i Iz aja vsak dan, tudi ob nedei uh in iprazniklh. ob 5 zjutraj. " itvo Ulica Sv Fra- m A«Scegi i: 20. L nads+'. — Vsi i rs i- i ■redrittTO i sia. Ntznktrana pisma se ne »T^einjJo in roiop;« »e i*e vračajo, .-t«; udg'Jt'JdiU urednik Štefnn 0x1 tu. Last k komor* J . ' «f. Tisk tiskarne .cd;-' s *, vpisste udruge* '.rnVvt^m r Trste, ulica Sv FraoBSca / j ške^a Jt 20- Telefca uredniftva in uprave ttev. 11-57. * irof nini znala: Za celo let*».......K 24.— Za pot Seta . . . -............. J*.— a a nedeljsko i a daj« ca c«*o iet»....... 5 30 7* pol leta.......... ...... 2.60 4 V Trstu, v 31. decembra 1915. Letnik XI. Poiaaeme Itevltfc« .Edinosti* se prodajajo po $ vinarjev. zastarele fltevtlke po 10 vinarjasr. Oglasi se računajo u milimetre v Sirokostl ene kolon^ mm po 10 vin. mm po 20 vic . . K 20— . . . 1- Cen«: Oglasi trgovcev In obrtnikov..... Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- Oglasi v tekstu Bsta do pot vrst . . . . vsaka nadaljna vnta....... ... . Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmsnf pa 40 vinarje* Oglase sprejema laseratnl oddelek .EdlnosK*. Narofcnf* ta reklamacije se poSUJajo upravi lista. Plačuje se izključno Ift ■pravi .Edloosu'. — Pia£t in toži se v Trstu. PranHik« .652 -j Uprava In inseratal oddelek se nakajata v ulld 9v "L m — PoftMhranilirttel raima 9L §41. Presied najnovejših HosodKo«. Rusko bojišče. — Boji v vzhodni Galiciji in na besarabski fronti postajajo vedno obsežnejši in srđitejši. Vsi naskoki krvavo zavrnjeni. Ob Ikvi in Putilovki to- povski boji. ob Korminu in ^Styru ruski napadi odbiti. Enako južno Sloka ob Baltiškem morju. Italijanska fronta. — Ponesrečeni napadi Italijanov na tirolski fronti. Boii z minami na doberdobski planoti. Batfkaasko bojišče. — Nobenih poseb-i ih dogodkov. Položaj neizpremenjen. Zanadno oojišče. — Izjalovljeni angleški napadi pri Lillu. Nemci zopet osvojili še zadnje izgubljene kose jarkov na Hart- mannsNveilerkopfu. Letalski in topovski h ni i Turška bojišča. — Bitka pri Katelama-ri v Iraku se nadaljuje z daljšimi presledki. — Pri Seddil Bahru boji z minami in torpedi. Sestreljeno angleško letalo. Razno. — Prodiranje Rusov proti Is-pal imu v Perziji. — Dogodki na Kitajskem. Rusko bojišče. DUNAJ. 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. decembra 1915. opoldne. Boji v vzhodni Galiciji postajajo obsežnejši in srditejši. Sovražnik ie naperi! včeraj svoje napade ne samo proti besarabski fronti, ampah tudi proti našim postojankam vzhodno dolnje in srednje Sb*y-pe. Njegovo prodiranje se ie izjalovilo večjioei že v ognju naših baterij. Kjer se to ni zgodilo, so se razbile ruske naska-kovalne kolone v našem pehotnem ognju in ognju strojni h pušk. Na najsevernejšem delu svojega včerajšnjega napadališča. pred predmostjem pri Burkanovu. je osta-vll sovražnik 900 mrtvih in težko ranjenih. Tu so se vdali 3 praporščaki in 87t; mož. Skupno število včeraj v vzhodni Galiciji privedenih ujetnikov presega 1.200. Ob Ikvi in Putilovki je prišlo mestoma do topovskih bojev. Ob potoku Korminu in ob Styru so avstroogrske in nemške čete odbile več ruskih napadov. Namestnik načelnika generalnega štaba: p!. Hftfer, fml. BERLIN, 30. (Kor.) Veliki glavni stan, 30. decembra 1915. Južno Šloka kakor tudi na več mestih annadne skupine generala Linsingena so bili napadi ruskih gonilnih poveljstev odbiti. Pri armadi generala grofa Bothmerja so avstrijske čete odbile naoad močnih ruskih sil na predmostje Burkanov ob Strypt Pole? močnih krvavih izgub je izgubil sovražnik okoli 900 mož na ujetnikih. Vrhovno armadno vodstvo. lloui boli na ruski fronti Dunajski vojaški sotrudnik graške > Ta-gesposte« pripominja k včerajšnjemu u-radnetnu poročilu našega generalnega štaba o bojih, ki so se zopet pričeli v vzhodni Galiciji iu ob besarabski meji: Ruski napad se razvija. Od včeraj (28. t. m.) dalje se vrše boji tudi ob srednji StrjrpL V več členih z velikimi masami izvršeni napadi proti naši besarabski fronti so se izjalovili ob zelo težkih izgubah. Ravno tako trajajo dalje boji severovzhodno ZaIeszczykov. Močne ruske čete so včeraj začele naskakovati naše na višinah med Trembovlo in Burkanovitn se nahajajoče postojanke. Napad se je razbil že ob !?aših namaknjenih varstvenih četah, ki so se po izpolnitvi svoje naloge, pričakujoč nadaljnih ruskih naskokov, umeknile v črto ostalih čet. O velikanskih izgubah, ki so jih imeli Rusi zadnje dni na tem bojišču, pa poročajo 29. t. m. istemu listu iz Cernovic naslednje: Srditost bojev, ki so se iznova pričeli božrčni večer, je brezprimerna. Rusi so koncentrirali na pet kilometrov dolgi fronti nad 200 topov in tri pehotne divizije. \ čeraj je boj dosegel svoj višek. Peklenski ogenj je trajal od 27. t. m. ofx>lnoči do ene popoldne 28. t. m. V tem času so sovražne kolone naskočile štirinajstkrat. Stotine mrtvecev je obtičalo v prvi vrsti naših žičnih pregraj. Posebno odeški polk je imel strahovite izgube. Število mrtvecev in ranjencev znaša nad tisoč. Ranjeni Rusi so pripovedovali dopisniku »Neues Vi i ene r Tagblaita«: — Kar smo doživeli tu. je bilo grozno. To ni bil pekel, to ie bil sodnji dan. Neki ranjen kozaški podčastnik je pripovedoval: Reke! sem svojemu poveljniku: »Ne r ; Haj nas v ta strahoviti ogenj: videl nas ne b- ; nikdar Poveljnik ie od- govoril: Vra hiti. C'ir ukazuje, da mo-rnmo vzet Cernovice. ■ Š!i smo v boj in jaz sem imel prav. Mojega poveljnika je sedaj ie še kup krvavih kosti. ^Ja enaki točki zapadno Bojana so avstrijski težki topovi zadeli štirikrat tako dobro, da ste bili dve sovražni stotniji dobesedno pokopani. Naša pehota je delala prave