Štev. 203. POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Uredništvo j«' v fcopitarjevih ulicah štev. 2 (vhijd čez, dvarltie nad tlakarno). Z.' u red » ii o ni je mpgoče govoriti le od , . 10 —12. ure dopoldne. Rpktjpijsi^še ne vračajo; nefrankirana piama .ti'* *'. -* " se 8prejemajo. .' .Uredniškega telefona iter. 74. V Ltjubljani, v torek, 6. septembra 1904. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejemaš: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništv* prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. Vaprejema naročnino, Inserate in reklamacija. — I ■ • c r a 11 ae računajo enostopna petitvrsU (dolilna 13 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, aa trlkral 9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah atane enoalopna garmondvrala 16 b. — Pri večkratnem ob|avl|en|u primeren popaai. UprarnlSkega telefona iter. 188. Vztrajnost brez strasti. Govori gosp. ministrskega predsednika na raznih krajih v Galiciji so dokazali, da ni nadzoroval le uradov, marveč iskal političnih zaveznikov. Govoril je vztrajno, a ne vedno brez strasti, kajti ost njegovih go vorov je bila naperjena preti »strankam, ki ne zapustč labirinta narodnostnega sovraštva in Be ne povrnejo v svetle dvorane skupnega dela«. V govoru gosp. dr. pl. Kor-berja pri gališkem deželnem maršalu pa či-tamo mej vrstami, da so se jako motili oni, ki bo pričakovali »boljših dnij«. Dr. pl. Kur-ber hoče vztrajati brez strasti na dosedanji poti ter varovati nemško posest. Ravno ta »nemška posest« pa je glavni vzrok narodnostnega sovraštva, ki zapira strankam pot v svetle dvorane skupnega dala. Ni dovoli, da le čujemo lepe besede o ustavnih pravicah in narodni ravnopravnesti, marveč je dolžnost vlade, da uživotvori dotične zakone, kar se doslej ni zgodilo. In če prvi cesarjev svetovalec naglaša, koliko je država Btorila za svoje Blovanske narode, kar tako radi naglašajo tudi nemški politiki, pač se smemo z večjo samozavestjo sklicevati na to, kar so slovanski narodi storili in žrtvovali za drŽavo. Naj nam enkrat vlada jasno pove, kje se prične in kje konča »nemška povest?« Dr. pl. Korbsr je to sam nehote razjasnil, ko se je spominjal izpitov na aagrebškem vseučilišču. Hotel se je opravičevati, a se je obsodil javno pred slovanskim svetom, rekoč, da je opominjal nemške uradnike, naj se uče hrvaščine, da morejo zasesti boljša mesta v Dalmaciji In ker se nemški uradniki in dijaki niso ho teli učiti hrvaškega jezika, je morala vlada izdati znano odredbo glede zagrebškega vseučilišča. Potem tudi razumemo, zakaj je dr. pl. Korbsr obžaloval, da se skupno obravnavata jezikovno in narodnostno vprašanje. Ali je bilo in more biti v Avstriji drugače, dokler so slovanski narodi v očeh nemške birokracije državljani druge vrste? V boju BlovanBkih narodov proti nemški posesti in hegemoniji na vseh poljih državne uprave sta narodnostno in jezikovno vpra šanje nerazdružni. Ko bi zavladal nemški državni jezik, kakor že!e nemški birokratje, potem je v teku kratkih desetletij zgrajen nemški most do Adrije preko slovanske posesti. In to je, čemur se moramo ustavljati v svojo in države korist. Dr. pl. K o e r b e r pa je tudi brez ovinkov priznal, da bode vlada skrbela za »radikalno obrambo«, ako bi slovanski vipo-rednici v Opavi in Tešinu bili povod novim narodnostnim bojem. Vlada je z vzporednicama itak storila uslugo Nemcem, ker bi sicer Poljaki in Čt hi ustanovili zasebni slovanski učiteljišči, česar bi vlada ne mogla in ne smela zabraniti. Bila je torej premišljena šahova poteza, ki naj bi odvrnila »nevarnost« za nemško posest, katero hoče vlada vztrajno in brez stiaBti braniti. Iz tega sledi, da bodeta mesti Opava in Teiin novo Celje, ki je v vsaki proračunski razpravi predmet parlamentarnih bojev. Kakor je sedanj« vlada že hotela pre- mestiti iz Celja slovensko nemško nižjo gimnazijo, ker so to zahtevale nemške stranke, tako bode vlada skrbela za »radikalno obrambo« nemške posesti v Opavi in Tešinu, ko bi Nemci ne hoteli v svetlo dvorano Bkupnega dela, kar Be utegne zgoditi. Žito sodimo, da potovanje g. min. predsednika v Galicijo ne bode obrodilo sadu, ki ga vlada vztrajno pričukuje. Ost govora je bila naperjena ravno proti onim, katere naj bi vlada pomirila. Vse ostane pri starem. Gora se ne premakne, a prerok se noče približati gori. Dr. pl. K o e r b e r je bržčaB nameraval pridobiti Poljake za koalicijo z Nemci ali vsaj odtrgati jih od Čahov. Poljaki so uljudni možje in pazljivo so poslušali lepe govore g. min. predsednika. Toda v politiki ne odločujejo čustva, marveč koristi, ne besede, temveč dejanja. Dr. pl. Koarber se je osebno prepriča), kako zanemarjena je Galicija. Ob ljubil je pomoč, a ta se ne izraža samo v primernih upravnih odredbah, marveč v gotovini, ki se jemlje iz državnih blagajnic. Ia tu pridemo zopet nazaj na drž. zbor, katerega delavnost je odvisna od čeških poslan cev, oziroma od premirja med Nemoi in Cehi. Zato tudi mi iskreno želimo, da izide solnce pravičnosti in resničnosti ter se raz-prše megle, ki zakrivajo pravo pot do sprave. Rusko - japonska vojska. Da Kuropatkin ni vsprejel odlo čilne bitke pri Ljaojanu, je bilo zanj mero-dajnih več razlogov. Merodajen je bil pač nenaden uspeh ja ponskih čet pod poveljstvom generala O k u a na šanšanskem gorovju južno-zahodno od Ljaojana in pa poročilo, da so Kurokijevi vojaki že zgradili severovzhodno čez reko pontonske mostove in da je ponoči cela japonska pehotna divizija s topovi in s konje ništvom prekoračila reko ter jela prodirati