s pomočjo raznih špijonov in tudi najgršega, kar jih Jugoslavija pozna, v osebi Gagliardija, ki j_e bil med vojno avstrijski špijonski oficir, po vojni pa habsburški priganjač in zarotnik. Sedaj je pa ta izvržek dobil dovoljenje bivanja v Zagrebu, kjer pridno obiskuje policijo ter ovaja Hrvate. Spijona Gagliardija so vladi priporočali demokrati in vlada je tudi v tem, kakor v vseh nazadnjaških in proiiljudskih stvareh sledila demokratskim nasvetom. ALBANSKI MONAkHISTI mislijo nimunskega princa Nikolo napraviti za svojega kralja, ker upajo, da bodo s tem po sorodstvu vladarskih hiš na Balkanu uživali razne koristi od male antante. Mislijo, da se bo vse to že rešilo, ko bo v kratkem mala anlanta imela svojo konferenco v Sinaji.. S to konferenco pa računajo tudi monarhistični zarottiiki proli sedanji Rusiji, upali je pa, da bo češka previdnost ohladila rumunsko ali pa tudi beograjsko bojaželjnost. : RADI ZASEDBE PORUHRJA je vedno večje nesoglasje med Francijo in Anglijo, ki grozi, da bo vojno odškodninsko vprašanje sania brez Francije uredila. Italija je na angleški strani. Med Anglijo in Francijo posreduje češki minister in diplotnal dr. Beneš, ki priporoča, da bi se Nemčijo uredilo pred Društvom narodov na podobni način, kakor Avstrijo. ČEHOSLOVAŠKO POSOJILO NA ANGLEŠKEM. Čehoslovaška vlada se pogaja z neko večjo angleško bančno skupino glede najetja posojila v Angliji v znesku 2 in pol milijarde ČK. — To posojilo bi dobila privatna podjetja, čehoslovaška država bi za posojilo samo jamčila. NEMŠKA INDUSTRIJA NA DALJNEM VZHODU je zavzela velik razmah ko še ni preteklo leto dni, ko je bila prepoved prihoda Nemcev preklicana in sicer y Hongkongu in druge angleške naselbine. Ta okolnost je takoj vplivala na trgovino na Daljnem Vzhodu in trgovci v Hongkong so dobili nevarne konkurente. Vse v Hongkongu izhajajoče časopisje opozarja na silno prizadevanje Nemcev, ki hočejo po sedemletnem pre stanku iznova dobiti v svoje roke trg ter doseči predvojne uspehe. Ne glede na to, da je v Hongkongu in Singaporu, kamor je prodrl nemški vpliv, še malo zastopnikov nemške industrije, se že sedaj občuti nemški vpliv. S PRSTOM KAŽITE ZA KRIVCI. Naši ljudje pripovedujcjo: Kdo je vendar dal Srbom moč, da nas Slovence in Hrvate s strašnimi novimi davki, z neusmiljenim vojnim davkom in z izmozgavanjem naših krajev spravljajo v nepregledno nesrečo? Nihče drugi. nego tisti, koji so na Vidovdan leta 1921 glasovali v ustavotvorni skupščini (prvem izvoljenem državnem zboru) za velesrbsko centralistično usta vo. Na Vidovdan 1921 se je s skromno večino 13 glasov sprejela ustava (osnovni državni zakon ali postava), po kateri se je vzelo Slovencem in Hrvatoni pravico, da s svojim denarjem sami odločajo. Ta dan se nam je vzela lastna kasa in ves denar iz Slovenije in Hrvatske se inora stekati od tedaj samo v centralislični in nenasitni Beograd. Tega dne se je dala samo Vclesrbom pravica sklepati in doloeati zakone (postave). Kar sklepa in odrcja sedaj slabega vlada v Beogradu in njena srbska vcčina, vse to je zakrivil oni, ki je rakrivil cenlralistično ustavo. Če ne bi bilo te' velesrbske ustave, bi danes Slovenci za se imeli svojo kaso, naš davčni dcnar bi se ne stekal v Beograd, ampak bi Slovenci sami s tcm denarJem odločali in gospodarili. Zakone, posebno