■o
Im Ir-
■co ¡>n ic"> "o
Aleš Pipan: »Težje je, ko pridejo porazi ...«
Št. 20/Leto 66/Celje, 11. marec 2011/Cena 1,30 EUR
Dve leti zapora za človeško življenje?
90,6 95,1 95,9 100J
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
»Afera« na našem dvorišču
Ministrstvo za obrambo je zavlačevalo! Komu je v napoto »Šrotov« NT&RC?
(IŽITEK V DOBRI KAVI! PRAŽARNA: 03/713-2666 š
»Če hrane ne bo, bo revolucija!« (Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin in nagrajenec GZS)
BISERKA POVSE TAŠIC
UVODNIK
Afera na afero Slovenija
Orožarski aferi ni videti konca - strankarska kolega sta stopila v bran Janezu Janši, češ, nehajte ga že napadati. Je notranja ministrica Katarina Kresal skupaj s svojim partnerjem resnično utajila davke pri uvozu prele-stnih avtomobilov? Energetika, ki bi lahko bila ena osrednjih konkurenčnih prednosti države, postaja plen doslej nedokazanih obtožb o korupciji, vidni so le apetiti mnogih, ki bi radi košček pogače, pri čemer sploh ni pomembno, ali kaj vedo o energetiki. Pa gremo naprej po tej naši sončni strani Alp. Ministru Patricku Vlačiču očitajo, da taji in pod mizo deli denar za sanacijo železnic ... Ja, ni videti konca. Tudi na domačem, celjskem dvorišču so se spletle afere. In kakorkoli obrnemo, ob vseh naštetih trčimo tudi ob tisto »četrto vejo oblasti«: novinarstvo.
Saj ne, da bi morali biti tožniki in razsodniki obenem, bi se pa lahko vsaj držali nekaterih minimalnih profesionalnih norm. Pa se mnogi ne in tako se lahko novinarska srenja sama sebi čudi, zakaj je ugled temu poklicu tako padel. Pa je na videz stvar dokaj preprosta: informacije je treba preveriti vsaj iz treh koncev - no, tako so nas vsaj učili. Ko je nekdo zamočil, smo ga jemali »z rezervo«, kot neverodostojnega novinarja, kot lovca na novice, ki jih ni mogoče podkrepiti z dejstvi in argumenti. Morda bi bilo dobro kdaj prečistiti tudi lastne vrste in ločiti pleve od zrnja?! Ne, to ni napad na novinarske kolege. Samo sprašujem se, kako vse te afere nastajajo, komu koristijo. Ne morem si kaj, da ne bi našla preprostega odgovora: »Če imajo ljudje vse manj kruha, jim dajmo vsaj igre.«
In v duhu slednjega je treba obračunati s posamezniki, z družinami, direktorji... skratka lov na čarovnice je odprt, da bo »raja« sita. Vsaj v prenesem pomenu. Kdo bo sploh še delal, če se je treba braniti pred obtožbami, namesto da bi jih tisti, ki jih izrekajo, svoje trditve v medijih podkrepili. Živimo v družbi, ko si najprej kriv in potem lahko dokazuješ, da si nedolžen. In skrbi me, ker se te logike oprijema tudi vse več državljanov. Kar vsi so začeli groziti z mediji, češ »če se mojega problema ne da rešiti, vas bom dal pa v medije«. In tudi tako se rojevajo afere... novinarji v hlastanju za eksluzivo »producirajo« nepreverjene informacije, za lase privlečene zgodbe in kar je najbolj nevarno: »polresnice«. To so tiste, ko del informacije sicer drži, del pa se jo z namenom klevetanja priredi ali zamolči.
Ena takšnih »afer«, za katero si je »ekskluzivo« prislužila osrednja komercialna televizija, je tudi ta na domačem dvorišču, tokrat o domnevnem okoriščanju celjskega župana in medijske hiše Novi tednik in Radio Celje.
Objavljamo še drugo plat resnice ...
Pravila za spremljanje
referendumske
kampanje
V	skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji objavlja Novi tednik pogoje in način dela ob referendumu o malem delu, ki je razpisan za 10. april 2011.
V	časopisnih prispevkih bomo v skladu z uredniško politiko korektno predstavili tematiko, o načinu, obsegu in vsebini novinarskih prispevkov pa bo uredništvo odločalo samostojno.
V	mnenjskih rubrikah v času kampanje časopis ne bo objavljal strankarskih izjav za javnost.
V	Novem tedniku pa lahko organizatorji kampanje proti plačilu objavljajo oglasna sporočila, ki jih plačujejo po veljavnem ceniku oglasnih sporočil. Uredništvo Novega tednika jih bo lektorsko popravilo in po lastni presoji razvrstilo po straneh, pri čemer bodo v okviru možnosti upoštevane želje naročnikov. Objave bodo označene z navedbo naročnika oglasa.
Uredništvo
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
1?			"f	f			■fS	
C		13	m\	EDI	m	EE	m	E
»Zavlačevalo je ministrstvo za obrambo«
Bojan Šrot: »Občina ni imela podlage, da bi zaračunavala najemnino!«
V medijih se je v zadnjem času precej govorilo o plačevanju najemnine za prostore, v katerih deluje naša medijska hiša, pa tudi za prostore, ki so v pritličju te stavbe. Po podatkih nekaterih medijev naj bi bila pri tem Mestna občina Celje (MOC) oškodovana za več kot 400 tisoč evrov, ker naši medijski hiši leta ni zaračunavala najemnine. Župan MOC Bojan Šrot je vse očitke zavrnil in pojasnil razloge, zakaj toliko časa lastništvo stavbe in s tem tudi plačilo najemnine ni bilo urejeno.
Župan Bojan Šrot je pojasnil, da občina NT&RC ni mogla zaračunavati najemnine, ker za to ni imela nobene podlage, saj sta bili prvo in drugo nadstropje stavbe vknjiženi na ministrstvo za obrambo. Občina sicer NT&RC nikoli v več kot tridesetletni zgodovini najemnine ni zaračunavala. Na občini imajo podatke, da sta se leta 1977 celjski izvršni svet in Komanda vojnega okruga Celje dogovorila za menjavo lastništva nepremičnin. Slo je za stavbo v današnji Prešernovi ulici 19 in za deset stanovanj v Pucovi ulici. Šrot ne ve, zakaj to ni bilo nikoli zemljiškoknjižno urejeno, občina pa sicer te pogodbe nikoli ni imela. Leta 1978 se je v Prešernovo ulico (takrat Trg V. kongresa) preselila medijska hiša NT&RC (takrat TOZD v okviru ČGP Delo), ki je prej delovala v prostorih v Gregorčičevi ulici, kjer je danes zdravstveni dom. Pravna podlaga, da so lahko prišli v
pravi Šrot, sklep SZDL, ki je bila tudi ustanoviteljica obeh medijev. Prostore so morali najprej obnoviti, saj je bila hiša precej dotrajana. V medijski hiši so stavbo ponovno morali obnoviti po požaru 1. oktobra 1990. Obnovitvena dela so bila precej obsežna, tako da so cenilci ocenili, da se je vrednost stavbe po tej obnovi povečala za dvakrat.
Najemnina se plačuje
Leta 1993 se je na del stavbe, v katerem deluje medijska hiša NT&RC (prvo in drugo nadstropje), vknjižilo ministrstvo za obrambo (Mors). Zakaj takrat niso vknjižili Občine Celje, Šrot pravi, da jim ni znano. Dodaja, da je takoj, ko je prišel na občino kot župan (1. 1. 1999), dal
zahtevo, da se poskuša čim prej urediti do takrat neurejena lastniškopravna razmerja, ki jih je še danes nekaj. Leta 1999 so tako sestavili in Morsu poslali pogodbo za ureditev zemljiškoknjižnega stanja glede dela stavbe v Prešernovi ulici 19. Mors je pogodbo sicer dobil, vendar je ni podpisal. Šrot pravi, da domnevno zato, da bi imel Mors boljše izhodišče v pogajanjih z občino še pri drugih nepremičninskih zadevah. Pogodbo so Morsu v podpis poslali večkrat, do podpisa je prišlo šele leta 2009. Mors naj bi pogodbo podpisal šele potem, tako pravi župan Šrot, ko so nanj »pritisnili« kupci stanovanj v Pucovi ulici, ki so se želeli vpisati v zemljiško knjigo. MOC se je v zemljiško knji-
go kot lastnica vpisala maja 2010. Takoj je sklenila najemno pogodbo z NT&RC, in sicer po občinskem pravilniku, kar znaša okoli 2.500 evrov na mesec oziroma 5,33 evra na kvadratni meter. NT&RC sicer uveljavlja kot pobot nekatera vlaganja v stavbo.
To ni parkirišče!
Glede spornega parkiranja pred stavbo Prešernove 19 pa je župan Bojan Šrot komentiral še, da to sploh ni parkirišče, ampak da gre za pripadajoče dvorišče stavbam okoli njega. Takih dvorišč, kjer so sicer tudi parkirani avtomobili in ne sodijo v modro cono, je v središču mesta še nekaj.
ŠPELA KURALT, Foto: SHERPA
te prostore, naj bi bil, tako
Št. 20 - 11. marec 2011
Kdo je komu kaj oddajal oziroma kdo laže?
Nekdanja direktorica Muzeja za novejšo zgodovino v Celju, Andreja Rihter je za informativno oddajo POP TV dne 8. 3. 2011 dejala: »Pogodba je bila sklenjena med Atko in muzejem novejše zgodovine, kajti takratni podpisnik pogodbe je bil gospod Srečko Šrot. Kot nenazadnje tudi podpisnik pravi, je pravil, da je lastnik teh prostorov. In zanimivo, da se je potem v letu 2000 oziroma 2001 izkazalo, da smo te iste prostore dobili v upobljanje iz lastništva Mestne občine Celje.«
O tem, da je Atka, sicer v lasti direktorja NT&RC ter županovega brata Srečka Šrota, neupravičeno zaračunavala najemnino za pritličje v Prešernovi ulici 19 je župan Bojan Šrot pojasnil, da je konkretno za ta del stavbe pred leti, še kot odvetnik, sestavil pogodbo med Atko in Cetisom, ki je bil lastnik. Atka je 19. 3. 1996 od Cetisa kupila ta del stavbe, čeprav se nikoli ni vpisala v zemljiško knjigo, kjer je še danes vpisan le Cetis. Novembra 1996 je ta del stavbe v najem vzel MNZC, ki mu je Atka zaračunavala najemnino. MNZC je aprila 1997 dobil lokacijsko dovoljenje za spremembo namembnosti, saj so želeli prostor preurediti v razstavni prostor, prej pa je bil ta del opredeljen kot tiskarna. Kasneje je Atka te prostore zamenjala s prostori Nepremičnin, ki so v stoodstotni občinski lasti, v Stanetovi ulici. Kot pravi Bojan Šrot, naj bi menjavo urejala prav Andreja Rihter s Slavkom A. Sotlarjem. Po sklepu mestnega sveta na 22. seji leta 2001 je bila menjava tudi potrjena. S tem je MNZC ostal v Prešernovi ulici, Atka pa je prostore v Stanetovi ulici prodala.
Komu gre v nos »Šrotov« Novi tednik in Radio Celje?
Nekaj dni smo tudi v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje spremljali in poslušali zapise v medijih in govorice ljudi, češ kako »uživamo« v prostorih, za katere nimamo nobenih stroškov, in očitke, kako sredi mesta brat bratu ne plačuje najemnine. Ker pa smo naposled ocenili, da gonja, ki s strani tistih, ki so »porodili in razkrili« še eno v nizu slovenskih afer, presega že vse meje dobrega okusa, smo želeli, da svoj pogled na tako »zasluženo« pozornost v delu slovenske javnosti pojasni še direktor družbe NT&RC Srečko Šrot. V upanju, da bodo vsaj nekateri želeli »slišati«, kar govorimo, se seveda zavedamo tudi možnosti drugačnih učinkov. Naše mnenje je na voljo vsem medijem, ki ga lahko bolj ali manj korektno povzamejo ...
Trdite, da ste »dvakrat pripada nam, mar bi vanjo preplačali objekt«. Mislite vlagali toliko denarja? poleg vzdrževanja tudi ob- Očitajo vam, da ste ob-
novo po požaru?
Novi tednik in Radio Celje sta prostore v Prešernovi ulici 19 od nekdaj imela za svoje. Medijska hiša se je preselila sem - takrat je bil to še Trg V. kongresa 3a - leta 1978 iz Gregorčičeve ulice, saj so prostore na tisti lokaciji potrebovali za zdravstveni dom. Zgornji dve nadstropji objekta v zdajšnji Prešernovi ulici sta bili tistega leta obupni in povsem nevseljivi. Podjetje - takrat je bil to TOZD v okviru Dela - je objekt v celoti obnovilo, zamenjalo vsa okna, uredilo tla, napeljave v objektu in ostalo. Po mojem mnenju si je NT&RC že takrat prvič prislužil te prostore! Drugič se je to zgodilo po požaru oktobra 1990, saj je javnosti znano, da je naša medijska hiša pogorela. Po požaru je podjetje v obnovo vložilo več kot 48 milijonov takratnih tolarjev in izračun pokaže, da je to več, kot so bili ti prostori vredni. To so pokazali tudi podatki, ki jih je zbral sodni cenilec Franc Brinovec. Če preračunamo v evre, bi bila vrednost objekta pred požarom leta 1990 150 tisoč evrov, finančna vlaganja v obnovo po požaru pa so znašala 210 tisoč evrov!
Govorite za devetdeseta leta. Kaj pa v zadnjih desetih letih?
Saj je naše podjetje v te prostore vlagalo tudi v tem času. Samo v zadnjih letih se je nabralo od 25 do 30 tisoč evrov stroškov za obnovo. Če bi menili, da ta hiša ne
čino oškodovali za več kot 400 tisoč evrov.
Tisti hip, ko so ti prostori dobili lastnika, smo dobili tudi račun za najemnino. Del zneska smo že plačali. Je pa res, da smo vložili tudi zahtevek za priznanje vlaganj. Ne za tista po požaru, ampak za vlaganja v objekt v zadnjem obdobju, ki se nanašajo na investicijsko in ne redno vzdrževanje objekta. Občina nam zaračunava najemnino po povečani vrednosti, ki je posledica naših vlaganj. Mislim, da smo dvakrat oškodovani. Leta 1990 so bili v objektu še leseni stropovi, mi smo naredili betonske plošče in vsak ve, da to poveča vrednost objekta. Pa to niso bili edini posegi v hišo.
Je res, da ste lani podali vlogo za nakup objekta?
Da. Se je pa za objekt zanimal v preteklosti tudi nekdanji direktor NT&RC Jože Ce-rovšek, toda vloge za nakup ni mogel vložiti, ker ni našel lastnika objekta. Ministrstvo za obrambo je takrat dalo enostavno roke stran, občina pa ni mogla priskrbeti vseh dokumentov o lastništvu.
Kje je zadeva trenutno?
Svoje je lani opravil tudi cenilec in mislim, da bo slej ko prej prišla ponudba za nakup prostorov.
Je NT&RC še vedno interesent?
Po vsej tej medijski gonji je vprašanje, če bomo sploh dosegli kakšno pametno ceno. Preplačali teh prostorov ne
Direktor NT&RC Srečko Srot
bomo! Ne. Dvakrat smo jih, tretjič ne več.
Če stavbo prodajo, kam odhaja NT&RC?
Na to še ne morem odgovoriti.
Ne moreva mimo zmede na lastnem parkirišču. Pri tem ni nepomembno, da prostor dejansko sploh ni ovrednoten kot parkirišče.
Gre za dvorišče. Mi ga ne moremo niti urejati niti ga fizično zapreti. Do zdaj smo ga poskušali najeti in urediti parkiranje, pa nismo uspeli. Takšnih dvorišč, ki so neurejena »parkirišča«, je v centru Celja kar nekaj, pa je problem le pri nas?
V medijih se je pojavila izjava poslanke Andreje Rihter, nekdaj direktorice Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je pogodbo o najemu pritličnih prostorov »spornega« objekta podpisala z vami kot z lastnikom le-teh, potem pa se nenadoma pojavi lastnik Mestna občina Celje.
To, da se sprašuje, od kod naenkrat lastnik obči-
na Celje, je sprenevedanje. Lastnik spodnjih prostorov je bila Atka d.o.o, katere lastnik sem jaz. Prostore sem kupil od Cetisa in jih tudi plačal ...
... je res, da je v zemljiški knjigi kot lastnik zapisan
še vedno Cetis in ne Atka d.o.o.?
Vpis v zemljiško knjigo je moja pravica, ne pa dolžnost. V tem ne vidim nič spornega. Želim pa povedati, da sem ravno na pobudo Andreje Rihter z muzejem novejše zgodovine sklenil najemno pogodbo, v kateri je bilo predvideno, da se tretjina najemnine za pritlične prostore ne zaračunava, ampak se nameni za obnovo le-teh. Rihterjeva je takrat prostore želela urediti, ker pa so bili v zasebni lasti, ni mogla dobiti sredstev ministrstva za kulturo. Nato se je nekako dogovorila verjetno s takratnim direktorjem Nepremičnin Celje Slavkom A. Sotlarjem o zamenjavi prostorov. S tem sem se strinjal, še doplačal nekaj denarja in dobil v zamenjavo prostore na drugi lokaciji. Poleg muzeja se je za pritlične prostore objekta na Prešernovi zanimal tudi NT&RC, zato se mi je zdelo korektno, da jih dobi muzej oziroma občina, ker je muzej že vložil sredstva v obnovo. Imeli so zobozdravstveno zbirko, ki je niso imeli kje razstaviti. In ti prostori so bili namenjeni ravno tej zbirki, ki je še danes tu.
So med Rihterjevo in nekdanjim direktorjem Cerov-škom res bili dogovori, da bi naša medijska hiša vendarle dobila del pritličja?
To se je govorilo v času prejšnjega vodstva, češ, da bi tam uredili del za oglasni oddelek in marketing. Arhitekt je zrisal tudi arhitekturni načrt, vendar je Rihterjeva snedla besedo in muzej je zasedel ves prostor. V njem naj bi bila tudi kongresna dvorana, a je zdaj tam le shramba.
Kljub temu bi za ne-poznavalce teh razmerij vendarle morali pojasniti povsem konkretno: je torej NT&RC kadarkoli komurkoli oddajal prostore, ki jih uporablja na Prešernovi 19 v Celju?
Nikomur.
Podobnih zapletov z nedorečenim lastništvom naj bi bilo v Celju kar nekaj. Se vam zdi, da bi bilo kaj drugače, če v tej stavbi ne bi bila medijska hiša, ki je v lasti priimka Šrot?
Ne bi bilo drugače. Tako medijsko odmevno pa zagotovo ne bi bilo .
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Praznujte z nami in sodelujte v jubilejni nagradni igri. ZAVRTITE KOLO DARIL
na osrednjem prireditvenem prostoru od 15. do 18.3-ob u. in 17. uri, ter v soboto 19. marca ob 11. uri.
KOLEDAR DOGODKOV
Četrtek, 17. marec, ob 17. uri:
nastop plesno akrobatske skupine DUNKING DEVILS Petek, 18. marec ob 17. uri: nastop skupine NAVIHANKE Sobota, 19. marec, ob 11. uri:
otroška gledališka predstava Maček Muri išče mačjo kroniko
Sobota, 19. marec, ob 16. uri:
Muzej novejše zgodovine Celje je podal vlogo za lokacijsko dokumentacijo že kot najemnik prostorov Atke d.o.o., sklep o zamenjavi prostorov pa se je izvršil šele kasneje, po sklepu mestnega sveta na 22. seji leta 2001.
Nastop Maje Keuc in veliko nagradno žrebanje za avtomobil Mazda 5*
*Glavna nagrada je 3-mesečna uporaba avtomobila. Pravila nagradne igre so objavljena na www.city-center.si.
Zakonodaja kot raztrgana odeja
Celjski gospodarstveniki opozarjajo na različne probleme, ki brez sprostitve finančnega krča ne bodo rešljivi
V	ponedeljek se je po obisku podjetja Štore Steel med celjskimi gospodarstveniki ustavil minister za finance France Križanič. Glede na razporejen čas bi rekli, da je bilo srečanje namenjeno bolj predstavitvi dela in prizadevanj vlade in manj problemom, na katere so glasno opozarjali gospodarstveniki.
V	regionalni gospodarski zbornici je namreč minister spregovoril o vzrokih za nastanek in posledicah krize ter nanizal ukrepe, s katerimi se vlada skuša zoperstavljati kriznim učinkom in jih omiliti ter pospešiti gospodarsko rast. Kljub temu, da je večkrat poudaril poskuse za omeje-
vanje plačilne nediscipline, so celjski gospodarstveniki precej kritično ocenili nov zakon o omejevanju zamud pri plačilih ter glasno opozarjali na kreditni krč v državi. Med problemi, ki tarejo celotno gospodarstvo, so izpostavili še neživljenjske državne razpise, neustrezno davčno politiko in dolgotrajne plačilne roke. Čeprav je skoraj zmanjkalo časa za vprašanja gospodarstvenikov, niso ostali nepreslišani številni pozivi, na nekatera je minister odgovarjal z »bomo preverili« ali »napišite dopis«.
Denarja ni
Tako je Rado Hrastnik iz
laškega Parona opozoril na
tefeia 6,0.0
Baška, Emila Geistlicha 50
Celje, Kosovelova 14 T: 03 49 25 886 F: 03 54 82 950 E: info@celeia.si
RAZPIS
za vzgojitelje otrok, letujočih v koloniji v Baški
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis za vzgojno-pedagoško osebje v Baški, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
PEDAGOŠKI VODJA
-	zaželena izobrazba pedagoške smeri,
-	izkušnje z delom z otroki,
-	priprava programa letovanja,
-	vodstvene, organizacijske in animacijske sposobnosti.
VZGOJITELJ
-	polnoletnost,
-	zaželena izobrazba pedagoške smeri (lahko tudi študentje višjih letnikov oz. absolventi),
-	izkušnje z delom z otroki,
-	pisna priprava animacijskega programa,
-	organizacijske in animacijske sposobnosti.
Kandidati morajo izpolniti prijavni obrazec, kije objavljen na naši spletni strani www.celeia.si, in priložiti naslednjo dokumentacijo:
-	program dela,
-	splošne osebne podatke,
-	dokazilo o izobrazbi (potrdilo o vpisu v šolo),
-	dokazila o opravljenih dodatnih izobraževanjih -vaditelj plavanja ali učitelj plavanja,
-	opis dosedanjih izkušenj na področju dela z otroki.
Vloge pošljite na naslov
CELEIA D.O.O., P.E. Celje, Kosovelova 14, 3000 Celje,
najkasneje do 04.04.2011.
Vsi kandidati bodo o izboru pisno obveščeni.
Ministra Križaniča - njegova gostiteljica je bila poslanka Andreja Rihter - so celjski gospodarstveniki opozorili, da brez sprostitve kreditnega krča ne bo šlo.
Direktor podjetja Štore Steel Marjan Mačkošek: »Od države v prvi vrsti pričakujemo, da bodo banke, v katerih je država večinski lastnik, izvoznemu gospodarstvu omogočile, da bo prišlo do ustreznih kreditov, s čimer se bo servisirala proizvodnja.«
državne razpise, v katerih so določeni nesprejemljivi pogoji. Da so razpisi zapleteni in nepregledni, potrebne so garancije, ki jih je težko dobiti. »Smo podjetje z 250 zaposlenimi, ki obstaja 17 let, a >ne pridemo zraven<. Mogoče, ker nisem politično aktiven ali ker nimamo botrov,« se je spraševal Hrastnik, ki je kot primer navedel razpis ministrstva za okolje za opremo prostorov. Gre za dva milijona evrov vreden posel, vendar lahko zaradi pogojev »pridejo zraven« samo dva ali trije. »15. v mesecu je razpis izšel, 18. je bil že ogled prostorov. Če si ogled zamudil, ni bilo nič.«
Danilo Senič je v imenu celjskega Nivoja omenil, da v velikih projektih slovenskih podjetij praktično ni. Tudi zaradi nemogočih pogojev bank, ki zgolj za pridobitev zavezujoče izjave, ki je nujna pri kandidiranju na razpisih, terjajo zastavitev premoženja - tega pa ni. Opozoril je tudi na podaljšan plačilni rok podjetij, ki so v državni lasti, ter tudi na težave občin, ki nima-
jo denarja. Na poziv Izidorja Krivca iz Celjskih mesnin za bolj učinkovito pobiranje davkov je minister Križanič napovedal, da se bo stanje izboljšalo v drugi polovici leta oziroma da si takrat obetajo večji delež pobranih davkov.
Da »je zakonodaja kot raztrgana >deka<, mi pa še kar >flajštre< dajemo gor,« je jasno povedal Branko Kukec iz Elektrosignala.
Razprodaja?
Celjski gospodarstveniki so načeli tudi posebno temo, (raz)prodajo premoženja. Vemo, da se prodajajo deleži v Banki Celje, ki jo je minister Križanič poimenoval dragulj: »Mislim, da je škoda, vendar imajo banke svojo strategijo. Obstaja možnost, da bo tisti, ki bo kupil Banko Celje, njeno delo še nadgrajeval, seveda pa jo lahko kdo drug kot konkurentko ukine.«
Drugi primer s Celjskega je Cinkarna Celje. Kot je omenil Marko Cvetko, težko razume, da se bo država na tako lahek način znebila ene-
ga od strateških podjetij. »V cinkarni proizvajamo titanov dioksid in ni mi logično, da so se začeli postopki na vrat na nos. Ni jasne opredelitve, katere so strateške naložbe v Sloveniji.« Na ta pomislek
je minister Križanič odvrnil, da je treba začeti ustrezne postopke, pa bo agencija za upravljanje kapitalskih naložb razširila seznam.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TimE
Teš v pričakovanju
Bloku 6 v šoštanjski termoelektrarni so, ker se ni nihče pritožil, odprta vrata za pridobitev okoljevarstve-nega dovoljenja.
Tudi zaradi tega so različne okoljevarstvene organizacije pred dokončno odločitvijo o usodi šestega bloka na vlado naslovile poziv, v katerem jo pozivajo k zaustavitvi gradnje. Po njihovem prepričanju bi denar, gre za 1,2 milijarde evrov, lahko uporabili za naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije ter razvoj soproizvodnje in pametnih omrežij.
V prihodnjem tednu naj bi bili končno znani, sicer težko pričakovani, rezultati študij, ki naj bi odgovorili na vprašanje blok 6 - da ali ne. Potem ko se neuradno ve, da so tuji strokovnjaki potrdili, da je v Premogovniku Velenje dovolj kakovostnega premoga, je zdaj, neuradno seveda, v javnost pricurljala še vest, da tudi tuji strokovnjaki menijo, da bi obnova blokov 4 in 5 stala 430 milijonov evrov in da zaradi tega verjetno ni smiselna.
US
Citycentrova petka
Celjski Citycenter, ki je spremenil nakupne navade, po mnenju upravljavcev pa popestril tudi mestno ponudbo, v teh dneh slavi petletnico.
Spomnimo, da je prenovljen celjski Interspar odprl vrata 15. marca 2006, ko je začel poslovati tudi z novim imenom. Ob jubileju bodo pripravili več nagradnih iger
Aktivnosti, s katerimi bodo praznovali jubilej, so predstavili vodja marketinga Nena Horvat, »glavni« Boštjan Brantuša in njegova namestnica Darja Lesjak.
in različnih ugodnosti, hkrati napovedujejo tudi širitev ponudbe. Tako bodo konec maja odprli drogerijo Müller, kar nekateri celjski kupci težko pričakujejo, spomladi se ji bo pridružil tudi Eventim.
V Citycentru, kjer so lani zabeležili sto milijonov prometa ob petih milijonih obiskovalcev, pričakujejo,
da bodo letos spet zabeležili
rast, je napovedal menedžer centra Boštjan Brantuša,
ki je letos prevzel vodenje vseh slovenskih t. i. »Šparo-vih centrov«. Samo v Celju je več kot 550 zaposlenih, v nakupovalnem središču pa ugotavljajo, da so ga kupci v širši regiji vzeli za svojega.
US
Foto: GrupA
GOSPODARSTVO
Kaj dobrega bodo prinesli Turki, še ni znano
PREBOLD - Pisali smo že, da ima Odelo v Preboldu novega lastnika. To je družinsko podjetje iz Turčije. Odelo v Preboldu je eno od hčerinskih podjetij družbe Odelo, ki se ukvarja s proizvodnjo avtomobilskih luči in je bilo doslej v nemški lasti. Zaposleni v podjetju si od menjave lastnikov obetajo predvsem ohranitev delovnih mest ter redna plačila za svoje delo.