v smeri proti cesti in železniški progi, ki vodita proti Mukdenu. Boj za šanšansko gorovje ima malo sličnih napadov v vojni povestnioi. Rusi so napravili močne obrambne utrdbe, katere so Japonci preteklo sredo sedem ur neprestano zaman napadali. Rusi so bili baje mnenja, da je za ta dan boj že končan. A po kratkem odmoru je maršal O j a m a za-povedal svojim četam še enkrat napasti utrdbe in jih na vsak način zavzeti. Japonci so na to v sredo zvečer do polnoči naska-kovali ruske utrdbe in v četrtek zjutraj nadaljevali naval. Končno se jim je posrečilo zavzeti to rusko postojanko, vsled česar ni bilo več mogoče obdržati Ljaojana. Kuropatkin se je umikal od pre teklega četrtka in kakor Bam poroča, se je že v soboto popolnoma umaknil. Odločitev je bila na vzhodnem krilu, kjer se je Kuro patkin sam postavil proti Kurokiju, a proti premoči ni mogel ničesar opraviti, o veliki odločilni bitki pa tu ni govora, ker Kuro patkin ni hotel vsega riskirati. Ako so res nične angleške vesti, ki govore o velikih ruskih izgubah, tedaj so Rusi, kakor pri Jalu, se tudi pri reki Tajciho prepozno pričeli umi kati. Menda je Kuroki pri J a n -taju že tako blizu železnice in ceste proti Mukdenu, da ju obvladuje in da se bo moral umikajoči se Kuropatkin biti s Kurokijem ali pa se umakniti proti severozahodu. Kurepatkin pravi, da je velik del ruske umikajoče se armade pri Jantaju. Ako pa ondi še ni onega dela ruske armade, ki se je umaknil iz Ljaojana, tedaj se bo Kuropatkin ondi skoro go- tovo moral biti s Kurokijem, da poizkusi rešiti zaostali del armade. Upajmo, da uide katastrofi. Kuropatkin je morda prvotno hotel z boji pri Ljaojanu doseči toliko oslabljenje Japoncev, da bi z delom armade mu bilo mogoče priti na pomoč Port Arturju. A za to je bil preslab in zato se je umaknil. Da bi imel pri Ljaojanu še armado iz Harbina in Linjevičevo divizijo, bi bili danes morda Japonci premagani. Da te armade ni tja poklical, je menda vzrok to, ker je uvidel, da so stališča južno od Taj&ihe tako slaba, da jih tudi utrdbe ne popravijo. Odločil se je za umikanje, tako da bo za sedaj odločitev tudi za japonce izgubljena, ako se bo Kuropatkinu posrečilo z vso svojo armado srečno umakniti se do Mukdena. Ruska umikanja. — Nova bitka? Peterburg, 4. septembra. Kuro patkin brzojavlja z dne 3. septembra carju: Danes stoji velik del armade, vštevši prvi sibirski voj, iužno od železnice, ki od postaje Jantai, 17 vrst severno od Ljaojaoa, vodi k jantajskim rovom. Akopram so se Japonci nahajali v bli-žiri, omejili so se danes na ta, da so streljali iz visoke trave. Oai d e 1 naših čet, ki se je nahajal v Ljaojanu, je šel na desni breg >ke Tajciho. Pokrajina je Bkoro popolnoma prerašsna z visoko travo, ki delovanje jako ovira. Včerajšnje umikanje oddelka generalnega majorja Orlova se je izvršilo v prvi vrati zato, ker so Japonci iz visoke trave streljali na naše vojake. Izgube tega oddelka so znatne. — S«mo en polk je izgubil 1500 mož. London, 5 septembra. V Tokio je brzojavil v s o b o t o , 3. septembra maršal Ojama: Sovražnik se nahaja v popolni zmeš njavi in beži. Samo nekateri oddelki, ki stoja izven Ijaojanskih zidov, se še ustavljajo. London, 5. septembra. Iz Tokia po ročajo : Ruske čete, ki so pozioije južnoza-hodno od Ljaojana trdovratno branile in s tem krile umikanje glavne armade, so bile v soboto ponoči pregnane. London, 5. septembra. Japonci so na vzhodu svoje deano krilo zopet prestavili. Rusom se je, ako tudi z velikimi izgubami, posrečilo, večino svoje armade spraviti preko reke Tajoibo -do Jantaja. Ker jim pa grozi zopetno prodiranje Kurokija, se mora Kuropatkin, da krije črto svojega umikanj«, ustaviti ter z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, pričeti s Kurokijem novo b i t-k o , katere vsak čas pričakujejo. London, 5. septembra. Do včeraj zvečer se ni tu nič natančnega vedelo o uspeh h Kurokijevib, katerega armada prodira proti železnici. Zadnje višine si je priboril. V Tokiu so mnenja, da s teb pozicij obvladuje železnico in cesto proti Mukdenu. Mar šal 0,ama poroča, da sovražnik v fronti japonskega središča in leve armade nadaljuje umikanje preko reke Tajciho. Obe japonski armadi zasledujeta sovražnika ter sta dosegli črto od Totepjir do Janghialinca. Japonski načrt je bil: v soboto popoldne priti na desni breg Tajcihe. — Japonska desna armada je 2. septembra deloma zavzela 31 m. visok grič zahodno od Hejintava, položaj pa še ni jasen. Sovražnik se baje v smeri pri jantai premogokopih počasi koncentrira. — Neka poznejša brzojavka maršala Ojame poroča, da je sovražnik popolnoma poražen in da beži. London. 5. septembra »Standardu« brzojavljajo iz Tokia, da ruske čete severno nasproti Kurokija neprestano d o b i v a j o p o j a č e n j a iz Mukdena. VTokiu se boje, da bo velik del sovražnika vendar-le ušel proti severu. London, 5 sept. Londonski vojaški in politični krogi nad vse živahno razpravljajo vprašanje, jeli bodo Japonci prodirali proti severu ali pa hočejo počakati v Ljaojanu na morebitni ruski napad. Po verodostojnih poročilih menijo, da bodo začasno Japonci smatrali L;aojan za utrjen temelj svojih nadaljnih kretanj. L aojan jso Rusi z velikimi stroški dolgo časa utneSflgf-^»Ia ■ ponci so mnenja, da bede veliko lažje kakor Ljaojan zasesti Mukden ali Harbin. Berolin, 5. sept. Iz Tokia poroča »Beri. Tag.