čudeže hrabrosti Od 16 do 18 vrst naskakujočih Rusov so obležale prve že v našem ognju. Ostali so se borili mož proti možu. Po izpovedbah ruskih ujetnikov je padlo več višjih častnikov, med njimi neki polkovnik iz najvišjega ruskega plemstva. Ostanki njegovega polka so naskočili štirikrat, da bi ga rešili iz dosege ognja- Ne ve se pa, ali še živi Tekom bojev so sovražni in avstro -ogrski letalci krožili nad bojiščem, pri čemer je eden naših dvokrovnikov zmagal v boju proti dvema Rusoma. Veliko ruskih krogelj je padlo na romunsko ozemlje. Zvečer je boj ponehal. Le topovski ogenj je deloma še trajal dalje. Crnoviško prebivalstvo je z največjo napetostjo sledilo dogodkom na fronti. Položaj bitke se je objavljal vsako uro. i DUNAJ, 30. (Kot.) Uradno se objavlja: 30. decembra 1915, opoldne. Na tirolski fronti so bili sovražni napadalni poizkusi pri Torbole in proti Monte C ar bon i le po našem ognju ustavljeni. Na pobočiih severno tonalskega prelaza so poizkušali Italijani, zlorabljajoč ženevsko zastavo, zgraditi svoje žične ovire. Bili so obstreljevani. Na doberdobski planoti so se vršili živahni boji z metanjem min, ki so trajali notri v noč. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hcfer, fmL Poročilo Cfldornt DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 28. decembra: Delovanje naših malih oddelkov sili sovražnika, da razkrinkava svoje postojanke, in nabavlja tako ugodne cilje naši artiljeriji. Sovražna artiljerija je še nekoliko obstreljevala kraje, posebno ob dolnji Soči. Na vsej fronti se nadaljujejo utrjevalna dela. Sovražnik jih poizkuša pogostoma preprečevati z ognjem in večkrat z metanjem ^adušljivih plinov ali bomb, ki povzročajo solzenje. _______ Balkonsko Dojltte, DUNAJ. 30. (Kot.) Uradno se objavlja: decembra 1915. opoldne. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN. 30. (Kor.) Veliki glavni stan 30. decembra 1915. Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. RIM, 29. (Kor.) Crnogorski generalni konzulat objavlja sledeče uradno poročilo s Cetinja dne 25. decembra: Na vsej sandžaški fronti za sovražnika brezuspešni boji. Cel dan trajajoči sovražni napadi na naše postojanke so bili odbiti. Sovražnik je po hudem boju zamogel zasesti Ras-kovo Goro, toda naše čete so s protinapadom zopet osvojile naše postojanke, napravile razne ujetnike in uplenile mnogo vojnega materijala. Dogodki no morja. DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. decembra 1915. opoldne: Dne 29. decembra je brodovje petih ru-šilcev in križarke »Helgoland« uničilo francoski podvodnik »Monge«. ujelo drugega oficirja in 15 mož, potopilo nato v Draču en parnik in eno jadrnico s topovskim ognjem in prisililo ogenj več baterij s kopnega k molku. Pri tem sta zadela dva rušilca na mine. »Lika« se je potopila, »Triglav« je bil težko poškodovan. Veliki del moštva Je rešen. »Triglav« smo vlekli s seboj, a ga je bilo treba po par urah potopiti, ker je več močnejših sovražnih kri-žark in rušilcev ogroževalo umikanje bro-dovja. Naše brodovje se je vrnilo v bazno pristanišče. Med sovražnimi ladjami ste bili jasno spoznani le angleški križarki »Brlstol« in »Falmouth« in francoski ru-šllec »Bouclier«. Brodovno poveljstvo. (Francoski podvodnik »Monge« je bil zgrajen 1. 1908. 51 m dolg in 5 m širok, posadka 25 mož. Avstrijska rušilca torpedov k »Triglav« in »Lika« sta bila zgrajena I. 1913, dolga 83 m in široka 7*8 m, posadka po 99 mož.) Prihod ostankov srbske armade v Elbasan in Skader. BERLIN, 29. (Kor.) Posebni poročevalec VVolffovega urada v Atenah poroča: Ostanki srbske armade so prispeli v Elbasan in Skader. * Njihova skupna sila znaša 40.000 mož, ki so brez artiljerije in municije. Odhod avstrijskega in nemškega konzula iz Albanije. LUGANO. 29. (Kor.) Listi poročajo, da sta avstrijski in nemški konzul s konzularnim osobjem in družinami, skupno 45 oseb, prispela v Jak in (Ancona) in da nadaljujeta od tu potovanje preko Milana v Švico. »Corriere della Sera« navaja imenoma avstrijskega konzula v Draču. Pta II9VIIII IOI0OH piti SamnunL BERLIN, 29. (Kor.) Posebni poročevalec VVolffovega urada v Atenah poroča: Kakor se« Izvedet ostane Grška tekom predstoječft bojev evropskih armadnih skupin pri Šotami nevtralna. Castelnan na potu v Rim. LUGANO, 29. (Kor.) Listi poročajo: General Castelnau je na potu v Rim, kjer bo konferiral z ministri in odpotoval nato v italijanski glavni stan. Z zipointta miti BERLIN, 30. (Kor.) Veliki glavni stan, 30. decembra 1915. V noči na 29. t. m. so se poskusi Angležev severozapedoo Lilla, da bi z nenadnim napadom vdrli v naše postojanke, izjalovili. Manjša ponočna akcija naših čet jugovzhodno Alberta je btia uspešna in Je bilo pri tem ujetih par tucatov Angležev. Na HartmannsweUerkopfu smo včeraj zopet osvojili kese Jarkov, ki so ostali v francoskih rokah. V ostalem so se vršiii na mnogih mestih fronte pri ugodnih opazovalnih razmerah od časa do časa živahni topovski bojL Tudi obojestransko letalsko delovanje je bilo zelo živahno. Sovražno letalsko brodovje Je napadlo kraie Werwiecq in Menin in tamkajšnje železniške naprave. Vojaška škoda ni bila napravljena, pač pa je 7 prebivalcev ranjenih, on otrok pa ubit. Eno angleško letalo je bilo severozapadno Cambrai v zračnem' )cju sestreljeno. Vrhovno armadno vodstvo. Slab uspeh angleškega rekrutiranja. LONDON, 29. (Kor.) »Daily Mail« piše: Število neporočenih, ki se niso priglasili, je izredno veliko in sicer 4 krat toliko, kakor prvotni ekspedicijski armadni zbor. Raz ven tega jih je u bežalo nad pol milijona v obrate, katerih delavci ne pride]; v poštev za službo v armadi. Angleška vlada in vojna dolžnost. LONDON, 30. (Kor.) »Westminster Gazette« prše, da radi sklepa kabineta za uvedenje vojne dolžnosti ne pride do nika-kega razkola pri vladi, niti ne bodo sled;ic splošne volitve. Potopljeni parniki. LONDON, 29. (Kor.) Lloyd javlja potr pitev angleškega parnika »Morning« (44 ton brutto). Kapitan in drugi krmar sta bila rešena.