gospodarske vscbine bi mi Slovenci sami sklepali in določali take, kakor so za nas in naše slovenske kraje potrebni in primerni. Tu nc bi imeli drugi nič odločati. A demokrati( liberalci in samostojni so se prodali Velesrbom in so glasovali za centralislično ustavo in s tem pokopali našo slovensko in hrvatsko samostojnost. Proti slovenski samostojnosti, proti lastni uaši kasi, proti pravici, da sami določamo zakone (postave) so na Vidavdan leta 1921 glasovali: dr. Vekoslav Kukovec, dr, Gregor 2crjav, profesor Reisner cxi slovenske liberalne stranke ter Ivan Pucelj, Ivan Mermolja, Ivan Majcen, Ivan Urek, Josip Drofenik, Fr. Rajer, Iv. Kirbiš, M. Kušar in dr. B. Vošnjak od Samostojne kmetijske stranke. Sokrivi so pa tudi Radič in njegovi hrvatski poslanci, koji so tudi po volitvah leta 1921 ostali doma in so ta ko prepustili, da Velesrbi počenjajo kar hočejo. Če bi gorej imenovani liberalni in samostojni ter Radičevi poslanci na Vidovdan leta 1921 glasovali z našimi poslanci proti srbskim demokratom in radikalom, bi danes mi Slovenci in Hrvati že imeli svojo samostojnost. Ne bi nam srbski radikali narekovali tako strašnih novih davkov, ne tako gorostasnega vojaškega zakona in drugih takih lumparij. Slovenci in Hrvati! S prstom kažite za krivci, za izdajalci! VOJAŠKI ZAKON SPREJET. (Dopis iz Beograda) Kar smo že naprej prerokovali, to se je zgodilo. Srbski radikalci in demokrati so dali naši državi nov vojaški zakon, ki bo še pozne rodove tepel in neusmiljeno, brezsrčno izžemal. Poslanci Slov. ljudske strnake so se sami cel mesec borili proti tej stiašni šibi. Nekaj časa so jim pomagali srbski zemljoradniki, nekateri demokrati, mohamedanci in še drugi. A ko se je šlo za glavno glasovanje, kdo je «za« in kdo je «proti«, so vsi, razun naših, vrgli puško v koruzo. V soboto, 14. julija je bila končana v državnem zboru glavna razprava o vojaškem zakonu. Naš Jugoslovanski klub je poslal najboljšega svoje strokovnjaka v vojaškem oziru in živahnega govornika Karla Škulja, da neustrašeno in v lice pove srbskim ministrom, samemu Pašiču,- vojnemu ministru in vladnim klečeplazcem, da Slovenci nismo strahopetci. Škulj je izborno rešil svojo nalogo. Med drugimi je trdil: «Dovolj je bilo krvoprelitja. Dovolj vojske. Ni je treba več! Delajte raje za mir in zadovoljstvo. Ravno vi tu v Srbiji, kjer se je prelilo toliko in toliko krvi v stoletnih bojih, Vi imate sveto dolžnost, da dvignete pred celim svetom palmovo vejico pravega iskrenega miru. Bodite za vzgled celemu svetu. Mi nismo proti obrambi naše domovine. A mi smo proti takemu strašnemu vojnemu zakonu. «Mir, mir nam dajte, a ne vojskol« Srbi so strmeli, poslušali, šlo jim je k srcu, kar jim je govoril Slovenec, a kaj pomaga, ko pa Velesrb. Pašič hoče imeti tak vojaški zakon in ker ga hočejo velesrbski oficirji! Vsi srbski radikali, vsi demokrati, vsi Nemci, vsi mohamedanci iz Macedonije, vsi srbski zemljoradniki so oddali svoje glasove za vojaški zakon. Samo slovenski poslanci (in socialist Divac) so bili tako pogumni, da so glasovali «proti«. Redki so bili glasovi «proti«. Ni bilo ta dan v Beogradu ne bosanskih muslimanov in seveda tudi ne Radiča. In veste, kdo je posebno živahno glasoval «za« vojaški zakon? Nemški poslanec Schauer, urednik «Cillier Zeitung«. Z vsemi svojimi nemškimi poslanci (8 po številu) se je torej prodal srbski vladni večini. Če bi se bili Nemci vsaj odstranili! A niti tega si niso upali! Kaj poreko k temu nemški volilci iz Dravskega polja, Maribora, Ptuja, Slov. goric, Apačke kotline in vsi oni, ki s>o dne 6. marca metali krogljice v šesto skrinjico! Korobač militarizma tepe nas vse brezsrčno! Na stotine naših sinov umira za Malarijo v Makedoniji, oprostitve bodo po novem zakonu skoro nemogoče, vojaški davki, vojaška taksa, davek za komoro, podpora za družine potom občin, odvzetje konj in vozov, bodo nekaj strašnega za našega kmeta. To velja enako za Slovence kakor Nemce. Saj dobiva Schauer polno pritožb zaradi vojaštva iz obmejnih krajev. A on glasuje za nadaljevanje krivic! Volilci, ki ste metali kroglice v šesto skrinjico, zahvalite se tudi nemškim poslancem za «dobrote« vojaškega zakonal Tudi edini slovenski demokrat profesor Reisner iz Ljubljane je glasoval «za«. Pa o demokratih se ne čudimo, saj vemo, da so proti slovenskemu ljudstvu. A pravega strahopetca se je pokazal Pucelj! Bil je ta dan v zbomici. Ko pa se je pričelo glasovanje, je Pucelj po tihem zbežal iz dvorane v klub. Vzel je klobuk in se skril v mestu. jNI si upal glasovati proti zakonu. Bal se je zameriti Miklavžu Pašiču in srbskim radikalcem! Naš korajžni Bedjanič je šel iskat Puclja pred končanim glasovanjem, češ: «Pokaži sedaj Pucelj, kot vodja somostojnežev, svojo barvo!« A sluga je povedal, da jo je Pucelj s klobukom in palico v roki odkuril. Po shodih in pa po «Kmetijskem listu bo pa Pucelj naprej lagal, da so «klerikalci« zakrivili vojaški zakon. In Radiča zopet ni bi!o z njegovimi 70 poslanci. Kaj pomaga, če vpijejo Radičevci, da so proti vojski, proti militarizmu, če pa pustijo, da srbski poslanci delajo zakone (postave) kakor hočejo. Radič6va politika je v tem oziru žalostna igra. Te dni se vrši še podrobna razprava in glasovanje vojaškem zakonu. Od naših poslancev še bodo govorili proti: Bedjanič, Krajhc, Žebot, Vesenjak, Pušenjak in morda še kateri drugi. Plevnik Jurij: NOVA CESTA LESICNO-SLIVNICA. Cesta Lesično—Slivnica v kozjansko-šmarskem okraju navzlic tehničnim in finančmm težkočam prav pridno napreduje, kar je menda zasluga delovanja g. M. Vrečka, ker se je z vso lastno energijo in podvzetnostjo lotil dela. Navzlic temu, da je že avstrijska vlada spoznala velikanski pomen te ceste glede kulture kakor strategije, se je na večkratne interpelacije poslancev v dunajskem drž. zboru končno po daljših debatah vendar posrečilo izposlo- vati od vlade potrebnega kredita za udejstvitev te vseskozi prepotrebne ceste. Prišla pa je vsetovna vojska in predpriprave za cesto sa se ukinile. Toda že v jeseni 1914 se je pričelo z delom, pri katerem se je vporabilo ruske ujetnike. Toda tekrat ni bilo nobene živahnosti ne pri vodstvu, še manj seveda pri delavstvu. — Marsikdo, ki ne razume tehnike, je bil v dvomu o možnosti naprave te ceste- ker kraji, po katerih se vije, so skoro nepristopni, romantifcno divji. Toda danes ni moderni tehniki nič nemogoče in cesta bode v do glednem času izpeljana v velikanskih vijugah skoro vodoravno, tuintam nad strašnimi prepadi vsekana v živo skalo in zavarovana z raznimi zavorami. Ta cesta bode velikanskega pomena ne le za kmetijstvo, ki je tukaj povprečno razvito, temveč tudi za prosveto in turistiko. Zdravo podnebje, idilične pokrajine obraščene z raznolikim sadnim drevjem vabijo tujca, da si pride pogledat in uživat njih čare. Toda dosedaj se je vsak bal dohoda po kozjih stezicah . . . Gostiln ob novi cestf je že kar na kupe, le trgovin primarvjkuje. Med gostilnami zavzema glavno mesto g. Vrečko v Žegru, ker tukaj je brezhibno postrežen vsak, še tako izbirčen turist. Tudf kar se tiče duševne hrane je v terr. gorskem gnezdu preskrbljeno, ker katoliški časopisi kakor «Slovenec«, «Bogoljub«, iii «Slov. Gospodar« so stalni gostje v tej gostilni. Pozabiti ne smemo Mažičeve gostilne v Košenci, katere se je pa cesta «žal«, nekoliko izognila . . . Namenoma? Košenca je kraj starih običajev in navad in dosedaj nepoznan s plankami zabit svet, ki mu bode cesta vrnila vso izgubl]en<^prelest in po krivici nepripoznano veljavo. Prebivalci so startfkopitni, miroljubni in udani v svojo usodo, ki jim novotarije takozvanega modernega sveta ne gredo v glavo. — Lahko si mislimo, kako čuden se bode zdel temu gorskemu nepokvarjenemu ljudstvu navajenemu mira in pokoja — šum prometa! Toda prilagodili se bodo tem novim razmeram tem lažje, uvidevši, koliko blagostanja jim bode novozgrajena cesta prinesla. Mažičeva gostilna v Košenci si je pridobila svoj sloves vsled točenja res pristnega naravnega vina in sadjevca ter — kranjskih klobas. Sploh se tukaj dobi vse, kar sliši v dobro gostilno za želodec. Kraj je izvanredno prikupen, raz katerega je kraseiv razgled tja do sive brezkončnosti. Kdor išče romantike in poezije, naj pride semkaj! Gostilničar je narodnjak in naš človek, ki si je stekel že mnogo zaslug za našo katoliško stvar. Skrbeč za dobrobit svojih gostov, si je skrbel njih srca in tako mu procvita njegova obrt. Grajevredno pa je to, da gostilna nima niti enega časopisa. Toda duh časa bode tukaj naredil svoje. Toda vrnimo se k cesti vsled katere bodo zemljišča pridobila na svoji vrednosti: dosedaj so se prodajala itak globoko pod nominalno vrednostjo, ker ni bilo tujcevkupcev. Opozarja se interesente na naše kraje, zemljišč ob novi cesti dovolj na prodaj in podjeten in soliden trgovec bi tukaj kaj dobro uspeval, ker ni daleč iokrog nobene trgovine. Interesentje se vabijo, naj se glede nakupa zemljišč obrnejo na naslov dopisnika, Košenca St. 65, pošta Planina pri Sevnici. Cesta bode torej v doglednem času dograjena in izročena prometu. Treba pa je izrecno povdarjati, da se sedanja vlada vse premalo briga za zgradbo cest v Sloveniji. Naj bi se za stvar zaintereisrali poslanci! Poslance SLS prosimo, naj glede cest interpelirjo pri ministrstvu javnih del in zgradb. Izročitev ceste prometu pa bode spremenil sistem življenja tukajšnjemu prebivalcu, ki se bode moralo prilagoditi nastopivšim razmeram, če noče da ga bode tok industrije podsul. Da, industrije, našle so se še namreč premogovne žile, ki segajo nepoznano daleč, in kakor kažejo vsa znamenja, ga je dovolj v teh pogorjih. Da to ni ia naš kraj malega pomena, se razume ob sebi. Iz teh vrstic je razvidno, da se i mi hribovci bližamo velikanskemu napredku, da bode zanemarjeni kozjanski okraj pridcbil na svoji vrednosti, če prav ne iz lastnega nagiba. Beda se umiče blagostanju, če se pa umiče sreči, kdo ve? . . .