«, da csnijo v Tokiu izgube vseh treh jaDonskih armad v bitki pri Ljaojanu na 19 000 mož. Stackelbergov voj v nevarnosti. London, 5. septembra. Vzdržujejo se vesti, da je voj generala Stackelberga odločen od ostale ruske armade. Pariz, 5. septembra. Nikakor ni gotovo, ako se je general Stackelberg osebno udeležil ekipedicije. Vodstvo njegovega voja ima general Jarubajev, ki je nekaj bataljonov baje rešil v Jantaj. V Peterburgu je veliko vznemirjenje nad UBodo atackelber-govega voja. Ruski zrakoplovi in topničarstvo. London, 5 septembra. Iz Mukdena se poroča : Rusko artilerijo bo znatno podpirali zrakoplovi, ki so se dvigali južno-vthodno od Ljaojana ter so natančno poiz-vedeli stališča japonskih baterij. Pri umikanju bo Rusi morali pustiti mnogo topov, katerih na blatni cesti niso mogli spraviti naprej. Armadi izmučeni. L o n d o n , 5. septembra. Vsled velikanskih naporov sta obe armadi popolnoma izmučeni, tako da danes ni bilo nobenih sovražnosti. Japonske čete, ki bo dva dni bile na brzem maršu, ter šest dni v jarkih, napolnjenih z vodo in dva dni brez hrane, so bile po zadnjem bajonetnem na-Bkoku tako utrujene, da mnogi vojaki niso več mogli sprožiti puške. Mnenje v Peterburgu Peterburg, 5. septembra. Icgub-ljene bitke in dejstvo, da so Rusi zapustili Ljaojan, je tu jako globoko vplivalo, akopram pravijo, da je bilo v Kuropatkinovem načrtu zapustiti Ljaojan. Ze začetkom avgusta je pričel Kuropatkin odpošiljati zaloge is Ljaojana proti Mukdenu. Mnogi vojaški krogi pa smatrajo vojsko za izgubljeno in izgubo Port Arturja za gotovo, ako se Kuropatkin tekom štirih tednov ne opomore od zadnjih udarcev. Koliko časa bo trajala vojska? London, 5. septembra. Japonci imajo zopet pripravljenih 20 0.000 mož, da pomnože armado v Mandžuriji. Finančni aranžma Japonske je pripravljen na triletno vojsko. Mirovne pogoje mora staviti Rusija, ne Japonska. Japonski načrti Berolin, 5. septembra. »Lokalan-zeiger« poroča iz Tokia: V krogih japonskega generalnega štaba bo mnenja, d a b o Kuroki še meseca septembra prišel do Mukdena. Dve diviziji sta odšli zopet na bojišče, da nadomestita izgube. Namen Japoncev je Mukden in Port Artur vzeti za vsakoceno in sicer še ta mesec. Potem bodo dali četam mir in po zimi utrjevali dobljene pozicije. Pred Port Arturjem imajo Japonoi Bedaj 650 topov. Med dosedaj padlimi so večinoma prostovoljci, ker poveljnik^Port Artur oblegajoče armada namerava gardo in najboljše čete prihraniti za zadnje napade. Port Artur. L o n d o n , 5. septembra. Med 27. in 31. avgustom se je vršil zopet veliki naskok na Port Artur. Japonci so zasedli Pa-lunšan, kjer so postavili mnogo težkih to- pov, s katerimi sedaj streljajo v mesto. Japonske iigube v teb bojih so bile velikanske. Iigubiii so 8000 mož. Rusi so izgubi1« 3000 mož. Č i f u . 5 septembra. Dne 27. avgusta bo pričeli Japonci z drugim s p 1 o š -nim napadom m Port Artur ter naskok nadaljevali do 31. avgusta. Dne 31. avgusta so se Japonci na vsej črti umaknili, isvzemši PalunSan. Dne 30. avgusta so Rusi odbili razoe naskoke na Ičan. Dae 2. s e p t e m b r a ob 3. uri zjutraj so Japonci vnovič silno napadli levo rusko krilo, a so se ob 6 uri zjutraj zopet umaknili, nakar se je pričelo obstreljevanje. Jaoonci so streljali posebno od Palunšana in Sušigana, Rusi od Ančušana io Erluna. Rubi pravijo, da so Japonci iigubiii pri tem splošnem napadu 8000 mož Pri boju topništva so sodelovale tudi v luki ležeče ruske ladje London, 5. septembra. Kakor po rcča »Daily Telegraph* is Cilua, se ob-streljevanje Port Arturja dan i n n o č nadaljuje. Na en dan je padlo v mesto 120 granat, a večine ma na javne trge. Dne 2 9. avgustasoza-pustile ladje »Bajan«, »Pere-svjet«, »Retvizan« in »Palada« 11 u k o ter plule 2 milji daleč na morje, ne da bi jih J »ponci napadli. Z nekega griča je padla granata na »Peres »jeta« ter ubila 15 mož. Popravo poškodovanih ladij Rusi v luki nadaljujejo. Dovažanje živil j e v e d n o t e ž a v n e j i e. Z dne 4 t. m. javlja isti list: General Nogi je vsled ne uspehov pri Port Arturju tako potrt, da so ga le s silo zadržali, da se ni postavil v prvo vrsto naskakujočih oddelkov. Rusi m Japonci v uifu uradno naznanjajo, da je nastopil od-mor »operacijah pri Port Artur j u. London, 5. septembra. Pred Port Arturjem se je razletel težak maki top. Iz tega tu sklepajo, da so ruski topovi že iz rabljeni. London, 5 septembra. Tekoči teden je bilo ii Tokia odposlanih 15 polkov na pomoč japonskim četam pred Port Arturjem. London, 5 septembra. Port Artur oblega 45 000 Japoncev. Ta armada se vsak dan množi Japonci so opustili svoj načrt, da bi z naskokom vzeli Port Artur. Japonci nameravajo z neprestanim obstreljevanjem prisiliti ruske topove, da umolknejo. Ljaojan, kjer je bila te dai ena največjih bitk 'sve tovne zgodovine, spada med najstarejša mesta v Mandžuriji in že stoji, kakor poročajo kitajski viri, 2000 let. Mesto je bilo svoj čas prestolno mesto stare vladarske rodovine Lao. Ta rodovina je storila jako veliko za razvoj trgovine in obrti v Mandžuriji, kakor tudi sa omiko in slovstvo. Od nekdanjih mogočnih vladarjev rodovine Lao je ostalo le še ime in pa nekateri znameniti nagrobni spemeniki. Med njimi je tudi neki star poganski tem pel, v katerem je mnego umetno izdelanih malikov iz zlata in srebra. Sedanji Ljaojan je jako lepo me sto, prebivalci se pečajo z dokaj živahno trgovino z žitom, bobom in živino. Prebi valcev šteje mesto 60 000 med njimi je 2000 Rusov in 100 drugih Evropejcev. Vsled svoje ugodne zemljepisne lege je mesto Ljaojan poklicano za posredovalni trg trgovini z južno Mandžurijo, Korejo in z Mongolsko. Mandžurijika železnica je že dvignila njegovo važnost Harbin je Rusija, ko je zasedla Mandžurijo, določila za sedež