____ Prizadevanje Francozov za ustanovitev :rajnega diplomatičnega vojnega svete zaveznikov. MILAN. 29. (Kor.) Kakor poroča »Se-oolo«, se francoski ministrski predsednik trudi, da ustanovi trajen ali perijodičen diplomatičen vojni svet zaveznikov p< vzoru vojaškega vojnega sveta. Le Anglija je proti temu.__ Bclfljfl k HtoHi loiribiske pogodbe. BERN, 29. (Kor.) Kakor doznavajo francoski listi iz Havra, Belgija ne pristo pi k londonski pogodbi (nobena zavezna država ne sme sklepati miru sama zase) Belgija je pričela vojno, da brani svoj( nevtralnost, in ne bi rada storila ničesar kar bi bilo proti temu. S turaiOojBe. CARIGRAD. 29. (Kor.) Iz glavnega str. na se poroča: Fronta v Iraku: Bitka pr Kutelamarl se nadaljnje z daljšimi presledki Pri zavzetju Šejkajda smo vplenili 45< vrče v petroleja in bencina. — Dardanel ska fronta: V noči na 28. in 28. t. m. je na* ša artiljerija prisilila brezuspešno streljanje neke sovražne križarke in neke torpe-dovke proti Anaforti in Ari Burnu k molku. Ladji ste se morali odstraniti. Seddii Bahr: Srdit boj z bombami in torpedi na našem desnem in levem krilu. Topovski dvoboj v središču. Križarki. ki ste popoldne obstreljevali naše desno krilo, ste se morali oddaljiti Ena je bila zadeta. Dopoldne je bilo sovražno letalo, ki je letalo nad Jenišerom In Kum Kalefaom, sestreljeno. Anatolske baterije ob obrežju so uspešne obstreljevale izkrcevališčl Teke Burnu in Seddil Bahr. Dne 27. t. m. je metalo eno naših povodnih letal bombe na zaloge v pristanišču Mudrosu in povzročilo požar. Kasi t Penili. DUNAJ. 30. (Kor.) Reuterjeva pisarna javlja iz Teherana, da so Rusi zasedli Ka-šan in da marširajo proti Ispahanu. Dosedanje izgube norveške trgovske mornarice. KOPENHAGEN. 29. (Kor.) »National Tidende« poroča iz Kristijani je: Seznam izgub norveške trgovske mornarice do 27. decembra izkazuje: 50 parnikov izgubljenih. 4 izjavljeni za dobro zaplembo, kar znači čisto izgubo 87.000 ton. čista izguba na jadrnicah znaša 21.600 ton, tako da znaša skupna izguba 108.600 taci v vrednosti 47 milijonov kron. Rom**! POTtenent. BUKAREŠTA. 30. (Kor.) Na nadaljevanju adresne debate v zbornici je izjavil liberalec Diamandi. da dvomi na pravilnosti nazora Carpovega, češ, da hoče Rusija vzeti ustja Donave z Galacem. Govornik je razpravljal o posameznih pret-vezno ugodnih prilikah za Romunsko, da bi posegla v vojno, a meni. da tudi Lvov ni bil taka prilika, ker romunska vojska ne bi bila mogla storiti tega, kar se milijonom Rusov ni posrečilo. Tudi vstop Bolgarske ni bil nikaka ugodna prilika. Končno je izrazil Diamandi nado, da Romunska pojde z zvezo, ker tam so življenski interesi Romunske. Liberalec Stere (rodom iz Besarabije) je izjavil, da bi — tudi če bi ga radi tega obsodili na smrt — govoril za Besarabijo. Za Romunsko ni vseeno, kdo gospoduje v morskih ožinah. Ce Rusija dospe tjakaj, bi to pomenjalo uničenje Romunske. Će zmaga Rusija, bo Romunska v veliki nevarnosti. Govornik je zaključil: Obračam se do vaše previdnosti. Ta vam pokaže, kje so naši interesi! _ Hrvatski sabor. ZAGREB, 30. (Kor.) V saboru je bil pre-cican kraljevi reskript, s katerim se sabor poživlja, naj nemudoma po dosedanjem ubičaju odpošlje regnikolarno deputacijo 12 članov za pogajanja istotake deputacije Ogrske, za dogovor glede malega združenega grba kraljestev Ogrske, Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, ki se bo mo-porabljati tudi kot mal združen grb teh kraljestev kot označenje vseh stvari, ki so vsem kraljestvom ogrske krone in Avstrije skupne. Prečitanje reskripta je bilo prejeto z navdušenimi živio-klici kralju. Tekom nadaljne indemnitetne debate je ban baron Skerlecz nasproti izjavam državnopravne opozicije izjavil, da je mogoče po državnopravni nagodbi z i. 1868 določene razmere med Ogrsko in Hrvatsko izpremeniti le potom obojestranskega sporazuma. Gojitev dobrih političnih od-nošajev med Ogrsko iti Hrvatsko je velike važnosti za Ogrsko in Hrvatsko kakor tudi za vse politike, ki hočejo voditi •ispešno politiko. Ban radi tega odkrito >bžaluje, da so si nekateri poslanci glede Ogrske dovolili opazke, ki jih posebno se-oaj, ko so vsi narodi monarhije v razmer-i u vsestranske solidarne obrambe, treba odločno obsojatL Ban je nadaljeval: Kdor bi po pridobljenih izkustvih poskušal ob stoječe državnopravno stališče izpreme-liti na korist kakemu centralističnemu .tremljenju, bi bil nevaren norec. Neresnične vesti o zdravstvenem stanju nemškega cesarja. BEROL1N, 30. (Kor.) Nasproti v inozemstvu razširjenim govoricam o zdravstvenem stanju nemškega cesarja, se ugo-tovlja, da cesar trpi le na nenevarnem tvo-ki ga ne ovira na delu. Cesar ostaja v >obi le radi nestalnega vremena. Bivši nemški konzul v Blrminghamu aretiran. LONDON. 