r»	. ,
fi i •i. i V- 'i
> :
* # - ■
ftft.- ' Y A	i'V ¡' ...
.a... J •. - } -
Od novih lastnikov si delavci v Odelu obetajo ohranitev delovnih mest. Manj zadovoljni so z minimalno plačo za večizmensko delo, zato vsaj upajo, da bodo plače redne in bodo zagotavljale varnost.
Bayraktarlar Holding je
turško podjetje v družinski lasti. V Istanbulu ima družina Bayraktar večje podjetje, eno vodilnih na trgu avtomobilskih luči v Turčiji. Delavci so nove lastnike spoznali pred enim tednom. Po turški navadi so se zaposlenim predstavile tri generacije podjetne družine. Novi lastnik je napovedal naložbe v nove tehnologije in obljubil, da bo spoštoval kolektivno pogodbo. Delavci večinoma ne želijo komentirati, kaj dobrega ali slabega pomeni menjava lastnikov, kar je sicer razumljivo, saj je za oceno še prehitro. Obetajo si ohranitev delovnih mest, saj imajo dovolj dela in se ne bojijo pomanjkanja naročil. Manj zadovoljni so z minimalno plačo za večizmensko delo, na kar nimajo vpliva, zato vsaj upajo, da bodo plače redne in bodo zagotavljale varnost. Direktor podjetja v Preboldu, kjer je zaposlenih približno šeststo ljudi, ostaja Nemec Klaus Holeczek. V podjetju nameravajo širiti proizvodne hale. Občina jim je pri tem
ponudila sodelovanje in jih za letos oprostila plačila komunalnega prispevka. Z novimi lastniki si želijo predvsem dobro sodelovanje in zaposlovanje čim večjega števila domačinov. »Za nas je zanimiv vsak aktiven lastnik. Izjemno slabe izkušnje
imamo, ko gre za državno lastnino, zato verjamem, da je zasebni lastnik boljši kot država,« pravi župan Vinko Debelak. Ob tem poudarja, da se kraju ne bi smela ponoviti »tekstilna«, saj si občina po njenem propadu še dolgo časa ni opomogla. Podjetje Odelo je zraslo na območju nekdanje Tekstilne tovarne Prebold. Tovarna je šla v stečaj decembra 2004, pri čemer je brez dela ostalo veliko Preboldčanov. Veliko jih je delo nato našlo v Odelu.
MATEJA JAZBEC Foto: MJ
Vegrad šele junija
Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril je že drugič pristojno sodišče zaprosila za podaljšanje roka za preizkus terjatev, tokrat za tri mesece.
Kot so ugotovili na sodišču, so upniki prijavili skoraj 2.400 terjatev. Med njimi je tudi nekaj skupinskih prijav zaposlenih, tako da je število upnikov še bistveno višje. Pretežni del prijavljenih terjatev je zelo obsežen in zapleten, terjatve so med seboj prepletene in jih je treba navzkrižno preverjati. Postopek še dodatno upočasnjujejo nepravilnosti v Vegradovih poslovnih knjigah, zato je sodišče rok za preizkus podaljšalo do junija.
Znano pri tem je, da se je s propadom Vegrada v stečaju znašla tudi večina njegovih hčerinskih družb. Ena takšnih je Vegrad Montal, kjer je 70 zaposlenih v Šoštanju izdelovalo kovinsko stavbno pohištvo, v stečaju pa je od novembra lani. Upniki so do Vegrad Montala prijavili več kot šest milijonov evrov terjatev, stečajni upravitelj Blaž Štrumpfl pa je zaradi zmanjšanja stečajne mase že napovedal možnosti izpodbojnih tožb.	US
MANJ ONESNAŽEVANJA
VEČ ENERGIJE
Blok 6
- ZANESLJIV IN OKOLJU PRIJAZNEJŠI
Električna energija je dobrina, ki ima mnoge posebnosti. Je neoprijemljiva, zato se je ne da shranjevati. V svoji dostopnosti je pogosto zelo muhasta in da nam lahko ustreže, potrebuje mnoge vire. Vodo, premog, veter, sonce in še kaj. A rado se pripeti, da jih, kadar jih najbolj potrebujemo, ni prav dovolj.
Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki bo zgrajen do leta 2014, predstavlja novo poglavje v energetski oskrbi Slovenije. Naši državi ne bo zagotovil le varne in zanesljive oskrbe z električno energijo, upošteval bo tudi vse okoljevarstvene vidike o zmanjšanju onesnaževanja okolja. Pri enaki količini proizvedene električne energije bo namreč v ozračje emitiral skoraj poldrugi milijon ton C02 letno manj.
Dotok električne energije iz bloka 6 TEŠ bo zanesljiv, okolju prijazen in družbeno odgovoren. Za našo in za vse prihodnje generacije, ki bodo nekoč živele v nizkoogljični družbi.
HSE d.o.o., Koprska ulica 92,1000 Ljubljana I TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj
POSODOBITEV TRETJINE PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI
»Ne delujemo s stališča moči, imamo samo moč mnenja .■■«
... je županom s Celjskega zagotavljal predsednik Računskega sodišča RS dr. Igor Šoltes - Glede na slišano na prvem v nizu letošnjih regijskih posvetov so revizij poslovanja v občinah očitno veseli
Računsko sodišče RS je v sredo v Celju s srečanjem županov, direktorjev občinskih uprav in občinskih finančnikov 18 občin Savinjske regije začelo niz regijskih posvetov, namenjenih izmenjavi mnenj, stališč in vprašanj, povezanih z razpolaganjem z javnimi financami v občinah. Prve takšne posvete je računsko sodišče prirejalo že v letih 2007 in 2008, ko so se predstavniki občin s Celjskega zbrali v Velenju, pri čemer je na koncu pripravilo poročilo. Izsledke tega, ugotovitve vprašalnika o lanskem poslovanju, ki so ga naslovili na vse nemestne občine, in zadnjih revizij poslovanja občin s priporočili, kako se izogniti najbolj pogostim nepravilnostim in napakam, so zdaj predstavili v Celju.
Udeležence je v uvodu pozdravil celjski župan Bojan Šrot, ki je tovrstno sodelovanje z računskim sodiščem ocenil kot preventivno delovanje in ob tem izpostavil težave občin pri izvajanju vse številnejših obveznosti, ki jim jih nalaga zakonodaja, zlasti ker prihaja do neusklajenosti posameznih zakonov in še bolj podzakonskih aktov. S tem se je strinjal tudi dr. Igor Šoltes, ki je ob tem še opozoril na izjemno raznolikost slovenskih občin. Imamo jih kar 210, med njimi Ljubljano z več kot 280 tisoč občani, najmanj - le 315 ljudi - pa jih živi v občini Hodoš. »Zato ne preseneča, da še ni-
Z leve: celjski župan Bojan Šrot, predsednik Računskega sodišča RS dr. Igor Šoltes in vrhovna državna revizorka, pristojna za področje lokalne samouprave, mag. Mojca Planinšek
smo opravili revizij poslovanja v vseh občinah, zagotovo pa so naše >redne stranke vse mestne občine,« je še dejal. Vrhovna
Čeprav v Sloveniji prevladuje prepričanje, da so občine močno zadolžene, po zadnjih podatkih kaže, da vendarle ni tako. Dolg vseh slovenskih občin znaša namreč le 3 odstotke celotne zadolženosti države, med 210 občinami pa je 36 takšnih, ki poslujejo povsem brez posojil. Po zadnjih znanih podatkih s konca leta 2009, ko je dolg občin znašal malo manj kot milijardo evrov, je bila med šestimi najbolj zadolženimi občinami v državi s Celjskega le Občina Žalec. Povprečna zadolženost občin znaša 121 evrov na prebivalca, največja je 1.700 evrov, najmanjša pa 3 evre.
Petek, 11. marec, ob 20.P0 v Domu II. slov. tabora Žalec ROK GOLOB z gosti - KATRINAS, HEAVENIX,
za glasbeni abonma in izven, vstopnice 15 EUR.
Sobota, 12. marec, ob 19.00 v Domu II. slov. tabora Žalec LETNI KONCERT PETROVIH TAMBURAŠEV, KUD Grifon Šempeter, ob 5. obletnici delovanja, vstopnice 10 EUR.
Ponedeljek in sreda,
21. in 23. marec, ob 20^)0
v Domu II. slov. tabora Žalec
BEBOP, ljubezenska komedija z glasbo, SNG Maribor, za gledališka abonmaja in izven, vstopnice 15 EUR.
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
državna revizorka, pristojna za področje lokalne samouprave, mag. Mojca Planinšek je povzela ugotovitve vprašalnika o lanskem poslovanju občin. V njem so bila vprašanja s področij, ki po oceni računskega sodišča vsebujejo tveganja za nepravilnosti, in s tistih področij, kjer so med občinami največje razlike. Ta področja so zlasti zadolževanje občin, javno-za-sebno partnerstvo, stavbna pravica, ustanavljanje pravnih oseb, ki niso javni zavodi, javni skladi ali javna podjetja, ter področje plač javnih uslužbencev. Mag. Planinšek je govorila tudi o najaktualnejših pravnih mnenjih s konca leta 2010, ko so obravnavali oddajanje občinskega premoženja v najem, financiranje političnih strank in svetniških skupin, začasno financiranje, financiranje društev in konstituiranje nadzornih odborov.
Kot je bilo mogoče slišati v razpravi, so župani revizij poslovanja, ki jih za njihove ob-
»Ne delujemo s stališča moči, imamo samo moč mnenja,« je poudaril dr. Šol-tes in dodal, da tudi zaradi tega svojo vlogo računsko sodišče vidi v tem, da predlaga spremembe zakonov v vseh tistih primerih, ko prihaja med njimi do neusklajenosti oziroma jih občine le s težavo izvajajo. »Predpisi so včasih res neži-vljenjski,« je še poudaril.
čine opravi računsko sodišče, običajno veseli. Celjski župan Šrot se je sicer vprašal, kako je leta 2003, ko je bila revidirana mestna občina, lahko prišlo do različnih stališč državnih organov. Takrat so namreč računski sodniki okrcali Celjane, da je lizing nezakonito zadolževanje občine, ko so se glede tega pozanimali na ministrstvu za finance, pa so izvedeli, da lizing sploh ni zadolževanje. Vranski župan Franc Sušnik in slatinski mag. Branko Kidrič sta se zahvalila za mnenja računskih sodnikov in priporočila za nadaljnje delo. Prvi je ob tem še opozoril, da ne bi
Celjski župan Bojan Šrot je med drugim opozoril, da se mu zdi podcenjujoče, da mora občina, če se želi zadolžiti, najeti zunanjega strokovnjaka za presojo o tem, kateri kreditoda-jalec je najugodnejši. »Ob tem, da imamo v občinski upravi zaposlene svoje strokovnjake in je ob najemanju kreditov tako ali tako treba predhodno dobiti tudi mnenje oziroma dovoljenje ministrstva za finance,« je še poudaril.
bilo slabo revidirati poslovanja tistih ustanov, ki skrbijo za poplavno varnost v državi, drugi pa si je zaželel, da bi zakonodajalci vendarle kdaj pomislili tudi na to, kaj bo posamezni zakon pomenil v praksi. »Ob sprejemanju bi morali na zakone gledati od spodaj navzgor in ne obratno,« je pribil. Da je
po svoje nerazumljivo, koliko novih in novih nalog, ki seveda prinašajo tudi finančne obveznosti, se nalaga občinam, se je strinjal tudi dr. Šoltes. Zakaj? »V državnem zboru sedi toliko županov, da res ne razumem, zakaj je tako.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
www.posta.si
Spoštovani uporabniki poštnih storitev!
* Obveščamo vas, da bo pošta 3273 Jurklošter s 1. aprilom 2011
začela poslovati z novim delovnim časom, in sicer:
ponedeljek, torek, četrtek, petek	sreda			sobota
8.00-9.30 in 12.00-14.00	8.00-9.30 in 15.00-17.		00	8.00-11.00
KJ POSTA SLOVENIJE
IZ NAŠIH KRAJEV
Zaživelo zavetišče za brezdomce, usoda samskega doma negotova
VELENJE - Humanitarno društvo Mali princ je v sodelovanju z velenjsko občino in s centrom za socialno delo odprlo zavetišče za brezdomce. Zmogljivosti so že zdaj do polovice zapolnjene. Medtem pa je vse bolj negotova usoda samskega doma, v katerem so nameščeni delavci propadlega Ve-grada in Vemonta. Izčrpana so tudi sredstva za njihove brezplačne tople obroke v javni kuhinji, s katero prav tako upravlja društvo.
V nekdanjem Vegradovem samskem domu v Velenju so uredili 24 ležišč za brezdomce. V 3-posteljnih sobah jim je na voljo kar nekaj udobja, saj je velenjska občina prispevala računalniško opremo in televizijske sprejemnike. Nekaj televizorjev in dostop do svetovnega spleta je že prej zagotovilo društvo Mali princ. Brezdomci že prihajajo; trenutno jih je v zavetišču nameščenih 11, kot je pove-
opravilih,« je pojasnil Kristl. Brezdomcem so v zavetišču zagotovljeni trije obroki dnevno, stroške deloma krije velenjska občina, ki mesečno za namestitev za posameznika namenja 70 evrov. Ostalih 90 evrov naj bi zagotovili uporabniki storitev.
Ali bo 24 ležišč pokrilo potrebe po tovrstni namestitvi v Velenju? »Glede na analize bo to verjetno premalo. Zaenkrat bomo počakali, da se napolnijo obstoječe zmogljivosti, kar bo glede na sedanji trend verjetno kmalu. V bližnji prihodnosti pa bo treba razmisliti o širitvi, saj v zavetišču naj ne bi nameščali le brezdomcev, ampak tudi prisilno izseljene družine oziroma deložiran-ce,« je povedal Kristl.
Kmalu brez vode, elektrike in tople prehrane
Trenutno imajo v humanitarnem društvu druge skrbi, in to hude. V samskem
V Velenjskem zavetišču za brezdomce so redno zaposlene dve socialni delavki in organizatorka socialne mreže. Center za socialno delo je na razpisu pridobil tudi sredstva za zaposlitev težje zaposljivih oseb. Izbrali so štiri delavce invalide, ki 24 ur dnevno skrbijo za nemoteno delo v zavetišču.
dal generalni sekretar društva Igor Kristl. »V zavetišču nudimo tudi možnost vključitve v programe, v katerih so ponujeni psihosocialna pomoč, namestitvena in delovna rehabilitacija in vključevanje v socialno okolje. Pogoj za namestitev v zavetišču je, da se ljudje vključijo v delo. Vsi, ki trenutno bivajo pri nas, pomagajo v kuhinji in priskočijo na pomoč pri raznih
domu, s katerim upravljajo, je še vedno nameščenih 113 ljudi, od tega 47 delavcev še aktivnega Vemonta, preostali so nekdanji delavci propadlega Vegrada. Večkrat smo že poročali o tem, da najemnine (ta v velenjskem samskem domu znaša 90 evrov mesečno) ne plačujejo, v sodelovanju z organizacijo t. i. nevidnih delavcev pa so pred časom terjali brezplačno na-
mestitev. »Neplačevanje pomeni rak rano za delovanje našega celotnega sistema,« je zatrdil Kristl. »Nepokriti« stroški naraščajo in še v tem tednu bo verjetno padla kocka. Nič dobrega se ne obeta, saj nam bodo zaradi neplačevanja najverjetneje izklopili električno energijo in prekinili dobavo vode. Bivanje tako velikega števila ljudi bo tako postalo nemogoče. Prisiljeni bomo obvestiti sanitarno inšpekcijo in zdravstveni inšpektorat.«
Poleg tega društvu zmanjkuje sredstev za pripravo brezplačnih toplih obrokov. Spomnimo, da jih dnevno v povprečju v javni kuhinji pripravijo več kot 300, 60
V Humanitarnem društvu Mali Princ poudarjajo pomen vključevanja uporabnikov zavetišča v aktivno življenje lokalne skupnosti. Velenj skim občanom so ti na voljo za pomoč pri raznih lažjih fizičnih delih. Uporabniki zavetišča pomagajo brezplačno, več informacij pa občani dobijo na telefonski številki 09 898 91 10.
obrokov dobijo upravičenci velenjskega centra za socialno delo, ostalo postrežejo nameščenim delavcem v samskem domu in razvozijo v Ljubljano. Velenjska občina je od lanskega junija do 31. decembra s posebnega računa zagotavljala sredstva za tople obroke nekda-
njih Vegradovih delavcev. Denarja zdaj zmanjkuje. Donacije pa so upadle, kar Kristl pripisuje tudi nedavni medijski gonji zoper humanitarno društvo. Rešitve trenutno ne vidi. »Verjetno bomo prisiljeni ukiniti brezplačne tople obroke za tiste, ki dobivajo denar od zavo-
da za zaposlovanje oziroma druga nadomestila. Upam, da bomo prehrano lahko zagotovili vsaj tistim, ki nimajo nobenih prejemkov. Takšnih delavcev je pri nas trenutno med 20 in 25,« je še dodal Kristl.
POLONA MASTNAK, foto: Grup A
Nov podiplomski program
CELJE - Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije v Celju je pridobila akreditacijo Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu za nov dvoletni magistrski študijski program. Po končanem podiplomskem študijskem programu vseživljenjsko učenje: menedžment razvoja kadrov bodo diplomanti pridobili strokovni naziv magister kadrovskega menedžmenta. Nov program bo trajal dve leti, fakulteta pa ga bo prvič izvedla že v študijskem letu 2011/12. Razpis za vpis v podiplomske študijske programe bo predvidoma izšel konec maja.	IS
V I
M
"Z rofeo ^ roki strDíro© fefog p©J fa?©§Dj© zmnjs ÍD ^sgro ©trofcoro ©roogočiroo srečD© o<knaDJŠ."
radiocelje
jar-«
95.1 95.9 100 J 90.6 M
OS Lm
VELIKI DO^ODELNl RONOTf »'QfsbupopobJi id wpmp«
«Nsstopili bodo: Msaks Qocfec, Ceroe, 3ms fcws s skuptoo, iftossroM Isse ¿ifaseDik?, ¿/fosmiW, Titezi Celjski, skuptos Foxy Teens, «NTki in Iris, Dwicf Qrora, K>ostora®j in
pewi OS Lm iMsrcD© wMjeni ns todiciomfoi Jofeociebi koneert v nedeljo, 20. rosrec 2011, oi> 17.00 CeljS-kero cforou. isbi poMonite lepo poroWoo <&rilo, otrofcoro ps rooznost srecnggs ©troitw.
VstepDioa: 10 €
^stopnic: fspistoo ©I Lws (tel.: 03 50 900) to flC Celje (tel.: 03 32 87 936)
Vojničani kot primer dobre prakse
VOJNIK - Po lanskem izboru društva Planet Zemlja živijo Vojničani v najbolj okolju prijazni med srednje velikimi občinami v Sloveniji. Občina se zato še danes, v petek, predstavlja na sejmu Expo 2011 v Sarajevu. Na stojnici Skupnosti občin Slovenije se Vojničani predstavljajo kot primer dobre prakse v izvajanju ukrepov za varovanje okolja. Sejem je prvo tovrstno srečanje občin in regij po velikih političnih spremembah v jugovzhodni Evropi, pripravlja pa ga mreža združenj lokalnih oblasti tega območja. Poleg naše države so članice te mreže še Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Albanija, Bolgarija, Kosovo, Makedonija, Moldavija, Črna gora, Romunija ter Turčija.	IS
^nternet (televizija
(telefonija