administrativnih ruskih oblastij, a Ljaojan za trgovsko središče dežele, ki leži ob spodnjem teku reke L;ao. Predno je izbruhnila rusko-japonska vojska, je bil v Ljaojana znani ruski general Linjevič, ki je zlasti strogo nadzoroval kitajsko mejo. General Kuropatkin se je nastanil v Ljaojanu koncem meseca aprila. Stanoval je v dveh železniških vozeh. Rusi so Ljaojan pod Kuropatkinom znatno utrdili. Ljaojan je od Mukdena od daljen okola 60 vrst. .Dlana". Pariz, 5. septembra. „Agence Ha-vas« poroča iz Saigona, da je poveljnik ruske križarice „Diana" dobil od rusks admi-ralitete povelje, naj križarico razoroži. Rusko brodovje Ruska je naročila v Ameriki veliko število novih vojnih ladij. Baltiško brodovje je baje že na poti v vihodno Azijo. lajava ruskega admirala. London, 3. septembra. Reuterjev do-pisovalni urad poroča iz Cintava: Ranjeni admiral Matusevič je izjavil, da je ta vojska pokazala, kolike važnosti je na morju brezžični brzojav, katerega so se posluževali v zadnji bitki, dokler niso sovražniki razstrelili priprav. Proti plavajočim ni nobene druge pomoči, kakor pošiljati naprej čolne, ki jih polove. Torpede ne delujejo prav izvrstno. Japonci so veni noči izvršili 15 brezuspešnih torpednih napadov. Ako deluie več ladi skupno z metalci svetlobe, se lahko popolnoma zavarujejo pred torpednimi napadi. Torpedne mreže so v boju brez pomena ter še celo zavirajo ladje pri gibanju. Japonska poročila o pomorskih bitkah so nenatančna, ker zamolčujejo japonske izgube. Matusevi-čevo zdravstveno stanje je zelo resno, dočim bodo ostali ranjenci kmalu ozdraveli. Japonska in Koreja. Tokio, 5. septembra. Danes so objavili dne 22. avgusta v Soulu sklenjeno pogodbo med Japonsko in Korejo. Korejci so se zavezali, da nastavijo od Japoncev predlaganega Japonca za finančnega sosve-tovalca in enega inozemca, ki ga priporoče Japonci, za diplomatičnega svetovalca v uradu za vnanje zadeve. Vse finančne zadeve, kakor tudi vse važne odredbe z ozirom na vnanjo politiko se bodo izvršile šele, ko bota zaslišana navedena dostojanstvenika. Korejska vlada se je zavezala, da bo, predno potečejo pogodbe in zveze s tujimi velevlasti, kakor tudi pri rešitvi vseh diplomatičnih zadev in pri podelitvi koncesij inozemcem, vselej prej se posvetovala z Japonsko. Finančnim svetovalcem je imenovan ravnatelj dohodninskega urada v Tokiu, Basata, diplomatičnim svetnikom pa legacijski svetnik Steven. Cesarskim namestnikom v Trstu bo, kakor sodijo v Trstu, najbrže imenovan dosedanji bukovinski deželni predseduik, prino Hohenlohe, ali pa dalmatinski cesarski namestnik baron Handel. Pravijo, da bo izmed navedenih dveh najbrže imenovan prirc H benlche. Dosedanji tržaški namestnik grof Goesa je včeraj prišel v Trst, da se poslovi od uradništva, m zapusti najbrže še danes Trst. Korber na potovanju. Črnovice, 5. septembra. Ministrski predsednik dr. pl. Korber je včeraj zjutraj odpotoval v Stanislav ; do gališke meje ga je spremil bukovinski deželni predsednik. Stanislav, 5. septembra. Gališki cesarski namestnik in uradniki ao pozdravili ministrskega predsedi ika, ki |e nadzoroval okrajno glavarstvo, okrožno sodišče in kaznilnico. Ob 5. uri popoldne se je pripeljal v Strij, kjer so ga sprejeli načelniki uradov. Zvečer se je odpeljal v Podhorce, kjer je prenočil pri baronu Brunickem. Dr. Ebenliocli o položaj o. Dr. Eoenhoob je priobčil v svojem gla šilu članek o političnem položaju v prihodnjem državnozborskem zasedanju. Eaenhoch meni, da se bota zbližala kat. središče in krščansko socialna zveza in svetuje ustanovitev parlamentarne komisije. Ziidnji govor ministrskega predsednika je jasno pokazal njegove načrte in ie vplival pomirjevalno na vse strani (?) Za prihodnje zasedanje poslaniške zbornice so znamenja ugodna, dasi bo zbornično ozračje v prvih sejah pretresal grom zadnjih političnih viharjev. Če se to upanje uresniči, bo zbornično zasedanje trajalo dolgo časa io rešiti se bodo morale vse važne predloge, ki niso bile na škodo skupnega narodnega gospodastva letos rešene, če bo ministrski predsednik v ta namen premenil svoje ministrstvo v parlamentarno, se ne more presoditi, a po nje govi sodbi bi strankam bolj ugajalo, ko bi velike predloge r.šilo parlamentarno ministrstvo, kik^r pa strankarska uradniška vlada. Zadeva princezinje Koburške v državnem zboru. Češki državni poslanec grof Adalbert Sternberg hoče, kakor smo že omenili, zadevo princezinje Koburške spraviti v državnem zboru v razgovor. Sternberg je izjavil, „da je bila princezinja po krivici pridržana v blaznici in da bo ožigosal metodo, b katero se v Avstriji neljube osebe zapira v blaznico. Samo zasluga cesarjeva je, da se nekemu prinou nedavno ni isto zgodilo in da je še prost. Ako princi niso varni pred blaznico, kdo pa naj bi bil? Princezinja Ko-burška je popolnoma zdrava". Novi topovi. Ker so nekateri listi poročali, da ne bodo še pričeli z izdelovanjem novih topov, je vlada izjavila, da so dosedanje poizkušnje dokazale rabljivost novih topov v vsakem oziru. Komisijo, ki je vodila preizkušnje, so pa razpustili zato, ker je vprašanje o novih topovih tehnično rešeno. Iiazpor med francosko in apostolsko stolico. Francoski min. predsednik Combes je govoril 4. t. m. na ljudskem banketu v Aixerru. Med drugim je rekel: Francoska vlada hoče doseči, da se vse naprave pod vržejo nadoblasti ljudovlade, ki bo popol noma neodvisna od vsake cerkvene oblasti. Ker se Vatikan že 30 let ne ravna po do ločilih konkordata, je vlada naznanila, da pretrga diplomatične zveze. Nov konkordat je