29. (Kor.) »Daily Tele-;raph« poroča iz Birminghama: Policija je aretirala Karla Teodorja Menke, ki je bil do izbruha vojne nemški konzul v Bir-ninghamu in njegovega tovariša Karla j ustava Sporna; oba sta bila prepeljana i London in bosta internirana. Duma. PETROGRAD, 28. (Kor.) Kakor poroča Rječ«, bo proračunska komisija dume »redlagala za bodoče izdatke za podpore /ojnim invalidom in vojnim vdovam ka-:or tudi za obrestovanje vojnih posojil lenih 4V2 milijarde rubljev. Z druge strani smatrajo to cenitev kot mnogo prenizko, /lada namerava monopolizirati sladkor, tobak, petrolej in zavarovalnice, da pokrije imenovane izdatke. »Times« o položaju na Ruskem. LONDON, 29. (Kor.) Povodom zopetne otvoritve brzojavnega prometa z Rusijo pravijo »Times«, da ni zaznamovati vojaški nič važnega. V ostalem vlada nezadovoljstvo radi zavlačevanja ovoritve dume in radi reakcijonarnega stališča monarhistične skupščine. Komisija dume je popravila uradni proračun deficita od 30 na 50 milijonov funtov šterlin. Tri ministrske naredbe. DUNAJ, 31. (Kor.) Današnja »Wiener Zeitungc priobčuje tri naredbe ministrstva za trgovino, tičoče se splošnega popisa o svinčenih predmetih in razpoložljivih strojih, najvišjih cen in uravnave prometa za kolofonij in terpentinovo olje. in najvišjih cen za telečje kože, telečje usnje in razklano usnje. V svrho preprečenja nesklepčnosti trgovskih zbornic. DUNAJ, 30. (Kor.) Da se prepreči pre-kinjenje sklepčnosti trgovskih in obrtnih zbornic, bo v današnji »VViener Zeitung« in v državnem zakoniku objavljena cesarska naredba podaljšala funkcijsko dobo onih članov trgovskih in obrtnih zbornic, ki jim je bila mandatna doba razširjena do 31. decembra 1915. do 31. decembra 1916. Odvetniki in odvetniški kandfdatje se morajo povrniti iz Inozemstva. DUNAJ. 30. (Kor.) Cesarska naredba odreia, da se tisti odvetniki in odvetniški kandidatje, ki so pred izbruhom ali med vojno zapustili svoje bivališče in žive od tedaj izven Avstro - Ogrske, morajo dO 31. januarja 1916 povrniti v Avstrijo, svoje tuzemsko bivališče prijaviti justič-nemu ministrstvu in napram temu opravičiti svojo odsotnost, sicer jih je izbrisati iz liste advokatov, oziroma kandidatov. Kasneji povratek in opravičenje odsotnosti bosta dopustna Ie tedaj, če Jim nepremagljiva ovira ni dopuščala povrnitve. Valuta za Izvoženo blago. BUDIMPEŠTA, 29. (Ogr. kor.) Budimpeštanska trgovinska in obrtna zbornica sporoča interesiranim krogom, da enako kot avstrijska vlada odreja tudi ogrsko finančno ministrstvo, da se mora od 1. januarja 1916 dalje valuta za v inozemstvo izvoženo blago oddajati avstro-ogrski banki. Požar na Hermannskoghj. DUNAJ. 29. (Kor.) Včeraj je izbruhnil na Hermannskoglu požar, ki je uničil tam-kaišnjo kočo. V okolici se nahajajoča goz-dovja m barake niso bile poškodovane. Dogodki na Kitajskem. PEKING. 30. (Kor.) Glasom poročil iz Kvantunga in Kwanysija ostanejo tamošnje oblasti lojalne. Strašen vihar na Angleškem. LONDON. 27. (Kor.) Strašen vihar, kakor ga ni bilo že več let je divjal na Angleškem in je povzročil veliko Škodo. Brzojavne in telefonske zveze so pretrgane. Na stotine hiš po vsej deželi je brez streh. Mnogo ladij se je ponesrečilo. Obal je pohia lesa razbitih ladij. Železniška nesreča v Italiji. RIM, 28. (Kor.) Danes ponoči sita 7 km pred Bologno zadela en brzovlak in en tovoren) vlak. Štirje vozovti brzovlaka so bili uničeni. 10 oseb je bilo ubitih in o-koli 50 ranjenih, med njimi mnogo vojakov. LUGANO. 29. (Kor.) Število žrtev včerajšnje železniške nesreče pri Bolonji se zvišuje na 18 mrtvecev in 71 ranjencev. t Dr. Verunsky. PRAGA. 29. (Kor.) Dr. Albert Verun-sky, bivši namestnik najvišjega deželnega maršala na Češkem in bivši dolgoletni deželni poslanec, je včeraj v starosti 72 let umrl za mrtvoudom. Osepnlce. DUNAJ. 29. (Kor.) Uradno se razglaša: Od 19. do 25. decembTa t. 1. je bilo v Galiciji pri domačem prebivalstvu dognanih 1083 slučajev opesnic v 49 okrajih (v 232 občinah) in v Bukovini 82 slučajev v 5 o-krajih (v 18 občinah). V drugih upravnih ozemljih je bilo od 19. do 25. deembra zaznamovati 87 slučajev osepnic. Položaj. 30. decembra. V svojih rednih in interesantnih situ-vacijskih slikah riše »Agramer Tagblatt« -edanji položaj na Balkanu tako-le: »Nasprotnikov ni smeti nikdar podcenjevati. In nikdar ne igraj proroka, poseb-10 pa ne v vojni. Kajti nikdar se ne ve, kaj prinese v svojem bodočem poteku — >Iabega ali dobrega in v kaki meri. Tudi ne pravimo, da so Francija ali Italija, ali celo Rusija in Anglija dospele do kraja svoje moči ter da so že izgubile svetovno vojno. So še dovolj močne za nadaljevanje vojne. Njih armade bodo bile še mar-sikako bitko, ki bo — ali srečna, ali nesrečna za nje — dajala dokazov o njihovi moči. Ali istotako r.iste centralni vlasti še dosppeli do kraja svoje moči. In poleg tega ste bili doslej skoraj vedno in povsod napadalkl in zmagovalki. Vojna se more torej — z ozirom na še ne izrabljene moči vojskujočih — še dolgo zavlačevati. Toda, naj se le zavlačuje, kolikor hoče, ne more več bistveno izpremeniti razmerja med obema skupinama vlasti. Tako je prepričanje narodov centralnih vlasti, iz katerega zajemljejo vero v končno zmago.« Mal znak vrvenja na Grškem je dejstvo, da so imeli malo ministrsko krizo. Ministra Skuludis in Rallis sta bila podala svojo demisijo. Kriza pa je že poravnana in rečena ministra ostaneta. Vsekako pa je to znak, da so v vodilnih političnih krogih še navskrižja. List »Nea Hellas« poroča, da se v Skuludisovem kabinetu pojavljajo navskrižni nazori v presojanju vedenja Grške. Ministrski predsednik Skuludis je za to, da bi brez omahovanja privolili v zahteve četverosporazuma, druga skupina hoče, naj se pogajanja nadaljujejo, a tretja skupina z bivšim ministrskim predsednikom Gunarisom je za to, da se Grška očitno pridruži centralnima vlastima. Dejstvo, da je za sedaj kriza poravnana in da toliko Skuludis, kolikor Rallis — ki pripada drugi skupini — ostaneta v ministrstvu, se da najverjetneje tolmačiti tako, da še ni zmagala nobena skupina. Nu. Če so navedbe gori citiranega grškega lista v soglasju