Nt 'trojček že za
	]@	tt©
T U R N Š E K		
www.turnsek.si info@turnsek.net 03 42 88 198 03 42 88 199
V velenjskem zavetišču, ki so ga uredili v nekdanjem Vegradovem samskem domu, je trenutno nameščenih 11 brezdomcev.
Uspeh je, ko vidiš, kako otroku uspeva
»Otroka, ki ga dobiš v rejništvo, vzameš za svojega, vzgajaš ga kot svojega in v to mora biti vpeta cela družina,« je prepričana Terezija Hladin, predsednica Društva rejnic celjske regije
59-letna Terezija Hladin se je z rejništvom srečala pred slabimi 20 leti. Bolj kot ne po naključju. Na pragu poletja, prav na prvi dan osamosvojitvenih spopadov za Slovenijo, ko so bile povsod postavljene cestne zapore, so se Hladinovi odpeljali po najstnika v enega od ljubljanskih zavodov. Da bi pri njih v Polžah pri Novi Cerkvi preživel enomesečne počitnice. A se je ta mesec krepko raztegnil; fant je želel ostati, Hladinovi so postali rejniška družina, prvi rejenec pa je zdaj že vrsto let Terezijin zet.
Na prvi pogled začetki te rejniške zgodbe spominjajo na filmski scenarij. A le na prvega, že drugi pokaže, da je za rejništvo potrebno veliko srce, kar vključuje pripravljenost cele družine, da sprejme novega otroka, potem so tu seveda še skrbi, a tudi veselje. »Izhajam iz družine z devetimi otroki, z možem imava tri svoje otroke, ki so zdaj že odrasli, v hiši pa je že četrti rejenec. Začetki niso bili lahki, saj sem bila takrat še v službi. A ko enkrat otroka sprejmeš v dom, ga vzameš za svojega. Razlik ni. Seveda so pravila, ki jih je treba spoštovati, a ta veljajo za vse,« pripoveduje Terezija Hladin, predsednica Društva rejnic celjske regije.
Društvo je bilo ustanovljeno zato, da ponudi re-jencem nekaj dodatnega, kajne?
Kar se strokovne pomoči tiče, se lahko rejnice obrnemo na center za socialno delo. Z društvom pa skrbimo, da se tudi rejenci spoznajo med seboj. Pripovedujejo si zgodbe, se poslušajo in na koncu vedo, da je vsem enako. Res je morda komu malo lažje, drugemu težje, ampak pomembno je, da otrok ugotovi, da ni sam na svetu, da jih je še veliko v enakem oziroma podobnem položaju.
Rejnica ste že skoraj 20 let. Kako je rejništvo urejeno v Sloveniji?
Področje rejništva bo na nekoliko drugačen način uredil nov družinski zakonik. Rejnice se bojijo, da bo prenos odločanja o odvzemu otroka iz matične družine s centov za socialno delo na sodišča časovno močno podaljšal že tako dolgotrajne postopke. Kot kaže, bo sprejemanje novega družinskega zakonika, ki naj bi nadomestil zdaj veljavni Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v državnem zboru spet aktualno v spomladanskih mesecih. Že za 17. in 22. marec je predsednica parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide dr. Andreja Črnak Meglič sklicala tretje in četrto nadaljevanje 19. seje odbora. Na teh sejah bodo obravnavali pripombe in pobude, ki so jih dobili v zvezi s predlogom zakonika, potem bo v državnem zboru sledila obravnava besedila v drugem branju. Prvo branje predlaganega zakonika, ki bo nadomestil več kot 30 let staro veljavno zakonodajo s področja družine in je v javnosti sporen zaradi ureditve statusa istospolnih parov in njihove morebitne pravice do posvojitve otrok, so poslanci opravili marca lani.
Društvo rejnic celjske regije bo pripravilo v nedeljo, 13. marca, že 6. tradicionalni humanitarni koncert narodno-zabavne glasbe. V Podružnični osnovni šoli Nova Cerkev se bodo ob 15. uri predstavili Franc Zeme s prijatelji, ansambli Zreška pomlad, Vikend, Cvet, Vesela družba, Mi-nutka, Trio Pogladič, Kvartet As, Ljudske pevke iz Jezerc, zaplesali pa bodo folkloristi iz OŠ Vojnik. Ves izkupiček bodo v društvu namenili za letovanje rejencev v Izoli.
Terezija Hladin: »Društvo je bilo ustanovljeno leta 2004, da bi se rejnice in naši rejenci družili in spoznavali. Da si rejnice pomagamo med seboj, zlasti v primeru bolezni ali dopustov. Če se rejenci poznajo med seboj, je takšno sodelovanje lažje. V društvu nas je 109, naših rejencev malo več - natančno število se spreminja. Naši člani so z območja osmih centrov za socialno delo cele Savinjske regije. Vsako leto popeljemo otroke na morje, pripravimo tabor v Nazarjah, kjer si sami kuhamo, da smo družine skupaj in se tudi tako spoznavamo. Imamo pohode, piknike, novoletno praznovanje - pa na drugi strani tudi dve strokovni predavanji na aktualno temo, saj znanja za delo z otroki ni nikoli dovolj.«
Predlog novega družinskega zakonika prinaša tudi spremembe na področju rejništva. Ste zadovoljni z njimi?
Po tem predlogu bodo o vseh odvzemih otrok iz matičnih družin, razen ob nujnih ukrepih, odločala sodišča. To je lahko zapisati, zdrži na »papirju«, a vprašanje je, kako se bo to obneslo v praksi. Vprašanje je, če bo res tako preprosto, kot je zajeto v predlogu - mislim da bo potreben še razmislek o
tem. Skrbi nas, koliko časa bo minilo od takrat, ko bo center povedal, da je odvzem otroka nujen. Če ne bo sodišče porabilo preveč časa, da odloči o tem ... Že zdaj se kdaj zgodi, da otroka predolgo opazujejo, da traja dve, tri leta, da ga namestijo v rejniško družino. Otrok pa v tem času trpi, zagotovo predolgo. Rejnice smo svoje pomisleke predstavile, zdaj bomo videli, kako bo.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Centri za socialno delo poskrbijo, da otroke odvzamejo staršem, ki ne zmorejo skrbeti zanje. Res pa je, da ta postopek odvzema po mojem traja predolgo, otrok se najbolj oblikuje nekje do petega leta, in kar je v tem času zamujeno, se težko nadomesti. Strokovno pomoč rejnice dobivamo od centrov, a pogosto se moramo znajti same, si med seboj pomagati. Naš največji uspeh je, ko vidimo, da je otrok zadovoljen, da se tudi potem, ko odide na svoje, vrača nazaj v rejniško družino, čeprav samo na obisk. Rejništvo je, kar se materialne plati oskrbe otrok tiče, dobro urejeno. Druga zgodba je vrednotenje dela rejnic. To je mesečno ocenjeno na 125 evrov, pri čemer smo in moramo biti 24 ur dnevno na voljo rejen-cem.
Kar nekaj pobud je, da bi rejništvo, tam, kjer je
www.radiocelje.com
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041669 362 (do 14. ure)
seveda to mogoče, prešlo v posvojitev otroka. Je kaj takšnih primerov tudi na Celjskem?
O tem se veliko govori, a ko pride do konkretnega primera, je problem skoraj nerešljiv. »Papirji« so eno, v praksi pa je to praviloma nemogoče izpeljati. Na Celjskem imamo tri primere, ko si rejnice in tudi njihovi rejenci srčno želijo, da bi jih posvojili, a ne gre in ne gre. Ko se začnejo tovrstne bitke, je vojna izgubljena.
Kolikokrat se ugodi, da se otroci iz rejniških vrnejo v matično družino?
So tudi ti primeri, a največkrat neuspešni, saj se veliko teh otrok spet vrne v rejništvo. Mislim, da biološki starši, ko jim enkrat odvzamejo otroka oziroma se mu odpovejo, tega težko spet sprejmejo nazaj. Če bi ga že - grdo rečeno največkrat zaradi denarja in ugodnosti - pa otroci, ki spoznajo, da se da živeti tudi drugače, tega niso več pripravljeni sprejemati in se s tem niso pripravljeni sprijazniti. Drugače je seveda v primerih, ko gre otrok v rejništvo ob ločitvah zakoncev, ko nastopi začasna kriza. Ti rejenci se potem, ko starša uredita medsebojne odnose in se razmere uredijo, vrnejo k enemu od staršev.
Kako dolgo potem otroci ostajajo v rejništvu?
Različno, lahko do polnoletnosti, lahko do konca šolanja. Najlepše pa je, ko se vračajo tudi potem, ko so že na svojem.
Pod lupo ocenjevalcev pust(n)i lokali
»Bilo je že bolje« - to je bil najpogostejši stavek pustne komisije Turističnega društva Celje. Ta je na pustni torek, ko se mnogi niso mogli opredeliti ali je tisti dan bolj dan žena ali dan zganjanja norčij, krenila na pot po mestnem jedru, da preveri utrip med trgovci in gostinci.
Dvoje komisij je ocenjevalo trgovske in gostinske lokale. Norčavi nos so pomolili v pustno ponudbo in njeno promocijo, preverjali izvirnost mask zaposlenih, »nasedli« pisanim
okraskom in »padali« na splošni vtis ter zadovoljne obraze kupcev in gostov. Komisija je kar prevečkrat ugotavljala, da je bil pust ponekod preveč pust, za kar so krivi zadnji vzdihljaji recesije ali pa le pomanjkanje volje in domiselnosti. Dokaz, da obe vendarle še živita, so gostinci in trgovci, ki so s preprostimi in izvirnimi idejami navduševali obiskovalce.
Čokoladne mrvice na kavi so tako zamenjali s pisanimi, delili slastne in mastne krofe, nudili pustno kračo in ričet, zamešali
pustni koktejl, opravili odvezo svojih gostov, se odeli v čokoladne rolce ali v pisanem cvetju napovedovali težko pričakovano pomlad. Najbolj izvirni so bili v gostinskem lokalu Rolca, v Gubčevi ulici 1. V domiselno okrašenem prostoru kavarne in pekarne so goste razveseljevale dobrodušne in norčave v čokoladne rolce maskirane zaposlene.
Nič manj domiselni niso bili župnik in dve nuni v okrepčevalnici »Konoba Dalmacija« poleg tržnice v Linhartovi ulici, in v
slaščičarni Zvezda v Prešernovi ulici. V knjigarni Celjske Mohorjeve družbe v Prešernovi ulici so poskrbeli za najbolj izvirno skupinsko masko in pustno izložbo na temo pomladi in se prepričljivo zavihteli na prvo mesto med trgovskimi lokali. Pustna komi-
sija je globoko odkrila klobuk tudi nad hudomušnim vzdušjem in dekoracijami v trgovini Boutique Nada v Gubčevi ulici in Cvetličarni Tulpa v Prešernovi ulici, ki so bili tako prepričljivo izenačeni, da so si eni in drugi delili drugo mesto.
V najboljših dveh lokalih so se za nagrado posladkali s slastno torto, za vse ostale pa ostaja celo leto časa za iskanje izzivov in kovanje idej za prihodnje ocenjevanje.
MJ
Foto: GrupA
In so ga pokopali ...
Po najbolj norčavih dneh v letu je, kot v mnogih drugih slovenskih krajih, pust storil konec tudi v Celju. Za eno leto
so ga simbolično pokopali pred muzejem novejše zgodovine, glavni pogrebci pa so bili člani KUD Svoboda Zagrad Celje. Za
željne utrinkov iz letošnjega celjskega pustovanja pa so do 18. marca na ogled fotografije. Turistično društvo je v sodelovanju s Fotosalonom Celje razstavo pripravilo v Kvartirni hiši na Gosposki ulici 3.
Pisane rožice Celjske Mohorjeve družbe so kar klicale po cvetoči pomladi.
Jubilejni pust mozirski
Pust mozirski je letos v goste povabil mozirske tržanke in tržane, oblečene po starih šegah.
Član predsedstva Evropskega združenja karnevalskih mest in prvi veljak Ptujskega kurentovanja Branko Brumen je ob 120-letnici vročil zlato priznanje mozirskim pustnakom. (Foto: JOŽE MIKLAVC)
Pustovanje na Lopati
5. marca 2011 je Prostovoljno gasilsko društvo Lopata priredilo otroško maškarado, kjer se je rajalo z več kot 56 otroškimi maskami.
Ob glasbi so maškare plesale, organizacijski odbor pa je pripravil veliko nagrad, za vsako pustno masko pa tudi nepogrešljiv pustni krof. Obiskali so nas tudi pravi kurenti, ki so zaplesali svojo posebno obliko plesa. V pustno okrašeni dvorani se je rajanje nadaljevalo tudi zvečer, ko so nas obiskale velike maškare.
Promocijsko besedilo
10
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Za marsikoga edina luč lahko tudi ugasne
Bo morala svetovalnica za prvo psihološko pomoč Tu smo zate zaradi pomanjkanja denarja zapreti vrata?
V	prvem letu delovanja je svetovalnico za prvo psihološko pomoč Tu smo zate obiskalo približno 180 posameznikov. 11 strokovnih sodelavcev se je z njimi pogovarjalo 320 ur. Stereotipne predstave ruši podatek, da je povprečen obiskovalec srednjih let, na višku delovnih moči ter da je vsak tretji moški. Najstarejši obiskovalec je bil star 83 let, najmlajši pa devetletnik v spremstvu staršev. Program, ki predstavlja naložbo v človeški kapital regije in je odlično zaživel, pa je žal pod vprašajem. Denarja za nadaljnje delovanje zaenkrat ni.
Proti pričakovanjem je tudi izobrazbena struktura obiskovalcev relativno visoka, stopnja brezposelnosti pa majhna. Pomoč takih storitev bo sodobnemu človeku vedno bolj potrebna, hkrati pa vedno bolj privilegij tistih, ki si jo bodo lahko privoščili. V svetovalnici Tu smo zate je bil simboličen prispevek za uro svetovanja pet evrov.
V	prvem letu so delovanje omogočili ministrstvo za zdravje, občini Celje in Laško ter redki donatorji. Letni stroški svetovalnice znašajo 25 tisoč evrov. Prve tri mesece tega leta strokovni sodelavci delajo prostovoljno, za dva bo sredstva našel zavod za zdravstveno varstvo. Kako bo, je odvisno od razpisa ministrstva za zdravje in odločitve lokalnih skupnosti celjske regije.
Pomagati, preden gre kaplja čez rob
Težko je spregledati predsodke, ki v naši družbi še vedno spremljajo psihološko ali psihiatrično obravnavo. Na takšne ali drugačne težave v sodobni družbi ni imun nihče. Vprašanje, kam v primeru, ko s svojo stisko ne morete ali ne želite ne k osebnemu zdravniku ne v psihiatrično ambulanto, prijatelji pa vam več kot tolažeče rame ne morejo nuditi, je v veliki meri ostajalo neodgovorjeno. Ta svetovalnica izpolnjuje edinstveno vlogo strokovne preventive. Medtem ko je večina našega sistema usmerjenega v zdravljenje najhujših primerov, lahko tudi s takim projektom ljudem pomagajo, ko so stvari še obvladljive. Ob uradnih podatkih, da je vsaka druga ženska v državi žrtev psihičnega nasilja, da kriza in gospodarska recesija ubijata samopodobo ljudi in še bi lahko naštevali, je grožnja ukinitve tovrstne pomoči v tem času skoraj absurd.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Nisem nor, a potrebujem pomoč
Vsi se kdaj znajdemo v stiskah, ko ne zmoremo videti izhoda. Ljudje iščejo pomoč tudi v anonimnosti spletnih forumov. Mnogim se zdi, da bi jim koristil pogovor s kom-petentnim neznancem, a ne vedo, kam naj se obrnejo. Zbrali smo nekaj osebnih izpovedi ...
Pridejo dnevi oziroma obdobja, ko sem čisto na tleh. Nimam energije za nič pametnega. Včasih se še iz postelje ne spravim. V teh obdobjih sem žalostna, občutljiva, osamljena, počutim se kot največja zguba na svetu, vrne se mi bulimija (3- do 4-krat na dan) in v najtežjih trenutkih samo razmišljam, kako bi lahko končala svoje življenje, ker nisem sposobna živeti.
Sem mlad moški in mislim, da imam že precej časa težave z depresijo! Moja največja težava je v tem, da se ne znam sprijaznit s samskim življenjem, kar posledično vpliva tudi na zvezo, kadar jo imam! Kako naj grem spet skozi vse to? Lani sem že poskusil z obiski pri psihiatru, vendar so me zavrnili po kratkem pogovoru, ker naj ne bi bilo nič narobe z mano! Mislim, da bi mi mogoče vsaj malo lahko pomagali kakšni pogovori z neznanci...
Nečak je po cele dneve za računalnikom, kjer igra igrice. Izgubil je zanimanje za praktično vse dogajanje okoli sebe. Ne druži se več s prijatelji in ne hodi ven, še hrano si prinese pred računalniški ekran. Star je 14 let. Seveda je njegovo obnašanje glavni vzrok prepirov v družini in vsi so glede tega že precej zaskrbljeni.
Stara sem 34 let. V mojem življenju gre vedno slabše in mislim, da potrebujem strokovno pomoč. Kako lahko najhitreje pridem do kakšnega psihološkega pogovora oziroma terapij?
Zadnja tri leta sem pod stalnim pritiskom v službi, kar bi imenovala mobing. Sem tajnica direktorice, nimava odnosa, je samo avtoritativno obnašanje nadrejene. Posledice so stalna utrujenost, pozabljivost in raztresenost. Čutim, da sem nekje na dnu, nimam moči in ne najdem načina, kako iz tega začaranega kroga. Včasih me prešine misel na samomor.
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA
Jožica Lupščina je voziček napolnila za 141,90 evra. (Foto: SHERPA)
141,90 evra - nov rekord
Tudi to sredo je ekipa Radia Celja poskrbela, da je bilo v akciji Do polnega vozička brez mošnjička v Planetu Tuš Celje vse tako, kot mora biti. Tokrat je bila srečna izžrebanka Jožica Lupščina iz Lesičnega.
Simona Brglez, ki akcijo vodi, je že skoraj obupala, ko se je Jožica zadnji čas oglasila
na naš klic in tako vsa vesela izvedela, da je ravno ona tista, ki bo nakupovala brezplačno. Še posebej, ker ji je mož, ko je pošiljala kupone iz Novega tednika, vedno znova govoril, naj jih nikar ne pošilja, saj tako ne bo izžrebana. A se je na Jo-žičino srečo močno uštel.
Medtem ko je Jožica Simoni zaupala, da ima poleg
dveh vnukinj in treh vnukov tudi pravnuka, sta se v Tuševi trgovini na nakupovanje že pripravljali Saša Pukl in Simona iz Tuša. Ko se je začelo odštevanje treh minut, kolikor jih imajo naši izžrebanci na voljo za brezplačno nakupovanje, so najprej v voziček romali kakav, čokoladni prah, pecilni prašek, vanili in navaden sladkor, potem se je Jožica spomnila na zamrznjene ribe, rogljičke,
Joker sta izžrebala Grega in Ana, ki sta nakupovala v Tušu. Za sodelovanje pri žrebu sta si prislužila kosilo v Planetu Tuš. (Foto: Zlatko Bobinac)
navihančke ter na kekse. In ko je Saša Jožici namignila, da je ravno pri dobrotah iz suhega mesa, je Jožica začela svoje veliko nakupovanje.
V vozičku so se tako znašli pršut, savinjski želodec, panceta, suha salama, šunka, mortadela, posebna klobasa, sir, nato še pečena paprika, ajvar, gorčica, tunina, pašteta, oljčno, bučno in belo olje, sol, kis, vegeta, špageti in na koncu še riž. Tri minute so se iztekle, brezplačno nakupovanje pa tudi. A Jožičine sreče še ni bilo konec. Pri žrebu kuvert si je prislužila še jokerja - ta ji je prinesel še dva dodatna kosa sira.
T ako smo to sredo nakupovali z Jožico. Kaj pa če naslednjič pokličemo prav vas? Ste že poslali kupon?
SAŠA PUKL
Saši je med nakupovanjem pomagala Simona iz Tuša, ki je že stara znanka naše akcije, saj v njej sodeluje že nekaj sezon. (Foto: Zlatko Bobinac)
Včasih pobratena, danes partnerska mesta
„	t	..i	tv	iiiii-.i	iiv i. gom seznani še občinski
Partnerstvo med mesti ni le na papirju, ali zato, da župan lahko hodi na izlete, ampak se kaze tudi oziroma mestni svet.
Kako dve mesti postaneta partnerski? Za to mora obstajati obojestranski interes. Pobudo nato obravnava občinska komisija za mednarodno sodelovanje. Pred sklenitvijo uradnega sporazuma o sodelovanju in prijateljstvu se s predlo-
v konkretni pomoči in sodelovanju
Celjska občina je pobratena s kar nekaj tujimi mesti. Pred kratkim se je na primer delegacija mestne občine mudila v pobratenem srbskem mestu Sombor, danes skupaj s celjskim orkestrom Akord gostuje v Slavonskem Brodu, s katerim je celjska občina sporazum o prijateljstvu in sodelovanju sklenila lani poleti. Pri tem smo preverili, kakšni so konkretni rezultati tovrstnega partnerskega sodelovanja oziroma kaj imajo od njega prebivalci Celja.
»V finančnem smislu je to nemogoče ovrednotiti,« odgovarja župan Bojan Šrot. Kot pojasnjuje, gre pri tovrstnem povezovanju s partnerskimi mesti prevsem za sodelovanje »civilne družbe«. Celjska občina si tako pri vsakem mestu, s katerim sodeluje, prizadeva vzpostaviti stike s šolami, Rdečim križem, gasilci, policisti in podobno. Hkrati gre pri tovrstnem partnerskem sodelovanju tudi za izmenjavo dobrih praks med mesti, ki so med seboj primerljiva in imajo podobne probleme. »Mesta na ta način, s sodelovanjem, kažejo tudi svojo odprtost. V nasprotnem primeru kaj hitro rečemo, da smo >zaplankani<,« dodaja Šrot.
Dokaz, da tovrstno sodelovanje ni samo na papirju ali zato, da lahko župan in njegovi sodelavci hodijo na izlete in se imajo lepo, so tudi konkretni projekti in oblike pomoči. Celjani se verjetno
knežjega mesta s Slavonskim Brodom pa je prišla pobuda z njihove strani. V tem hrvaškem mestu vidijo Celje kot enega najhitreje razvijajočih se mest v Sloveniji in prepričani so, da lahko mesto ob Savinji s svojimi izkušnjami in dobrimi praksami pospeši tudi njihov razvoj.
Mestna občina Celje ima vrsto let neformalne stike še z nekaterimi drugimi mesti, kot sta Gradec in Budva. V zadnjih letih so se vzpostavile tudi nove vezi, in sicer z ruskim mestom Čerepovec, predvsem na področju gospodarstva, želja celjske občine pa je, da sodelovanje razširi tudi na področje turizma. »Sicer pa načrtujemo, da si bomo v prihodnje našli kakšno partnersko mesto še v neposredni soseščini. Predvsem si želimo, da bi ta partnerska mesta bila na >distanci avtobusnega prevoza<, saj je sodelovanje v tem primeru lahko bolj pestro in kakovostnejše in lažje dosežemo cilje, ki si jih zastavimo,« razmišlja celjski župan.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: MM (arhiv NT)
Prijateljsko sodelovanje med partnerskimi mesti živi na številnih ravneh. Predstavniki partnerskega mesta Grevenbroich so že sodelovali tudi na srednjeveški prireditvi na celjskem Starem gradu.
še spominjajo nekaterih lepih gest iz preteklosti, kot je bila tista, ko so v partnerskem Singnu ob poplavah,
Aktivnosti glede sodelovanja Mestne občine Celje s partnerskimi in drugimi mesti ter občinami v tujini, zlasti na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in športnem področju vodi občinska komisija za mednarodne odnose. V občinskem proračunu je letos za mednarodno sodelovanje predvidenih 40 tisoč evrov.
Šentjurčani gredo junija v Francijo
Občina Šentjur v okviru programa Town Twinning sodeluje z občinama iz Francije Saint Florent-sur-Cher in Nemčije Neu Anspach. Slednji že druži več kot 25-letno medsebojno prijateljstvo. Temu sodelovanju se je pridružil še Šentjur, ko so predstavniki občine leta 2006 z obema podpisali listini prijateljstva. Srečanja potekajo vsako leto v drugem mestu. Zadnja leta pa ob teh priložnostih aktivno gojijo mladinske izmenjave. Letošnje srečanje bo v Franciji med 2. in 5. junijem. Vse, ki bi se ga želeli udeležiti, pa s prijavami še vedno čakajo na občini Šentjur. Pri tem apelirajo predvsem na tiste, ki doslej teh mednarodnih izkušenj še nimajo. Prispevek za prevoz pa bo 25 evrov na osebo.
Že iz leta 1971 pa Šentjur goji sodelovanje tudi s srbsko občino Užička Požega. Med drugo svetovno vojno so nacisti namreč veliko šentjurskih družin izselili prav tja. Delegacijo iz Srbije so v Šentjurju gostili še pred kratkim.
StO
ki so prizadele Celje, zbirali denar za obnovo vrtca na Skalni kleti. Ali ko je Celje občini Čuprija, ki se sooča z mnogimi težavami in s katero celjska občina sodeluje že od leta 1963, poklonilo smetarski avtomobil. Tudi interes kulturnih, športnih in drugih društev ter šol za sodelovanje je velik, pri čemer si Šrot želi, da bi se to še naprej razvijalo.
Želijo si še novih partnerjev
Pogosto pobude za sodelovanje med mesti pridejo
ravno s strani društev, ni pa nujno. Sodelovanje Celja z nemškim mestom Grevenbroich se je na primer najprej začelo med gasilci, medtem ko je pobuda za sodelovanje s srbskim Som-borjem v 80. letih prejšnjega stoletja prišla iz gospodarstva. Celje je namreč nekdaj precej vlagalo v melioracijske sisteme v okolici Som-borja. Sodelovanje je bilo nekaj časa zelo intenzivno s pogostimi stiki. To se je kasneje razširilo tudi na področje kulture, a je sodelovanje po razpadu skupne
države nekoliko zamrlo. Stiki med mestoma so bili ponovno vzpostavljeni lani in bodo poslej tesnejši tudi na področju medmuzejske-ga sodelovanja, ki sta ga s podpisom izjave ob nedavnem obisku celjske delegacije v Somborju napovedala celjski Pokrajinski muzej in Mestni muzej Sombor.
Kot posledica nekaterih zgodovinskih dejstev, povezanih z izselitvijo mnogih Slovencev med drugo svetovno vojno v južno Srbijo, se je rodilo sodelovanje Celja s Čuprijo. Za pobratenje
Sodelovanje med občinami čez državno mejo je mogoče na različnih področjih. Občine Štore, Podčetrtek in sosednjo hrvaško občino Zagorska Sela povezuje evropski projekt 48 ur, ki je skoraj v celoti financiran iz evropskih sredstev. Z njim so poskrbeli za del kanalizacije v obeh slovenskih občinah, hrvaška občina pa je za kanalizacijo pridobila projektno dokumentacijo. Občine uradno niso pobratene.
Vse tesnejše partnerske vezi
Partnerstvo med slovenskim Žalcem in češkim Žatcem
Žalec ima vzpostavljeno večletno partnersko sodelovanje s češkim mestom Žatec, z irskim Westportom ter s srbskima Kruševcem in Bačko Palan-ko, dobro pa sodeluje tudi z nekaterimi drugimi občinami oziroma mesti.
Glede na to, da je Žatec središče hmeljarstva na Češkem, je razumljivo, da so se vezi začele na področju hmeljarstva, in to že v obdobju pred osamosvojitvijo Slovenije. Po letu 1991, predvsem pa po vstopu obeh držav v EU, sta mesti vezi še poglobili in jih nadgradili tudi s sodelovanjem v okviru evropskih programov druženja partnerskih mest ( »towntwi-ming«). Sodelovanje z irskim Westportom se je začelo v obdobju, ko se je Žalec
začel vključevati v evropsko tekmovanje Entente florale in kjer je leta 2004 tudi dobil priznanje.
Srbski Kruševac pa podobno kot Bačka Palanka sodi med tista mesta oziroma občine na območju bivše skupne države, s katerimi je bil Žalec pobraten že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Sodelovanje s Kruševcem, v zadnjih dveh letih pa tudi z Bačko Palanko, se je obnovilo in nadgradilo v času po vstopu Slovenije v EU. V letih 2005 in 2006 je Žalec tako sodeloval v projektu Izgradnje ekoloških kapacitet v občini Kruševac, trenutno pa sodeluje v projektu Vzpostavitev geoinfor-macijskega sistema v občini Kruševac.
»Z Bačko Palanko in vrsto drugih mest smo na primer sodelovali tudi v okviru razpisa SVLR za bilateralno sodelovanje, v okviru katerega smo razvili projekt Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj. Pobudo za ta projekt je sicer dala Razvojna agencija Savinja, a zasnovali in izvedli smo ga s pomočjo vzpostavljene nove partnerske mreže med mesti oziroma občinami v Sloveniji in Srbiji, med katerimi so jedro povezovanja predstvaljale ravno prijateljske vezi med Žalcem, Kruševcem in Bačko Palanko,« našteva direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek - Korent.
BA
Tokrat so celjski godalci nastopili pod dirigentsko palico Boruta Smrekarja. Predstavili so se štirje vrhunski mladi glasbeniki, poleg violinistke Tanje Sonc (skrajno levo) in violistke Gee Pantner Volfand še hornista Jasna Komar in Jože Rošer.
Odlični solisti s celjskimi godalci
Celjski godalni orkester je v torek odigral tretji abonmajski koncert. Orkester se je predstavil s skladbama Elgarja in Holsta, še posebej pa so navdušili mladi solisti, ki so z orkestrom odigrali deli Mozarta in Haydna. Orkester je tokrat vodil gostujoči dirigent Borut Smrekar.
Borut Smrekar je s celjskimi godalci v preteklih letih že sodeloval in je bil, kot pravi, ponovnega vabila vesel. Pohvalil je tudi delo v orkestru: »Od zadnjega koncerta pred nekaj leti opažam ka-
kovostni napredek. So neke stvari, ki jih prej s tem orkestrom ne bi mogli narediti. Vidi se, da prihajajo mlajše generacije, ki imajo hitrejše, boljše reakcije, večja je tudi odzivnost v orkestru.«
Program torkovega koncerta je izbral umetniški vodja in dirigent orkestra Nenad Fir-št. Koncert so godalci odprli s skladbo Sospiri - Adagio za godala Edwarda Elgarja. Sledila je Koncertanta simfonija za violino, violo in orkester v Es-duru Wolfganga Amade-usa Mozarta, kot solistki sta nastopili odlični violinistka
Tanja Sonc in violistka Gea Pantner Volfand. V drugem delu koncerta sta z orkestrom nastopila hornista Jasna Komar in Jože Rošer, ki sta odigrala Koncert za dva rogova in orkester v Es-duru Josepha Haydna. Godalci so koncert sklenili z Brook Green Suito Gustava Holsta.
Prihodnji abonmajski koncert Celjski godalni orkester pripravlja 19. aprila, ko bodo s klarinetistom Goranom Boj-čevskim in kvintetom Gamma odigrali Balkanske portrete.
ŠK
Foto: SHERPA
Razstavo Ženski svet(ovi), na ogled je v celjskem muzeju novejše zgodovine, lahko obiščete do 27. marca. Na fotografiji (levo) Janja Rebolj iz Mestnega muzeja Ljubljana.
Zgodbe o ženskih svetovih
Kako je, ko v svetu živiš in ga doživljaš kot ženska? Na to vprašanje ni enoumnega odgovora. Vsaka ženska ima o tem svojo zgodbo. Nekaj jih odstira razstava Mestnega muzeja Ljubljana Ženski svet(ovi): zgodbe, ki od srede gostuje v Muzeju novejše zgodovine Celje.
Razstava avtorice Saše Starec je zasnovana kot popotovanje skozi deset svetov, ki jih predstavljajo pričevanja desetih Ljubljančank, rojenih v meščanskem okolju med letoma 1927 in 1946. Razstavljeni predmeti pripovedujejo zgod-
be o tematikah, kot so žensko telo, poklic, obleka, gospodinjstvo, čas, iznajdljivost ... Vsaka zgodba je odraz časa in prostora, v katerem se je dogajala, hkrati pa je pobuda za razmislek o današnji ženski, njenih svetovih in medgene-racijski povezanosti.
Razstava je plod več kot enoletnega dela etnologinje in kulturne antropologinje Saše Starec. Pri zbiranju osebnih zgodb žensk jo je fasciniralo predvsem, kako kreativne in ustvarjalne so bile ženske, ki so živele v časih, ko je bila večina stvari, ki se nam danes
zdijo samoumevne, nedosegljivih. »Vendar to žensk ni oviralo pri življenjski radosti. Vedno so našle način, da so lahko nosile podobne obleke kot filmske igralke, pri čemer so uporabile lastno ustvarjalnost in iznajdljivost,« dodaja mentorica projekta Janja Rebolj iz Mestnega muzeja Ljubljana, kjer življenjske zgodbe žensk sicer zbirajo že deset let.
Razstava bo v občasnih razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje na ogled do 27. marca.
BA, foto: SHERPA
Kozjanski kraji oživeli v Artičkovih zapisih
Daniel Artiček je bil osrednji gost predzadnjega Aninega večera na Prevorju. Z voditeljico Marijo Frece Perc sta občinstvu razgalila vsebino nekaterih njegovih knjig, v katerih se zrcalijo mnoge plati odnosa kozjanskega človeka in zgodbe domačega kraja.
Daniel Artiček, ki je bil leta 1933 rojen v Grobelcah, že vrsto živi in ustvarja v Kamniku. Perčeva je Artička predstavila kot Štajerca, ki živi na Gorenjskem in oživlja zgodbe iz svojega domačega kraja. Kot neutruden zbiratelj podatkov in zgodb živih prič je do zdaj napisal že 18 knjig. Obiskovalci tokratnega Aninega večera so z njim začutili odnos do stvari in narave. V prvi predstavljeni knjigi Kalne vode Slivniškega jezera so zapisana doživetja ljudi ob potopu doline, v njej pa so občuteno izraženi odnosi do zemlje. Posebno zgodovinsko vrednost nosi roman Glažarjev sin, v katerem se avtor dotika »gla-žutarskega« življenja in obdobja po propadu industrije v Loki pri Žusmu. Opisuje usode ljudi, ob tem pa se osredotoči na družino Glažar. Na osnovi ustnega izročila in zgodo-
vinskih zapisov je nastala tretja predstavljena knjiga, ki jo je Artiček naslovil Legende grofije Žusemske. Posebno izražanje odnosa do dela pa so številni obiskovalci začutili iz zapisov v knjigi Obiralka hmelja, kjer avtor opisuje življenje obiralcev hmelja in trdo garanje za zaslužek.
Osrednjemu gostu se je pridružil tudi dr. Mirko Štruklec, sicer po rodu Prevorjan, ki že vrsto let živi v Domžalah. Štrukleca so domačini pred časom lahko spoznali tudi kot predavatelja o kuncih, saj se je veliko ukvarjal s prehrano živali. Sicer pa so mu blizu socialne in fiziološke plati življenja, pri čemer ugotavlja, da se svet vse bolj obrača k individualizmu. Prav zato je nastop pred domačini izkoristil s poudarki, ki temeljijo na velikem pomenu skupnosti in pristnega sožitja.
Program je obogatil ansambel učencev OŠ Lesično, ki deluje pod mentorstvom Mateja Romiha. Tretji niz Aninih večerov se bo končal marca, ki bo v znamenju pozornosti do ženskega spola in družinskih vrednot.
MR
Z leve: Daniel Artiček, Marija Frece Perc in dr. Mirko Štruklec
Glasbena poslastica ob dnevu žena
Celjski sekstet klarinetov Panars in violinistka Anja Bukovec sta v ponedeljek v celjskem Narodnem domu pričarala nepozaben koncertni večer ob dnevu žena.
Zasedba uveljavljenih solistov in orkestrskih glasbenikov (Nataša Aškerc, Bernard Belina, Jure Hladnik, Slavko Kovačič, Bojan Logar in Mitja Ritlop) se je predstavila z deli velikih klasikov in popularne glasbe, prirejene prav zanjo. Občinstvo je tako lahko uživalo ob delih Bizeta, Saint-Saensa, Glavnika, Kreislerja, Grgina, Nestica, Van der Roosta, Saurerja in Balogha.
BA, foto: GrupA
Avtorici razstave Emona - Mit in resničnost, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje, sta magistri Irena Žmuc (levo) in Bernarda Županek.
Emona med miti in resnico
Arheološka razstava razkriva vsakdanjik Emoncev in mite o današnji slovenski prestolnici
V	Pokrajinskem muzeju Celje je odprta nova gostujoča arheološka razstava Emona - Mit in resničnost, ki sta jo za Mestni muzej Ljubljana pripravili mag. Bernarda Županek in mag. Irena Žmuc.
V	prvem, večjem delu razstave je prikazano vsakdanje življenje Emoncev - njihovi dnevni opravki, kot so nakupovanje, obisk foruma in javnega kopališča, priprave na poroko ali priprava večerje. Vidik posameznika in njegovega doživljanja je vpeljan tudi v predstavitev zgodovinskih prelomnic mesta Emone, kot so gradnja mesta, obisk rimskega cesarja Teodo-zija v letu 388 ter zamrtje življenja v mestu ob propadu rimskega imperija. Avtorica tega dela razstave mag. Bernarda Županek pravi, da je bila Emona s tri do pet tisoč prebivalci v rimskih časih novoustanovljena kolonija, pomembno mesto in upravno, ekonomsko ter versko središče za širše območje, od Trojan do Vrhnike in Karavank. »A bolj kot na to se na razstavi osredotočamo na prikaz življenja vsakdanjih Emoncev. Mislim, da nam je to v luči razstavljenih drobnih predmetov tudi uspelo.« Prav drobni predmeti - posodje, okrasje, nakit in podobno - ob napisnih tablah in risbah Emone, kot je včasih bila, pričarajo pravo vzdušje. Kot tudi glasbena oprema razstave, ki jo spremlja še hrup za Rimljane tako značilne večerne »gostije«, in razstavljena toga, v katero se lahko obiskovalci tudi oblečejo.
Zgodovinska dejstva v drugem, manjšem delu razstave so dopolnjena z mitičnim izro-
čilom o nastanku Emone, ki naj bi jo na svojem popotovanju iz Grčije ustanovili Argonavti pod vodstvom Jazona. Ta teza, kljub nekaterim ohranjenim predmetom in pričevanjem, ki govorijo o prisotnosti starih Grkov tudi na naših tleh, ni znanstveno potrjena, je pa močno vplivala na pomen današnjega glavnega mesta, posebej v času Avstro-Ogrske monarhije. Avtorica tega dela razstave mag. Irena Žmuc pravi, da je Jazonov mit v 17. stoletju postal nacionalni mit prestolnice, ki so ga osnovali na najdenih zapisih iz 4. in 5. stoletja. Po njih naj bi takrat imela Donava dva rokava in po enem, neobstoječem rokavu Donave, ki naj bi se v Jadran izlival nekje pri Trstu, naj bi pripluli Argonavti in ustanovili Emono. »Ta mit je zaživel tudi v Jalnovih Bobrih. Ravno ta čas zamujene renesanse začne odkrivati rimske ostaline pri nas. Že prvi raziskovalci so začeli odkrivati rimske napise na Kranjskem in Štajerskem. Za še več odkritij so poskrbeli prvi veliki izobraženci, ki so iskali primere rimske zgodovine na naših tleh. Toda zgodovino so pisali nekritično, kot bi bila resnica. Tako je ta mit »držal« vsaj do 19. stoletja. Šele odkritja trgovskih poti, po katerih so grški trgovci res prihajali na naša tla, so bila osnova za bolj kritičen pogled na ta mit. Najdbe iz časa starih Grkov so, obstajajo tudi toponimi in ononimi, ki dokazujejo, da so Grki res bili tu, kar potrjujejo tudi drugi miti, tudi o Herakleju,« pravi Irena Žmuc.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Kuharica, umetnica v likovni ustvarjalnosti
Marec je namenjen ženskam, zato je Marija Ducman, amaterska slikarka iz Rogaške Slatine, odprla razstavo svojih slik v spodnji razstavni dvorani Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah. Ker slika po svojem občutku in za dušo, želi z razstavo obiskovalce popeljati v svoj svet ustvarjanja.
Želja po risanju jo spremlja že iz osnovnošolskih klopi, vendar je v mladosti ni mogla uresničiti. Izučila se je za kuharico in se nekaj let pred upokojitvijo podala na pot likovnega ustvarjanja. Njena prva mentorica je bila Erna Ferjanič - Fric, ki so ji sledili Tone Rački, Željko Opačak, Veljko Toman in Toplica Ignjatovič. Njena slikovna govorica je realistična, zajema tihožitje in krajine, ki jih pogosto kombinira z vodo
in s figuraliko. Izogiba se iluzijam in poseganjem v abstrakcijo, zato so njene slike preproste in vzete iz vsakdanjega življenja. Je članica Društva likovnih ustvarjalcev DLU Mavrica iz Rogaške Slatine. Svoja dela je predstavila na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah, veliko slik je podarila tudi v dobrodelne namene. »Marija je nepogrešljiva pod lokom Mavrice, kar se vidi v njenem opusu. Naj se ji barve na paleti in čopiču nikoli ne posušijo,« so bile želje Vide Hustič, ustanoviteljice in dolgoletne predsednice DLU Mavrica iz Rogaške Slatine, ki je predstavila dela Marije Ducman. Mladi harmonikar Žan Stres je s svojim glasbenim opusom popestril večer. Razstava bo odprta do 1. aprila.
PB
ZGODBE IZ KAMRE
AUkamra
www.kamra.si
Gostilna Franci v Zagradu še vedno slovi po dobri kuhinji; razglednica je bila poslana leta 1900.
»Kje so tiste gostilne, ki so včasih bile ...«
»Furmanske in flosarske«
Ena takšnih je »še zdaj živa« gostilna Belaj-Koštomaj na Polulah. Postavil jo je Matevž Gmajner leta 1829 in jo imenoval Pri grenadirju (Grenadierwirt). Leta 1893 je gostilno prevzel Gmajnerjev posinovljenec Jožef Jezernik z ženo Terezijo, leta 1923 pa sta gostilno od Jezernikove hčere Ane kupila Ana in Matevž Belaj.
Gostilna se je tedaj imeno- darju, ki je dajal »na kredo«, vala Pri Korošcu in v njej so se zbirali znani celjski meščani. Za penzionske goste so med obema vojnama nad vinsko kletjo uredili tudi nekaj sob. Na vrtu pod kostanji so ob kozarcu dobrega vina in domačem narezku radi posedeli tudi nedeljski gostje. Bilo je vedno veselo, saj so Belajeva dekleta igrala na harmoniko in klavir. Posebej radi se spominjajo splavar-jev, ki so se pred nadaljnjo plovbo tukaj posušili in odpočili. Praviloma je potem celo noč teklo vino (včasih so ga spili tudi po sto litrov), zraven pa so običajno jedli kislo zelje z rebrci in kruh, ki so ga prinesli s seboj.
Pri grenadirju je bila brv čez Savinjo, čez katero se je prišlo v Zagrad. Tam še zdaj uspešno deluje gostilna Francl, ki jo je sezidal Matija Kraševec leta 1895. V preteklosti je bila znana po veselicah in tudi po gospo-
zato je marsikateri delavec iz bližnjega Pečovnika noč prespal kar na skednju. Nekoč priljubljena postaja »furmanov« in rudarjev je zdaj priljubljena izletniška točka Celjanov.
Postajališče »furmanov« in splavarjev je bilo tudi pri Krajncu, kjer je bila gostilna že v 18. stoletju, pred začetkom prve svetovne vojne pa jo je dobila od Jezernikovih v dar Roza Krajnc. Splavarji so se v gostilni najedli, napili, popravili splave in se odpravili naprej.
Zadnja gostilna, ki jo še lahko štejemo med okoliške, je bila že na meji s Tre-merjami. Šlo je za majhno »furmansko« gostilno, ki je imela največ obiska ob regulaciji Savinje. Prvotni lastnik gostilne se je pisal Lipovšek, naslednji Sajovic, po letu 1933 pa sta bila lastnika Valentin in Rozalija Berger.
Naslednji teden bomo obudili spomin na gostilne na Skalni kleti, Starem gradu in Anskem vrhu.
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Splavarska in »furmanska« gostilna Pri grenadirju (Belaj-Koštomaj) na Polulah; razglednica je bila poslana leta 1915.
Trilerja v obeh ligah
Prvak Maki team, v 2. ligi trije izenačeni na vrhu
Za Maki team so igrali Asko Alič, Goran Jolič, Rade Rusmir, Marijo Ljoljič, Željko Spasojevič, Simon Sešlar, Uroš Rošer, Mirsad Ajradi-novič, Robi Matič, Sefer Zornič, Emir Džaferovič, Levin Oparenovič, Mladen Djordjič in Mičo Vujovič.
Simon Sešlar (v rdečem dresu), član zmagovitega moštva, je tudi v dvorani Šolskega centra Celje dokazoval svoje mojstrstvo.
Zadnje dejanje 1. celjske lige dvoranskega nogometa je bilo zelo zanimivo in napeto, moštvo Maki teama pa je osvojilo prvo mesto po tesni zmagi nad Pelikani, čeravno bi mu za naslov prvaka zadoščal že remi.
Izidi zadnjega, 13. kroga: Kalimero - KMN Kobre 7:5, Bar Golf - Hochkraut Kia Škorjanec 4:1, Isoles-Saymons - ŠD Gotovlje 4:6, Zlatarstvo Tanjšek - Fijavž d.o.o. 3:0 (b. b.), Pelikani - Maki team 3:4, Emstar -Mariborska univerza 3:0 (b. b.). Končni vrstni red: Maki team 33 točk, Pelikani, Bar Golf 29, Kalimero 23, Hochkraut 22, Fijavž 18, Emstar, Zlatarstvo Tanjšek 16, ŠD Gotovlje 12, Kobre 11, Iso-les-Saymons 9, Občina Celje 6, Mariborska univerza -2. Najboljši strelec lige je Robi Matič (Maki team) z 22 goli. Sledijo Tomaž Veler (Isoles) in Tadej Žagar (Hochkraut) 15, Danijel Banjac (Emstar) in Jani Vuksanovič (Zlatarstvo Tanjšek) 14 ...
V 2. ligi so na vrhu razpredelnice kar tri moštva s po 33 točkami. Prvo mesto je osvojil Mali Pariz, drugo Bogi team, tretje pa Kladivar
sporting. Najprej je odločalo razmerje v medsebojnih tekmah, nato pa razlika v golih, prav tako na medsebojnih obračunih, česar morebiti nekateri niso vedeli. Namreč v zadnjem krogu sta se pripetila čudna izida: Mali Pariz
-	NK Gaberje 22:4, Agadir
-	Bogi team 2:26 ...
DŠ
Foto: GrupA
Letna liga malega nogometa v ŠRC Hattrick se bo začela v ponedeljek, 11. aprila, ko bodo zaigrali prvoligaši, dan kasneje drugoligaši, v četrtek, 14. aprila, pa še veterani. Prijave sprejemajo do 31. marca (tel. št. 031 613-221), pri-javnina znaša 400, nagradni sklad pa 2.050 evrov.
Celjski drsalci pokalni prvaki
Na Bledu so umetnostni drsalci tekmovali za pokal Slovenije.
Celjski klub se je zavihtel na vrh. Posamično sta zmagi slavili še Daša Grm med članicami in Pina Umek med mladinkami. V skupini pionirke A je Patricija Juren za las zgrešila stopničke, bila je četrta. V skupini pionirke B je Nina Polšak osvojila tretje mesto, Maruša Udrih je bila četrta. Med pionirkami C je bila Lara Guček tretja,
Nicole Vrunč pa peta. Med pionirji D se je z drugim mestom izkazal Jaka Brilej.
Mladi celjski umetnostni drsalci pa so nato odpotovali v Budimpešto na Sportland Trophy 2011, ki šteje za evropski kriterij. Nastopilo je 246 tekmovalcev iz 19 držav. Najbolj sta se izkazali Pina Umek s tretjim mestom v kategoriji Junior ladies in Patricija Juren s četrtim med Novices girls.
DŠ
Na fotografiji z leve stojijo Pina Umek, Daša Grm, Patricija Juren, trenerka Anja Bratec, Jan Čejvan, trener Daše, Pine in Patricije na državnih treningih v Ljubljani, in Nina Polšak.
Lubejeva svetovna prvakinja še v tekvondoju
Na svetovnem prvenstvu v tekvondoju (v neolimpij-ski različici) v novozelandskem Wellingtonu je članica celjskega Športnega kluba Hyong Staša Lubej osvojila prvo mesto.
V borbah članic do 52 kg je ugnala vse tekmice in klubu - po Petri Žolnir leta 2009 v Argentini - prinesla drugi zaporedni svetovni naslov v tej kategoriji. V uvodni borbi je premagala tekmovalko iz Hongkonga Lamovo, v drugem Švedinjo Tolfovo, v polfinalu Kanadčanko
Demers, v finalu pa je s točkami v zadnjih sekundah borbe premagala nekdanjo svetovno in večkratno evropsko prvakinjo, Poljakinjo Pawlikovo.
Med dosedanjimi Stašini-mi uspehi velja izpostaviti tretje mesto na SP v tekvondoju leta 2007 v Kanadi, naslov svetovne mladinske prvakinje v kikboksu light kontakt leta 2008 v Italiji in tretje mesto na članskem SP v kikboksu leta 2009 v Avstriji. V klubu Hyong znanje prenaša tudi na mlajše
tekmovalce; v tekvondoju poučuje skupino otrok, pomaga pa tudi pri borbenih treningih kikboksa in tekvondoja.
V formah je Uroš Bernard (IV.-VI. dan) v 1. krogu izgubil z večkratnim evropskim in svetovnim prvakom Susko s 3:2, Anže Dimec je pri članih I. dan prav tako s 3:2 izgubil v uvodnem krogu proti Belgijcu Walterju, Jure Bernard pri članih III. dan pa je moral premoč priznati domačinu Hanni.
DEAN ŠUSTER
Staša Lubej
Karateisti za pokal Žalca 2011
V dvorani I. osnovne šole Žalec je bil 9. mednarodni karate turnir, na katerem je sodelovalo več kot 400 tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, z Madžarske, s Hrvaške, Kosova in iz Slovenije.
Za najuspešnejša tekmovalca sta bila izbrana Tjaša Ristič iz KK Kranj in Alvin Karaqi iz Karate federacije Kosovo. Zmagovalci s Celjskega so bili v katah v različnih starostnih kategorijah Niklas Tamše, Toni Hudales, Brina Lucija
Takole so tekmovala mlada dekleta v Žalcu, jutri in v nedeljo pa bo v Laškem 11. mednarodni karate turnir Thermana odprto prvenstvo Slovenije 2011 s kakovostno zasedbo.
Štruc, ekipno dečki (vsi Shotokan klub Velenje), ekipno kadeti Jan Zajc, Miha Podpečan in Tilen Lončar (KK Shito-ryu Celje), Bor Hartl, Joži Preskar (KK Kozjansko), Aleksandra Centrih, Ajla Golač, Adelisa Hankič in Šefka Golač (KK Tiger Velenje), v športnih borbah pa Neja Rom Zupanc, Tilen Kaj-tna, Sebastjan Kantužar (KK Nestor Žalec), Anže Podpečan, Lina Pušnik (KK Žalec), Jan Podhra-ški (KK Kozjansko) in Vesna Bezgovšek (KK Polzela).
TONE TAVČAR
NA KRATKO PANORAMA
Z najboljšim smučarjem sveta
Celje: Na tradicionalnem smučarskem dvoboju med reprezentancama mest Zagreba in Celje bo tekmoval tudi prvi favorit za zmagovalca v skupnem seštevku svetovnega pokala Ivica Kostelic. Najstarejše medmestno smučarsko tekmovanje praznuje 76. obletnico. Letos bo tekma v nedeljo, 10. aprila, na smučišču Jasa na Rogli.
Beršnjak ne, Bezjak morda
Celje: Vodstvo NK CM Celje je do nadaljnjega suspendiralo vezista Domna Beršnjaka zaradi neprimernega odnosa na treningih in tekmah. Pred moštvom sta dve zelo zahtevni gostovanji, v Novi Gorici in Mariboru, vmes pa domača tekma z Olimpijo. Še vedno je na lestvici na predzadnjem mestu. Na tekmi z Rudarjem se je poškodoval član udarne enajsterice Roman Bezjak, zaradi natrganih vezi gležnja je vprašljiv njegov nastop proti Gorici.
Skok je dober nakup
Ljubljana: Slovenska moška rokometna reprezentanca je v tretji kvalifikacijski tekmi za nastop na EP prihodnje leto v Srbiji premagala Poljsko s 30:28. Ne pomnimo, da bi se kdaj zgodilo, da v naši selekciji ni bilo niti enega člana Celja Pivovarne Laško. Na tribuni je ostal edini kandidat Gašper Marguč. Zato pa je na igrišču blestel bodoči vratar celjskega kluba Matevž Skok. Velenjčan je bil s 16 obrambami junak tekme. (DŠ)
KOŠARKA
1. SL (ž), 22. krog: GVT
-	Ilirija 67:55; Božičevič 15, N. Klančnik 13, Zdovc 10, Lesjak 9, K. Klančnik 8, Kraj-nik, Šrot 6; Škof 18, Grobiša 8, Rogaška - Odeja 49:73; Svetič 18, Baloh 14, Zupanc 6, Krebs 5, Muhovic 4, Polajžer 2; Ga-brovšek 27, Horvat 18. Vrstni red: Kranjska Gora 40, Celje 38, AJM, Ilirija 34, Triglav 32, Ježica 29, GVT 28, Grosuplje 27, Odeja 26, Rogaška 22, Domžale 20. (MiK)
KOLEDAR
Petek, 11. 3. MALI NOGOMET
1. SL, 18. krog: Litija - Do-bovec (20). Sobota, 12. 3. NOGOMET
1.	SL, 22. krog, Velenje: Rudar - Koper (16), Hit Gorica - CM Celje (18).
2.	SL, 17. krog, Ptuj: Drava
-	Šmartno, Slovenske Konjice: Dravinja - Mura (15).
MALI NOGOMET
2. SL, 18. krog: Velike Lašče - Nazarje (20).
ROKOMET
1. SL (ž), 22. krog: Izola
-	Žalec (18), Celje Celjske mesnine - Krka, Zagorje
-	Velenje (19).
KOŠARKA
1.	B SL, 22. krog, Sežana: Kraški zidar - Rogaška, Konjice - Primorac Branik (19).
2.	SL - vzhod, 19. krog, Ljubljana: Union Olimpija B
-	Terme Olimia (18), Nazarje
-	Lastovka (20).
»Težje je, ko pridejo porazi ...«c
S strategom košarkarjev Zlatoroga Alešem Pipanom med dvema deloma sezone
V soboto se je končal prvi del sezone v 1. slovenski ligi za košarkarje. V ligo za prvaka so se uvrstili (ter pridružili Olimpiji in Krki) Zlatorog, Helios, Hopsi, Geoplin Slovan, Elektra in Maribor. Ligo za razvrstitev od 7. do 9. mesta bodo igrali Šentjur, Mercator in Parklji.
Liga za prvaka se bo začela 19. marca. V prvem delu je bil najbolj prepričljiv laški Zlatorog s 15 zmagami in z le enim porazom. Pod vodstvom Aleša Pipana je deloval suvereno in zasluženo zasedel vrh lestvice. Toda točkovanje se začenja znova. Pred začetkom zanimivega drugega dela sezone smo se pogovarjali s trenerjem La-ščanov.
Ste pričakovali zgolj en poraz?
Ne, zato smo z izkupičkom prvega dela sezone zelo zadovoljni. Vidi se, da so fantje za leto starejši in da smo davek novega sistema dela plačali že v preteklem letu. Letos so fantje spoznali, za kaj gre v košarki. Dobro delajo, dobro trenirajo. Nismo odigrali vseh tekem dobro, bila so nihanja, a veseli nas,
da smo tudi s slabo igro večkrat zmagali. Ohranili smo zmagovalno mentaliteto.
Čeprav ste bili z naskokom vodilni, vam to v ligi za prvaka ne predstavlja nikakršne prednosti. To bi bilo treba spremeniti, mar ne?
Res je. Na žalost nam teh petnajst zmag iz prvega dela sezone ne pomeni nič. Nimamo kaj. Ne moremo se nikomur pritožiti, vendar bo v prihodnosti treba nekaj ukreniti, da ne bomo igrali pol leta zastonj.
Slovenija si je po odličnih predstavah Uniona Olimpi-je in Krke za prihodnje leto že zagotovila dodatno, tretje mesto v Jadranski ligi. Zdaj je dosegljivo še četrto, ki ga dobi država, če je najbolje uvrščena na nacionalni lestvici v zadnjih dveh sezonah. V tem primeru bo tudi četrto mesto v 1. SKL vodilo v mednarodno regionalno ligo ...
Res je. Slovenija je trenutno v boju še za četrtega predstavnika v Jadranski ligi in slednjega bi si nedvomno zaslužila. Slovenci vodimo ligo, vanjo prispevamo največ denarja.
Boj za uvrstitev med četverico zna biti dramatičen, vanj se bo zagotovo vmešal tudi Slovan, ki vam je zadal edini poraz v tej sezoni.
Slovan je trd oreh, neugoden nasprotnik. Vsekakor nam ne »leži«, to si želimo spremeniti. Po porazu na Kodeljevem smo ga sicer potem premagali na zaključnem turnirju pokalnega tekmovanja in še v domači dvorani v prvenstvu. Toda še vedno je zelo nevaren, še posebej v svoji dvorani v Ljubljani.
Boste v igri mlade zasedbe kaj spremenili?
Da, določene stvari bomo. Tiste, ki so dobre, bomo zadržali, slabe opustili. Dodali bomo tudi nekaj novosti. Zadnje dneve izkoriščamo predvsem za napolnitev baterij mladih igralcev. Treningi so težji, kajti kasneje med zgoščenim ritmom tekem ne bo časa za napornejšo vadbo. Tedaj bo v ospredju sprostitev pred naslednjo preizkušnjo.
Se bodo kvalitete centra Slobodana Božovica, ki se vam je pridružil med sezono, pokazale na ključnih tekmah?
Aleš Pipan
Menjavo smo opravili, ker takrat Saša Mijajlovic ni upravičil naših pričakovanj. Upam, da bo Božovic prikazal več. Novi igralci potrebujejo nekaj časa, da se uigrajo in prilagodijo sistemu igre. Božovic je že nekaj časa z nami. Upam, da bo v ligi za prvaka pokazal, da je prava okrepitev.
Drugi del se bo začel z Mariborom. Pričakujete težave?
V ligi za prvaka vsak išče svojo priložnost. Maribor ima kakovostno ekipo z izkušenimi igralci. Tudi za nas je lahko neugoden, toda če
želimo izpolniti visoke cilje, mora zmaga v uvodnem krogu ostati doma.
Bo kakšen dan namenjen za počitek igralcev?
Ta konec tedna bodo imeli prost. Lahko se bodo spočili in za kakšen dan malce pozabili na košarko. Kasneje za to priložnosti več ne bo ...
Ozriva se še na pokalno tekmovanje. V četrtfinalu ste premagali Slovan, nato vas je izločila Olimpija. Kakšna je vaša ocena?
Dosežek na zaključku pokala bi lahko primerjali s prejšnjo sezono, ko smo z Olimpijo igrali v finalu, letos
v polfinalu. Obe tekmi je prenašala televizija, to pa je zelo zanimivo za našega pokrovitelja. Tudi z letošnjo predstavo smo lahko zadovoljni. Težko je presenetiti Olimpijo. Nikakor pa polfinalne tekme nismo odigrali slabo, bili smo konkurenčni. Tisto, kar nekateri pišejo in govorijo, da nas je Olimpija zlahka premagala, ni res. Morala se je potruditi, da se je uvrstila v finale.
V Treh lilijah je od tekme do tekme več gledalcev, ki so začutili, da so dosežki mladih igralcev v letošnji sezoni spoštovanja vredni. Verjetno tudi vas veseli lep obisk?
Navijači poznajo košarko. Če igraš dobro, jih privabiš vse več, s slabimi igrami pa jih odvrneš. Mi vsi se trenutno sprašujemo, kaj se dogaja, saj je zanimanje veliko. Obiskovalcem obljubljamo, da bomo tudi v ligi za prvaka dali vse od sebe.
Kakšno je vzdušje med igralci?
Najbolje bi bilo, da bi to povedali sami. So veliki profesionalci, zelo radi imajo košarko. Družijo se tudi izven dvorane, so pravi tovariši, zato imamo zelo dobro vzdušje, ki je še kako pomembno.
Kako se vi počutite po izjemnem prvem delu in pred nadaljevanjem sezone?
Dobro, trenutno je vse v najlepšem stanju. Veste pa, da dokler ekipa zmaguje, se trener počuti dobro. Težje je, ko pridejo porazi .
MITJA KNEZ Foto: TimE