nemogoč. Eiina rešitev je sporazumna ločitev ne iz sovraštva do krščanstva, marvei ■•po načelih socialnega miru in verske svo- bode. Cimbes je nato govoril o protekto ratu in izjavil, da tega vprašanja ni treba spravljati v dot ko z ločitvijo cerkve od dr žave. Min. predsednik je konšno pozval vse republikance, da naj bodo edini in tako omo gočijo sčasoma dveletno vojaško službo, na dalje dohodninsko davčni zakon in pa starostno oskrbo delavcev, nakar pride v razgovor ločitev cerkve od države. Slovanske vzporednice v Sleziji. V Opavi se je osnoval odbor, ki bo pozval nemške hišne posestnike, da naj čeških učiteljev, ki bodo poučevali na čeških vzporednioah, ne sprejmejo v stanovanje, kakor tudi ne čeških dijakov. Žrtve vojaških vaj. Na Sedmograškem ima ogrska deželna bramba svoje vaje. Te so bile tako naporne, da je vsled naporov in pomanjkanja vode umrlo 9 m'-ž, 150 so j h pa morali oddati v bolnico. Žtve so bili rezervisti, ki niso bili kos naporom. Zaroka nemškega prestolonaslednika. NeVesta nemškega prestolonaslednika princez nja Meklenbure Š /erin je bila ro jena 20. septembra 1886 ; nemški prestolo naslednik princ FrideriK Viljem je star 23 let. Kakor poročajo I sti, sta se novozaro-čenča tajno zaročila pred dobrim letom. Zaroko so nameravali razglasiti javno 20 septembra, a ker sta vtčtrak občevala, si jo preje razglasili. Plevejev morilec pobegnil ? Iz Londona poroča Reuterjev urad, da so Plevejevega morilca odvedli! Nedavno je došel v bolnico, kjer je ležal morilec Sa-sonov, neki mož v obleki orožniškega polkovnika v spremstvu enega zdravnika in orožnika. Pokazal je ukaz pravosodnega ministrstva, vsled katerega je bil pooblaščen odvesti morilca v ječo. ako je ta že zmožen za prevoz. Zdravnik, ki je spremljal polkovnika, je preiskal morilca in izjavil, da je zmožen za prevoz, nakar so ga odnesli. Od tistega časa pa ni o morilcu ničesar več čuti. Pozneje se je izkazalo, da je bilo povelje, s katerim se je orožniški polkovnik izkazal, ponarejeno. Znano ni, ali so Saso-nova oprostili njegovi prijatelji ali je pa politična policija na ta način Sasonova hotela spraviti popolnoma v svojo oblast. Odškodnina za umorjene misijonarje. »Times« poročajo iz Pekina: Francoski poslanik v Pekinu je zahteval od kitajske vlade, da mora zaradi meseca julija umorjenih treh belgijskih misijonariev izpolniti sledeče : Kaznovanje krivcev, cdstavljenje pod pref-kta in uradnikov, ki niso hoteli ščititi tujcev, nadalje ustanovitev bolnice za Kitajce brez razlike vere, fastni pogreb umorjenim misijonarjem in odškodnino rodovmam umrlih misijonarjev. Kitajska vlada bo te zahteve izpolnila. Finski deželni zbor bo sklican v zasedanje 6. decembra. Zadnje zasedanje je bilo 1. 1900 in se je takrat naznanilo, da bo zopet zboroval čez štiri leta. Po določilih mora finski deželni zbor zborovati vsaj vsako peto leto. Bomba v Barceloni. V Birceloni je našel policist v nekem kotu bombe, katero je nesel v justično palačo, kjer se je razletela in razrušila del poslopja. Ranjen ni bil nihče. Trgovinska pogodba z Italijo. Pri pogajanjih o trgovinski pogodbi med našo državo in Italijo so se, kakor poročajo z Dunaja, pojavile nove zapreke. Avstro-ogrski poverjeniki so dobili z Dunaja in iz Budimpešte nova navodila. Združenje Krete z Grško. Turčija je na podlagi porotfa svojega poslanika pri grški vladi v Atenah razposlala na štiri velevlasti, ki so zt>š8itnice Krete, okrožnico, v kateri jih prosi, da naj se ne ozirajo na predloge, ki jih hoče staviti grški princ Jurij o združitvi Krete z Grško. Buski judje. S carjevim ukazom eo na Ruskem pre-menili nekatera določila o naseljevanju ju-dov. Dovoljeno je naseljevanje izven mest in trgov izobraženim judom, trgovcem prvega reda, rokodelcem in pa bivšim vojakom. Judje z višjo izobrazbo smejo povsod trgovati in izvrševati obrt. Nadalje smejo oni judje, ki imajo naslov, »trgovski svetnik«, stanovati s svojimi družinami, kjer hočejo; kakor tudi oni judje, ki so v vojski na dalj nem vzhodu služili in bili odlikovani. Štajerske novice. š Samomor v Je6i Graški listi zabe ležujejo vest, da se Je morilec svoje žene, Segala, v zaporu obesil. š Morileo Majcen. Radi umora n« Antonijo Pozeb prijeti Anton Majcen je tudi na sumu, da je lani oropal neko košarico v Majšbercr. š V konkura je prišel Jurij R e -gorsoheg, trgovec in tovarnar v Gaber n i ku. š Nemška amaga Pri občinskih volitvah v St. Lenartu v Slov. gor. so zmagali nemškutarji. š Umrl je v Mariboru vpokojeni major gospod Fran Mally, rodom od ov. Ro-perta v S ov. goricah. š Velika ljudska veselica se vrši v nedeljo, dae 11. septembra, na Vidmu ob Savi, na vrtu gospe Pobjedove, v prid šolskemu in loterijskemu podjetju. Svira vi-demsko tamburaško društvo in poje krško-videmski pevski zbor. Vstopnina za osebo 40 h. Ztčetek točno ob 3 uri popoldne. š Izjava. Na svoja stara leta se mi paš ne ljubi, da bi se prepiral po časopisih, vendar moram resnici na ljubo tukaj izjaviti, da se prav nič ne strinjam s »Stajer-Čevim« dopisu oom ter odločno obsojam vso irivične napade na mojega gosp. ki plana in tukajšnjo Marijino družbo. Prav odločno odklanjam tudi vsako »Stajerčevo« pohvalo, ter bi si dal pač slabo spričevalo vsak duhovnik, ki bi sprejemal ali iskal hvale in zavetja pri lista, ki blati vse, kar je dobrega in svetega. Izjavljam tudi na tem me stu, da me moj č. g. kaplan vestno podpira pri vseh duhovskih opravilih, da oba v lepi slogi delujeva. — Sv. Jan ž na Dravskem polju. — Franc simonič, iupnik. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. septembra. Desetletnica »Danice«. Pripravljalni odbor za desetletnico „Danice" (Ljubljana, sv. Petra cesta 72) poziva vse udeležnike slavnosti, naj mu v najkrajšem času naznanijo svojo udeležbo pri banketu. Na naznanila po 8. sept. se ne bode moglo ozirati. Nova podružnica „Schulvereinau se je na Kranjskem ustanovila na Reki, okraj Kočevje. Pokrovitelj družbe sv. Cirila ln Metoda pri I. ljubljanski podružnici je postal č. g. župnik Frančišek Košmrlj iz Amerike, ki je daroval za jeseniški otroški vrtec 200 K. Gospa Katarina Auerjeva iz Ljubljane je darovala v isti namen 30 K in postala ustanovnica pri šentjakobski-trnovski podružnici. Družba sv. Cirila in Metoda po-jasnuje, da stane 1000 narodnih kolkov 20 K. Trgovcem in trafikam se more, ako naročajo najmanj 1000 izvodov, na njihovo izrecno zahtevo dovoliti rabat. Če takoj plačajo naročene kolke, dd jim družba na 1000 kolkov 50 po vrhu. Razne si. tvrdke, ki ga pa prodajajo družbi v prid brezplačno, zagotavljajo si s tem činom narodno zahvalo. Narodni kolek se naroča z naslovom: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ,Narodni dom'." Fremeščenja ln namešfienja duhovščine v tržaško - koprski škofiji. Č. g. Anion Notar, eksjoiit, na Plavjah je premeščen v Storje, č. g. Frančišek S k v ar č iz Doline v Skccjan, č. g. Z a 1 o k a r Ivan iz Oprtlja na Plavje, č. g Blaž V a 11 o v a s iz Grožnjana v Gračiške {S/. Križ) č. gosp. Ivan A p o 11 o n i o, ko p. pri sv. Jakobu, v Groinjan kot župe upravitelj, č. g. S a u 1 Rihard iz Umaga v Trst k sv. Jakobu. — Novomašniki č. g. Alberti Josip je poslan v Sežano, č. g. B r u m e n Hadri-jan v Jelšane, č. g. Dubaz Anton v Umag (Iiumak), č. g. K r i ž na a n Josip v Krkavce, č. g. Martelanc A'eksander v Dolino, č. g. Pilat Joahim v Oprtalj, č. g. Ziach v Mile. (Tisti čč. gg., ki niso imeli slovenske [hrvaške] vzgoje, bo morali napraviti izpit pred nameščenjem. — Romarji v Rim. Dunajčanje ori-rede dne 11. oktobra romanje v Rim. Viak odide is Pontebe dne 11. okt. ponoči ob 11. uri 40 minut. Torej morajo romarji s Kranjskega ob tem času biti v Pontebi. Kdor se hoče adeleiiti, naj to naznani vsaj do 10. septembra. — „Zveal« bo dalje poslala svoja poroCila naslednja društva: 58. K. bralno-pevsko društvo v Št. Petru pri Gorici; 59. SI. kat. akademično društvo »Danica" na Dunaju; 60. Slov. gosp. izobraževalno društvo „Skala" pri S v. Petru niže Maribora; 61. Izobraž. in zabavno društvo .Kranj" v K r a n j u ; 62. K. s. izobraževalne društvo Gozdanje-Jezerce (Koroško); 63.rKat. društvo rokodelskih pomočnikov v S t. Vidu nad Ljubljano; 64. K. s. izobraževalno društvo v Škocijanu pri Mokronogu — Prestavljena je poštarica M a. rija Strašit z Dobrne na Muto. — Učiteljske vesti Imenovani so : absolvirani učit. kandidat g. I v a n G o 1 o b za provizoričnega učitelja na ljudski Soli v Cerkljah, okraj Krško, absolvirani učit. kandidatinji gdč. Marija Z. n a n c za prov učiteljico na dolo v Ribnici in gdč. A d e 1 a Golob za prov. učiteljico na šoli v Ž loah pri St. Vidu, absolvirana učit. kan-didatinja gdč. Antonija Virk sa su plentko na šili v Ribnici. Provizorična učiteljica gdč. Marija Krall je cd svojega mesta v St. Vidu prostovoljno odstopi1« — Na o. kr. ženskem učiteljišču V Gorici prične šolsko leto 16. t. m. Vpisovanje za deško in dekliško vadnico se vrši 15. t. m. od 8.—12. ure, vpisovanje gojenk za vsprejem v prvi tečaj c kr. ženskega učiteljišča pa bode 14. in 15. t. m. od 8.—12. ure. — Domača umetnost Domači slikar g. J e b a 0 i n is Ljubljane je na pročelju nršulmske cerkve v Skofji Loki na opresno naslikal pet podob, namreč sv. Katarino, av. Nežo, sv. Stanislava K., sv. Jineza B in sv. Angelo, ki je glavna in najlepša slika. Kompozicij« je izborna, barve so živahne, vsa slika kar očara giedavca. Vse delo hvali domačega umetnika, ki naj bi ga podpirali narodni krogi. — Razpisane službe na Idrijski realki. Mestno županstvo v Idriji razglaša: Na mestni nižji realki v Idriji je popclniti z dnem 15. kimavca 1904 mesti pravega učitelja za matematiko in fizike in veroučitelja s prejemki in pravicami določenimi v zakonu z dne 19. kimavca 1898 drž. zak. št. 173. Prošnje, naslovljene {na občinski odbor mesta Ilrije, je vložiti službenim potom z vsemi potrebnimi prilo g«mi do dne 12. kimovca 1904 pri ravnateljstvu mestne nižje realke v Idriji. — Mleko podražili so v Trstu pre-kupovalci mleka. Liter mleka velja sedaj 28 v. — Imenovanja. Davčni kontrolor g. Rudolf S t r n a d je prideljen v službovanje c. kr. davčnemu uradu vil. Bistrici, finančni koncipist g Al. H u t h je prestavljen iz Ljubljane v Radovljici, fiiančni konepist Ivan Ditz pa iz Radovljice v Litijo. Davčni praktikant g. Evgen s f i 1 i g o j pride v Metliko, pomaž. uradnik pri novo meškem eoiisču g. Ivan Zupančič pa za kanceliat« k sodišču v Trebnje. — Davčni kontrolor g. R hard M a 11 y je umirovljen. — Davčni sluga g. Franc Staral je dobil službo sluge pri c. kr. notranjem ministrstvu na Duraju. — Pomožni sluga pri c. kr. davčni administraciji v Ljubljani g Gašper L u n d e r je imenovan za davčnega slugo v Postojno. — Najstarejši slušatelj dunajske univerze. V soboto so pokopali pri Du naju umrlega rudniškega ravnatelja g. J o ž e f a Svobodo. Mrtvaški list ga je med drugim označeval tudi za »stud. phil.