47
in sovraštvo, sreča in obup — vse nam je podal in združil momente v celoto, kot more pač menda edini Slovenec — g. Borštnik.
Ker se še povrnemo k obema slovenskima umetnikoma, naj danes zadostuje naše vošilo: Od srebrnega venca petin-dvajsetletnice — naprej do zlate petdesetletnice!   A. R—a.
Slovensko gledišče. Izmed domačih del se je letos igrala poleg Medvedove tragedije „Za pravdo in srce" R. Robidova psihološka drama „Mrlič", dalje Risto Savinova opera „Poslednja straža" in Cankarjeva farsa „Pohujšanje v dolini šentflorjanski". Torej tri premiere!
Slavistika. Tu podajemo pregled letošnjih predavanj o slavistiki na raznih vseučiliščih. Na Dunaju: Redni profesor dvorni svetnik dr. Vatr. Jagič: „Zgodovina slovanskega jezika in starinoslovja" (najnovejša doba). — Isti: „Čitanje pisateljev". V zimskem tečaju, in sicer v prvi polovici Prešernove „Poezije", v drugi pa pesmi Tarasa Ševčenka. — Isti: „Vaje v slovanskem seminarju". Vršijo se na ta način, da si eden izmed dijakov vzame primerno snov iz slavistike in o nji predava, na kar se vrši pod vodstvom profesorjevim pogovor o predmetu in predavanju. Največ se pač govori tu o jezikoslovnih vprašanjih. — Redni profesor dr. Jožef Konstantin Jireček: „Viri za jugoslovansko zgodovino". — Isti: „Rlbanijav srednjem veku".   —   Isti:
„Čitanje srednjeveških pismenih spomenikov". V zimskem tečaju se čita „Vita Constantini". — Izredni profesor dr. Vaclav Vondrak: „Zgodovina češkega slovstva" (počenši od husitskih homatij). — Isti: „Vaje v staroslovan-skem cerkvenem jeziku": a) za začetnike, b) za one, ki so že bolj napredovali. — Izredni prof. dr. Milan vitez Rešetar: „Čitanje ruskih pisateljev".
V  zimskem tečaju se čitajo basni Krilova. — V Gradcu: Prof. dr. Murko: „Zgod. Jugoslovan, slovstva od 1. 1830." (3 ure na teden) in „Ruska historična slovnica" (2 uri); profesor dr. Štrekelj pa „Staroslovenska slovnica" (4 ure). Poleg tega ima prof. Murko seminarske vaje na polju najnovejše literature (2 uri), prof. Štrekelj pa vaje o interpretaciji staro-slovenskih in novoslovenskih dialektičnih tekstov (2 uri). — V Krakovu predava prof. dr. grof Tarnowski: „Trije veliki pesniki". — Isti: „Julian Klaczko". — Isti: „Seminar za slovstvo".
—  Prof. dr. Windakiewicz: „Poljska srednjeveška literatura". Isti: „Druga generacija romantikov". — Prof. dr. Loš: „Zgo-dovinsko-primerjajoča fonetika poljskega jezika". — Isti: ..Slovanski seminar". — Priv. docent dr. Nitsch: „Zgodovina morfoloških tipov v slovanskih jezikih". — Lektor Lepki: „Elementarni pouk rusinščine". —Isti: „Kotljarevskij: Eneida".
— Lektor Vladimir Nakoniecznu: „Elementarni pouk ruščine".
—  Isti: „Čitanje in razlaganje klasičnih pisateljev" (ruskih). — Lektor Tadej Grabowski:   „Praktični   pouk  srbohrvaščine".
—  Isti: „Iz hrvaške romantične poezije: R. Šenoa, F. Mar-kovič, Gj. Hrnold, R. Palmovič" (Čitanje in razlaganje). — Lektor Henrik Nennel: „Poljska stenografija", nižji kurz. —
V   Pragi predava letos: Redni prof. dr. Drtina: „Ocena pis-
DAVID ABRAHAMOWICZ poljski minister-rojak
menih del in referati o literarnih novostih". — Redni profesor dr. Niederle: „Uvod v slovanski narodopis" (nadaljevanje). — Redni prof. dr. Pastrnek: „Slovnica staroslovenskega jezika. IV. Skladba. I. Del". — Isti: „Zgodovina starega cerkveno-slovanskega slovstva". — Priv. doc. dr. Smetanka: „0 češkem konsonantizmu". — Isti: ..Starejra češka literatura, I." — Redni prof. dr. Polivka: „Historiška slovnica srbohrvaškega jezika". Isti: „Glagolska sprega v slovanskih jezikih". — Tit. izredni prof. dr. Machal: ,,Zgodovina češke dramatične literature. I. Od najstarejše dobe do Klicpera". — Isti: .Jugoslovanska literatura". — Priv. doc. dr. Jakubec: ..Literatura Čeških Bratov". — Priv. doc. dr. Hanuš: „Glavne struje češke literature v drugi polovici XVIII. in na začetku XIX. stoletja". — Redni profesor dr. Pastrnek: „Čitanje in razlaganje staroslo-venskih spomenikov. Pismena dela". — Priv. doc. dr. Smetanka: „ Čitanje in razlaganje staročeških tekstov. Pismena dela". — Redni prof. dr. Polivka: ..Čitanje in razlaganje izbranih mest iz Gogoljevih spisov in kritika čeških prestav". — Tit. izr. prof. dr. Vlček (slovstvenozgodovinska sekcija češkega oddelka): .Jiraskov L. Vek. Pismena dela. Razmotri-vanje literarnih novosti". — Lektor Kolaf: ,.Razlaga ruske slovnice s praktičnimi vajami". — Isti: ..Razlaga poljske slovnice s praktičnimi vajami".   —   Isti:   ..Razlaga
srbohrvaške slovnice s
praktičnimi vajami". — Lektor Štepanek: ,.Ruska slovnica s praktičnimi vajami" (za začetnike). — Isti: ,,Sestavni vzorci ruskih pisateljev s posebnim ozirom na naglas". —
Lektor Černij: ..Čitanje pesmi Jakoba Čišinskega z jezikovno razlago". — Isti: ..Čitanje in razlaganje Adama Mickiewicza: Dziadi". — Lektor Pra-žak: ,.Popolni kurz (teoretični in praktični) češke stenografije   s   posebnim
ozirom na gg. kandidate za učenje stenografije na srednjih šolah".
Šestdesetletnica Eliške Krasnohorske! Med slovanskimi književnostmi se ponašata samo češka in poljska s takšnimi imeni, kakor so: Svetla, Orzeszkowa ali Konopnicka in Krasnohorska. Obe dvojici imata marsikaj skupnega, zlasti je Konopnicka stala v ospredju ženskega gibanja na Poljskem kakor Krasnohorska na Češkem. Književno delovanje obeh je enako mnogostransko, in kakor je lani obhajala sloveča Poljakinja Konopnicka svojo šestdesetletnico, jo je letos slavila tudi Krasnohorska, češka lirična pesnica. Krasnohorska se je porodila 18. novembra 1847 v Pragi; njeno pravo ime je Eliška Pechova. Pomen Krasnohorske v češki književnosti je že sedaj določen, ker od svoje petdesetletnice razen prevodov „Kralja Sionskega" in „Borisa Godu-nova" in nekoliko manjših spisov za mladino ni izdala ničesar imenitnega. Krasnohorska se je popolnoma strnila z narodnim češkim življenjem, katerega geslom je služila celo svoje življenje. V prvih njenih pesniških zbirkah odmeva struna svobode in prostosti, ljubezni in resnice („Z maje žiti" „Ze Šumavu", „K slovanskemu jihu", „Vlny u proudu"), a zgodaj je začela zajemati gradivo iz narodnega in rodoljubnega življenja („Na žive strune"). Poleg le-teh rodoljubnih pesniških zbirk je spisala še „Bajky velkych" in idile „Šu-
PROF. DR. DREXEL državni poslanec