KARIERA
ZAČETKI
Prve nogometne korake sem naredil pri 7 letih v prevaljskem Korotanu. Ko sem dopolni) 14 let, sem odšel v srednjo šolo v Celje in nadaljeval nogometno pot pri celjskemu prvoligašu. Še pol leta bom v mladinski ekipi, vendar se že počasi priključujem članskemu moštvu.
KLUBI DO SEDAJ
NK Korotan Prevalje, NK Celje
NAJ GOL
Menim, da sem dosegel najlepši zadetek v mladinski liqi proti velenjskemu Rudarju, ko sem s 16 metrov s škarjicami zadel nasprotnikovo mrežo.
NAJ VESELJE
Zagotovo je to moj prvi zadetek v članskem dresu, ki sem ga dosegel v letošnji sezoni proti Primorju. Končni izid tekme pa je bil 3:0.
NAJ ŽALOST
Lanskoletna operacija desnega gležnja. Posledica je bila skoraj celoletna odsotnost s treningov, zame je bilo to zagotovo najtežje obdobje v dosedanji nogometni Karieri.
JAZ IN KLUB
USPEHI
Uvrstitev z reprezentanco do 17 let v drugi krog evropskega prvenstva.
NASTOPI
4 nastopi ter 1 zadetek v 1. SNL
uut
Da bi bila moja nogometna kariera uspešna ter polna lepih izkušenj.
PUBLIKA
Publika je sestavni del nogometa. Navijači ne smejo spodbujati moštvo le takrat, ko zmaguje, ampak tudi takrat, ko časi niso rožnati.
a
DRUŽABNO
STANOVANJE
Trenutno stanujem v klubskem podnajemniškem stanovanju s soigralcem.
LJUBEZEN
Imam punco, s katero sem v zvezi že 3 leta. HOBIJI
Rad imam različne vrste športov, s katerimi se ukvarjam v prostem času. Zelo rad tudi posedim pred računalnikom in televizijo.
PROSTI ČAS
Prosti čas preživim s prijatelji in punco na kakšni pijači ali sprehodu v naravi.
GLASBA, FILM
Poslušam vse zvrsti glasbe, najbolj pa mi je pri srcu glasba afriškega izvajalca Akona. Sem ljubitelj akcij in grozljivk. Filme, ki so po mojem okusu, si zelo rad ogledam v kinu.
MJ/l
Amta/zmAjmJct»-
Če hrane ne bo, bo revolucija
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin: »Zakonodaja sili menedžerja, da hodi po robu, če hoče pripeljati barko na cilj.«
Izidor Krivec je v. d. direktorja v Celjskih mesninah postal leta 1995, leto kasneje pa direktor. »V 110-letni zgodovini sem direktor z najdaljšim stažem. Vodenje podjetja je še vedno izziv, ker smo vedno večji. Pršutarna Lokev, Radgonske gorice, šport ...« Včasih je bil vsak dan v proizvodnji, zdaj ne uspe več: »Danes in včeraj sem bil, prej pa teden dni ne. Preprosto sem bil anagažiran na drugih koncih.« Še vedno se ukvarja z glasbo: »Doma in na gospodarskih delegacijah zvečer po sestankih me v kakšni hotelski avli spravijo za klavir. Tudi na kakšnih poslovnih srečanjih. Včasih imajo plačani muzikanti problem, ker nočem z odra.« Krivec izhaja iz kmečkega okolja: »V službi se obnašam kot oče na kmetiji, ki nam je vse dal, pa nas je hkrati imel nekoliko na kratko, ker v nasprotnem primeru ne bi bilo nič.«
»Da ima okus po še. Torej ko ga kupiš, da ga še enkrat kupiš. Ali če na njem piše z dežele,« je Izidor Krivec odgovoril na vprašanje, po čem prepoznati dober mesni izdelek. Direktor Celjskih mesnin, veterinar in glasbenik je od prejšnjega tedna tudi nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke.
»Mislim, da je nagrada koristna za podjetje, ker se več govori o njem, tudi pozitivno, kar je v teh časih za gospodarstvo zagotovo v redu. Prejel sem kar nekaj čestitk, za vse sem hvaležen in vse so dobrodošle. Je pa tudi res, da se za nagrado nisem sam prijavil, na začetku sem bil celo skeptičen. Ne v smislu, da je ne bi sprejel, vendar v teh časih določene zadeve negativno delujejo: veliko nagrajencev je ne rav-
no najbolj uspešno končalo,« je ocenil Izidor Krivec.
Se zdi mogoče komu nenavadno, da nagrado dobi direktor v živilski industriji?
V živilski branži je težko delati, čeprav je mogoče nam zdaj nekoliko lažje kot drugim. Mi smo se namreč po sistemu »kar te ne ubije, te okrepi« okrepili v minulih letih. Po osamosvojitvi smo bili v izjemno težkih časih, vendar smo očitno izbrali dobro strategijo in tim, po začrtani poti pa šli bolje, kot smo pričakovali. Takrat je bila konkurenca daleč pred nami, danes je drugače. Dosežki niso plod ozkega kroga, so delo vseh tristo zaposlenih; dobrih dobaviteljev, torej kmetov, ki imajo kakovostno živino; tudi kupcev, čeprav so včasih zahtevni pogajalci; na koncu pa seveda potrošnikov,
ki so najbolj pomembni. Zavedamo se, da so kupci končni selektorji, na dolgi rok edini, in da je treba narediti izdelek po njihovem okusu in meri. Po drugi strani smo veliko vlagali v okolje, tudi v šport, in zagotovo smo eno najbolj družbeno odgovornih podjetij.
Napovedujejo težko leto. Kakšni so načrti?
Nenehno vlagamo v podjetje, kupimo vsak stroj, ki dvigne produktivnost, in tako vse, kar ustvarimo, vložimo nazaj. V nasprotnem primeru bi nas konkurenca prehitela. Slovenski trg je vse bolj poln tujcev, zanimivi smo tudi za ogromna nemška mesarska podjetja. Vsako leto investiramo med dvema in tremi milijoni evrov. Letos bomo širili kapacitete mikrokonfekcije ter poskrbeli za izboljšave določenih tehno-
loških linij. Vlagali bomo tudi v pršutarno v Lokvah in obnovili turistični del v Gornji Radgoni. Načrtujemo 10-odstotno rast in podoben dobiček kot lani. Zavedamo se, da bo leto težko, saj cena surovine zaradi stroškov narašča. Vendar sem optimist, širimo krog kupcev, v Sloveniji delamo z vsakim. Podobno tudi v delu Evrope, Balkan ohranjamo na ravni, kot je bila, in čakamo, kaj bo. Dobrodošel bo vstop Hrvaške, kjer zaradi carinskih dajatev nismo konkurenčni, v EU.
Že večkrat ste opozorili, da prihaja čas, ko bo hrana problem ...
Hrane ni dovolj za vse, je pa vse več prebivalstva, ki si jo lahko privošči in sega po njej. Hrana postaja strateška in socialna kategorija. Zaradi tega uhlevljamo vse več lastne surovine in širimo krog doba-
viteljev. Mislim, da bodo prišla leta, ko hrane ne bo problem prodati, temveč jo bo problem dobiti. Zdaj je prehod: surovina se draži, ker pa je hrana socialna kategorija, težko to prenašamo v prodajno ceno. V Celjskih mesninah smo cene zvišali od 7 do 10 odstotkov, po logiki bi jih morali za 20. A še to povzroča revolt.
Seveda je zelo na udaru prehranjevalna veriga, predvsem notranja razmerja. Menite, da se bo dalo odnose normalizirati?
Sem zagovornik prostega trga, ki ga v prehranski verigi ni. 42 odstotkov evropskega proračuna gre za subvencije v kmetijstvu in tisti, ki jih dajejo, imajo pravico do vpogleda. V zadnjih 20 letih so se gradile v glavnem trgovine, kmetijstvo pa je nazadovalo. Ko se
pogovarjamo o prehrambeni varnosti, večji produkciji, samooskrbi ..., bo treba poskrbeti, da bodo subvencije res namenjene samo kmetijstvu. Verjetno bodo dogovorjeni regulatorji, ki bodo posegali v to, kdo si koliko vzame. Vendar imajo tudi trgovci konkurenco: prihajajo tuji, ki so izredno racionalni, kar se tiče trgovin, lokacij, ljudi in izbora artiklov, vendar v krizi postajajo zanimivi za potrošnike. Standardi so bili nekdaj višji: trgovine so bile bolj razkošno zasnovane, zemlja in gradnja sta bili dražji, zato se bodo soočali s težavami. Vsi pa bodo stremeli, da se cene hrane ne bodo dvigovale. Zato bo treba pogledati vse segmente v verigi, kje se da prihraniti, da se podražitev osnovne surovine ne bo poznala pri potrošniku.
Vsi v verigi bomo morali sodelovati, da bo hrana dostopna vsem. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo revolucije. Rekel sem že, da je lahko v Sloveniji večji problem kot sto tisoč brezposelnih deset tisoč lačnih ljudi.
Imam prav, da ste med pogovorom z ministrom Križa-ničem ob napovedanih ukrepih zmajali z glavo?
Od države bi pričakoval, da bi se ukvarjala z bolj resnimi zadevami, kot so plačilni roki. To bi bilo smiselno v konjuktu-ri, danes pa ne plačujejo zato, ker ne bi hoteli, temveč ker ne morejo. Predvsem bi bilo treba sprostiti kreditni krč. Zakona skoraj ne razumem, sploh dogovorov, saj smo se že doslej dogovarjali. Plačilni rok je bil vedno dogovorjen. Brez denarja je ta ukrep popolnoma nesmiseln oziroma nam bo povzročil težave. Morali bomo delati kreditne pogodbe za kupce, ki so dobri, a ne morejo pravočasno plačevati.
Kaj bi torej pričakovali od države?
Morala bi se osredotočiti na druge stvari. Na primer kako izboljšati delovno okolje. Imamo nenormalne obremenitve plač, smo na svetovnem repu
po konkurenčnosti. Delodajalca delavci stanejo preveč, delavci dobijo premalo. Plačujemo predrag in neučinkovit državni aparat. Ste slišali, da bi bil med 115 tisoč brezposelnimi kdo iz javne uprave? Soočamo se s selitvijo podjetij v tujino. Še zdaj ni socialne kapice, vsi strokovni kadri bodo pobegnili, ker so predragi. V Avstriji inženir stane toliko kot pri nas - le da pri nas država dobili veliko, sam pa malo. Imamo arhaično delovnoprav-no zakonodajo. Trdim, da je 90 odstotkov zaposlenih v redu, vedno se pa najdejo tisti, ki kaj zlorabljajo. Boj z njimi je nemogoč, krvni davek pa plačamo vsi. Ne poznam delodajalca, ki bi odpuščal dobre delavce, ampak zdaj je lahko razlika 50, 100 evrov. Slabega delavca ne moreš plačati tako malo, kolikor škode lahko naredi. Seveda pa j e treba zaščititi starejše, invalide in dobre delavce. Ko govorim o delavcih, mislim na vse zaposlene, od direktorja do čistilke - vsi smo delavci. Ali davčna politika: tudi v naši branži je več kot 30 odstotkov sivega trga. Mislim, da vzrok ni samo slab informacijski sistem, temveč neučinkovitost tistih, ki kontrolirajo delo
na črno. V naši branži je vse govedo oštevilčeno, za vse se ve, kje je bilo zaklano. Imamo rejce, ki vzamejo po deset, 15 bikov nazaj, ki potem končajo na sivem trgu. Tu je ogromno nepobranega denarja. Problem so tudi socialni transferji: več
kot polovica ljudi, prijavljenih na »borzi«, jih ne bi želelo več delati, ker jim stanje odgovarja. Zato bi morala biti razlika med delom in nedelom bolj stimulativna. Skratka: delodajalcem bi bilo treba ustvariti okolje, da bi lahko delavce boljše plačali. V resnici smo daleč zadaj, kar smo naredili, pa ne da pravega učinka.
Kaj pa menedžerji?
Sam imam pozitivno mnenje. Sem član UO Združenja Manager. Na nekaj sejah smo
se ukvarjali z etiko, kar po moje ni najbolj smiselno. Bolj bi se morali ukvarjati s tem, kako prepričati odgovorne v državi, da pomagajo urediti državo bolj učinkovito in zagotoviti bolj konkurenčno delovno okolje. V združenju
je 1.200 članov. Nekaterim je spodrsnilo. Vemo, komu je namerno, in tiste bi bilo treba izločiti na hitro, brez nekih častnih razsodišč. Naša napaka je bila, da smo predolgo mencali. Je pa res, da v kolikor smo v javnost menedžerji neetični, je neetična tudi zakonodaja. Ta sili menedžerja, da hodi po robu, če hoče pripeljati barko na cilj, torej, da gre podjetje naprej. Včasih je rob spolzek, komu tudi spodrsne. Res je težko zaslužiti za vse dajatve in obremenitve, vsak dan si zmišljujejo nove prispevke. Je pa tudi res, da včasih ni posluha med socialnimi partnerji - bolj kot v izvedbi je problem v zavedanju situacije. Treba bo ugrizniti v kislo jabolko, tudi na račun bonitet. Reforme se bodo morale izvesti, v nasprotnem primeru se nam lahko zgodita Irska, Grčija ali še kaj hujšega.
Kaj bi zaželeli Celjskim mesninam?
Da bi šle po takšni poti ko doslej. Torej zdravo rast, ki bo mogoča samo pod pogojem, da se bo delovno okolje spremenilo na bolje. Podjetja pač ne moremo preseliti v tujino, hrana je lokalna zadeva. Želim si, da bi slovenski potrošnik postal bolj lojalen domači proizvodnji ter da bi bili, kar se tiče pogojev dela, konkurenčni z ostalimi sosedi. Ne potrebujemo subvencij, te so potuha, potrebujemo samo konkurenčno okolje, pa bomo lahko delali. Skratka da se zgane tudi država.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
»Podjetje ima dve vrednosti: kadre in blagovno znamko. Če imaš to, preživiš. Vse ostalo se da kupiti, od strojev do hale.«
»Ne rečem, tudi pri nas bi lahko delavce leto dni bolje plačevali. Ampak potem bi imeli težave. Moj cilj je, da ljudje ne bi imeli dela samo za tri mesece, temveč za 30 let.«
»Tudi to smo počeli, sicer transparentno, vse v meri lažjega in hitrejšega odločanja. Lastnik danes ni pomemben, pomembno je, da vlaga v razvoj in zaposlene, ne pa kdo je. Ali prihaja z juga Afrike ali je domač, da le podjetje raste.« Krivec je po nekaterih podatkih več kot 90-odstotni lastnik mesnin.
»Avtomobilov ne delajo tako kot nekoč, pri klobasah pa je obratno. Dobre klobase so znali delati pred sto leti in tako je treba nadaljevati. Zdaj se trudimo za oblike, produktivnost, da so lahko cenejše, česa novega pa se ne da izumiti.«
TO
»Najbolj bi bil vesel, če bi lahko ljudem dal takšno plačo, da bi bili vsi zadovoljni. Vendar je treba balan-sirati med zadovoljstvom ljudi in obstojem podjetja. Če tehnološko zaostaneš, si čez nekaj let mrtev.«
»Mogoče podjetje vodim s pretrdo roko, vendar drugače v teh časih in v tej branži ne gre.«
»Obljubljali hiše, dobili
so nam nove smo le uši«
Franček Novak iz Drešinje vasi je kot nasilni mobiliziranec nemške vojske prepotoval celo Sredozemlje in Bližnji vzhod - Z ženo Heleno sta pred mesecem obeležila biserno poroko
»Štiri leta sem nosil vojaško suknjo. Devet mesecev pod Hitlerjem, 16 pod kraljem Petrom in 36 pod Titom. Prepotoval sem velik del sveta, povsod je bila vojna, ampak najtežje je bilo ravno doma. Obljubljali so nam nove hiše, dobili pa smo kup uši, o kruhu smo pa tako ali tako bolj sanjali, kot da bi ga v resnici jedli,« se svojih časov iz druge svetovne vojne spominja 88-letni Franc Novak iz Drešinje vasi.
Čeprav si bo vsak čas naložil že deveti križ, se je Franček, kot mu pravijo prijatelji, pripeljal z motorjem. Tri kolesa gor ali dol, tudi najbolj prometne ceste ga ne ustavijo, da ne bi uredil, kar mu ravno leži na duši. »Zadnjič sem se kar v nedeljo odpeljal v bolnico s svojim vozilom v tovorno dvigalo in v tretje nadstropje. Hotel sem samo vprašati, kdaj bom končno na vrsti za operacijo kolkov.« Malo so ga postrani gledali, ampak čez nekaj dni so ga že poklicali na poseg. »Tako so moji kolki spet uporabni. Včasih me malo daje vrtogla-
vica. A je zdravnik dejal, da je to nekaj, česar se bom moral pri svojih letih pač navaditi.«
Ob Rusiji je bila Afrika kot obljubljena dežela
»Rodil sem se v Arclinu pri Vojniku. Tretji od šestih otrok. Danes živiva samo še dva,« začne svojo zgodbo povprečnega kmečkega sina. »Starši so me dali v uk za mizarja in komaj dan po opravljenem končnem izpitu, 24. julija 1942, so me Nemci prisilno mobilizirali.« Devetnaj-stletnika so iz šole dobesedno vrgli v uniformo. »Odpeljali so nas v Nemčijo. Blizu Berlina nas je bilo nekaj tisoč z vseh koncev Evrope. Slovenci smo se seveda večinoma držali skupaj.« Vseeno pa so ga po končanih vojaških vajah določili, da bo šel v skupino za na rusko fronto. »Vsem nam je bilo jasno, kaj to pomeni. Tudi če ne bi bili obveščeni o tem, bi vedel, da se mi sredi Sibirije ne bo prav dobro godilo.« Tako je nekega oficirja, Hrvata po rodu, prosil, če bi smel ostati skupaj s prijatelji.
Franček Novak se s skoraj devetimi križi ne obremenjuje kaj dosti. Dokler lahko vozi svoj motor, je zanj še ves svet na dlani.
Konec leta 1943 je bil v Siriji pod poveljstvom kralja Petra (levo) in komandanta Franca Stropnika.
»Iz te skupine so potem nekega Avstrijca s še povsem odprtimi nogami poslali nazaj v lazaret, mene pa brez preverjanja krvne skupine - ločevali so nas glede na tip - v Afriko. Po vojni, ko sem Moskvo obiskal po službeni dolžnosti, sem v muzejih videl, čemu sem pravzaprav ušel.«
Dan pred božičem istega leta so jih poslali na pot. Čez Rim in Palermo so pripotovali v Tunis in 3. januarja prvič stopili na afriško zemljo. 12 dni zatem so bili sredi prve bitke. »Izgubili smo. 9. maja 1943 so se naši poveljniki predali in potem so nas vtaknili v taborišče sredi Alžirije.« A jim ni bilo hudega. »Vodo so nam točili iz velikih cistern, hrano pa so nam v paketih metali s tovornjakov, ki so vozili okrog ograje. V naši skupini osmih Slovencev smo imeli zelo visokega Trbovelj-čana. Vedno smo ga poslali v prvo linijo, da nam je potem pakete metal nazaj.«
Štajerci z dvema Indijcema v angleškem taborišču v Libanonu leta 1944. Franček je skrajno desno.
S tanki se je »nasmolil« še za eno leto
Čez nekaj mesecev so izbrali Nenemce in med Jugoslovane so prišli oficirji kralja Petra, češ da so po novem pripadniki kraljeve vojske. »Poslali so nas proti Bližnjemu vzhodu. Alžirija, Tunizija, Libija, Egipt, Sueški prekop, Palestina, Izrael, Sirija in nazadnje Libanon, kjer smo ostali do konca avgusta 1944.« Jeseni so prestopili v NOV in grbe na kapah zamenjali z rdečo zvezdo. »Preden smo pristali v Splitu, smo poslušali >do-bit čete kuče, živjet čete bez poreza< (dobili boste hiše, živeli boste brez davka, op. p.) in podobne obljube, prva in edina stvar, ki smo jo zares dobili, so bile pa uši.« Pri tem so iskali obrtnike, ki naj bi za potrebe fronte delali v delavnicah. Kot mizar se je seveda javil med prvimi. A potem so jih odpeljali v povsem drugo smer, naravnost na fronto. »Postali smo minerji. Pred tanki smo pobirali mine. Bilo je zelo nevarno in daleč od kakšnega mizarstva,« se grenko nasmehne. A to ni bilo ne prvič ne zadnjič, da se je počutil globoko ogoljufanega. »V Pločah, kamor smo prišli po 350 kilometrih pešpoti, je po vojni prišel ukaz, da si lahko vojaki sami izberemo enoto, kjer bomo odslužili vojaški rok. Ker sem bil v Afriki med tankisti, sem se z dvema kolegoma javil v to enoto. Poslali so nas na Vrhniko, potem pa po mesecu oznanili, da traja služenje v tankovski enoti tri leta! >Pe-šadije« v Pločah bi se rešil v dveh letih. Nisem vedel, ali naj jočem ali vpijem od jeze.«
V partijo ali v kazensko kolonijo
Vrhnika pa je še danes grenak spomin tudi zaradi ljubezni. Z dekletom sta namreč že sanjarila o skupni prihodnosti, ko so se vmešali nastopaški moskovski oficirji. Premestili so ga v Kranj in mu vmes zapeljali izbranko. »Vedno je govorila, kako za nič na svetu ne bi rada delila usode svoje matere, ki jo je povila neporočena. Kakšen mesec po najinem razhodu pa so že tekle solze nezakonske nosečnice, a bilo je prepozno.« Vojaških obveznosti se je rešil septembra 1947. Vrnil se je domov v Vojnik in na ženske še pomisliti ni maral. Našel si je službo v mizarski zadrugi in ko je že mislil, da ne bo nikomur v napoto, ga je k sebi poklicala sekretarka partije. »Moral bi na izobraževanje na Dobrno in vstopiti v partijo. A sem rekel: >Stalinizem, boljševizem, komunizem ... ne, hvala. Ne grem.< Tisti trenutek sem dobil knjigo in sem lahko izbiral, ali grem v Kidričevo ali na Jesenice.« Kazenska služba v po-cinkovalnici je trajala sicer le nekaj mesecev, a režim se mu je tako priskutil, da si niti pozneje ni premislil. »Sam sem odslužil štiri leta vojske, a me je doma čakalo le kup težav. Brat je bil pa nekaj mesecev
v taborišču, doma je stopil v partijo in bil že hip za tem voj-niški župan. Tako je bilo, a mi kljub vsemu ni žal.« Franček je pokojnino dočakal kot monter pohištva po celi Evropi. »Sva si pa bila z bratom Tinčkom zelo podobna. Kadar so me zamenjali z županom, sem si vedno dal duška, četudi se je potem malo usajal,« ob tem šaljivo doda.
Prvih 21390 dni
Ko pride prava, se tudi stare rane pozabijo. V Vojniku je spoznal svojo ženo Heleno. Poročila sta se in pred dobrim mesecem, konec januarja, sta praznovala 60 skupnih let. »Veste, koliko dni je to? 21390. In še vedno traja.« Ko beseda nanese na otroke, se mu po licu utrne debela solza, za katero se zdi, da je sploh ne opazi. Prvorojeni sin je namreč umrl kmalu po porodu. »Imava pa hčer, vnuka in vnukinjo ter že 14 let starega pravnuka,« se ponosno pohvali Franček. Kraje, ki jih ni prepotoval med vojno, je obiskal po njej. »Rekli so mi kar svetovni monter. Po celi Evropi sem delal. Po več mesecev sem ostajal v tujini, žena pa me je čakala doma. Na srečo so pri svakinji že imeli telefon, da sva se lahko vsake toliko časa vsaj slišala. Ni nam bilo hudega. Čeprav nikoli nisem iskal kakšnih koristi in uslug, sem z montaž vedno prinesel dovolj denarja. No, največ iz Moskve. Tam se pri najboljši volji ni dalo nič zapraviti,« smeje konča Franček, prepričan, da se je v življenju odločil prav. Četudi za ceno kakšnega direktorskega stolčka.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: ZB, osebni arhiv
Z ženo Heleno sta se poročila 27. januarja in letos obeležila biserno poroko.
»Med vojno je bilo najbolj hudo ravno doma. Ni bilo kruha. Drugod je bilo povsod hrane dovolj. Še v ujetništvu ni bilo slabo. Spominjam se, kako smo preživeli tri tedne v Libiji. Še danes imam pred očmi ženske z otroki v naročju, vse črne od muh, ki so prosile za skorjo kruha. »Gadafi« je že takrat tlačil svoje ljudi in ni čudno, če je počilo in ga bodo končno nagnali, kamor spada.«
Anonimke o sodnikih in prijava celjskega odvetnika
Na tožilstvu anonimke niso potrdili, toda tudi zanikali ne ...
Zadeva z domnevnim jemanjem podkupnine celjskega okrožnega sodnika Milka Škoberneta še ne bo kmalu končana. Nekateri ugibajo, da naj bi mu začeli soditi že pred sodnimi počitnicami, vprašanje pa je, kako v primeru »stojijo dokazi« glede na zadnji »kiks« z njegovim priporom, ki je bil po mnenju vrhovnih sodnikov nezakonit. Kot smo izvedeli, naj bi zatem, ko so sodnika ovadili, na plan prišle še anonimke, ki naj bi navajale nekatere nepravilnosti pri delu sodnikov.
Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS teh navedb sicer niso potrdili, niso jih niti zanikali, menda pa naj bi držale. Je pa bilo že v naprej predvidevati, da bodo začele »leteti« anonimke, čeprav zapisano v njih morda sploh ni resnično.
To, da ima Škoberne, ki je sicer še vedno v suspenzu, zdaj možnost tožiti državo in čisto upravičeno dobiti odškodnino, je znano. Toda pri tem sploh ni nujno, da bi čakal do konca sojenja, se pravi do pravnomočnosti obsodilne oziroma oprostilne sodbe. Odškodnino lahko
zahteva že zdaj. Toda njegov odvetnik Tomaž Bromše, ki je bil 28. januarja, ko so sodnika priprli, trdno prepričan, da so s tem storili napako, pravi, da se bo o tožbi s Škobernetom še pogovoril. Sodnik zaenkrat izjav še ne daje. Trenutno imajo prednost očitno druge stvari v postopku. Bromše bo zagotovo poskušal pokazati še nekatere nezakonite dokaze ali metode dela policije, tudi tožilstva, saj ga ravno po tem celjska javnost zelo dobro pozna.
O priporu so konec januarja govorili člani manda-tno-volilne komisije, ki so državnemu zboru predlagali, da sodniku ne podeli imunitete sodniku. V vmesnem času pa so sodnika priprli, torej še preden so o tem v državnem zboru sploh razpravljali. Zato je sodnikov odvetnik vložil tako imenovano zahtevo za varstvo zakonitosti in dokazal, da ima prav. S priporom so Škober-netu kršili njegove ustavne
Esada Čehajica naj bi še vedno občasno varovali policisti, domnevno zaradi groženj.
Ali bo iz velikega »buma« ob sodnikovi aretaciji na koncu prazen nič?
pravice, saj je vrhovno sodišče v sodbi jasno zapisalo, da samo mnenje mandatno volilne komisije ne zadostuje za odreditev pripora. S tem naj bi bila storjena bistvena kršitev zakona o kazenskem postopku. (Ne)zakonitost sodnikovega pripora je zdaj tudi prvovrstna tema za politike, ki vidijo v delovanju državnega zbora in odločitvi vrhovnih sodnikov glede Škoberneta »dve različni
interpretaciji poslovnika državnega zbora. Temeljna razlika naj bi bila v tem, ali je mandatno volilna komisija pooblaščena za odločanje o priporu. V državnem zboru so bili prepričani, da je komisija za to pooblaščena, poslovnik pa naj bi določal tudi hitro priporno odločitev.« Da se zna zgoditi natanko to, kar se zdaj tudi je, so nam konec januarja dejali tudi nekateri odvetniki, ko smo
jih povprašali za mnenje o sodnikovem priporu.
In medtem ko bo Škoberne še nekaj časa vroča tema, pa na celjskem višjem sodišču še vedno čakajo njegov odgovor oziroma pripombe na rezultate službenega nadzora nad njegovimi spisi v zadnjem obdobju. »Na prejeto poročilo ima sodnik skladno z zakonodajo možnost odgovoriti v 8 dneh po prejemu, vendar zaenkrat še ni podatkov, da je pošiljko
Celjsko okrožno državno tožilstvo naj bi konec lanskega leta prijelo prijavo zoper enega najvidnejših celjskih odvetnikov. Šlo naj bi za kaznivo dejanje utaje davkov. Tožilci iz Celja so se nato iz obravnave zadeve izločili, generalna državna tožilka je zatem za reševanje tega primera določila drugo tožilstvo.
sprejel, kljub več poskusom vročanja. Ker vročanje poteka po pravilih Zakona o upravnem postopku, bo kmalu nastopila t. i. fikcija vročitve, na podlagi česar bo skrajni rok za prejem odgovora potekel najkasneje 21. 3.,« so nam povedali na Vrhovnem sodišču RS. Ker ti postopki uradno še niso zaključeni, tudi rezultati nadzora še niso javno znani. 21. marec naj bi bil tudi datum, ko naj bi bil znan tudi rezultat nadzora nad delom celjskega tožilca Darka Kež-mana, ki naj bi »padel« v celotno zgodbo, ker je pač tožilec v primeru Esada Čehajica, ki je Škoberneta tudi ovadil zaradi jemanja podkupnine (posrednika naj bi bila podjetnik Esad Ramic in Marjan Salobir). Vendar nadzor naj ne bi pokazal kakšnih nepravilnosti.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Ovadbe policistov in med policisti ...
Veliko ovadb je zavrženih - Na policijskih postajah tudi mobing
Po podatkih naše medijske hiše naj bi posebna skupina tožilcev v Ljubljani preiskovala dvanajst ovadb oziroma prijav zoper nekatere celjske policiste oziroma zaposlene v PU Celje. Vendar je treba že v uvodu zapisati, da bo verjetno kar nekaj teh ovadb zavrženih, a ne vse. Gre namreč za prijave, ki so jih zoper policiste podale osebe, ki so bile v policijskem postopku, nekatere preiskave pa so zoper svoje delavce začeli tudi vodilni v policiji. A je že znano in tudi policisti imajo počasi tega že dovolj, da jih danes lahko ovadi že vsakdo, ki se znajde v postopkih - tudi zato, da bi se izognil krivdni odgovornosti.
V Celju je tik pred odpovedjo policist, ki naj bi med obravnavo tujega državljana, ki naj bi bil vpleten v prometno nesrečo, vzel malo več kot sto evrov. Del postopka izredne odpovedi naj bi trenutno ustavili, vendar se policistu ne obeta nič dobrega, ker naj bi bil po naših podatkih v preteklosti enkrat že ovaden, vendar postopek še ni končan. Nekaj policistov so prijavili znani celjski prestopniki, ki imajo sami ogromno masla na glavi, pri čemer se številne preiskave končajo na sodiščih, ker je
prisotno tudi maščevanje določenim možem v modrem. Druga slika kaže, da se policisti ovajajo kar sami med seboj. Zaradi domnevne zlorabe položaja so se (prijavo so podali policisti) morali na primer zagovarjati tudi v vodstvu velenjske policijske postaje. Prijavo naj bi si prislužili, ker naj bi »se ujel« v prisluhe manjši kriminalni združbi eden od kandidatov za policista, kar je seveda pomenilo, da ga niso sprejeli v svoje vrste, nekateri pa naj bi se s temi dokazi seznanili nezakonito. Vendar so tožilci v tem primeru ugotovili, da ni podlage za sum kaznivega dejanja. Pod drobnogledom naj bi bil vsaj še eden od vodilnih v policiji na območju celjske uprave, prav tako zaradi domnevne zlorabe položaja.
Goljufali?
Lani so v celjski policiji preiskovali štiri sodelavce, kar je potrdil direktor PU Celje Karol Turk: »Dveh kaznivih dejanj sta bili osumljeni strokovno tehnični delavki, dveh pa policista.« Te preiskave v nadaljevanju vodijo tožilci, ki so specializirani za pregon policistov, delujejo pa znotraj skupine državnih tožilcev za pregon organizi-
Policiste pogosto ovadijo tisti, ki so tudi sami kršitelji.
ranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu. Šlo naj bi za goljufije glede povračila prevoznih stroškov ter za ponarejanje listin. Je pa med oškodovanci, torej tistimi, ki policiste prijavijo ali se zoper njih pritožijo, kar nekaj takšnih, ki se s policijo
srečujejo na terenu. »Treba je povedati, da so med temi tudi tisti, ki želijo s pritožbami, v katerih navajajo sum kakšnega kaznivega dejanja policista, vplivati na iztek postopka. Torej da bi prekr-škovni organ odločil njim v prid oziroma da bi s takšno
Lani so v celjski policiji preverili 41 primerov, kjer je obstajal sum, da so v kazniva dejanja vpleteni zaposleni. »V 29 primerih smo ugotovili, da ne gre za utemeljen sum. 12 primerov smo odstopili vrhovnemu tožilstvu,« je razložil direktor celjske policije Karol Turk.
pritožbo zmanjšali svojo krivdo,« je bil jasen Turk. Pritožbe v povezavi z delom policistov se najpogosteje nanašajo na področje prometne varnosti. Posebna komisija na ravni lokalne policije zadevo preuči, pri čemer se včasih na podlagi pritožbe
izkaže, da vse ni tako, kot je treba. »Letno prejmemo od 70 do 80 pritožb, od tega je bilo lani pet upravičenih,« je še pojasnil Turk.
Pa »sindikalne« ovadbe?
V policiji sta močna predvsem Sindikat policistov Slovenije (SPS) in Policijski sindikat Slovenije (PSS), ki sta doslej že ovadila nekatere vodilne.
SPS je v dveh letih delovanja podal pet kazenskih ovadb zoper zaposlene v policiji. »Bilo je več sumov kaznivih dejanj, kjer smo dokumentacijo posredovali pristojni službi policije, ki je nato zbrala dodatna obvestila in podala ovadbo. Preverjali smo še več sumov različnih kaznivih dejanj, ki so se izkazali za neutemeljene,« je razložil predsednik SPS Zoran Petrovič. Vodstvo obeh sindikatov, razumljivo, dvignejo na noge predvsem domnevno hujše kršitve pogodb o zaposlitvi njihovih članov. »Velik del izrednih odpovedi se na sodišču konča z razveljavitvijo, ker delodajalec ne upošteva zakonsko predpisanih pogojev,« je pojasnil Pe-
Dve leti zapora življenje?
»Težka alkoholiziranost« kot olajševalna okoliščina ...
za človeško
- Žal mu je, a hčeri se ni opravičil
K milejši kazni za tako hudo kaznivo dejanje je prispevalo to, da je Ja-nuzovič pil tudi zaradi vpliva okolice. Na dan nesreče so piti začeli na delovnem mestu že ob 7. uri zjutraj. »Pil sem, kot da je vino, ki ga imam pred seboj, zadnje v mojem življenju,« je razlagal sodniku. Zaskrbljujoče je to, da sta bila sodelavca tista, ki sta ga dobesedno odnesla k vozilu in ga posedla za volan, saj zaradi pijanosti sploh ni mogel hoditi. Kljub temu to sodelavcev ni prepričalo, da bi mu prepovedala vožnjo ali poklicala taksi. »Takšna je pač kultura naše družbe,« je komentiral psihiater Gorazd V. Mrevlje.
Psihiatrični izvedenec Gorazd V. Mrevlje (levo) je Simeona Januzoviča (desno) označil za bistveno zmanjšano prištevnega v času nesreče.
Dve leti zapora in desetmesečna prepoved vožnje je kazen za Simeona Januzoviča. Njegovo »sodno pot« smo spremljali od začetka, ko je na zatožno klop sedel zaradi povzročitve tragične prometne nesreče iz malomarnosti. Pred štirimi leti je na cesti Prebold-Latkova vas z avtom, ki ni bil tehnično brezhiben, trčil v 43-letnega kolesarja. Da je bila nesreča še večja, je do smrti zbil ravno nekdanjega partnerja svoje sedanje žene. S kraja nesreče je celo pobegnil, bil je močno pijan, ne spominja se niti, da je šel v takšnem stanju po nekajletnega otroka.
Kolesarja je s ceste odbilo na travnato površino, kjer je zaradi večkratnih zlomov kosti, lobanje in ostalih poškodb umrl. Zaradi pobega Januzoviču niso mogli
soditi, saj člen kazenskega zakonika pri pobegu navaja »zapustitev poškodovanca v prometni nesreči«, ker pa je 43-letnik umrl, ni bil več poškodovanec, zatorej mu ne bi mogel več pomagati ... Ja-nuzovič je napihal 2,3 grama alkohola na kilogram krvi, kar velja med medicinskimi
strokovnjaki za »težko alkoholiziranost«. To je poudaril tudi psihiatrični izvedenec Gorazd V. Mrevlje, ki je ob tem menil, da je bil povzročitelj v času nesreče bistveno zmanjšano prišteven. Na te besede se je oprlo tudi tožilstvo in jih vneslo tudi v obtožnico. Ravno to je šlo Janu-
zoviču v korist tudi pri izreku kazni. Bistveno zmanjšana prištevnost, o čemer smo že pisali, namreč pomeni, da se povzročitelj ni zavedal vseh svojih dejanj, je pa Mrevlje zanikal, da bi bil Januzovič neprišteven. V kolikor bi na primer presodili, da je tako, bi se pijani povzročitelj celo
Jerica Gajšek: »Ni se mi opravičil, ker je do smrti zbil mojega očeta.«
izognil kazni. To je želela doseči njegova odvetnica Andreja Ferme: »Moj klient je bil v času nesreče neprišteven, kot tak ne more biti kriv. Mislim, da bi ga morali oprostiti.« A tako ne gre, je presodil predsednik sodnega senata Martin Jančar in Ja-nuzoviča obsodil na zaporno kazen. »Od nesreče ne pijem več, lani sem opravil tudi vozniški izpit. Žal mi je. Časa ne morem zavrteti nazaj,« je dejal obsojeni (sodba še ni pravnomočna) Januzovič v
sodni dvorani, ki pa se hčeri pokojnega Jerici Gajšek, ki je sojenje ves čas spremljala v solzah, ni opravičil. »Tako nizka kazen za takšno dejanje je znak, da lahko vsakdo sede za volan in na cesti počne, kar želi, in ogroža druge,« je dejala Jerica Gajšek. »Vprašanje je, ali bo sploh ostal v Sloveniji, da bo šel v zapor,« je dodala. Januzoviču, ki je zaradi prekrškov med večkratnimi kršitelji cestnih predpisov, smo že januarja želeli dati možnost, da nam pove svojo plat zgodbe, a ni želel.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Simeon Januzovič bo moral plačati le stroške takse v sodnih postopkih, vse ostalo, vključno s stroški za njegovo odvetnico, bodo plačali davkoplačevalci.
trovič. V postopku odpovedi zaradi določenih okoliščin se znajde letno tudi približno 150 članov PSS. »Do odpovedi prihaja največkrat zaradi opravljanja dodatnega dela policistov (na primer v av-tošolah), povzročitve hujših prometnih nesreč v prostem času in zaradi domnevnih sumov različnih kaznivih dejanj, ki niso utemeljeni in preverjeni,« so nam odgovorili v PSS.
Burno je te dni tudi v PU Slovenj Gradec, ki se bo čez
nekaj mesecev priključila k celjski upravi. Tam so policisti ovadili policijskega inšpektorja zaradi zlorabe osebnih podatkov, ker naj bi preverjal skoraj dvesto policistov in njihove prekrške v cestnem prometu. Po naših podatkih naj bi se v preiskavo vključila tudi informacijska pooblaščenka, uveden bo tudi inšpekcijski nadzor. Kršitelju za vsako preverjanje grozi dvesto evrov kazni, kar lahko pomeni, da bo inšpektor moral
seči globoko v žep. »Poudariti želim, da prednostna naloga sindikata ni podajanje kazenskih ovadb, slednje ob posredovanih pričakujemo od policije, vendar v posameznih primerih ugotavljamo odsotnost interesa, zato ukrepamo sami,« je navedel Petrovič. Se je pa v policiji povišalo število ukrepov (tudi zoper vodilne) zaradi mobinga oziroma trpinčenja na delovnem mestu, kar nekaj je ovadb tudi zaradi nevestnega dela. »Letos smo podali kazensko ovadbo zoper komandirja, in sicer zaradi suma ponarejanja ocenjevalnih listin oziroma delovnih ocen. Delavci so oškodovanje prepoznali šele ob preverjanju pogojev za napredovanje,« je povedal Petrovič.
Da se v policiji veča število ovadb zaradi mobinga nadrejenih, potrjujejo tudi v PSS, kjer pravijo, da podatka, koliko ovadb je vodstvo njihovega sindikata podalo zoper zaposlene na PU Celje, nimajo. »Vsaj 150 policistov je v postopkih pred vrhovnim državnim tožilstvom, kjer postopki trajajo dolgo, pri čemer policisti ne vedo niti, česa so osumljeni! Če gre za običajen prekršek, poskušajo vodilni v policiji najti kaznivo dejanje, ki bi ga pripisali policistu, kar pomeni, da je služba policista že obsodila, redko pa prihaja do ovadb občanov,« so bili ostri v PSS.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA GrupA
Direktor PU Celje Karol Turk
40 dni brez alkohola
Minuli konec tedna so na Celjskem pridržali 21 pijanih voznikov. V torek kar pet, dva od njih sta povzročila prometni nesreči. Enemu od povzročiteljev je alkotest pokazal 0,60, drugemu 1,44 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Lani se je v prostorih za pridržanje znašlo 1400 pijanih voznikov, kar je 200 več kot leto prej. Alkoholizirani vozniki so na Celjskem še vedno najbolj problematični, kar 208 jih je lani povzročilo prometne nesreče. Polovico tragičnih nesreč, ki so se zgodile lani, so povzročili ravno pijani vozniki. V sredo se je začela tudi akcija 40 dni brez alkohola, ki jo organizira Karitas, soorganizator je Celjska interdisciplinarna akcijska skupina za varnost v cestnem prometu. »Glavni namen preventivne akcije 40 dni brez alkohola je izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola v Sloveniji, ter spodbuditi širšo javnost k spremembi družbenih navad, povezanih s pitjem alkohola,« so sporočili organizatorji.
Pnevmatike za 100 tisočakov
Na območju Žalca so policisti pred dnevi, nato pa še v noči na ponedeljek izsledili dva priklopnika, popolnoma naložena s pnevmatikami. V Žalcu najdene pnevmatike naj bi neznanci ukradli pretekli teden izpred podjetja Sava Kranj, kako so prispele na Štajersko, policisti še preiskujejo. Do zdaj naj bi že zaslišali nekaj oseb. Vrednost ukradenih stvari znaša približno 100 tisoč evrov.
Prekupčevalec v priporu
Celjski in žalski kriminalisti so zaradi preprodaje drog ovadili 32-letnika z območja Polzele. V zadnjem obdobju so mu že trikrat zasegli heroin, droga je bila že pripravljena za ulično prodajo. Med hišno preiskavo so pri njem našli še pripomočke, ki jih je uporabljal pri kaznivih dejanih. 32-letnik se je pred meseci vrnil s prestajanja zaporne kazni, na prostosti pa je takoj začel prodajati mamila. Preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju odredil pripor.
Na prehodu zbil peško
V	križišču Ljubljanske in Jurčičeve ceste v Celju je v ponedeljek 36-letni voznik na prehodu za pešce zbil 80-letno peško. 36-letnik ni upošteval pravil prednosti. Peški sta prvo pomoč nudila voznik in občan, ki je nesrečo videl. 80-letnica se je hudo poškodovala.
Rešili so ga iz zvite pločevine
V	ponedeljek zvečer se je v Novem Tepanju pri Slovenskih Konjicah v prometni nesreči poškodovala ena oseba. Voznik osebnega vozila je namreč zapeljal s ceste. Poleg policistov in reševalcev so morali posredovati tudi prostovoljni gasilci. Tudi v Ravnah pri Šoštanju je voznik z avtomobilom zapeljal s ceste, nakar se je vozilo več kot 100 metrov obračalo, nato obstalo na strehi v jarku. Poškodovanega voznika so morali iz zvite pločevine rešiti velenjski prostovoljni gasilci.
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO

PREJELI SMO
ODMEV
Šentrupert v imenu gospodarstva
Prejšnji teden (1. 3. 2011) je bil v Novem tedniku objavljen prispevek o zapletih glede umeščanja trase hitre ceste (HC) na relaciji Velenje-avto-cesta A1 s priključkom v Šen-trupertu. Zaradi razjasnitve nekaterih dilem, ki so se pojavile v tem in drugih časnikih, bom pojasnil, od kod Civilni iniciativi Braslovče (CIB) podatki, ki so presenetili Židana, Šoltesa, Žarnica in Vlačiča. Predvsem se je govorilo o tem, koliko kmetijskih zemljišč bi bilo izgubljenih, če bi bila izbrana različica skozi Savinjsko dolino do Šentruperta. CIB je v januarju 2011 pri kmetijskem inštitutu naročila analizo izgub kmetijskih zemljišč na trasah HC. V njej je bilo ugotovljeno, da bi zadnja različica skozi Savinjsko dolino, t. i. »optimizirana F2-2, januar 2011« zasedla 78,33 ha kmetijskih zemljišč, od tega 54,39 ha kmetijskih zemljišč, kjer so tla najkvalitetnejša. To je bil dovolj dober razlog, da smo o ponovnem razmisleku glede odločitve o primernosti izbrane različice prepričali ministra za kmetijstvo, mag. Židana.
V CIB smo na podlagi geološke karte Slovenije opozarjali, da bo gradnja treh predorov izjemno draga, saj so predvideni na območju vulkanskih tufov (zelo prhlih kamnin), in da so na tem območju prečni geoloških prelomi, ki predstavljajo dodatna cenovna tveganja. Tako je projektantska cena iz leta 2007, ki znaša 198 mio oziroma 220,5 mio evrov za zadnjo predlagano različico, bistveno prenizka. Poizvedovanje po realni ceni nas je pripeljalo do točnejših podatkov. Javili so se nam strokovnjaki DDC in Darsa, ki so nam zaupali bolj »realno« ceno. Ta je osupnila marsikoga. 486 mio evrov za približno 14 km HC bi pomenilo daleč najdražji odsek HC, ki je bil kdajkoli zgrajen v Sloveniji. Ali je v Sloveniji res že kar normalno, da plačamo dvakratnik, trikratnik ... začetne investicijske cene? Da je »uradna« projektantska cena različice do Šentruperta res »podhra-njena«, je v oddaji Preverjeno na Pop TV 22. 2. 2011 priznal tudi uradni projektant. Po njegovi izjavi je cena približno 380 mio evrov. Ti razlogi so bili dovolj tehtni, da se predsednik računskega sodišča, dr. Šoltes zavzema za revizijo postopka.
Največje prometne obremenitve potekajo po najkrajši poti med največjimi poselitvenimi in gospodarskimi središči in so pomemben dejavnik pri umeščanju cest. Ljudje se vedno najraje vozimo po naj-
krajši poti. Kdo bi se iz Celja, Žalca in drugih krajev vozil po daljši poti mimo Šentruperta v Velenje ali na Koroško? Kdo bi se iz Zgornje Savinske doline preusmeril pri Letušu daleč na vzhod pod Goro Oljko, če bi želel do avtoceste A1? Redki in to so ugotovili tudi izdelovalci prometne študije Omega Consult. Zaključili so, da če zgradimo HC od Velenja do Šentruperta, ta ne bo razbremenila regionalne ceste med Velenjem in Arjo vasjo, zato bomo do leta 2030 nujno morali zgraditi še eno HC na relaciji Velenje-Arja vas. Komentar ni potreben.
Bralcem smo dolžni pojasniti, da Velenjčani ne odstopajo od predlagane različice do Šentruperta in zavračajo tisto do Arje vasi, čeprav med njima obstajajo tudi druge različice. Tudi te so bolj sprejemljive kot različica Velenje-Šentru-pert in prav tako pripeljejo na dvorišče Gorenja, predvsem pa so vse cenejše za najmanj 300 mio evrov. Zdi se nam, da ministra za promet, dr. Vlači-ča s temi podatki nismo uspeli prepričati. Glede na njegovo strankarsko lojalnost in prijateljski odnos s poslanci iz Velenja je kaj takega tudi nemogoče pričakovati.
Minister za okolje in prostor dr. Žarnic je pravzaprav tisti, ki je v tej situacij i v najslabšem položaju. Njegovo ministrstvo je odgovorno za umestitev trase v prostor. Kako ironično je ob tem, da je bil gospod minister s »pravimi« podatki glede izgublj enih kmetij skih površin tako pozno seznanjen. Včasih se nam zdi, kot da minister ni slišal, da trasa F2-2 nima soglasja kmetijskega ministrstva, in da ni seznanjen o vseh neustreznostih predlagane različice, na katere poleg nas opozarjajo tudi uradni revizorji tega projekta!
Upam, da sem s tem dopisom nekoliko pojasnil, kako smo v CIB pridobili podatke in zakaj smo trdno odločeni, da predlagana različica do Šentruperta ni ustrezna. Rad bi odgovoril tudi na očitke nekaterih posameznikov, da smo danes lahko vsi strokovnjaki in da se vsi, ki imamo pet minut časa, spoznamo na prostorsko načrtovanje. Civilna iniciativa Braslovče deluje že dobra štiri leta. V njej poleg ostalih sodelujejo univerzitetno izobraženi strokovnjaki z različnih strokovnih področij, tudi s področja prostorskega načrtovanja.
Zastopamo 1100 občanov Braslovč, ki so nas podprli s svojimi podpisi, verjetno pa tudi vse tiste, ki se zavedate, da bi v primeru napačnega izbora trase po nepotrebnem plačali prav vsi. Ostale naj spomnim na star indijanski pregovor: »Zemljo smo si sposodili od svojih dedov in jo čuvamo za svoje vnuke!«
JURE RADIŠEK, CIB
Kaj z Rakuschevim mlinom
Ob dilemi, kaj bi bilo najpa-metneje storiti s to zanimivo stavbo, menim, da bi bilo najustreznejše, da bi jo preuredili v silose za žito, mlin, pekarno in prodajo pekarskih izdelkov. Zaželeno bi bilo, da bi bila občina čim večji solastnik tega podjetja, da bi lahko vplivala tudi na ceno kruha. Ta bi bil brez trgovcev in drugih posrednikov že itak cenejši. Glede na predvidevanja bo v prihodnje kruh zagotovo vedno dražji, tisti, ki ga bodo najbolj potrebovali, pa bodo imeli vedno malo denarja, zato bi bili celjski kupci hvaležni, če bi lahko kje kupovali cenejši kruh.
MR,
Celje
Naivnost Slovencev ne pozna meja
Da smo Slovenci zelo naivni, ko gre za kakšne denarne verige, so nekateri dokazali pred leti, ko so sodelovali v teh verigah in izgubili lepe vsote denarja. Pri tem so organizatorjem pomagale znane osebnosti iz sveta zabave in tudi policija je bila vmešana. Zdaj se je pa pojavila prava poplava »čarovnic«, ki že skoraj na vsaki televiziji v Sloveniji ponujajo svoje storitve in odirajo naivne ljudi, ki veselo kličejo na njihove številke in zapravljajo denar za ničvredne nasvete. V Celju je celo začela oddajati nova televizija Astronet, ki preko svojih »čarovnic in čarovnikov« Jasna, Dana, Lea, Zoffy, Ana, Teodora, Karina, Danijel, Daca, Manca in Maja »farba« naivneže s svojo vede-ževalsko »znanostjo«. Pri njih lahko celo zakupiš pogovorne minute, celo popust dobiš, če si abonent. Ena od televizij je za svojo reklamo uporabila celo znanega pevca Alfija Ni-piča. Ljudje kličejo predvsem za službo, denar in ljubezen, in to vseh starosti. Smešno je, ko 80-letna ženica kliče nasvet za zdravje in ji »kvazi« vede-ževalka odgovori, da vidi, da jo bolijo noge in tudi križ, kar sicer ni težko uganiti pri vsakomur pri tej starosti. Da so te napovedi lažne in zavajajoče, se že da ugotoviti, če beremo v časopisih horoskope, kjer bomo v vsakem časopisu za svoje rojstno znamenje prebrali drugačno napoved. Glede na poplavo in število teh »kvazi« vedeževalcev je bil Jezus po biblijskem izročilu pravi amater, pa še ljudem ni nikdar nič zaračunal. Da bo pa mera polna, še ni dovolj naših vedeževalk, tako da imamo tudi vedeževal-ce v tujem jeziku, ki skupaj s prevajalko vlivajo upanje naivnim Slovencem.
Druga vrsta goljufij so vroče telefonske številke 090, kjer lahko na telefonski liniji dela 70-letna gospa s prijetnim mladostnim glasom in naivnemu mladeniču s svojim stokanjem »pomaga«, in tako nekateri zapravijo tudi po 400 do 500 evrov za telefonske storitve. Teh vročih telefonskih linij je vse več v vseh časopisih. Naslednji goljufi so t. i. zdravilci, ki so že kar abonirani na neka-
terih televizijah in tako sta tudi na TV Celje večkrat v oddaji Ordinacija zdravilca zakonca Ogorevc, ki znata zdraviti med drugim tudi sladkorno bolezen in bi že za te svoje izume morala dobiti Nobelovo nagrado za medicino, saj uradno medicino dajeta popolnoma na stranski tir, čeprav je gospa po poklicu le medicinska sestra. In da se tudi sam grem malo preroko-valca, lahko s 100-odstotno napovedjo napovem, da bodo vsi zgoraj imenovani »čarovniki in čarovnice«, zdravilci in ponudniki seksa po telefonu še naprej mastno služili, ker je naivnežev v Sloveniji čedalje več. Končujem pa z mislijo, ki mi jo je povedala pred 45 leti ena takrat redkih vedeževalk iz Šmartnega ob Paki. Dejala je, da prava vedeževalka ne sme nikdar zaračunati svoje storitve, ker ji je ta danost dana od Boga in narave, in če bi storitev računala, bi ta dar izgubila. Nad temi besedami se naj vse novodobne »čarovnice« zamislijo.
JOŽE JURC, Škofja vas
ZAHVALA
Večno mladi
Ker moj življenjski moto ne da miru, da ne bi samo tarnali in tožili, kako je vse črno, bi rada pohvalila Klub starodob-nikov Večno mladi Šentjur. 29. 1. 2011 smo imeli občni zbor in to že v prenovljenih prostorih na železniški postaji. Moram priznati, da sem bila zelo presenečena, kako so dela v tem času napredovala.
Lani sem stala v teh prostorih in gledala pridne večno mlade fante, kako se trudijo, da bi prišli do teh prostorov. Danes so po letu dni že rezultati dela. Prostor je lep in ustreza starodobnikom.
Po odličnem vodenju sestanka g. Pungartnika in prisotnih govornikov je sledila obdaritev in podelitev priznanj. To je bilo veliko presenečenje za mene in mojega Lojzka. Sledil je zaključni del, to sta seveda jedača in pijača,
kar imamo najrajši. Ob »frajto-narjih« in domačih pesmih To-mija in Ivana sem se s spomini vrnila za pol stoletja nazaj v tiste lepe skromne zlate čase, ko so bili med nami sloga, mir in razumevanje. Zato še enkrat hvala vsem, da imajo potrpljenje s »starinami« v takšnem in drugačnem smislu, želim jim tudi veliko prevoženih kilometrov in dobre volje z vetrom v laseh.
FRIDA ROMIH, Šentjur
Šibka elektrika
Bralka iz Marija Reke v občini Prebold (posredovala je osebne podatke) se pritožuje zaradi slabe jakosti elektrike. Trdi, da gospodinjskih strojev ne more uporabljati, ker se ji kvarijo: med drugim ne more peči v električnem štedilniku, kljub pralnemu stroju mora prati na roke. V Elektru Celje so ji lani obljubili, da bo kmalu, kot mora biti, opravili so tudi meritve. Želi pojasnilo, kdaj bodo to uredili.
Andreja Bezjak, predstavnica za komuniciranje in marketing v Elektru Celje, odgovarja: »V zvezi s pritožbo so bile že konec leta 2009 opravljene meritve napetosti
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
na nizkonapetostnem omrežju območja prebivališča bralke iz Marije Reke. Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev bodo obnovitvena dela na omrežju izvedena v drugi polovici leta 2011. Bralko prosim za razumevanje in strpnost.«
BRANE JERANKO
VELIKA NAGRADNA IGRA
Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Vsako
sredo
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
. obtt.15 .
j „aRadiuCell®
............
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
tus
Ime in priimek:. Naslov:_
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Št. Tuš klub kartice: □CDCCEEDCCEED
Davčna številka:_
Telefon:_Podpis:_
INFORMACIJA