« G. Jožef Svoboda, 641etni mož, je po svojem umirovljenju s posebaim veseljem se posvetil proučenju botanike ter je bil upisan na dunajskem vseučilišču, kamor je vestno zahajal k predavanjem. — Nemško in avstrijsko planinsko društvo. Proračun diuStva z i. 1905 bi lancir« v dohodkih in stroških z 420 600 markami. — Sadna razstava v Radovljici Z ozirom na neka nesporaiuaol.ena, katera eo nastala glede vodstva pri prireditvi sadne »azstave v Radovljice, sešel se je odbor kme tijske podružnice radovljiške na posvetovanje, da odstrani nastale ovire. Posvetovanja so se udeležili gg. državna poslanoa dr F e r j a n čič in Pogačnik, g. potoval ii učitelj Gombač, g. Mullejr iz Logatca ter g. T r e * e n z Jesenic. Podružnični odbor je o sporazumljenju imenovanih gospodov izjavil, da je precej iz početka smatral kmetij §ko podružnico kot prired teljicd razitave, ki je edina odgovorna za moralni in gmotni uspeh razstave ter prevzame vodstvo za prireditev iste. L ozirom na to se je prvotno izbrani odbor razstave razšel. Oai gospodje, kateri bo z izjavo naznanili svoj odstop od podjetja, so naprošeni, da svoje moči posvetijo brez dvombe za okraj in deželo koristnemu podjetju. Pripomni se pri tej priliki, da so do sedaj nastali stroški z dosedanjimi prispevki malone pokriti. — Podružnica c. kr. kmetijske družbe za Radovljico - Predtrg - L a n c o v o , dne 4. septembra 1904, Korošin I. r, tč. predsednik. — Opomb« z« udeležnike sadne razstave v Radovljici. Da bi ne naBtale v prometu kake pomote, prosi imenovana podružnica, da se naj vse poštne in druge pošiljatve, zadevajoče sadno razstavo, pošiljajo kakor dosedaj, na pri-pravljavni odbor sadne raz-s t« v e , kateri odbor se je it«k sestavil iz odbora imenovane kmetijske podruinice. — Za sadno razstavo v Radovljici so nadalje darovali: Občinski odbor na Jesenicah 100 K. visokoč. gosp. ces. svetnik Iv«n Murnik v Radovljici 50 K, kmetijska podružnic« Vrhnika 6 K, g. V. Vurnik, po-dobar v Radovljici, 4 K. Srčna hvalal — Nevaren tobak. Izdajatelju lista W.ener Album« na Dunaju Gustavu Four-esu je včeraj eksplodiralo med tobakom v lipi, katero |e razneslo. Fournes je bil na očesu tako tfžto ranjen, da bi mu morali oko vzeti ven. Ostanek tobaka katerega je O-irnes k»dil, ie obla»t korfi creU. — Hrvaške novice. Radi do-odka u a zaprešiskem kolo v o r u , pri katerem st« bila lani ubita dv« kmet«, bo sod. obravnav« 22 t. mts. tfed obtoženimi sta pravnik Marko e i t n e r in posestnik S t a n i š a k. — « vojni 1 u k i nameravajo prirediti G r u ž in Reko pri Dubrovniku. — De monstracijn proti m a ž a r a k i o 1 i si bi e v O s e k u. Na šoli so raz biti vs» 'kna. Beda v Avstriji. L ta 1903 je lilo v Avstnii n« ia/ni dratbi prodano 22 000 pronai^nin. Vae t« stvari so bile ce njene na 8 milijonov in 700.000 kron. — Iz Nabrežine poročajo, da je stavka brusačev kamenja končana. Smsla na lovu G. I. Rakovec, steber liberalne politike v Kranju, je lovil z nekim dobrim prijateljem iz Ljubljane jerebice na bitinjskem polju. Pa lej ga šmenta! V krompirju je naenkrat „gad pičil" Rakovčevega psa-prepeličarja, da je na mestu poginil. Njegov lovski prijatelj je imel toliko usmiljenja, da mu je še tisti teden kupil druzega psa! — In zdaj ne more g. R. zavezati jezika hudomušnežem, kateri si med seboj pripovedujejo, da so bila smrtonosni „g a du pravzaprav svinčena zrna, ki so priletela iz puške dotičnega ljubljanskega izurjenega lovca in psu zadala smrtonosni „p i k . — Sliši se, da so tudi v bes-niškem lovu skrite za oba imenovana lovca neprijetne pušice, zatorej se jima svetuje, da se zanj toliko ne brigata! — Poročil se je c. kr. davčni pristav g. Rajko Levstek z gdč. M i m i M ii 11 e r v Črnomlju. Nesreča s puško Franceta Sker-janca je pri Grosupljem nekdo ustrelil po nesreči v nege. Skerjanec, katerega so prepeljali v bolnico, noče povedati, kdo ga je obstrelil. — Iz litijske okolice se nam piše: Minoli črtrtek zvečer je strela užgala hišo posestnik« Jos. Čebela v Lešah nad Savo. Ogenj so takoj oogasili; vas je bila v veliki nevarnosti. — Treščilo je tudi v Rogličevo hišo blizo Ltje, a škode ni bilo. — Zadnji semenj n« V«čah je bil dob*o obiskan, kupčija pa je bila srednji u p n a cerkev na Vačah, ki je vsled požar« precej trpela, bode f kratkem popravljena. — Nalivi in viharji so zadnji čas v okolici napravili mnogo škode na polju in vrtovih. Ako bode nekaj časa lepo vreme, bodo ljudje pridelali precej ajde. — Kontrolor Jereb mrtev ? S Kranj ske gore, 4. septembra. Minulo je že več ko osem tednov, odkar je izginil tukajšnji davkarski kontrolor Jereb, in do danes ni o njem duh« ne sluha. Zmešalo se je mu nekaj; domiSljeval si je namreč, da ga preganjajo. Dne 9 julija je vzel lovsko puško in odšel v dolino Pišenco, kakor so ga nekateri videli. Skoraj se ne more več dvomiti, da se je ponesrečil kje v gorah pri Kranjski gori. Ne vemo, kaj se je storilo, da bi se nesrečnik poiskal, a sodimo, da premalo. Ako se izgubi kaka ovca, jo iščejo, d jkler je ne najdejo ; — ko se je pa izgu b i nesrečnik, kateremu je pamet otemnela, ki si sam ni mogel pomagati, se je na vsak nočin premalo storilo, zlasti prve dni. ko je bilo še upati, da živega dobe Njegov« uboga mati, katero ju sin podpiral, hodi zmiraj iz Besnice, kjer je bil doma, v Kranjsko goro lokit in popraševat po njem. Koga zadene krivda zaradi te velike nebrižnoeti ? Naj se poišče vsj njegovo mrtvo truplo in po koplje, d« pra ž'»ali ne bodn raznesle — Proti pačenju krajevnih imen. D 'inajemo. da |e tržaško c. kr. namestništvo izdalo ukaz vsem c. kr. okrajnim glavarstvom, noj ista remudoma odpravijo vse one javne krajevne mpiae, ki ne soglašajo z onimi, ki so navedeni v državnem ime uiku. — Na Savi pri Jeseaiceh se je podružnic* sisialnodemokrašiiega »Splošnega