z dejstvi, moramo soditi, da je večina vodilnih politikov proti temu, da bi prišlo med Grško in če- Strta n. itct. mL * i % rrsto, ane 51, atcemora tverosporazumom do popolnega in defi-liitivnega preloma. V tem se pa rjidarujejo v ententi prereka ja radi balkanske ekspedicije. Sosebno na Francoskem. Eni so za to, da se vse to podjetje, ker ponesrečeno, opusti. Drugi hočejo, da se nadaijuje. Med temi je baje tudi francoski poveljnik v Solunu, general Sarrail, ki da hoče akcijo razširiti na Epir. Tu Ji adresna razprava v romunskem parlamentu ni prinesla zbistrenja položa Ja. Večina govornikov se sicer izjavlja za centralni vlasti. Ali tudi to ne daje absolutno zanesljivega merila za presojanje namenov vodilnih krogov in tudi ne razpoloženja v deželi. V tem vrvežu se oglaša zopet star, navihan in neprijeten znanec — albanski Essad paia. Kralj Peter je na svojem potu v Italijo užival njegovo gostoljubje. Kralj da je izjavil, da srbska vojska more Še delovati za svojo deželo, ako jo bodo zavezniki dovolj podpirali. >Daily News« trdijo, da je Essad pasa le navidezno nevtralen, na skrivnem pa da je sklenil dogovor s Srbijo in Italijo. Očivklno se nadeja mož zopet dobre kupčije za — svojo osebo. V tem je Essad paša cel mojster, kakor je že opetovano dokazal v balkanski, in posebno še v albanski krizi. Pač ve, da Anglija ni skopa, kadar potrebuje takih ljudi. Položaj v Egiptu prizadevlje angleški vladi velike skrbi. Vsled zmag centralnih vlasti na Balkanu in prodiranja plemena Senusov je Egipt v zvezi z Indijo ranljiva točka Anglije. Poveljnik angleških čet v Egiptu, sir John Ma\well, se v naglici pripravlja za brambo. *Daily News« trdijo, da je ob Sueškem prekopu priredil izvrstno osemdeset milj dolgo obrambno linijo, ki se z boki opira na morje, a ima v sredini veliko jezero, vsled česar se napadni pas zožuje, kar bo obrambi v prilog. Vnanji znak zadrege na Angleškem so vesti, ki napovedujejo izpremernbe v ministrstvu. Kot neposredni povod se navaja seveda vprašanje uvedenja vojne dolžnosti. Ministri so razcepljeni v dva tabora. Eni vidijo v nemudnem uvedenju vojne dolžnosti edino rešitev, drugi so zato, da bi se oženjenim dala še enkrat prilika, da se zglase prostovoljno. Vendar se zdi, da vlada skoro predloži parlamentu predlogo o vojni dolžnosti. Na Kitajskem se pripravlja velika državna kriza. Novi cesar Juanšikaj igra ulogo kitajskega Napoleona. Zrušil je prejšnjo dinastijo in se dal proglasiti za predsednika republike in na zadnje za — cesarja. Toda glasom zadnje vesti, mu hočejo mnoge provincije odreči pokoreno. Na čelu upora so vojaški krogi, loelo bi priti do krvavih dogodkov. Iz Italijanske Irredentistfčne politike. u. Marsikdo bi mislil, da so irredentisti šli Codermazu na roko, ko se je povrnil v Gorico. Toda, tedaj je trebalo skrivati se, pak so se skrivali tudi pred — Coder-mazom, ki je na to odšel v Italijo. Ali tedaj je okolo črno-rmenih mejnikov pihal tak političen veter, ki ni svetoval, da bi preveč slovesno sprejemali človeka, s katerim je tako šlo v zavezniški Avstriji. Codermaz je bil žrtev tedanjih razmer: razočaran, razdvojen, da je tudi v njem ugasnila zadnja iskra irredentizma. Povrnil se je v Gorico k »Gazzettinu Popo-lare«, ki ga je začel urejati v avstrijskem duhu. Ojstro je bičal vse, ki so ovirali napredek Gorice ter se je zavzemal za pošten sporazum s Slovenci. Ko je kandidiral v mestni zastop, malo da ni bil izvoljen, kar dokazuje, da je bilo med italijanskim prebivalstvom Gorice dovolj poštenih ljudi. Ali irredentizem se je razvijal dalje. U-stanovila so se razna društva. Širile knjige, v katerih so opisovali italijansko trpljenje pod avstrijskim gospodstvom v Benečiji in Lombardiji. Akcija proti Codermazu je bila uspešna. Proklinjali so ga in nikdo od njegovih prejšnjih znancev in prijateljev ga niti pogleda! ni. S preziranjem so izrekali njegovo ime vse do njegove smrti. Irredentizem je rasel bolj in bolj in nobena prilika se ni zamudila, da ne bi prišlo do pojavov povsem irredentisti Čnega značaja. Pred začetkom vojne so pa vsi ostavili »neosvobojeno Gorico« ter so v Italiji proglašali Slovence kot pandurje avstrijske vlade, radi katerih da so oni toliko pretrpeli! V tistih časih, ki leže že tako — daleč za nami, dokler so biJi Še vsi ljudje na svojih domovih, so se Slovenci ozirali samo na severno mejo svojega naroda. In redko kdo je vedel, kako silen, a tih bo| bijejo Slovenci ob svoji južnozapadni meji z irredento in njeno Lego ter vplivnimi ljudmi, ki so jej bili ob strani, kjer so se z denarnim in moralnim pritiskom slovenski otroci izpreminjali v neosvobojene Italijane. Ali, nekaj treba naglašati vedno: med Italijani in Furlani treba razlikovati! Do-čim so prvi vedno zagrizeni nasprotniki vsega, kar je slovensko, žive drugi v mirnem prijateljstvu s sosednjimi Slovenci. To se opaža povsod in treba konstatirati, da se narodni boj razpihuje izključno iz irredentarskih italijansko - liberalnih središč. Kalim trgovcem I PODLI1TEK GREŠNICE. Rcrr.an. — FrircosJii tpM Xavi«r d« MenMpia XXX. Nekoliko prehoda. — Girandova pastelna »lika. — Leon t ina. Prijatelia sta skupaj zapustila sovodni-čino stanovanje in sta korakala nekaj minut molče po ulici. Naenkrat je Leonida veselo vzkliknil. — No?____No?----— je vprašal Ga- limand; — kaj pa vendar kukurikaš tako? ■— Domislil sem se nečesa. — Kaj ti tudi? — Stoj! Vsak ob svojem času — in ne da bi te hotel poniževati, ti povem, da je moja misel vedno več kot pa tvoja. — Torej govori! _ No na ulici. Ljubi, rode, jezik preko svega, U njem živi, umiri za njega! Prcradović. O važnosti našega jezika v trgovskem dopisovanju se je že razpravljalo v našem časopisju. Uspeh se je do danes pač res moglo opažati že precej, toda pričakovanja tistih, ki jih stvar zanima najbolj, pijonirjev tega narodnega prizadevanja, naših trgovskih dopisnikov, so bi!a veliko večja. Da uspehi niso bili taki. kakor bi morali biti, je treba pripisovati večjidel neumevanju važnosti stvari s strani naših trgovcev. Naš trgovec, prav tako veletrgovec kakor tudi mali trgovec, ko naročuje blago pri svojih dobaviteljih, si ne predstav-, lja niti od daleč, koliko dobrega napravlja našemu trgovskemu naraščaju, če piše onih par suhoparnih naročbenih besed v našem jeziku. Misli si pač, da je to njegovo slovensko pisanje samo politika, in zato piše enostavno v jeziku svojega dobavitelja. Ko bi pa pomislil naš trgovec, da poleg njegovega pisma prihaja danza-dnem zunanjim trgovcem še mnogo drugih naročb v našem jeziku in da je tako ta njegov dobavitelj prisiljen, da namesti našega uradnika za slovensko in drugo slovansko dopisovanje, potem bi se naš trgovec rad odločil za tako »politiko«, ker ta »politika« končno prinaša življenje in obstanek marsikateremu naših mladih ljudi. Naš namen je torej znan, važnost tega vprašanja je jasna in dokazana, vendar pa ni pričakovanega uspeha. Naše trgovsko uradništvo se je vedno zanašalo na trgovstvo v Trstu, Ljubljani, Zagrebu, Osijeku, Sarajevem, Mostarju, Dubrovniku, Splitu, Reki itd. V uglednih naših listih navedenih krajev se je v prejšnjih časih dosti pisalo o tem našem vprašanju. Pisalo se je seveda za naše trgovce; veliko njih je čitalo to, toda razumevanja od srca za to niso imeli. Pričakovali smo sicer inicijative naravno vedno od mestnih trgovcev; vendar pa so prednjačili vedno mali trgovci iz pokrajine, in če bi ne bilo njih, bi malo naših sinov služilo svoj kruh v svetu, še manje pa bi bil naš jezik znan trgovstvu velikih trgovinsih centrov, kakor n. pr. Dunaja. Upravičeno se nadejamo, da naše prošnje in pozivi končno vendar najdejo odziva vseskupnega našega trgovsiva in da v doglednem času obrodi naše delo in prizadevanje popoln uspeh. Dobro je in za trgovca neobhodno potrebno, da zna več jezikov. Toda zakaj bi tam, kjer ni potrebno, uporabljal tuji jezik, svojega pa zapostavljal! Zakaj? »Tudje poštuj, a svojim se diči!«pravi hrvatski pregovor. Naš narod pa že od nekdaj premalo varuje in ceni svoje; to je naša stara napaka, naše staro zlo. V dosego raznih kultur in jezikov smo se vedno z lahkoto oprijemali tujih jezikov in navad, in tako tujec, ki ne pozna dobro razmer, prišedši n. pr. na našo jadransko obal, da ne govorimo o drugih delih naše domovine, pač lahko dobi vtisk, da živi tu samo italijanski element in da o našem ni niti sluha ne duha. Kakor dopisuje naš slovenski, hrvatski in bosenski trgovec nemški, tako dopisuje primorski in dalmatinski trgovec italijanskih Posebno čuden vtisk pa napravlja, če vidiš, da trgovec, pristna naša korenina, naročuje blago v nemškem ali italijanskem jeziku in naznača potem dostavni kraj; »Laibach-Krain, Gorizia-Gorz-Litorale, Sussak-Croazia, ali Imos-chi, Lissa-Dalmatia«. Tu pač ne moreš drugega, kot da vzklikneš; Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo! Vojni čas je in prevelike druge skrbi tarejo naše trgovce, da bi se bogve kako zanimali za naše življensko vprašanje. Verfdar pa upamo, da to toplo priporočilo ne ostane glas vpijočega v puščavi. Ta del narodne njive zahteva še vedno in vedno marljivega obdelovanja. To uvideva naše trgovsko uradništvo in delalo bo do končnega popolnega uspeha, da tako sebi zagotovi svoj življenski obstoj in da mlajšim pripravi polje za njihovo bodoče delo in življenje. Novo leto nam, upamo, prinese novih upov in morda tudi večjih uspehov, kot pa nam jih je prineslo to, ki se poslavlja. Trdno upamo, da bo tako! Naj nam pomaga naše trgovstvo, da se nam uresničijo ti upi. D u n a j, ob koncu leta 1915. Ivan Miletić, trgovski uradnik in potnik. Pripomba aredništva: Prejeli smo ta dopis, pisan v hrvaščini, s prošnjo, da ga priobčimo v slovenskem jeziku, ker velja prav tako slovenskim kot hrvatskim trgovcem. Storili smo to kar najrajši in pripominjamo le, da podpisujemo gornja izvajanja z obema rokama. — Zakaj ne? — Ker so take skrivnosti nekoliko prenevarne, da bi se razpravljalo o njih na ulici. — Torej stopiva v kak vinotoč. — Da. — Ko bova tako lepo pila, mi stvar pojasniš popolnoma brez nevarnosti. — Da, toda obljubiti mi moraš, da boš molčal napram Brankadorki. — Molčal bom kot grob. — Saj boš razumel, da sedaj sploh ne potrebujeva več vrle gospe Brankador-ke, ker veva za ime in naslov moža z banko. — To je res. — Le počakaj! V kratkem bo zlatih o-reho v, kakor da bi jih deževalo. — Ali res? — Kakor gotovo se imenujem Leonida! — Tu sva pr! »Zelenem tramu«; stopiva v ta brlog. — Da, in zahtevajva posebno sobico. Povem ti vse samo molčati moraš. Donat* vesti. Iz finančne službe.' Finančni koncepist dr. Ivan Zorn je imenovan za finančnega komisarja v devetem činovuem razredu. Zahvala damskemu odboru. Kari Alberti* Lir. 26, sporoča damskemu od- boru zahvalo vojakov na fronti za poslane da:- ve za sveti večer. Loterija vojno-ponsožnega urada. Sijajni uspeh obeh dosedanjih loterij, ki jih je priredil voino-pomožni urad,daje temu uradu povod,da ponovno priredi tako loterijo. Tokrat se izda 20.000 srečk po 50 vinarjev z 2000 dobitkov, med njimi kot glavni dobitek uragotina v vrednosti 1000 kron. nadalje harmonij v vrednosti 600 kron in biserna torbica v vrednosti 400 kon. Drugi dobitki so večinoma oficijelni prodajni predmeti, med njimi več zlatih broš. — Srečke po 50 vinarjev se bodo prodajale po vojno-preskrbovalnih uradih in po tobakarnah. Silvestrov večer pri sv. Ivanu. Nocoj se zberemo v spodnji dvorani »Narodnega doma« pri sv. Ivanu, da se za vekomaj poslovimo od tega žalostnega 1915. leta in si voščimo prihodnjega srečnejšega. Pred tem pa bosta dve igri: Stokova dvo-dejanka »Anarhist« in enodejanka »Srečno novo leto« in tombola na dobitke. Začetek ob 8 in pol, vstop prost. Božičnica šentjakobske podružnice C. M. D„ ki se je vršila ob mnogoštevilni u-deležbi r.a božič v »Del. kons. društvu« pri Sv. Jakobu, je zadovoljila toliko starše, kolikor njih otroke. Z obrazov skrbnih mater je žarelo veselje ob pogledu na ljubke otroke, ki so si v največji meri prizadevali, da deklamuiejo, pojejo in nastopajo kakor veliki. Frizorčki kakor »Jakec na konju«, »Bukvice«, »Ptice po zimi«, »Sirota«, »Pastirci« in »Zima« so zelo u-gajali, nič manj lepo pa je bilo petje in deklamacije. Kakor vedno, ko jih potrebuje podružnica, sta tudi sedaj iz prijaznosti svirala na glasovir gg. Lah ml. in st. Veselo so se razhajali otroci ob pogledu na svoje vrečice. Ki jim jih je preskr-bel odbor podružnice. — Šentjakobska podružnica C. M. D. se najtopleje zahvaljuje odboru »Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu za brezplačno prepustitev dvorane v svrho prireditve Miklavževega večera in božičnice, gospodoma Josipu Lahu ml. in st. za brezplačno sviranje na glasovir, odboru »Šentjakobske Čitalnice« za prepustitev in popravo odra, ter občinstvu in vsem drugim, ki so pripomogli k tako lepo uspelim prireditvam. Podružnica družbe sv. Cirila ta Metoda na Vrdelci priredi danes Silvestrov večer z ravnovrstnim vsporedom. Začetek ob 9. uri zvečer. Javna zahvala. Podpisani bolniki v vojni bolnišnici 2/13, soba št. 8, vojna pošta 65. se najprisrčneie zahvaljujemo veleča-stitemu gospodu župniku s Prošeka in vsem onim s Prošeka ter Trsta in okolice sploh, ki so nam bolnikom skušali ubla/iti naše stanje in so skrbeli za to, da ugodneje preživimo sveti večer daleč od svojih dragih. S svojimi darovi so nam omogočili to. Zato vsem še enkrat najlepša iivala in Bog plačai! — Desetnik Flor. Rok, pešci Huber, Kofurt, Fajt, Sušanj, Salmić, Tabery, Bordon, Joko, Kraljevič, Prekop, Antal, Aimer, Brichaček, Ba-schlberger, GajŠek. Pozdrave za novo leto pošiljajo vojaki V/97 pešpolka: Janko Krečič, Vekoslav God-nič, Josip jelušič, Ludovik Rutar, Iv. Kacin, Franc Hergeš č, Fran Žiberaa, Josip Booa-patič. — Ne boj se, dragi moj! Al! me imaš za otroka? Nekaj minut pozneje sta sedela Leonida in Galimand v posebni sobici in pila ter se potih oma pogovarjala zelo živahno. Brez dvoma je bila stvar zelo zanimiva in jo kmalu tudi povemo našim ljubeznivim čitateljicam. • « • Po dogodkih, ki smo jih opisovali pravkar, so minili Štirje meseci. Mrzla zimska megla je izginila in nahajamo se v prvih dneh prelepega meseca majnika. Cista in sijajna dnevna svetloba je razsvetljevala atelje našega prijatelja Mau-rica Torcyja. Maurice je sedel pred stofalom in do-končaval dragoceno pastelno sliko, ki se je mogla primerjati z najkrasnejšimi Gi-randovimi ustvaritvami. In to je res veliko, kajti Girand se kot pastelni slikar more primerjati z najiz- Iz SeđmograŠke pošiljajo prisrčne pozdrave in voščila k Novemu letu svojim domačim, prijateljem in znancem ter vsem tržaškim Slovencem: Ivan Babuder iz Herpelj, Josip Rolič iz Škofij, Ivan Samec in Mihael Cok iz Plavij pri Škofijah, Josip Jerman iz Trseka, Josip Košuta iz Sv. Križa, Ivan Sturm iz Gradišča, Ivan Kikič, Fran Šuc in Karel Pernarčič iz Trsta. Iz zdravilišča Horgas pri Grat\veinu na Štajerskem: Fran Anžič, Dobrinje pod Ljubljano, Fran Zupan, Zagorje ob Savi, Ivo Vesel, Milan Kodrič, Trst — Sv. Ivan. Iz Sobotišča na Ogrskem: Josip 2ni-darčič, Fran Godina, Anton Štokelj, Vekoslav Dovgan, MiTko Petrič, vsi iz Trsta. Iz bolnišnice v Lustenau na Predarl-skem: Just Cok, Ludvik Pliberšek, Alojz Premru. Z južnega bojišča: Emil Škarabot, Anton Klanšček, Al. Korsič, F. Betjol, Henrik Reš, Josip Bcnčar, Anton Stokovac, Fran Japelj, vsi enoletni prostovoljci. Rojanska mladina vabi na zabavni večen ki se bo vršil danes ob 8, v prostorih Konsumnega društva v Rojanu pri cerkvi. Na sporedu bodo razni nastopi in o polnoči živa slika, nato pa bo sledila prosta zabava s šaljivo pošto. Vstopnina je z ozirom na sedanje razmere prosta, a hvaležno se sprejemajo radodarni prispevki. Pri zadnjem seznamu podpisov na III. vojno posojilo je pomotoma izostalo ime tvrdke J. F. Cravos ki je podpisala 5000 K. Dvakrat skočil s samomorilnim namenom v morje. Včeraj zjutraj je bil zdravnik z zdravniške postaje telefoničnim potom pozvan ra pomoč vzpomol della Sani a. Zdravnik se je nemudoma odpeljal na l ce mtsta in tam našel iJ91etnega posestnika iz Umaga v Istri, Alojzija Defranceschija, katerega je par vojakov tirlalo, da bi ne ušel, dasiravno je bil ves moker. Nesrečnež, ki je skrajno nevrasteničen, je prišel pred nekaj dnevi v Trst ter se nastanil v hotelu Vannoli. Včeraj zjutraj se je pooal na pomol della Sanita in Tam s samomorilnim namenom skočil v morje. Pot' gni i zo ga iz motja in mu oteli življen e v jaki, ki so se nahajali na pomolu. A Četrt ure potem, ko so ga izpustili, je skočil v morje v drugič. In z pet so ga vojaki potegnili iz vode, a to pot ga niso več izpustili, temveč so potom policije pozvali zdravnika, ki je nesrečnežu podelil na jnujnejšo p moč ter ga dal potem odvesti v mestno boli išnico, kjer so ga sprejeli v opazovalnico umobolnih. S krsto se je ranil. Včeraj opoldne je prišel na zdravniško postajo 601etni javni postrežček josip Padovan ter prosil zdravnika, raj mu izieči rano, ki jo je imel na prstancu leve roke. Zdravnik mu je seveaa tik j ustregel, a Padovan je povedal, da se je ranil, ko je imel opravila z neko krsto na pokopališču. Zadušen z ogijevim plinom. Včeraj zjutraj jc bii 36ietni Anton Gomizelj, ki je bil uslužben v neki žganjarni na Miramar-ski cesti, v prostoru v ozadju žganjarne zakurii kup oglja, naloženega v prenosljivo ognjišče, na katerem je hotel zavreti vodo. Na enkrat mu je pa začela glava postajati vedno težja in slednjič je mož padel nezavesten na tla. Ker ni bilo tedaj nikogar \ žganjarni, je ubogi Gomizelj obležal nezavesten in ne ve se, koliko časa je tako ležal. Slednjič je prišel v žganjar-no neki človek, ki je, videč, da ni v žganjarni nikogar, stopil v prostor v ozadju žganjarne in tam našel na tleh ležečega Gomizeljna. Pohitel je takoj na ulico in poklical redarja, ki se je nahajal tain blizu, ter mu povedal, kaj je z Gomizeljnom. Redar je bil pohitel na redarstveno stražnico v ulici del Bclvcdere. odkoder so telefonirali zdravniški postaji. Z zdravniške postaje se je nemudoma podal na lice mesta zdravnik, ki pa ni mogel storiti drugega, nego konstatirati, da je nesrečni Gomizelj že mrtev ter da ga je zadušil ogljikov kisik. Sfl ■ ■ HALI OGLASI:: □□ □□ se raiunajo po 4 stot. besedo. Mastno tiska a e besede se računajo enkrat več. — Najinanjis : pristojbina uuii 40 stotiuk. ; □O □□ ČEŠKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Čevlje (domaČe delo) za možke in ženske pro-«a r-e ▼ prodajalni ul. Barriera 9. ((J44 Klimifom zastavne listke, zlato, pokvarjeno ItlipUJCIll umetno zobovje. Via M*ria Tereza 15, L nad Vsaki dan od 10—12. 637 Trsovd In prekupovnlci. kvarljtvo fino pec vo nudi hiter in dober zaslužek. Karton z 36, 72 ali 144 kosi K 4. Ha/pošilja najmanj 3 kartone. BRANDT, Ljubljana \ cšta 7. G30 llfllnff r»bljena kupuje se. Črna in siva po K VUlalll 4, bela do K 8. — Anton Kogoj, ulica Kiborgo 5, Trst. 619 Mflfflft kavo *e napravi samo z specijalitoto I1UUIU „AMERINO". GospodiDjc pokusijolabko to kavo pri tvrdki „AXA" d. z. o. z., ul. iliramar t-tev. 13 (skladišče). V, kg pristnega „AMEKINO14 K 1-33. 610 FOtO^IHf J^ki^posluj^opct v svoje.n štev. 10. ateljeju v Trstu, Via delle Poste I!43G MeDlIrann s-ba "■odda (K 24> levo. dični. Ul. Commerciale 9, III. nad 517 iČfD s« prodajalko zmožno slovenskega in ita-I*lt* lijanskega jezika. A n ž i č, ulica Foscolo štev. 3 612 I Umetni zobje | i hi brez Čeljusti, zlate Krone Is oUroUki ! VILJEM TUSCHER X konces. zobotehnik i TRST, ul. Gaserma št. 13,11. n. % Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦ ♦ ♦ o Po najvišji ceni Kupuje ježke (Knoppern) turdKa K. A. KREGAR, Ljubljana, poštni predal štev. 127 • It1 Špeh. - Praški salam. - Klobas Čokolada „Orion" Vb- - Sveče j K 4.50 kg. findrlž, Trst, ul Chiozza 1. žepnih elem sv@fiiljk li baterij Umrli so: Prijivljeni , 40 ler, ul E. de Amieis 4; Pelerin Aleksander, hS let, ul. deilu Guardia št. 6; Ho: evar Jurij. 21 mestc v. ul uei Mirti (Rojan) t 10; I-upieri Jur jf b2 let. ul. di Riborgo št. 11. V mestni lolni^nici dne 29. t. m.z Kone Jurij, 56 let; F ;riau Fran. i2 let; Kolega Josip, 81 let; Malo; l rči^a. (J let; Ben-ič_Just, poltretje leto; I a ser Soldot, poltretje leto.* Barovi. Pri božićnici 5entjr.kobske podružnice CMD bo p oplačali vstopnino: K 31>0 Ivanka Prelog; po 2 K: N. Skok. Josip Šoru, Anton ja Ivanćič, Ant'm Bizjak, G. M.: K 1-20: Mirko Vales; po 1 K : Ga-b:ijela Rap<»tec, I. Cehovin, L I »urnik, Peter Može, I. Kark, VaL Bačer, N. N, N. N.; ireolik Fran 80v, Gul 40 vin., N. N. 50 vin., N. N. 40 Tin.. N. N. 4U vin, N. N. 20 vin., N. N. 20 vin., N. N. 10 vin, N. N. 10 vin. Odbor izreka vs m najprisrčnejžo zahvalo. -J K. A. Kregar !f Sv. Petra cesta 21-23 poštni predal štev. 127 2-: Trgovci velik popust bornejšimi svoiimi predniki, dočim prekaša vse svoje vrstnike. Glejte, nad svojo pisalno mizo, za katero pišem te vrstice, imam pred očmi Gi-randovo pastelno sliko, ki je ena najdragocenejših slik, ki jih poznam, in bi je ne hotel prodati niti človeku, ki bi jo dobesedno pokril z bankovci. Slika predstavlja mlado dekle, prav gotovo pa ne device. Stara mora biti kakih osemnajst let in je, kakor Magdalena, že ljubila veliko. Zelo dolgi rjavi lasje, popolnoma raz-puščeni okoli dražestne glavice, ljubkujejo s svojimi bujnimi valovi okrogle in močne rame. Lice ima naslonjeno na desno roko, leva roka pa, kakor v raztresenosti, spušča prozorno in s čipkami obrobljeno srajco, ki je dozdevno zakrivala njeno nedrje, tako da se vidi leva stran prsi, katerih čudovito lepoto bi gospod de Parny opeval v dvestoinpetdesetrh navdušenih stihih. Umetna-fotoirafični atelie Trst ulica del Riva št. U Oritličje) Trsi ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasto plošče 7.-\ v sako v rs t. spomenike. POSEBNOSTI POVEČANJI m VSAKE FOTOGRAFIJE :n !\«ui udobnosti gosp. naroćui-kov sprejema naročbe in jih u-vršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah. hn Trst, uL del Rivo štev. 42 Zaloga tu in icozemskili vin, špirita, liker« lev in razprodala na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via delle Acciua št- 6 (Nasproti Calf* Centrale). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezer-tnin italijanskih In avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder. renskih vin. Meseila in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovcc slivovcc in briniavec. Izdelki 1. vrste, dojil iz do* tičnih krajsv. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franka Razprodaja od pol litra naprej-