POSKRBITE ZA DUŠO IN TELO
Kolikokrat začutite, da nekaj ni prav, da vam nekaj ne ustreza najbolj, a vseeno sledite svojim navadam? Ica Krebar, naša gostja v oddaji Kuhajmo skupaj, bi vam lahko veliko povedala o ravnovesju, ojinu injangu, ki sta pomembna tudi pri hrani. Makrobiotika je lahko za koga le modna muha, a zanjo je to pomenilo prelomnico za zdravje in življenje. S povezovanjem stare slovenske kuhinje z načeli makrobiotike in z veliko ljubezni do zdrave hrane je nastala njena Ktiharica za dušo in telo. Za začetek in za navajanje na nov okus postopoma menjujte sestavine, ki ste jih vajeni, z novimi. In če boste morda vseeno obdržali kakšno svojo sestavino, ni nič narobe, pravi tudi Ica Krebar. Začetek je dober in kuhanje je igra okusov. Dober tek in veliko veselja ob pripravi zdravih obrokov po njenih receptih!
Mandljeva čokolada
Sestavine:
3 dl sojinega mleka (lahko tudi navadno) 20 dag nasekljanih mandljev 10 dag nasekljanih dateljnov 20 dag kakava v prahu 30 dag fruktoze
15 dag kakavovega ali kokosovega masla Priprava:
V posodi raztopimo kakavovo ali kokosovo maslo in odstavimo s štedilnika. V malo večji posodi segrejemo sojino mleko. Med stalnim mešanjem z metlico v segreto sojino mleko dodajamo vnaprej pripravljene sestavine, da nastane gladka masa. Nato v to maso med mešanjem vlijemo raztopljeno kakavovo ali kokosovo maslo. Tako nastalo maso vlijemo v modelčke, pustimo, da se počasi ohladi, in potem postavimo v hladilnik.
NL
Ali ste vedeli?
Prehrana z bananami preprečuje in zdravi ulkuse ter znižuje krvni holesterol. Banane so osnovna hrana v nekaterih afriških in južnoameriških deželah, kjub temu pa zelo malo vemo o zdravilnih učinkih tega sadeža.
J
V Indiji veljajo banane za učinkovito zdravilo proti peptični razjedi želodca in ulkusu dvanajstnika. Že leta 1954 so zapisali, daje kruh iz moke zelenih plantanov koristen pri prebavnih motnjah in preprečuje napenjanje, poleg tega pa je kaša iz moke
banan in mleka dobra pri gastritisu. ^ ___
iT
A
Zavitek iz tofuja in kislega zelja
Sestavine:
vlečeno testo iz polnovredne moke
300 g kislega zelja
250 g tofuja
čebula
kumina
tamari
Priprava:
Na olju prepražimo čebulo, dodamo kislo zelje, zdrobljen tofu, tamari in kumino. Dušimo še nekaj minut. Na vlečeno testo iz polnovredne moke posujemo nadev iz navedenih sestavin, zavijemo, prepikamo in pečemo pol ure pri 220°C.
| " Po dobrem vinu dobro spiš, kdor dobro spi, ne greši, kdor ne greši, pride v nebesa. Torej dobro vino pomaga v nebesa!" (William Shakespeare)

Čemazeva solata
Sestavine:
čemaž regrat
Priprava:
Za pripravo okusne in zdrave solate vzamemo tretjino čemaža in dve tretjini regrata ter začinimo po okusu. Za spremembo lahko dodamo brstični ali kateri drug ohrovt (obdržimo tudi zelene dele), ga operemo in na hitro pokuhamo v kropu, da postane temno zelene barve. Narežemo in dodamo k solati, ki bo še boljša z malo nasekljanega česna in čebule.
r VEGANSKA _ PONUDBA
Starman v Hote|u štorman Ce|je
od 14.3. do 31.3.
Tel.: 03 426 0 426
Kojic'Milan s.p. Opekamiška cesta 15A, 3000 Celje
GSM: 041/901760; tel.: 03/42 67 070,03/42 67 072
Ker je pa morska hrana organizmu prijazna in blagodejna, so se v Gostišču Miran z velikim veseljem in strastjo pripravili in vam ponudili:
Sveže morske globine
Jadransko morje je te mesece v obdobfd'K^ *Marinirani kvarnerski škampovi repki z melono ko ribiče najbolje obdarja z ulovom	o

I
svežih rib.
Na Pagu je pa vsa pozornost posvečena jagnjetini in priravi sveže slastne ovčje skute ter sirev iz mleka polnega arom dišečih otoških pašnikov.

Ribja juhica
o
Gratinirane sveže kapesante
o
Jadranski lignji, pečeni na gardeli pred gosti
o
Palačinke s Paško . skuto .
m r,
RESTAVRACIJA
TAVSRNA
stišteinp^no^
fflft " Bohorč " ¿¿a
domača KUHINJA, MALICE, PIZZE, KOSILA MA CARI> CETEftING; Sprtjemamo naroČite a mijt u ključen« družb*
Bohori Marjan OuSana Kvedra 44, 3930 Šentjur pri Celju, Tel,; ++386 (0)3 746 14 30, Mobile. ++386 (0)41 666 726
EKSKLUZiVNAOSVEŽntV
VINO@FRESER.si	______VINOGRADNIŠTVO FRETER
Â.	FRESERVLADKO, KA15E19
„^ .	, u	2315 Šmartno na pohorju
F --J W	SLOVENIJA
Erta fêtvbmttin
Vila Herberstein
Kopališka cesta 1,3320 Velenje SLOVENIJA T:+386(0)3 8961400 F:+386(0)3 896 1414
e-pošta: vila.herberstein@siol.net

| KULINARIKA | PRENOČIŠČA | POROKE
verdi
PIZZERIA le'»	Griže 125
03/57-\&îïïr 3302Griže i
V sUtžbl doyreyiuJKUsfo
Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
verdi
AHACU
• Pestra kulinarična ponudba Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
RADIO, KI GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 12. marec
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 13. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jadranka Škor-nik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 14. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Jadranka Škornik, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 15. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Der-molom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Sora)
SREDA, 16. marec
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (naro-dnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora)
ČETRTEK, 17. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 18. marec
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Premagala je raka
Ob koncu tedna boja proti raku smo v nedeljsko oddajo Znanci pred mikrofonom povabili Šentjurčanko Jadranko Škornik.
Pred skoraj desetimi leti se ji je zaradi usodne diagnoze zrušil svet. Danes je vsestransko aktivna skavtinja, polna energije in idej, kako z drobnimi dejanji spremeniti svet. O tem, kako je z družino znova sestavljala vsak dan posebej in na koncu izšla še močnejša, se bo pogovarjala s Saško T. Ocvirk.

V
Jadranka Škornik
»Hudičevka« Tamara
Tako kot na celjskih ulicah tudi v redakciji Novega tednika in Radia Celje za pusta tokrat ni bilo pretirane gneče pustnih mask. Svetla oziroma hudičeva izjema je bila avtorica otroških in mladinskih oddaj na radiu Tamara Kolenc.
Aprila o osebnih izkaznicah in potnih listih
Čeprav je do naslednje oddaje Vi vprašate, mi poiščemo odgovor še kar nekaj časa, vas nanjo opozarjamo že zdaj. Strokovnjaki Upravne enote Celje bodo namreč odgovarjali na vprašanja o osebnih izkaznicah in potnih listih. Če vas v zvezi s tem kaj zanima, lahko pišete na radio@radiocelje. com ali pa počakate na 6. april in svoje vprašanje zastavite kar v živo. Oddaja se bo, tako kot vedno, začela 9.20.

Izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med tistimi, ki nam boste poslali kupon, bomo izžrebali 100 nagrajencev, ki bodo prejeli po 2 vstopnici za ogled filmske predstave Instalacija ljubezni. Predstava bo v torek, 22.3.2011, ob 19. uri v Mestnem kinu Metropol Celje. Več o filmu na www.kinometropol.org
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE (5)
2.	L.I.F.E.G.O.E.S.O.N. - NOAH AND THE WALE	(3)
3.	PRICE TAG - JESSIE J FEAT. B.O.B (2)
4.	HIGHER - CRUZ TAIO FEAT. KYLIE & TRAVIE MCCOY	(3)
5.	MARRY ME (FIRST DANCE MIX)
- TRAIN	(2)
6.	HOLD IT AGAINST ME - BRITNEY SPEARS	(5)
7.	TOO LATE FOR LOVERS - GIN WIGMORE	(4)
8.	LET IT RAIN - STRYDER TINCHY FEAT. MELANIE FIONA (1)
9.	SLEEPWALKER - ADAM LAMBERT 1) 10. LIGHTS - ELLIE GOULDING (4))
DOMAČA LESTVICA
1.	MALISHKA - SIDDHARTA (3)
2.	NIGHT PHONE - LEELOOJAMAIS(5)
3.	VANILIJA - MAJA KEUC (1)
4.	LADADIDEJ - APRIL	(1)
5.	EJSIDISI BRIGITA - MI2 (2)
6.	FRAJER - FELIX LANGUS (4)
7.	PUNCA - JAN PLESTENJAK (6)
8.	ZLATO TI DAJE SIJAJ, NE PA SREČE - ZLATKO	(4)
9.	VIJA VAJA VEN - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE	(3)
10.	NI VSE ZLATO - ZABUKOWSKI (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO RESCUE ME - YOU ME AT SIX MR. TOKYO -
EVA & THE HEARTMAKER PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
MOJE LUČI - TABU BISTVO SKRITO JE OČEM - OMAR Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010
CELJSKIH 5 PLUS
1.	V JESNI ŽIVLJENJA - ROBERT	
	GOTER	(6)
2.	MINI VELIKANI - VIKEND	(4)
3.	MED ISKRENIMI LJUDMI	
	- ŠESTICA	(1)
4.	ZLATA MAMI - OKROGLI MUZI-	
	KANTJE	(2)
5.	SPOMIN - MITJA KVINTET	(3)
PREDLOG ZA LESTVICO		
ŽLAHTNA JE SLOVENSKA KRI
-	ANS. BRANETA KLAVŽARJA IN BORIS KOPITAR SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	MOJ ŠOCEJ - IGOR IN ZLATI ZVOKI & VRČKOVNIK IRENA (2)
2.	TI ZNAŠ VZETI - ANS. ŠANTEJ (7)
3.	VZEMI MOJE SANJE - AKORDI (1)
4.	ŽENINI TRIJE VOGALI - NOVI SPOMINI	(4)
5.	PRIDI KDAJ NA KAVO
-	ŠTAJERSKI BARONI	(3) PREDLOG ZA LESTVICO MLINAR - BLOŠKI ODMEV Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za vam najljuše skladbe lahko glasujte na spletni strani www. radiocelje.com.
Za črnogorska dekleta je že od nekdaj veljalo, da so lepa. Mažoretke še posebej.
Praznik mimoz pod Lovčenom
Herceg Novi, najbolj zeleno mesto v Črni gori - Rotor pod zaščito Unesca
Tako kot so kurenti v naši podalpski deželici preganjalci zime in znanilci pomladi in končajo svoj zmagoviti pohod s pustom, tako so živo rumeni, drobni in nežni cvetovi mimoz z vej košatih dreves v mestu zelenja, ozkih uličic, nenavadnih kamnitih stopnic, ohranjenih cerkvic, zvonikov, v mestu pesnikov, slikarjev in pomorščakov, kulturnozgodovinskih spomenikov, v mestu sonca in morja, v Herceg Novem v Črni gori, prvi glasniki pomladi in nove turistične sezone. Le s to razliko, da praznik mimoz po južni Dalmaciji in Črni gori doseže vrh že s prvim koncem tedna v februarju.
Tradicionalna »fešta« vina, strani in slikovitim masivom rib in mimoz naredi zimo Lovčena na drugi strani zali-pod goratim Orjenom na eni va Boke Kotorske toplejšo in
Na slovesnosti v čast sv. Trifuna je bil največ pozornosti deležen triletni Dorijan z dedkom v uniformi stare črnogorske mornarice.
lepšo. Obiskovalcem pa nudi zvrhano mero zabave ob kulturnih, športnih, zabavnih in karnevalskih prireditvah v mestih vzdolž obale, kjer poleti, kot pripovedujejo domačini, vlada precejšnja gneča, saj peščene plaže zapolnijo domači in tudi tuji turisti, ki so jim lepote Črne gore že dobro znane. Zlasti veliko gostov prihaja iz Srbije, saj jim je to edino okno k morju.
Cene kot pri nas
Na mejnem prehodu Debeli Brijeg s potnim listom in zdaj tudi že z osebno izkaznico vstopimo v državo Črno goro. Slovenci smo dobrodošli gostje, bratje iz nekdanje skupne »Juge«, ki se pogovorom o politiki raje izogibamo in se čudimo lepotam gora in morja in sposobnostim ljudi o spretnostih preživetja, saj so cene tam enako zasoljene kot pri nas. Čez noč se je podražilo vse po vrsti, pripovedujejo domačini. Mimogrede: se vam
vrha Obosnika (583 m) na polotoku Luštica. V skriti vasici Rose, kjer imajo velike apetite za nakup hiš Rusi (medtem ko je črnogorski znameniti Sveti Štefan menda že v rokah Singapurcev), svoji hiši pa sta nekoč v tej vasici imela tudi srbska igralca Milena Dravič in Dragan Nikolič, smo okusili odličen pršut, sušen na zraku in vetru (podoben kot naš kraški), medtem ko je tisti iz vasi Njeguši pod Lovčenom sušen in še dimljen. Njihova sir in vino po urah hoje še kako tekneta!
Unescova zaščita
A če ste bili v Črni gori in niste videli Kotorja, mesteca, obdanega z obzidjem, ki leži ob morju ob vznožju Lovce-na, potem ga morate čim prej obiskati! Kotor je tudi na seznamu Unesca kot svetovna kulturna dediščina, z bogato pomorsko preteklostjo in je poleg Dubrovnika najbolje ohranjeno staro utrjeno mesto ob Jadranu, s številnimi spomeniki iz 9. st. in 4 km dolgim mestnim obzidjem, ki zaokrožuje asimetričen
sklop ozkih ulic in trgov. Bili smo tam ravno na praznik njihovega zaščitnika sv. Tri-funa, ko je bilo vse mesto na nogah z izvirno glasbo in s plesi v nošah stare »bokelj-ske« vojne mornarice. Trlo se je občinstva, med cerkvenimi dostojanstveniki pa je bil na obredu v veselje mnogih Celjanov prisoten tudi naš celjski škof Stanko Lipovšek.
Atraktivna pešpot nad mestom je obiskovalce parade v pohodni obutvi in s pohodnimi palicami, ki so v morskem mestecu zbujale pozornost, kmalu zvabila najprej do razgledne točke na Pračište (500 m) in naprej do Krstaca (948 m), nato pa v vasico pod snegom, Njeguše, rojstno vas Petra Petroviča II. Njegoša, pesnika, filozofa in vladike črnogorskega, ki počiva v mavzoleju na Lovčenu ... Do tja vodi 462 stopnic, z vrha pa se lepo vidi vasica Njeguši, zdaj že turistično obljudena, kjer vrata in srce odprejo tudi domačini z vabilom: »Pridite spet, dragi Slovenci!«
MATEJA PODJED
Mimoza, drevo s toplega juga, ki naznanja pomlad tudi pri nas. Mimoz je več vrst, v Herceg Novem rastejo kot drevesa ali grmi.
Domala v vsaki hiši v vasi Njeguši se suši pršut.
zdi zgodba znana v primeru tolar - evro?
V Herceg Novem, mestu sonca, cvetja, pomaranč in limon, ki zorijo v ograjenih vrtovih vil ob morju, v parkih in ob poteh, da se lahko s tem sončnim sadežem odžeja tudi popotnik, je najlepše prav spomladi, ko se z Lovčena blešči sneg, morske gladine pa še ne režejo hitri gliserji in čolni. Priložnosti za vzpone na bližnje stare trdnjave nad mestom, kot so sahat kula, forte mare, od koder je čudovit pogled na prostran in razčlenjen zaliv Boke Kotorske, ne manjka. Zaliv sestavljajo številni manjši zalivi, ki jih združujejo ozki kanali, ter tvorijo enega najlepših naravnih pristanišč v Evropi, z manjšimi naselji ob obali, kot so Risan, Perast, Tivat (kjer je tudi letališče, nimajo pa avtobusne postaje) in Kotor. Ta za vse vojske neosvojljiv zaliv skriva še danes številne skrivnosti. Eno od v hrib izklesanih skrivališč za ladjevje smo obhodili tudi mi, po sestopu z
ali Ste uedeli.....da lahko sami pripravimo domače čistilo za hladilnik, potrebujemo;
125 ml sveže stisnjenega limoninega soka 500 ml vroče vode 1 žlico sode bikarbone
Sestavine zmešamo. S tekočino zdrgnemo notranjost hladilnika. Obrišemo z vlažno krpo.
S pomočjo kisa lahko očistimo straniščno školjko. Kis deluje na dva načina-uničuje mikrobe in vonjave. I/školjko i/Ujete eno skodelico belega kisa in pustite 10 minut, nato paizplaknitezvodo.
Poliranje pohištva-skodelico limoninega soka zmešajte z 1 žlico olivnega olja in 1 žlico vode. Nanesite na pohištvo z mehko krpo. Pustite nekaj minut in nato spolirajte površino.
Vsi naši mojstri
Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo varno. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Prav tako se nam dogaja, ko se odločimo za specifične nakupe izdelkov, storitev ali da bomo začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne vemo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobili čim več in kvalitetno.
Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skušamo bralcem ponuditi iz prve roke s pomočjo naših strani l/si naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in po odzivih sodeč, so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh - za vas se bomo trudili mi - vse, kar morete storiti, je, da pokličete 031 692 860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
BRiGnABueARs.|i l/se za streho!
Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov in strešne kritine; Proz nska vas 57,3220 STORE '
www.streha-metaiko.si
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385.
SO TUDI VASA VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIK d.o.o., Krnica 33 3334 Luče ob Savinji, E-mail: info@robnik.si
LESENA VHODNA IN NOTRANJA VRATA ZA VSAK DOM!
Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik.si
Knjigovodski servis
MDC MANUEL JEKL K.D.
Zadobrova 34a 3211 Skofja vas Tel.: 03/490 44 00;
GSM: 031 380 796; GSM: 041 851 418 E-mail: manuel.jekl@siol.net
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH aanDl NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
MSTILUIIE VEBHOTŠEK d.O.O. Prožinska vas 34/d, Štora, gsm: 041 682 907
NSU GSM:040 462 808	-1
	VITA-TERM OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE fel./Fax.:083 894 862 www.vitaterm.si
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO K» 11 AM TOPLOTNE ČRPALKE IM1 LA N OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI zanetiva danska kvaliteta	
Zlatarstvo Tajnšek, tradicija, kije nima usak
DELOVNI ČAS:
Od ponedeljka do petka
9.00 do 13.00 in 15.00 do 18.00
Sobota
9.00 do 12.00
Popravilo zlatega in srebrnega nakita Čiščenje in obnavljanje Graviranje
Prodaja nakita za vse priložnosti Izdelava nakita po vaših željah
Začetki Zlatarstva Tajnšek segajo v leto 1958, ko je Edi Tajnšek starejši začel s samostojno zlatarsko dejavnostjo na ' Mariborski cesti 53 v Celju. Po uspešnih začetkih je svojo obrt leta 1965 preselil v nekdanjo Zidanškovo ulico 30, kjer ni ostal dolgo, kajti že leta 1970 se je preselil na sedanjo lokacijo na nekdanji Tomšičev trg 11 ki se danes imenuje Glavni trg.
Ko se je zlatarski mojster Edi Tajnšek starejši leta 1985 upokojil, je njegovo dobro začrtano zlatarsko dejavnost prevzela hči Romana, ki se je pred tem že po družinski tradiciji izučila za zlatarko v očetovi delavnici in ta poklic opravlja še danes.
Naj bosta poroka in birma nekaj posebnega, tudi zaradi nakita, ki ga boste izbrali.
Ker v Zlatarstvu Tajnšek vedo, da je kljub premišljenemu in izbranemu okusu težko izbrati nakit za darilo nekomu drugemu,so za vas pripravili dobro rešitev v obliki darilnih bonov. Lahko jih podarite svojim najdražjim in s tem prepustite njim, da si sami izberejo najljubše darilo. Hkrati vam bodo hvaležni, da ste jih prav z darilnim bonom pripeljali v zlatarstvo z največ izkušnjami v Celju, v Zlatarstvo Tajnšek.
Pri tem ne smemo pozabiti, da vam v
Zlatarstvu Tajnšek poleg že izdelanega nakita ponujajo izdelavo nakita po vaših lastnih željah in okusu. Obenem vam ga tudi opremijo z gravuro in ustrezno pripravijo, da izgleda kot najboljše darilo za vas ali vaše najdražje.
Oa bo vaš nakit vedno sijal na vas kot tisti prvi trenutek, ko ste ga kupili ali dobili v dar, vam zagotovijo tudi vzdrževanje v obliki popravil, čiščenj in vsega ostalega.
I/ Zlatarstvo Tajnšek ste vedno dobrodošli in že zdaj se veselijo vašega obiska!
Nakit je darilo, ki ga čas ne načne.
FRANC MAJ ORAN C, s.p.
-	graviranje, peskanje in fazetiranje stekla in ogledal
-	izdelava steklenih nadstreškov, fasad, stopniSfnih ograj, stenskih oblog
C. L. Dobrotlnška 21,3230 Šentjur Tel.: 03/ 74612 90 Faks: 03/74612 95 franc.majoranc@sioi.net www.majoranc.si
PVC in ALU stavbno pohištvo vhodna in garažna vrata zimski vrtovi
rolete, žaluzije in komarniki termoizolacijsko steklo obdelava ravnega stekla vitražna stekla
MOtö
äJVopRALN!^
qg74?3£Ö
<»iS?SSS&
mulej .dejan@siol.net
d o m o f i
DOMO FINAL
Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11a 3212 Vojnik
GSM: 041 756668
telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-l .si
-	Za Vas in Vaš dom vršimo:
l a | -tesarstvo
-	krovstvo
-	stavbno kleparstvo
-	montažo Velux oken
-	izdelava nadstreškov
-	izdelava ravnih in zelenih streh
Pooblaščeni krovec za kritine:
GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,.
<pTIKK
/m
MARJAN TERŽAN sp.
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
■	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
■	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
■	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
■	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
DELOVNI CAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NAŠI MOJSTRI
pokličite: CnEHUD
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM
Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah
Kontakti:
Tel. 03 7056023 Fax 035726390
e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si
Anton lmenieks.p.
Kristan Vrh 37C, 3241 Podplat
tel.: 03/810 40 66 GSM: 041/653 292 | fax: 03/ 810 40 67 e-pošta: imensek@siol.net
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PE VOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.primozic.si
II II I II II I II II I II II I II M I I I
Za premožne kupce
Gotovo bodo lahko zadovoljni vsi tisti, ki si lahko omislijo drage oziroma prestižne avtomobile. Angleški Jaguar je pripeljal najhitrejšega jaguarja doslej. XKR-S ima 5,0-litr-ski V8 bencinski motor s 405 kW/550 KM in navorom 314 Nm. Kot pravi tovarna, zmore s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom največ 300 km/ h, do 100 km/h pripelje v 4,4 sekunde. Izjemno pozornost je zbujal novo lamborghini aventador, ki nadomešča še vedno
km/h v 2,9 sekunde. Tudi pri Ferrariju so imeli novorojenca, in sicer FF. Kot trdijo, so prodali že vso količino vozil, ki so jih nameravali izdelati, pri čemer končna cena še ni povsem točno znana ...
Ob vsem te, je treba omeniti vsaj še dva avtomobila, ki sta za sedaj študiji, vendar vse kaže ali je bolj ali manj jasno, da ju čaka serijska izdelava. Oba prihajata iz koncerna Volkswagen. Prvi je vw bulli. Gre za naslednika slovitega transporterja iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Ponudili bodo tudi električno
Toyota zvesto sledi svoji napovedi, in sicer da bodo do konca 2020 v vseh njenih modelih hibridni pogoni. Vse kaže, da je zdaj na vrsti mali yaris, ki je bil na ogled v študijski različici, vendar je bolj ali manj jasno, da do začetka prodaje ni več daleč.
Jaguar pripelje do 100 km/h v dobrih štirih sekundah.
Ženeva 2011: pobiranje po krizi
zelo popularnega murciela-ga. Izjemna oblika, izjemne zmogljivosti oziroma motor, izjemna cena (okoli 300 tisoč evrov). Aventador tehta vsega 1575 kilogramov. Dolg je skoraj 480 centimetrov, v višino pa ga je samo za 1136 milimetrov. Poganja ga dvanajstvaljni bencinski agregat z gibno prostornino 6,5 litra in s 515 kW/700 KM. Tovarna navaja najvišjo hitrost 350 km/h ter pospešek do 100
izvedenko, tovarna navaja, da bo mogoče z enim polnjenjem baterij prevoziti celo 300 kilometrov dolgo pot. A3 koncept pa je napoved novega A3, ki se bo na cestah pojavil prihodnje leto. Pri njegovi gradnji so uporabili lahke materiale, zato tehta vsega 1540 kilogramov, zunanja podoba je dovolj očitno Audijeva, vsekakor pa se zdi, da je A3 precej podoben večjemu A4.	JK
Tokratni, sicer že 81. mednarodni avtomobilski salon v Ženevi je bil nekoliko »razdvojen«: ponujal je optimizem okrevanja po gospodarski krizi na eni strani, na drugi dokazoval, da je ponudba izjemno dragih in seveda tudi zmogljivih avtomobilov zelo pestra, hkrati pa skoraj ni bilo tovarne, ki se ne bi dokazovala s hibridnimi oziroma električnimi avtomobili.
Vsekakor pa je bilo na ogled veliko novega in svežega, torej bi bilo mogoče reči, da se avtomobilska industrija pobira. Med avtomobile, ki niso ne hibridi ne električni in bodo prav kmalu zapeljali v trgovine, spada nova lancia ypsilon. Ta najmanjši avtomobil italijanske tovarne, ki je pri Fiatu, je nare-
jen na podaljšani osnovi fiata 500, za pogon bo na začetku skrbel 1,3-litrski dizelski oziroma 1,2-litrski bencinski motor, napovedan pa je tudi bencinski dvovaljnik z gibno prostornino 0,9 litra twinair.
Pisali smo že o kabriolet izvedenki novega golfa, ki je tokrat doživel prvo uradno predstavitev. Zanimivo je, da VW pri tem avtu vztraja pri platneni strehi, ki jo bo mogoče odpreti ali zapreti tudi med vožnjo, in sicer vse do hitrosti 30 km/h. Po sedanjih napovedih bo avto pri nas naprodaj od avgusta.
Salonsko premiero je doživel tudi novi picanto, najmanjša kia. V dolžino je avta za 360 centimetrov oziroma za šest centimetrov več kot prej. Na ogled je bila posta-
vljena petvratna izvedenka, prišla bo tudi trivratna različica. Vse kaže, da bosta avto poganjala le dva bencinska agregata (51 in 63 kW), na voljo pa bo jeseni.
Ker je Fiat pomemben lastnik ameriškega Chryslerja, se bodo po novem pod Fiatovo značko pojavljali avtomobili omenjenega Chryslerja. Eden prvih bo fiat freemont, ki ga sicer poznamo kot chrysler-ja oziroma dodge journeya (Dodge je tovarna znotraj Ch-ryslerja). V dolžino freemont meri 489 centimetrov, sedeži bodo postavljeni v treh vrstah, na voljo bo tudi štirikolesni pogon in samodejni menjalnik. Avto bo imel dizelski motor z gibno prostornino 2,0 litra, vendar v dveh izvedbah moči (103 in 125 kW).
Novi picanto je doživel ženevsko premiero.
e;
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
Še pred poletjem i40 in veloster
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z wmwoeLwdcuLostLeLo starostu
Južnokorejski Hyundai lahko reče, da se je v Evropi dobro zasidral. Lani je na teh trgih prodal 362 tisoč avtomobilov in pridobil 2,6-od-stotni delež. Načrti za letos so še ambicioznejši, saj bi rad imel v svojih rokah kar triodstotni tržni delež.
To naj bi se mu posrečilo tudi s pomočjo dveh povsem novih avtomobilov, ki se bosta preizkušala v dveh različnih razredih: i40 je karavan oziroma station wagon (SW) in je zamenjava za tudi pri nas dokaj znano sonato, medtem ko je veloster nenavaden kupe, ki ga označujejo tudi kot kupe 1+2. i40 se bo vozil v razredu, v katerem se recimo passat, ford mondeo, peugeot 508, renault laguna in drugi. V dolžino se pote-
gne malenkost čez 470 centimetrov. Vsaj na začetku, k nam se bo pripeljal pred poletjem, enako tudi prej omenjeni veloster, bo na voljo s tremi motorji, in sicer 1,7-litrskim dizlom ter dvema bencinskima motorjema. Serijsko bo i40 opremljen kar z devetimi zračnimi blazinami (tudi za voznikova kolena). Cena za slovenski trg trenutno seveda še ni znana.
Veloster pa je kupe z zanimivo postavitvijo vrat - zgolj ena na voznikovi strani in dvoja na sovoznikovi. Njegova podoba je dokaj izvirna, vsekakor j e to avto, ki bo navduševal predvsem mlajšo publiko; na začetku bo za pogon skrbel 1,6-litrski bencinski motor s 140 KM in 6-stopenjskim ročnim menjalnikom.
ZA AVTOMOBILISTE / MALI OGLASI
Prihaja focus tretje generacije
Ford focus je za tovarno, tako ameriški kot evropski del, izjemnega pomena. Prvič se je focus pojavil leta 1998, sedaj tovarna pošilja na trg, tudi slovenski, novo izvedbo, in sicer tretjo generacijo.
Novi focus je rezultat tako imenovanega kinetičnega oblikovanja; zasnovali so ga v Evropi, izdelujejo ga v ZDA in v Nemčiji, kmalu bo stekla proizvodnja v Rusiji in tudi na Kitajskem. To torej pomeni, da naj bi se Ford znova navdušil za nekakšen globalen avto - računajo, da ga bodo prodajali na 120 trgih in da bo vsaj 80
odstotkov sestavnih delov vsepovsod enakih.
Novi focus je za sedaj na ogled, na voljo bo še pred poletjem, le kot petvratna kombi-limuzina, prideta še karavan in štirivratna limuzina. Je nekaj daljši (za 21 milimetrov), pa ožji in nižji, medtem ko se je medosna razdalja povečala za osem milimetrov na skupaj 2648 milimetrov. Njegov prtljažnik ne spada med največj e (od 277 do 1148 litrov), tudi udobje sedenja na zadnjih sedežih ni njegov največji adut. Vsekakor pa se avto dokazuje z dobrimi voznimi lastnostmi, kar je po-
sledica nekoliko popravljenega in prilagojenega podvozja.
Motorjev oziroma motornih izvedenk je osem. Bencinsko ponudbo začenja 1,6-litrski agregat, ki ima enkrat 77, drugič pa 92 kW. V varianti eco-boost enak motor zmore 110 oziroma 134 kW. V dizelski ponudbi so štirje motorji, in sicer dve izvedenki 1,6-litr-skega duratorq agregata (70 in 84 kW) in prav tako dve varianti 2,0-litrskega motorja s 103 in 120 kW. Pogon je tudi pri novem focusu speljan na prednji kolesi, menjalniki so trije (dva ročna in samodejni
powershift), serijsko bo imel avto start/stop, za doplačilo pa vrsto elektronskih dodatkov za varčno in varčnejšo vožnjo (tudi elektroniko, ki preprečuje trke pri majhnih hitrostih). Kot že rečeno, se bo focus pri nas pojavil pred poletjem, do tedaj pa bodo znane tudi cene.
Ford focus se bo pri nas pojavil pred poletjem.
Alhambra je dobila 4x4
Seatova alhambra, veliki enoprostorec, je od lanske jeseni narejena povsem na novo, bolj ali maj pa je znano, da gre za avtomobil, ki ga pri Volkswagnu poznajo pod imenom sharan. Že ob predstavitvi nove alhambre je bilo rečeno, da bo avto prav kmalu dobil štirikolesni pogon. Za to skrbi elektronsko krmiljena lamelna sklopka, ki glede na okoliščine oziroma cestno podlago deli moč med prednjim in zadnjim kolesnim parom. Alhambra 4WD bo, tako kaže sedaj, na voljo le z 2,0-litrskim dizelskim motorjem TDI s 103 kW/140 KM in 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Na začetku si bo mogoče omisliti le izvedbo s petimi sedeži, kasneje bodo na voljo tudi druge sedežne variacije.
VOZILA
Do 36 mesece« na osnovi OD,
PRODAM
GOLF 1,9 dcl, letnik 1994, registriran do 25. 7. 2011, rdeče barve, tri vrata, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 955-414.	888
GOLF diesel, letnik 1992, lepo ohranjen, prodam. Telefon 051 605-687. 911 KAWASAKI cros 80, letnik 1997, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 966251.	930 RENAULT Kangoo 1,4 RN; srebrne barve, letnik 2000, ugodno prodam. Telefon 041 771-841. 943
PE CELJE, Ul. XIV. dhriiije 14,
03/4257000 PE MARIBOR, Partizanska 3-5, 03/23410 00
hI'],TJ .1.. ' InTITTI
Slovenska 27,1000 Ljubljana
STROJI
PRODAM
KUPIM
RABLJENA vozila, od letnika 1997, kakršna koli, kupim. Telefon 041 708-497.
s 5

IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Znider's Celja, Gosposka ul. 7
Žnider*s d o. o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
TRAKTORSKO kosilnico Bcs duplex gold 182, dvojni rez, prodam. Telefon 031 291-510.	870
STROJ Standard, za obdelavo lesa in mletje žitaric, z el. motorjem, prodam. Telefon 5778-864.	887
TRAKTOR Imt 539, letnik 1990, 1.115 delovnih ur, registriran, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 369-470. 884 VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 031 278-786. Š 94 SNEŽNO planirno desko, 2 * 0,5 m, vrtljivo, novo, prodamo. Telefon 041 807-853.	š 94
Izšel je novi Petrol klub katalogi
Izkoristite številne ugodnosti vrhunskih blagovnih znamk.
Prelistajte ga na www.petrol.si a poiščite na najbližjem Petrolu.
MALI OGLASI
*
*o *
2&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
^ l
V ZLATARNI KRAGOLNIK y S V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.O.O., Kettejeva 12, Celje
STANOVANJE v stanovanjski hiši v Arclinu oddam. Telefon 041 726-516. 934
GARAŽE
KUPIM
GARAŽO v garažni hiši na Lavi, v srednji etaži, kupim. Telefon (03) 492-1740. 902
KUPIM
TRAKTORSKO frezo, širina 180 cm, kupim. Telefon 041 530-885. 871
POSEST
PRODAM
LAŠKO. Prodamo dvostanovanjsko hišo, 3 km iz centra. Telefon 041 763-823. 66 9 DVOSTANOVANJSKO hišo, Celje, vsi priključki, parcela 700 m2, garaža, sončno, mirno, prodam za 199.000 EUR. Telefon 051 800-370. 783 CELJE, Ostrožno. Vrstno hišo, v 4. gradbeni fazi, velikost 130 m2, prodam za 120.000 EUR. Telefon 041 389-238.
826
TTT71
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
PRoDAM
DVOSOBNO opremljeno stanovanje na Otoku prodam. Telefon 041 260-551, 031 735-196.	819
DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Šentjurju, prenovljeno 2010, klima, nizki stroški, prodam. Telefon 041 236-444. 825 TRISOBNO stanovanje, Vrunčeva 1, Celje, vsi priključki, ugodno prodam. Telefon 5441-281, kličite po 16. uri. 890 STANOVANJE v Šentjurju, obnovljeno, nova okna, velikost 51 m2, z opremo ali brez, prodamo. Telefon 031 318092.	924
ODDAM
SOBE za najem nudimo. Kuhinja, kopalnica, TV, pralni stroj - ugodne cene najema. Lešer, Lopata 20 d Celje, telefon (03) 5471-244, 041-763-800. p DVOINPOLSOBNO stanovanje v Kajuhovi ulici v Celju, renovirano 2010, oddam zaposlenemu paru. Najemnina: 350 EUR + stroški. Telefon 041 935-131. 933
GARAŽNA VRATA
OGRAJNI SISTEMI
NADSTREŠKI
TOSKANSKAVILA
STANOVANJSKI OBJEKT DOLGI MOST, UUBLJANA-VIČ
Skupina
CMCelje
Objekt vsebuje 23 stanovanj primernih za študente, mlade družine ali starejše
_ osebe. Stanovanja v pritličju so primerna
tudi za funkcionalno motene osebe.
T ir ■ Vrsta stanovanja	Velikost v m2
Garsonjera	25
Enosobno	35
INFORMACIJE:
Franc Bratina
Telefon: 041649434

Enoinpolsobno
43
E-pošta:
franc.bratina@cm-celje.si
flfc" Bohorč "fftfc
_zaposli_
| KUHARICO/-JA 1
z izkušnjami za samostojno delo (a la cart, malice, kosila). Informacije na tel. 041-666-726,
MARJAN BOHORČ
02 48 00 141
DIATONIČNO harmoniko Melodija, B, S, As, manjše, močne izdelave, prodam za 1.400 EUR. Telefon 041 987-864. 931
OHRANJENO mladinsko posteljo, bukev, 90 * 200 + vzmetnico + leseno letev, prodam za 160 EUR. Telefon 031 772848.	942 HLADILNIK, steklokeramični štedilnik, zamrzovalno skrinjo, mizo, stole, sedežno, plinski štedilnik in ostalo prodam. Telefon 040 869-481. n
KUPIM
KUHINJO, pralni stroj, hladilnik, štedilnik, zamrzovalno omaro in ostalo kupim. Telefon 070 870-084.	n
AKUSTIKA
odkup
mm
V	ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam hišo,
letnik 1985, zemljišče 839 m2. Pred kratkim menjava strehe in celotnega stavbnega pohištva ter izolacija strehe. Primerno tudi za večjo družino. Telefon 041 560-539.	843
BIVALNI vikend z vinogradom prodam. Telefon 041 484-373. Š 90
V	OKOLICI Šentjurja prodam hišo z nekaj zemlje. Telefon 5793-140. 903
KUPIM
VEČJO količino gozda, pretežno bukovina, na relaciji Gotovlje-Ponikva-Podkraj pri Velenju, kupim. Telefon (03) 7148090, 041 783-121.	923
ODDAM
MAJHNO kmečko hišo (okolica Laškega) z možnostjo pridelave na njivah oddam. Telefon 031 450-874.	p
PROSTOR za priročno delavnico ali skladišče ob cesti Ljubečna-Arclin dajem v najem. Telefon 041 262-063. 883 BISTRO, 55 m2, opremljen, oddam ali prodam. Telefon 041 720-579. 885
STANOVANJE
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
PRoDAM
DIATONIČNO harmoniko, staro en mesec, otroško, duri B, Es, As, s kovčkom, dva dodatna gumba in šesti bas, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 939-472. 880
PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali zakol, od 30 do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031 839-090.	š 56
PRAŠIČE, težke od 25 do 80 kg, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732.	Š 68
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon
(02) 582-1401.	p
PRAŠIČE od 70 do 100 kg prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 708-154, 051 452-490.	p
TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5773-013.	858
PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, prodam. Kupim bikce, težke od 200 do 300 kg. Možna dostava. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz
Jazbin.
878
H!TRO NAROČITE
LAŠKO. Prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje, 61 m2. Telefon 051 435-902. 668
PROSTOVOLJNO GASILSKO MATKE 36 DRUŠTVO MATKE 3312 PREBOLD
daje v najem gostinski lokal
Pri gasilcu,
Matke 36, Prebold, v velikosti 128 m2.
Podrobnosti razpisa so na spletni strani Občine Prebold www.prebold.com ali na GSM 041 624 282.
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: I 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I
12]

V tudi letnik 2011 JJ.W.M w%prilogoTV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
WIM
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
DVE telici simentalki, breji, pašni, prodam.
Telefon 031 696-644. l 73 PRAŠIČE od 20 do 200 kg, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	Š 86
TELICO simentalko, brejo v 8 mesecu, prodam. Telefon 5793-138. 905 ČRNO bele bikce prodam. Telefon 041 794-213.	Š 89
KRAVO simentalko, staro 8 let, brejo 4 mesece, prodam. Telefon (03) 5793239.	907 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 532-444. 908
ŽREBICO hladnokrvno, staro dve leti in pol, ugodno prodam. Telefon 041 654729.	Š 93 TELICO simentalko, težko 400 kg, prodam.
Telefon 041 809-162.	910
BIKCA za nadaljnjo rejo, starega 4 mesece, prodamo. Telefon 031 292-360.
919
PRAŠIČE, težke 30kg prodam. Možnost dostave. Telefon 031 782-708. 920 KOBILO z žrebetom, starim 7 mesecev, prodam. Telefon 031 283-537. 921 PRAŠIČE 100 do 140 kg in odojke 30 do 40 kg prodamo. Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 916
JARKICE, na začetku nesnosti, grahaste, črne, beli susex, ameriške hajlajn, rjave in bele lahke ter enoletne rjave in črne kokoši, za nesnost ali zakol, po naročilu tudi očiščene, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in enomesečne brojlerje za dopitanje, Prodajamo dnevno sveža jajca. Večje količine dostavimo. Telefon (03) 700-1446. 916 TRI pujske, težke približno 25 kg, prodam.
Telefon (03) 580-8057. 932 PRAŠIČE, težke od 30 do 80 kg, ugodno prodamo. Možna tudi dostava. Telefon 041 655-528.	Š 96
PRAŠIČE, težke od 90 do 130 kg, cena 1,30 EUR/kg, prodamo. Možnost dostave. Telefon 041 455-732. Š 96 KRAVO po izbiri prodam. Telefon 031 228414.	936 PRAŠIČE, težke od 40 do 100 kg, prodam.
Telefon 031 582-624. 939 NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763-800.	p
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
Š 832
BIKCE simentalce, do 200 kg, kupim.
Telefon 041 653-165. Š 83 DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 87

VEDEŽEVANJE ODSLEJ SE CENEJE
Vas zanima ljubezen? Kaj bo z vašim zdravjem? Prihodnost? Zakupile minute in se s svojim vedeževalcem ali astrologom pogovarjate še ceneje.
*
Zakupite minute, ki jih lahko porabite za več klicev v obdobju ene*ja leta od dneva nakupa. Klic na navadno stacionarno telefonsko številko brez dodatnih stroškov. Minute lahko plačate po povzetju, v elektronski banki ali 1 moneto.
Za informacije in nakup minut pokličite (03) 490 02 22
csM>a s plinom in toploto

Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, ö.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 382-735. p SUHO koruzo prodam. Telefon 041 649414.	Š 55 KROMPIR za sajenje, sorte desire, laura, marabel, eos, prodam. Telefon 041 742-334. 773 POSUŠENE gobe, zeliščni sirup, sirup trpotca, lapuha in mešanice domačega čaja, prodam. Telefon 031 813-636. l 71 VINO, sortno ali mešano, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 031 765-466.
879
SENO prodam. Telefon 031 894-926.
901
PRAVI domači jabolčni kis, primeren za bolnike s povišanim holesterolom, po 0,80 EUR, in domačo slivovko, po 7 EUR, prodam. Telefon (03) 5793-359.
Š 92
SLIVOVO žganje prodam. Telefon 041 859248.	909 SLIVOVKO, vinsko žganje ter belo in rdeče vino prodamo. Telefon 031 538-012.
928
SENO, kakovostno, v bližini Dobrne, prodam. Telefon 5778-415. 927
OSTALO
PRODAm
KUPim
AKACIJEVE stebre za vinograd, velikost 2 in 2,5 m, kupim. Telefon 041 470-871.
876
'MEN
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostne bukove brikete F ish-ner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, prodam. Telefon 051 828-683. n ODPADNI gradbeni les za drva prodamo in dostavimo. Tigrad, d. o. o., Celjska c. 13, Vojnik, telefon 041 857-878. 814 ENOOSNO prikolico Auwärter, nosilnost 1.000 kg, naletno zavoro s cerado, prodam. Telefon 051 391-704. 877 NIHALNA vrata, višina 237 cm, širina 146 cm, dvojna krila, prodam. Telefon 031 285-550.	889
KOTEL za žganjekuho, 80 l, prodam. Telefon 031 498-421.	893 BUKOVA drva, 12 m3, gabrova drva, 10 m3, slamo v balah in slivovko, prodam. Rudi Sagode, Gorica 41, Celje, telefon 5452-825, 041 851-559. 900 OVČKO, dva jagenjčka, za zakol, žganje slivovko, sadjevec, rdeče mešano vino, prodam. Telefon 5773-302, 070 864120. 906 NAKLADALNIK Tehnostroj, starejšo prešo na kamen in bikca simentalca prodam. Telefon 041 824-851. 922 SEKULAR z motorjem in zamrzovalno omaro s hladilnikom prodam. Telefon (03) 5740-639, 051 318-570. 926
MOŠKI, 45 let, 167, z avtom, službo, hišo, brez obveznosti, iščem žensko za resno zvezo, brez obveznosti, ki bi se preselila. Telefon 031 211-178. 794
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
VINSKA klet Furlan v Šempetru (cesta za Aero): vrhunska kraška vina: refošk - 2 EUR/l, cabernet sauvignon - 1,5 EUR/l, chardonnay - 1,3 EUR/l (tudi stekleničena po 1 l). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 17., ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure.
464
NUDIMO fasaderstvo, slikopleskarstvo in suhomontažne sisteme Knauf. Telefon 041 710-857, 041 721-057. Andrej Ma-rot, s. p., Mar zaključna dela v gradbeništvu, Reka 27 a, Laško. L 39 OBNAVLJATE hišo, stanovanje, sobo? Polagamo, brusimo parket, laminat, keramiko in opravljamo vsa soboslikarska dela. Parketarstvo in soboslikarstvo Bojan Ribar, s. p., Migojnice 73 a, telefon 041 522-035.	645
UGODNO nudim selitve in kombi prevoze. Zanesljivo in hitro, vse dni v tednu. Telefon 031 732- 381, Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, Lesično.	n
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	895
INŠTRUKCIJE angleščine, matematike, fizike in prevode slo-ang, nudimo. Telefon 031 793-430. Jezikovno društvo Barve jezika, Trubarjeva 53 b, Celje. 897 PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976.	917
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100
pe ENERGETIKA
PE l/ODOUOD IN KANALIZACIJA
ZA I/SE MOREBITNE REKLAMACIJE POKLIČITE NA BREZPLAČNO TEL. ŠTEVILKO:080 80 31
l/ISOKA KAKOI/OSTSTORITEI/
ZNANJE, USTVARJALNOST, INOI/ATII/NOST ZANESLJII/OST, UČINKOVITOST
Nobeno dobro delo, naj bo še tako majceno, nikoli ne gre v nič. (Ezop)
V SPOMIN
28. februarja 2011 je minilo eno leto, kar je odšla od nas draga mama, stara mama in tašča
MARIJA MIKOLA
(15. 11. 1929 - 28. 2. 2010)
Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni
Ne sijejo tvoje več oči, ne sijejo kot so sijale prejšnje dni. En sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši več tvojih se besed. Neutolažljivo zdaj naše je srce, le spomin nate ostal bo do zadnjega dne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre in tete
SILVE ODER
s Partizanske ceste 19 v Celju (28. 10. 1926 - 26. 2. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste mojo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g bratu Mateju iz cerkve sv. Cecilije za opravljen obred, zahvala tudi osebju Doma starejših iz Laškega, kolektivu TC Merkur Hudinja ter sosedom in prijateljem iz Lisc.
Žalujoči: sin Peter z ženo Vido, vnuka Jasmina in Rok ter ostalo sorodstvo
Velenje
Poročila sta se: Džemila HERIC iz Velenja in Jaroslav VOLMAJER iz Podvelka, Tatjana RAJŠP in Miro SEČ-NJAK, oba iz Velenja.
www.novitednik.com
Celje
Umrli so: Marija ARH iz Andraža nad Polzelo, 82 let, Angela JELEN iz Andraža nad Polzelo, 77 let, Franc MASTNAK iz Ponikve, 79 let, Emil FELDIN iz Zabu-kovice, 45 let, Otmar HOJ-NIK iz Celja, 92 let, Katarina BLAZINŠEK iz Vojnika, 74 let, Draginja PODERGAJS iz Celja, 69 let.
Velenje
Umrli so: Franc TRAP iz Šoštanja, 85 let, Paula KUMER iz Šoštanja, 84 let, Radislav RUMEŽ iz Šoštanja, 62 let, Janez BLATNIK iz Hrastnika, 89 let, Marija ZAGVOZDA iz Celja, 95 let, Božidar VOLAVŠEK iz Žalca, 78 let, Janez ŠTEHARNIK iz Raven na Koroškem, 72 let, Anton POPELAR iz Sevnice,
83 let, Jožef POLAK iz Šmar-tnega ob Paki, 83 let, Hilda KERESTENY iz Velenja, 93 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Julijana SEHUR iz Prapretnega, 78 let, Jožef JANČIČ iz Proseniškega, 85 let, Frančišek MALGAJ iz Šentjurja, 42 let, Tanja MAL-GAJ iz Šentjurja, 33 let.
Laško
Umrla je: Silva ODER iz Celja, 84 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Milena TURIN iz Celja, 62 let, Marija Antonija CIGLENEČKI iz Šmarja pri Jelšah, 93 let.
Mozirje
Umrli so: Jožef ŠTIGLIC iz Florjana pri Gornjem Gradu, 76 let.
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PE VOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
Zdaj se boš spočila, v nebesa si odšla, tam boš Mariji prepevala, tudi mi se ti pridružimo, ko bo čas za to. (Vnukinja Irena)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tete, babice in tašče
MARIJE GRAČNAR
z Blatnega Vrha 9 (1. 7. 1951 - 15. 2. 2011)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem. Hvala za vsa izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. S spoštovanjem se zahvaljujemo sorodnikom, družini Bevc, Daniju Doberšku, pevcem
in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerki z družinama, bratje, sestra in ostalo sorodstvo
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi oče, stari oče in pradedek
OTMAR HOJNIK
(17. 11. 1918 - 25. 2. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste z izrečenim sožaljem ter darovanim cvetjem, svečami in svetimi mašami izrazili sočustvovanje na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi gospodu župniku iz cerkve svetega Daniela za lepo opravljen obred.
Žalujoči: hčerki Krista in Hilda, sin Franci, zeta Marjan in Roman ter vsi njegovi vnuki in pravnukinji
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, brata in strica
ZDRAVKA VREČKA
iz Arclina 78 pri Škofji vasi (14. 1. 1940 - 27. 2. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sošolkam in sošolcem Srednje ekonomske šole Celje ter poslovnim partnerjem iz Slovenije in tujine, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Tonetu Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred, društvu Prijatelji, da so ga pospremili s petjem in besedami slovesa. Hvala govornikoma gospe Mileni Jurgec in gospodu Dragu Horvatu za poslovilna govora, hvala trobilnemu kvartetu za odigrane žalostinke in pogrebni službi Primožič za celovito opravljene storitve. Posebna hvala podjetju Armatura, d. o. o., za izkazano pomoč v težkih trenutkih ter poslovilne besede za njihovega dolgoletnega direktorja, sodelavca in prijatelja v enem.
Žalujoči: žena Zora, hčerka Leontina in sin Leon z družinama ter brat Polde z družino
www.radiocelje.com
RA
L 75
899
KINO
PLANET TUS
Spored od 11. 3. do 14. 3.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Samova pustolovščina - animirana družinska komedija 3D 11.40, 16.00
Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D 11.50, 16.40
Jutranje veselje - komedija 11.00, 13.30, 15.50, 18.10, 20.30, 22.50 Moja neprava žena - romantična komedija
11.10, 13.45, 16.15, 18.45, 21.15, 23.45
Debela mama 3 - komedija
11.30, 13.50, 16.10, 18.30, 20.50, 23.10
Neznanec - misteriozni triler
14.10, 18.50, 21.20, 23.55, (21.40 sreda)
Divja vožnja - akcija 3D
13.40, 18.00, 20.20, 22.40
Rango - animirana družinska
pustolovščina, sinh.
10.50, 13.10, 15.30, 17.50, 20.10, 22.30
Zajčja luknja - drama
12.30, 14.30, 17.30, 19.30, 21.30, 23.30
Usodni - znanstveno - fantastični triler
12.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20
legenda: vsak dan
sobota, nedelja,
petek, sobota
PETEK
18.00 Che: drugi del - Gverila
-	biografska zgodovinska drama 20.30 Zeitgeist: Premik naprej
-	dokumentarni SOBOTA
18.00 Che: drugi del - Gverila
-	biografska zgodovinska drama NEDELJA
18.00 in 20.30 Che: drugi del - Gverila
-	biografska zgodovinska drama
»MU.'MNJiM.'NIM^
PETEK in SOBOTA
18.00 Guliverjeva potovanja
-	pustolovska komedija NEDELJA
10.00 in 18.00 Guliverjeva potovanja
-	pustolovska komedija
PETEK
18.00 Technotise - Edit in jaz - ZF
animirani film
20.00 1. večer študentov AGRFT 20.30 Črni labod - triler, drama SOBOTA
18.00 Črni labod - triler, drama 20.00 2. večer študentov AGRFT 20.15Technotise - Edit in jaz - ZF
animirani film NEDELJA
16.00 Kung fu panda - animirana komedija
18.00 Technotise - Edit in jaz - ZF
animirani film
20.00 Črni labod - triler, drama
PETEK, 11. 3.
16.00 do 17.00 Knjižnica Velenje_
Igralne urice
18.00 Kulturni center Rog. Slatina Pomladno razkošje
odprtje razstave, Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica
18.00 Avla dvorca Novo Celje Robert Inger
odprtje slikarske razstave
18.00 Galerija Niko Ignjatič Celje žan Plevnik
otvoritev fotografske razstave dijaka Gimnazije Celje - Center
18.00 Krščanska adventistična cerkev
Celje_
Uganda - zelena oaza Afrike
potopisno predavanje Gregorja Česnika
19.00 Dvorana KD Bistrica ob Sotli Miro Gavran: Vse o ženskah
gledališka predstava Gledališke skupine KD Bistrica ob Sotli
19.00 Knjižnica Laško
Prepoznavanje ptic in ptičjega petja
strokovno predavanje Dušana Klenovška
19.00 Kulturni dom Šentjur Športnik leta 2010
19.30 Dom kulture Velenje Učitelj
komedija v izvedbi Aljoše Trnovška
20.00 Plesni Forum Celje Infiniti projekt
predstava novih dimenzij plesa in glasbe
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Rok Golob z gosti
za glasbeni abonma in izven
20.00 Športna dvorana Podčetrtek Navihanke
koncert ob 10-letnici delovanja
21.00 eMCe plac Velenje_
Brencl banda
koncert
22.00 Mestni kino Metropol
DJ Sobrio
plesni večer
22.00 MC Patriot Slov. Konjice_
Lady's night
SOBOTA, 12. 3.
10.00 Kinodvorana Kozje
Muca Copatarica
otroška predstava avtorice Ele Peroci v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-fru, Ljubljana
10.30 Galerija Velenje_
Janko in Metka
lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje
17.00 Kulturni dom Liboje Pesem za praznik
prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu
18.00 Krščanska adventistična cerkev
Celje_
Ruanda - iz krvave preteklosti v svetlo prihodnost
potopisno predavanje Gregorja Česnika
18.00 Kulturni dom Store_
Svobodni zakon
komedija v izvedbi Nataše Tič Ralijan in Tadeja Toša
18.00 Osrednja knjižnica Mozirje Ko telo začuti stisko
partnerski odnosi; srečanje vodi Renata Jakob Roban
18.00 Kulturni dom Šentjur
Svetoštefanska ohcet po starem
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Petrovi tamburaši z gosti
letni koncert ob 5. obletnici
19.00 Dom krajanov Virštanj Proslava ob dnevu žena
19.00 eMCe plac Velenje_
Kenija
potopisno predavanje 19.30 SLG Celje_
A. P. Čehov: Jaz vas ljubim
abonma po posebnem razporedu in izven
20.00 Dvorana centra Nova Velenje
Kvinton
koncert
21.00 Mestni kino Metropol This fire koncert
Repetitor(RS)
23.00 MC Patriot Slov. Konjice Moški večer
NEDELJA, 13. 3.
15.00 Telovadnica POŠ Nova Cerkev Dobrodelni koncert
nastopajoči: Franc Zeme s prijatelji, Zreška pomlad, Vikend, Cvet, Vesela družba, Minutka, Trio Pogladič, Kvartet As, Ljudske pevke iz Jezerc in folklora OŠ Vojnik
18.00 Dom kulture Velenje
Fran Lipah - Jernej Novak: Glavni dobitek
komedija; abonma nedeljsko gledališko popoldne
PONEDELJEK, 14. 3.
15.30 do 21.30 Hiša plesa, Šaranovičeva
ul. Celje_
Za priprtimi vrati plesne kreacije
predstavljajo se plesne skupine Studia za ples Celje
16.30 Osnovna šola Zreče Modri zajček
ure pravljic
17.00 Dom kulture Slov. Konjice
Nečimerno drevo
ura pravljic
17.30 Osrednja knjižnica Celje Fosili: Priče nekdanjega življenja
predava Tomaž Majcen
18.00 Center starejših Hiša generacij Laško
Slovenija v čipki
odprtje klekljarske razstave skupine CSHG Laško - Kitice
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Svetlana Makarovič: Saga o Hallgerd
predstavitev baladnih pripovedki
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Krpanke
odprtje razstave avtorice Nevenke Žlender
19.00 Kulturni dom Polzela Mama, rad te imam
predstavitev knjige Vinka Šmajsa
19.30 Dom kulture Velenje
Slika Doriana Graya
drama; beli abonma (5) in izven
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Gostujoča arheološka razstava Emona - mit in resničnost, Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.; Ženski svet(ovi): Zgodbe, gostujejo Muzej in galerije Mesta Ljubljana, do 27. 3. Osrednja knjižnica Celje: Mavrična doživetja travnikov; razstava fotografskih utrinkov travniškega cvetja, do 31. 3.; Prebujanje spečih potencialov, razstava kozmogramov diplomirane arhitektke in slikarke Olge Pirih - Lore, do 31. 3.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Publika je pomembna, do 26. 3. Fotosalon Celje: razstava fotografij Hermana Čatra, člana Društva fotografov Svit Celje, do 17. 3.
Galerija Elektro Celje: likovna dela celjskega slikarja Vlada Geršaka: Pomlad prihaja, do 31. 3.
Dom sv. Jožef Celje: razstava likovni del z naslovom Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica
železarski muzej Teharje: fotografska razstava Fotokluba Štore Steel: Gričkanje november 2010, do 30. 3. Jakijeva hiša - galerija Nazarje:
razstava akademskega slikarja Franca Goloba, do 31. 3.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava kiparskih del Ljubomira Melanška, do 31. 3.
Kulturni center Laško: razstava likovne skupine Protempore, do 10. 5.
Kulturni center Rogaška Slatina:
razstava fotografij Jožeta Strniše: Brez Photoshopa, do 19. 3.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Nike Božič: Tkanja, do 28. 3.; samostojna razstava likovnih del prof. Milana Lamovca - Didija do 3. 4. Galerija Velenje: razstava Prisotna odsotnost figure; razstavljali bodo: Črtomir Frelih, Zdenko Huzjan, Ivo Mršnik in Jožef Muhovič, do 12. 3. Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Gostujoča arheološka razstava Emona - mit in resničnost, Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje:
Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.; Ženski svet(ovi): Zgodbe, gostujejo Muzej in galerije Mesta Ljubljana, do 27. 3.
Osrednja knjižnica Celje: Mavrična doživetja travnikov; razstava fotografskih utrinkov travniškega cvetja, do 31. 3.; Prebujanje spečih potencialov, razstava kozmogramov diplomirane arhitektke in slikarke Olge Pirih - Lore, do 31. 3.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Publika je pomembna, do 26. 3.
Fotosalon Celje: razstava fotografij Hermana Čatra, člana Društva fotografov Svit Celje, do 17. 3.
Galerija Elektro Celje: likovna dela celjskega slikarja Vlada Geršaka: Pomlad prihaja, do 31. 3.
Dom sv. Jožef Celje: razstava likovni del z naslovom Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica železarski muzej Teharje: fotografska razstava Fotokluba Štore Steel: Gričkanje november 2010, do 30. 3. Jakijeva hiša - galerija Nazarje:
razstava akademskega slikarja Franca Goloba, do 31. 3.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava kiparskih del Ljubomira Melanška, do 31. 3.
Kulturni center Laško: razstava likovne skupine Protempore, do 10. 5.
Kulturni center Rogaška Slatina:
razstava fotografij Jožeta Strniše: Brez Photoshopa, do 19. 3.
Dom kulture Slovenske Konjice:
razstava Nike Božič: Tkanja, do 28. 3.; samostojna razstava likovnih del prof. Milana Lamovca - Didija do 3. 4. Galerija Velenje: razstava Prisotna odsotnost figure; razstavljali bodo: Črtomir Frelih, Zdenko Huzjan, Ivo Mršnik in Jožef Muhovič, do 12. 3. Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.

celjski mladinski center
Sobota, 12. marec, ob 21. uri, dvorana MCC: Best of SLOvenija; stand up komedija Tina Vodopivca z gosti Jernejem Celcem, Žanom Papičem in Aljošo Assejevim (vstopnica 4 evre)
Petek, 11. marec, ob 18. uri, P2 (Športni park Šentjur): 4. redna seja upravnega odbora
Sobota, 12. marec, ob 14.30, Telovadnica šentjurskih olimpijcev: rekreacija; košarka, odbojka in namizni tenis Ponedeljek, 14. marec, ob 19. uri, prostori RA Kozjansko: Pilates
Klub študentov občine Celje
Košarka: telovadnica Srednje zdravstvene šole Celje, petek med 17.00 in 18.30, brezplačna rekreacija za člane KŠOC.
Fly-box aerobika: dvorana Plesnega vala, Trg celjskih knezov 8, ponedeljek med 20.30 in 21.30 in sreda med 19.30 in 20.30; članice KŠOC imajo 40-odsto-tni popust, do 19. januarja lahko kupijo mesečno karto za 15 evrov.
Uradne ure:
ponedeljek in torek: med 11. in 14. uro sreda: med 9. in 16. uro četrtek in petek: med 17. in 19. uro sobota: med 10. in 12. uro
INFO TOČKA SUBVENCIONIRANE ŠTUDENTSKE PREHRANE sreda med 11. in 15. uro
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA žENSKE IN OTROKE - žRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUžINSKI INŠTITUT BLIžINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUžINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
novi tednik
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
radio celje
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
uredništvo
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster, Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
agencija
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
NAŠA MLADA PEVKA
GLAVNA SESTAVINA ZA KRUH
12
TELO, KI GA SESTAVLJA MNOŽICA ENAKIH KRISTALČKOV, USMERJENIH V RAZLIČNE SMERI
ITALIJANSKI ALPSKI SMUČAR, LETOŠNJI SVETOVNI PRVAK VSUPERVELESLA-LOMU (CHRISTOF)
GRŠKA BOGINJA ZMAGE
SEVERNO-ATLANTSKI PAKT
13
ELANOVA SMUČKA
VELETOK V
zahodni evropi
15
11
harvey keitel
RALKA
PRI PLUGU, RATKA
ITALIJANSKA AVTOMOBILSKA TOVARNA
17
VRVOHODEC
EGIPČANSKI BOG SONCA
TRAVNIK, LIVADA
NAPITEK IZ ZRN KAVOVCA
REKA V OLIMPUEC gft™ ŠTUKEU
RUSJA-NOVO LETALO
SODARSKO ORODJE, OTORNW
...MARIA RILKE
PEVSKI ZBOR
OLIVER MLAKAR FR. FILM. KOMIK (JACQUES)
JED IZ FIŽOLA IN KISLEGA ZELJA
VIKINŠKA
19
humoristka putrih
IVEŠUBIC
ŽELEZNIŠKA PROGA
vrsta prtljage
OFICIR MESTO V ZAHODNI MAVRE-TANIJI
22
NAŠA TISKOVNA AGENCIJA
x.4lfi	vzdevek
menično p~„EU	G0ETHE"
jamstvo ^jsr1	jeve
(alu13j	matere
ANTON OCVIRK ORIENTAL RIŽEVO ŽGANJE
NAŠ
(ROMAN) MESTO S PIVOVARNO
NAŠ NOGOMETAŠ (RENE) VZDEVEK, NAZIV
PLAVALKA CARMAN TURŠKI VIOLINIST (UCCO)
OGLEDUH, VOHUN
NAŠ PESNIK (FRANCE)
najvišji vrhvpi-renejm obdobje, vek
21
citroEnov avtomobil nogomet.
klub iz prage
LJUBIMEC
MLKÜE »¡jg
V GRŠKI ZEMUIC MITOLOGUI
MESTO VOHIU NEMŠKI FILOZOF (GEORG)
10
SEME KAKA-VOVCA
28. ČRKA RUSKE AZBUKE
LENNONO-VA VDOVA (YOKO)
NIK (KOI
9"
ICO)
MESEC LJUBEZNI
KOREO-GRAF OTRIN
DEL TENIŠKE
POD V SOBI
NEKDANJI •uri čini BLOKADA RUSKI
POPPEVEC PRI VLADAR" POP PEVEC KARATEJU SKI
NASLOV
20
18
RADIOAKTIVNI ZOBNA IZOTOP PREVLEKA TORIJA
16
NEKDANJI UDELE- SIRSKI ŽENEC PRED-SEMINARJA SEDNIK D0MACIN (NUREDIN)
14
SLONOV ČEKAN
POMOČ: DIALEKTIKA-govorniška spretnost, DRAKAR-vikinška ladja, EKVILIBRIST-vrvohodec, SEMINARIST-udeleženec seminarja, TRATA-livada
Nagradni razpis
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon kozmetike Alenke Marguč iz Celja in paket kozmetičnih izdelkov
2.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri in brisača NT&RC
3.-5.	nagrada: bon za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 17. marca.
Rešitev nagradne križanke iz št. 18
Vodoravno: OSP, STENA, LAČEN, OV, SG, KURE, LIONEL, MARKIČ, CR, KUVERTA, AKROBAT, OPUS, ZČ, SINICA, MAKSIM, ELISA, IT, ID, IZOLDA, TLO, ŽEP, ILIR, SIDRCE, AKORDIKA, KAOLIN, LIANA, LAN, IM, SNOB, ALVA, ODCEP, LIVI, EPIK, VATA, IŽICA, CIBORA, OR, NAČELO, JAŠA, AVA, EVA, ENIAC, OGLED, ŽAR, SARTHE, ŽICA.
Geslo: Naj nogometaša tega trenutka
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon kozmetike Alenke Marguč iz Celja in dve vstopnici za drsanje v Mestnem parku, ZPO Celje, prejme: Maja Matuš, Botričnica 13a, Šentjur.
2.	nagrado, dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Rudolf Kirhmajer, Belovo 11, Laško.
3.-5. nagrado, bon za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejmejo: Danijel Mlinaric, La-žiše 43, Planina pri Sevnici, Slavko Henč, Vojkova 3, Celje in Zinka Potočnik, Cesta na Roglo 11a, Zreče.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Zaradi omajanega sa-mozaupanja se boste dokaj težko odločili kam in kako. Partner vam bo sicer pomagal, toda končna odločitev bo vseeno vaša. Je že tako, da nastopi trenutek, ko se moramo opreti predvsem na svoje lastne moči.
On: Privoščili si boste vikend, poln ljubimkanja s partnerko, ki je kaj takšnega že pošteno pogrešala. Tako bosta ponovno utrdila vajin medsebojni odnos, ki je bil zadnje čase kar nekako v krizi.
Ona: Vaše slepo zaupanje prijateljici se je sedaj izkazalo kot izredno slaba poteza. Toda nikar se ne ustrašite govoric, ki so začele krožiti v vaši okolici, ampak se jim odkrito postavite po robu.
On: V prepiru, ki se vam obeta, boste največ dosegli s strpnostjo, kar pa ne pomeni, da se morate tudi umakniti. Poskusite z majhno ukano, saj boste na ta način zvedeli tudi stvari, ki jih ne bi smeli vedeti!
TEHTNICA fl
Ona: Morali se boste odločiti in izbrati med slogo, ki vas stane precej živcev, in med prepiri, ki vam lajšajo srce. Oboje vsekakor ne bo šlo, saj bo na tak način prej ali slej nekaj počilo. Nekdo vas že dalj časa opazuje ...
On: Naj vas ne bo strah tveganja. Dejstvo je, da lahko s tem ogromno pridobite, pa skoraj ničesar ne izgubite. Je že tako, da ste se sami spravili v situacijo, ki je tako slaba, da je vsaka sprememba lahko samo izboljšanje.
mnm
Ona: Povsem po sreči se boste izmazali iz zelo neprijetne situacije, vendar bi ne bilo slabo, če bi se takšnim situacijam v bodoče izognili. Je že res, da je tveganje privlačno, vendar pa je to, kar počnete, pretiravanje.
On: Imenitno se boste zabavali, poleg tega pa še zaslužili. Vseeno pa raje premislite, ali je to res samo vaša zasluga. Kljub velikemu uspehu ne pozabite na prijatelje, saj jih boste nekoč še potrebovali.
DVOJČKA ftfi» I STRELEC ^
Ona: Pred vami je pomembna naloga, da si ponovno ustvarite stabilnost na poslovnem področju in tega se boste tudi pošteno lotili. To bo v veliki meri presenetilo vaše tekmece, ki jih boste tudi zaradi tega pustili daleč za sabo.
On: Pogrešate to, kar so vam nekoč vsi zavidali, vi pa ste lahkomiselno vrgli stran. V prihodnje bodite bolj premišljeni, da ne boste ponavljali starih napak. Posvetite se svojim najbližjim, pogrešajo vas.
Ona: Morali boste izbirati med dvema možnostma. Tokrat bi bilo dobro, če bi enkrat za spremembo opustili princip kovanca in bi stvar dobro premislili. Seveda pa je končna odločitev odvisna od vas samih!
On: Nikar se ne vdajajte pretiranem malodušju, ampak poskusite srečo tudi kje drugje. V tretje gre rado! Predvsem pa poskrbite za rešitev svojih finančnih težav, saj je to prvi korak k rešitvi ostalih problemov.
Ona: Prepustite se svojim čustvom do partnerja, ki si že kar nekaj časa prizadeva izboljšati vajin odnos. Za to niso potrebna kdo ve kako velika dejanja, dovolj bo že prijetna beseda in nedvoumno povabilo k ljubezni.
On: Srečali boste nekoga, ki ga že dalj časa na skrivaj opazujete. Kar pogumno - tudi v njegovih mislih se pletejo podobna vprašanja kot pri vas. Le zakaj bi izpustili iz rok tako prijetno avanturo, ki lahko postane tudi kaj več?
KOZOROG
Ona: Že mogoče, da se počutite zrelo in izkušeno, vendar vam vse to v nastalem položaju ne bo prav nič pomagalo. Še najbolje je, da se prepustite občutku: čustev pač ne morete zatajiti in igrati nezaiteresirano osebo.
On: S prijatelji se boste podali v poslovno avanturo, ki bo sicer precej zapletena zadeva, vendar pa bo obetala ogromne dobičke. Potrebno bo sicer malo potrpljenja, vendar pa ste sedaj resnično na pravi poti.
Ona: V zapleteni osebni zadevi se boste ravnali predvsem po svojem občutku, čas pa bo povedal, ali je bila ta odločitev tudi prava. Toda nikar se preveč ne zanašajte na svojo srečno zvezdo, raje si srečo prislužite.
On: Včasih je lahko dobra prijateljica veliko boljša od slabe ljubimke. Čaka vas prav prijeten vikend, ki se ga boste še dolgo spominjali, pa četudi ste še nedolgo tega zatrjevali, da se vam kaj takšnega enostavno ne more zgoditi.
DEVICA
Ona: Dokler si ne želite globokih čustev in navezanosti, zaman čakate, da vas bo doletela velika ljubezen. Za srečo se je potrebno tudi potruditi. In nikar ne recite, da tega niste sposobni, saj je resnica ravno nasprotna.
On: Odločitev bo ostala predvsem na vaših ramah, zato pazite na vsako izrečeno besedo. Nekdo vam že dalj časa koplje jamo, čeprav se vam drugače predstavlja kot prijatelj. Pozornost in previdnost vam vsekakor ne bosta škodili.
VODNAR
Ona: Izpolnile se vam bodo vse ljubezenske želje, vi pa kljub temu ne boste pretirano zadovoljni. Kaj pa bi sploh hoteli od življenja in ljudi okoli sebe? Pazite, da se vam preveliki apetiti ne bodo maščevali.
On: Prizadevanja pri prijateljici se vam bodo tokrat pošteno izplačala, saj boste dosegli natanko to, kar si že dolgo prizadevate, a vam do sedaj enostavno ni uspelo. Vsekakor je to vaš teden, zato ga kar najbolje izkoristite.
Ona: Naj vas ne motijo pesimistične napovedi vaših prijateljic, temveč poskusite ravnati predvsem po svojem lasnem prepričanju. Tisto, kar že dolgo načrtujete, se vam bo tudi tokrat izmaknilo, toda nikar ne obupajte.
On: Kritično obdobje v ljubezni je sicer za vami, vendar pa nikar ponovno ne rinite z glavo skozi zid. Potrebno bo kar nekaj časa, da si svoje ljubezensko življenje uredite v takšnem smislu, kot je bilo pred tem.
TO
CtXiLK
n 11,', H : nm-Tm
CfXlLlV.
Predsednik celjskega zdravniškega društva Igor Praznik se je vrtel s svojo spremljevalko.
Velenjčani v Celje samo še v maskah
Zdravniško društvo Celje pripravi vsako leto v Narodnem domu Valčkov ples. Letošnji je »padel« na pustno soboto, kljub temu pa so v pustni opravi prišli le pari iz Velenja. Tudi sicer z udeležbo niso najbolj zadovoljni, čeprav je program ponujal veliko zanimivega, od glasbene gostje Alenke Godec, ansambla Oliver Twist, ki je skrbel za plesno glasbo, do plesalcev iz Plesnega vala Celje. Kljub temu bodo 400 evrov namenili fundaciji Utrip humanosti, ki je lani med drugim poskrbela za štipendije dijakov in študentov, ki imajo raka.
Foto: GrupA
Med namaskiranimi plesalci z velenjskega konca sta bila Kavtičnikova. Jože je bil nekoč poslanec, danes pa je ravnatelj OŠ Nazarje in z ženo Jano ne zamudi nobenega zdravniškega plesa v regiji. Še najbolj sta znana kot starša rokometaša Vida.
Jana Govc Eržen (desno) se je trudila v organizacijskem odboru plesa, stalna plesalca pa sta tudi zakonca Komadina, Ratko, ki je kirurg, in njegova žena Saša, ki poučuje na gimnaziji.
Al VB	■■	V ■	■	v
Občinarji s salo na svoj račun
»Država oziroma vlada nam kar naprej nekaj nalaga in nalaga, daje navodila in zakone, da moramo izpolnjevati obrazce, dajati poročila, izstavljati sklepe, odločbe, skratka papirje na papirje, tako da nam za občane ostaja čedalje manj časa,« so samokritično ugotavljali v občinski upravi v Vojniku in na pustni torek so v službo namesto občinskih uradnikov prikorakali sužnji birokracije. Kakšen je bil odziv Vojničanov, nam žal ni uspelo izvedeti - glede na to, da imajo v Novi Cerkvi enega večjih karnevalov v občini in na Celjskem, pa so maškaram menda kar naklonjeni.
Foto: MATJAŽ JAMBRIŠKO
Znajo tudi smučati
Na 8. druženju slovenskih glasbenikov na snegu v Kranjski Gori so se na smučarskih preizkušnjah dobro odrezali tudi predstavniki z našega konca. Absolutni zmagovalec, če začnemo z najmlajšim, veleslalomske preizkušnje je bil (na sredini) Matija Selišnik, ki s skupino Kačji pastirji razveseljuje predvsem mlade na rok »žurih«. Kitarist in skladatelj Bor Zuljan je bil nekoč član velenjske skupine Šank rock. Solčevan Franci Podbrežnik (levo) se kot muzikant udinja v ansamblu Happy band, še pogosteje pa kot voditelj različnih prireditev otresa z jezikom. Med zmagovalci, ne povemo, v kateri kategoriji, je še en Lučan, Jaka Matijovc, ki smo ga videvali v skupini Larix. Vsekakor je uspeh lučko-solčavske naveze dokaz, da so v Lučah nujno potrebovali novo smučišče, na katerem se bo še naprej tako uspešno kalil mladi rod, tudi glasbeni.
Rokometaša »izgnana«, ženi v Parisu
Prejšnji teden je v Celju svoja vrata odprla še ena trgovina s čevlji, lastnici sta Katja Zorman (levo) in Jasna Gorenšek. Njuna moža sta že nekaj časa bivša rokome-taša Celja Pivovarne Laško, s katerim sta leta 2004 osvojila naslov evropskega prvaka. Uroš Zorman zdaj igra na Poljskem, Miha Gorenšek na Švedskem. Odkod pogum za butik s čevlji, imenovan Paris, v starem mestnem jedru? »Prikladen je prav za ta del mesta, verjameva, da se bodo ljudje začeli vračati vanj, saj so že siti velikih nakupovalnih centrov. Obenem pa je od vseh ulic najbolj >prometna< prav Prešernova,« sta dejali v en glas.
Foto: TimE