delavskega napredno-izobraževalno pravo varstnega društva« prostovoljno razšla. Tako j«vlja umdni list. — Vegova slavnost vZagorioi se ne vrši dne 8. septembra, kakor se je poročalo, ampak koncem septembra, kar se bo pravočasno naznanilo. — Iz velike Kostrelnloe se nam piše: Huda nevihta je divjala 23 avgust« okoli nas. Ob '/»2. uri se je hudo z«bli skalo in strela je udaril« v Piševo hišo, kjer sta molil« ded in hišna gospodinja. Ded gre gledat, kam je udarila strel«, vidi svojo hišo v ognju ter prične klicati n« pomoč. Gospo dinja beži z otročičem ii hiše, ded pa na izbo, d« bi rešil, kar mogoče ; a bilo je že prepozno. Zgorela jim je vsa obleka, živež i. dr. — Brezdvomno bi bil« zgorela vsa obiirna naša vas, ako bi ne bili imeli pri rokah brizg«lae. Vs« vas je silno hvaležna se- danjemu preč. g. dekanu kamniškemu Lav-r e n č i č u , ki nam je svoječasno preskr-bel brizgalno. Vsi posestniki se prav lepo zahvalujemu pred. g. dekanu za njegov ve likodušni dar. Obenem se pa zahvalujemo tudi slavni požarni brambi v Smartnem, ki e takoj prihitela na pomoč in tako omejila požar in olvrnila večjo nesreči. — Posestniki v V«l. Kostrelnioi. Iz Moravč se nam poroča: Tudi v naši dolini so letos hude nevihte. N a Plesu je strela užgala Kržanov kozolec. V noči na petek je na Limbarski gori grmelo in treskalo, da je bilo res groza. V sicer močan in pred letom popravljen strelovod je udarila tako silno strela, da se je strelovod pretrgal; strela je šla skozi steno pri temelju in naredila pet lukenj. Kamenje in omet je izbila s tako silo, da je odletelo na nasprotno steno. Bila bi gotova nesreča, ko bi se bilo to zgodilo prejšnjo noč, ko je bila polna cerkev romarjev. Isto noč je udarila v Andrejčetovo hišo na Hribcih skozi streho in strop ter raztrgala in raztopila verižice pri uri; sicer ni naredila škode. — Z Jesenic se nam piše: Veselica, ki jo priredi katol delavsko dru!tvo s delovanjem slov. k«tol. akadem. društva »Dinioa«. vzbuj« med liudstvom veliko za nimanje. V pojasnilo: Vse delavstvo na Jesenicah, Sivi in Javorniku plača na ve selici v četrtek dne 8. t. m. le p o 1 o -ično vstopnino, torai z« Bedeže I. vrata 1 K 50 v., za sedeže II. vrste 1 K, za stojišč« 40 vin. Veselica se prifn? točno ob '/»4=1 konec ob 6 uri. Vlaki prihajajo n» Jesenice: Ob 2. uri iz L ubljanr, ob Vi3 s Trbiža; odhajajo z Jesenic proti Liubljani: 645, 8 55 zvečer; proti Trbižu 6 12 1154 — Umrl je č. g. J o s. G o ž n j a k , župnik pri Devici Mariji n« Italijanskem dne 31. avg. t. I. na livšbih planinah. Zadela ga je kap, kakor je d gnala zdravniška komi sija. Bil je trož-junak, v najboljših let b, izvrsten glasbenik, pregistoljuben tovariš in jako priljubljen duhovnik. Naročen je bil tudi na slovenske časnike in se je naslavljal Rastislav. Dubovnijani njegovi ga na noben način niso pustili pokopati izven duhovnije. N. v m. p I — Na Sv. Planini nad Z gorjem ob Savi boda praznik Marijinega imena t. j. II. septembra veliki shod. Siboto, 10 t. m , se bode ispovedovalo, na večer bodo lita-nije in n» praznik zjutraj ob 6. in dopoldne ob 10. sv. maš« s pridigo. — Razpis dobave lesa. C in kr poveljništvo pomorskega arzenala v Pulju je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v L ubljani razpis z« dobavo raznega lesa. Ui g« potrebuje pomorski arzenal v letu 1905 Dobaviti je med drugim temeljne tramove iz hrastovega, smrekovega, jelnega, maha-gonovega in mecesnovega les«; potem ber-stovo krivine, smrekove drogove, jelove tra move, plsnke, deske češnjev les itd Po nudbe je najkasneje do 30 septembra t. 1., 3 ure popoludne poslati na e. in kr. no-veljništvo pomorskega arzenala v Pulju D i-bavni razpis, ki obsega natančneje podrob nosti, množine, vrste in oblike lesa ter do bavne pogoje, je v pisarni trgovske in obt niške zbornice v Ljubljani na »pogled. Ljubljanske novice. V uršulinski cerkvi so danes bile preoblečene samostanske ksnd datinje: Marija Finžgar iz Beliaka kot S. K^averija, Marij« Rodič iz at. Jurja pod Kumom kot S An »mm«, Aritmija Kriišnik iz Breznice kot S. Evtemija Judit« Degaspen iz Trsta kot S. Birrmeja, Katarin« Drganec iz Semiča kot S A fonn, Ivank« Tončič iz L ubljane kot S. Salezija, Nežika Ignoti iz Cirkelj na Do lenjskem kot S Tadeja, Jerica Habič iz So »trega kot S. Izidora in M»rij« Vidovič iz Maribora kot S Brigita. Redovno obljubo na sta storili: S Doroteja Arh in S. Lucija Jjzbec. Slovesno opravilo je imel przunn&vimči/vi te- (T) 'Viaj-nonejSa, -refo -pr-alltion-a, |axcma, pr-ipor-ocata (^-z'ič>ayz> 8c (STTej-ač, SjuMjana, i40g ^ei&tuone -ui'ioe 9. Suhe grobe kupuje Tomaž Chaloupka, Svetec v Bllinu na Češkem. i489 2—1 1488 3-1 0i e A 170/4 13 s katerim se kliče dedič, čegar bivališče je neznano. C. kr. okrajno sodišče v Kamniku naznanja, da je umrl dne 25. ftbruarja 1904 v deželni boln ei v Sarajevu I. Gavtroža, zapustivši naredbo poslednje volje, v kateri je postavil za dediče svo,e sorodnike. Ker je sodišču bivališča edinpera zapustnikovega brata Franceta Gavtrože, ki je bil d«lje časa črevljarski pomočnik v Stobn pri Domžalah, neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščini obravnavala le z sglasivšimi se ded.fli in z njegovim postavljenim skrbnikom g. dr. Alojzijem Kraut-om, odvetnikom v Kamiiku. C. l^r. okrajne scdifčc u l^amoil^ti, oddelek I., dne 26. avgusta 1904. Anaeljnovo milo -"—*- 1 znamko Marzeljsko (belo) milo S 616 24-11 sta najbolj koristni B za hišno rabo. Dobivate jih po špecerijskih ftacunahf Pavel Seemann izdeiovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani.