MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In upravai Maribor, Aleksandrova cesta it. ta , Talafon 2440 In 3480 Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. url , Valja masaSno prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom la Din r Oglasi pa aanlku r Oglasa aprajenui tudi oglasni oddalek Jutra- v Llubllanl . Poitnl Sakovnl račun it. 11.40«
JUTRA
99
■sr
Komunistična anarhija v Cile
Boljševizem na ognjenih tleh
Tla Južne Amerike so že od nekdaj vro5a. Vročekrvni Španci in Portugalci, ® so se tia njih naselili, so se v dolgih stoletjih kolonizacijskega življenja močno pomešali z domačini, prav tako vročekrvnimi indijanskimi rodovi. Njim in njihovim potomcem so se pa pridružili se nešteti naseljenci vseh mogočih narodov, največ seveda Ita ijani. Tako Je nastal konglomerat, ki se še doslej ni izkristaliziral v novo človeško raso. Da ie tako ljudstvo bolj sprejemljivo za razne prevratne ideje, kakor kako staro, ntrjeno in izoblikovano, je povsem razumljivo. Misel osvoboditve in ustanovitve samostojnih južnoameriških repu-n**k je v začetku devetnajstega stoletja naglo dozorela in zajela ves kontinent od ^vera do juga. Velikemu voditelju Sidonu B o I i v a r j u so sledili vsi, zlasti Mešanci.
Z osvoboditvijo od Evrope in ustano-v'tvijo samostojnih držav se pa mir ni utrdil. Dolgim osvobodilnim bojem so sledile medsebojne vojne, vojne med Paragvajem in Brazilijo, Argentino in Brazilijo, Paragvajem in Bolivijo, Bolivijo in Perujem, Perujem in Čilem itd. Ko so se ti boji pomirili, so se ob koncu stoletja pričeli novi: boji za federativno ureditev. Dolga desetletja je trajalo, Preden so zmagali v večini držav fede-ra.isti. Zlasti v Braziliji in Argentini so za federalizem izkrvaveli tisoči in tisoči nemirnih borcev. Pozneje so krvaveli v bojih med posameznim! zveznimi državami. V najnovejšem času so pa: boje in vojne zamenjale neštete revolucije. V vsej Južni Ameriki ni države, ki od leta 1918. do danes še ne bi bila doživela vsaj ene revolucije. Svet je torej že vajen prelivanja krvi v Južni Ameriki, vajen je tam uporov, odstranjevanja držav-: nih predsednikov, vlad, režimov itd., zato se zanje tudi. veliko več ne briga. Kvečjemu jih še samo registrira.
V zadnjih dveh treh letih, posebno od-kar je pričela tudi na Južno Ameriko, ta ejdorado konjunkture in bogatstva, pričkati splošna gospodarska kriza, se je Da pričelo širiti po njenih državah bolj Devarno gibanje, ki je posredno in nejx>-sredno zanimalo tudi ostali svet, zlasti Združene države Severne Amerike in Evropo, — komunizem. V republiki Peru, kjer so komunisti najprej poizkusili uolastiti se vlade, so bi'i poraženi; prav
tako v brazilski državi Sao Paolo. Posrečil pa se jim je prevrat v republiki Čile. Teren jim je pripravil zanešenjak Carlos D a vi 11 a, ki je hotel svojo domovino reorganizirati nekaj po načelih boljševizma, nekaj po vzorcu fašizma. Njegovega eksperimenta je bilo nenavadno hitro konec, in še preden se je utrdil na položaju državnega predsednika, ga je že doletela ista usoda, kakor 1. 1917. Kerjenskega v Rusiji. Sledil mu je polkovnik G r o v e, komunist, toda onega kova, ki gradi svojo 6tavbo na idealnih temeljih teorije, ne življenjske prakse in resničnosti. Kar je zato sledilo in bo sledilo, je le naravna posledica porušenja avtoritete.
Republike Čile in vsega njenega dr žavnega, zasebnega in tujega premoženja1 se je polastila ulica. Dogodilo se je docela isto, kar se je v Rusiji po ustanovitvi Ljeninove boljševiške vlade. Sproščeni prevratni elementi so zadivjali, in kje se bodo ustavili, ne ve nihče, najmanj morda sam polkovnik Grove. Toda Čile ni Rusija, da bi mogla suvereno obrniti svetu hrbet in živeti brez zveze z njim. Vihra anarhije se bo sama prav kmalu izčrpala, ali pa jo bo pomirila zn nanja intervencija, kar je še bolj verjetno. Kopija prakse ruskega boljševiZ' ma v Čilu ne bo mogoča, če se ji ne pridružijo še komunisti ostalih južnoameriških držav. Ali so za to dovolj močni? Gotovo je, da so s komunizmom podminirane že mnoge izmed sosednih držav, Peru, Bolivija, Argentina, Brani-lija itd. Zaenkrat pa so meščanske vlade še močne, in po dogodkih v Čilu, bpdo storile vse, kar bodo mogle, da se obvarujejo enake usode. Toda nova nevarnost, ki vstaja v Južni Ameriki, definitivno gotovo še ni odstranjena. V Južni Ameriki, na starih ognjenih tleh vre.
Govori se že o skupni zunanji intervenciji. Severnoameriške in velikobri-tanske ladje so bile s Tihega oceana poslane v čilenske obrežne vode. Meščanske vlade Argentine, Bolivije, Peruja, in morda tudi ostale, pripravljajo letala in pehoto. Ali bo do te intervencije res prišlo? Morda, morda tudi ne. Verjetno le namreč, da bodo meščanski zavezniki rajši počakali, da čilenski komunizem sam kapitulira, kar bo, če ostane osamljen, tudi moral storiti!
Reparacijska konferenca v Lozani
Izjava petih držav — Odgoditev reparacij in vojnih dolgov — Govori državnikov — Stališče Jugoslavije Odgoditev sej — Reparacije so umrle
Davila zopet gospodar v republiki Čile
BUENOS AIRES, 18. junija. Položaj v Čile se spreminja z mrzlično naglico. Po vesteh, ki prihajajo iz Santiaga de Chjle Izgleda, da so se ustanovile tri fronte: komunistična z Grovejem na čelu, socialistična Davifova in meščanska Monte-rova. Tudi čete so razdeljene in se bijejo krvavi medsebojni boji. Po zadnjih Vesteh je general S a i U g Groveja ujel in njegovo komunistično vIadq razgnal. Dočim pa trdijo prve vesti, da dela Safnz za Davilo, pravijo^ druge, da je v zvezi z Montero. Položaj je tako popolnoma nejasen.
SANTiAGO DE ČftlLE; 18. junija. Grovejevo vlado, ki je proglasila komunistični režira, je. Cfiarlos Davila zopet vrgel. Grove je bil ujet in aretiranih je bilo okoli 500 komunističnih voditeljev. Komunizem je proglašen za ilegalen pq-kret. Bivši državni predsednik Ibancz Je bil pritegnjen k deju za sestavo zmernega socialističnega programa in ustave. Nova vlada Je že dala zagotovilo, da bo spoštovala mednarodne pogodbe.
DANAŠNJA RAZPRAVA PROTI ČASTNIKOM.
BEOGRAD, 18. junija. Na današnji glavni razpravi prot! častnikom mariborske garnizije Je bil najprej zaslišan polkovnik Trlfunac, nato pa poveljnik 45. pehotnega polka polkovnik Lu-11 d in stotnik Naumovič, ki je puči-ste prvi ovadil. Razprava bo popoldne najbrže že zaključena. Razsodba bo razglašena prihodnji teden.
SENZACIONELNE ARETACIJE V LVOVU.
LVOV, .18. junija. Ta so bili aretirani ravnatelj gledališča Leon Schiller in dva igralca, in sicer radi komunistične propagande. Aretirani so podpisali proglas za protivojni kongres v Ženevi, katerega so pa med drugimi podpisali tudi Romain Rolland, prof. Einstein in prof. Freud. Razen tega so obtoženi, da so pripravljali vprizori-tev neke komunistične drame.
Vreme. Morda do jutri še lepo.
LOZANA, 18. junija. O sporazumu glede odgoditve plačil reparacij je bila izdana včeraj ta-le uradna objava:
»Pod vplivom naraščajočega bremena gospodarskih in finančnih nevarnosti, ki ogrožajo svet: v prepričanju, da zahteva ta problem konč-noveljavno rešitev, ki bo izboljšala razmere v Evropi, in da je treba to rešitev najti brez obotavljanja In zavlačevanja v obliki svetovne pogodbe; končno z ozirom na dejstvo, da bodo 1. julija zapadla plačila reparacij in vojnih dolgov, so podpisane vlade mnenja, naj se brez prejudica rešitvi, ki bi se mogla najti pozneje, določi odgoditev plačil na konferenci udeleženih držav, in sicer za reparacije in vojne dolgove za dobo trajanja konference, dočim naj konferenca zaključi v smislu podpisanih izjav svoje delo v čim najkrajšem roku. Ta sklep se ne nanaša na druga posojila. Podpisane vlade izjavljajo, da so s svoje strani pripravljene ravnati se po tem dogovoru in da bodo povabile tudi ostale države upnice, da se pridružijo temu stališču.«
Po tej izjavi, podpisani od zastopnikov Anglije, Franclje, Italije, Belgije in Japr,nske. katero je na konferenci prečital Macdonald, so govorili za Francijo Herriot, za Anglijo Chamberlain, za Italijo pa Mosconi. Dasi je sklep petih držav omilil naoetost, je vendar še veliko težkoč. Nemčlia stoji slej ko prej na stališču, da se ta^oi In deflnivno črtajo vse reparacije in da so zato vse nadaljne in drugačne razprave ne-notrebne.
LOZANA, 18. juniia. Na včerajšnji tajni seji so govorili še zastopniki
Japonske, Belgije, Avstrije, Romu. ni je, Grčije, Jugoslavije in Portugalske.
Jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. M a r i n-k o v i č je v svojem govoru naglasil želje Jugoslavije, da bi se v re-paracijskem vprašanju končno že dosegel popoln sporazum. Govornik je omenil izvajanja Herriota, Pape-na, Macdonalda in ostalih delegatov in orisal težaven položaj agrarnih držav. Jugoslavija je pripravljena na žrtve, razdeliti pa se morajo pravično. Nemogoče je od Jugoslavije zahtevati, da bi se odrekla reparacijam v času, ko mora odplačevati dolgove, katere je napravila za obnovitev razdejanih pokrajin. Brez rešitve tega vprašanja Jugoslavija ne more pristati na enostransko črtanje reparacij.
LOZANA, 18. junija. Seje repara-cljske konference so odgodene do torka. H e r r i o t je to odgoditev uporabil za pot v Pariz, kjer bo ostal do ponedeljka. Pred odhodom je dejal časnikarjem, da je z dosedanjim potekom konfernce zadovoljen. Resolucija petih držav je začetek končne rešitve vprašanja repara cij in vojnih dolgov, ki so pa ob koncu vseh koncev še odvisni od zadržanja Amerike.
PARIZ, 18. junija. Pariški lis« komentiralo obsežno iozanske dogodke. Nekateri sprejemajo razvoj konference z odobravanjem na znanje, drugi s kritiko. »F i g a r o« piše med d r u g i m to-le: »P apen je lahko zadovoljen, kajti reparacije, ki so že leto dni u m i r u I e, so zdaj definitivno umrle.«
Madžarski narodni socializem
Ustanovitev narodne socialistične stranke na Madžarskem — Načela in program — Kriza Karolyjeve vlade
BUDIMPEŠTA, 18. junija. Madžar ska narodna socialistična stranka, ka tero je te dni poslanec Meško predstavil parlamentu, se naglo organizira. Zgrajena je na načelih narodnega socializma v Nemčiji in fašizma v Italiji, toda z izrazito madžarsko primesjo. Glavne smernice novega pokreta so: omejitev verske tolerance, obnovitev starih ogrskih meja, splošna in tajna volilna pravica, borba proti protekciji v državni upravi ter javnem življenju, preprečenje izseljevanja Madžarov, zaplenitev v vojni pridobljenega bogastva, uvedba smrtne kazni in dolgoletne ječe za nepoštene špekulante, po-neveritelje državnega premoženja in krivoprisežnik«. Nadalje zahteva maksimiranje plač, plačevanje zunanjih dolgov v blagu in z največ štlriodstot-nimi obrestmi, obnovitev splošne vojaške obveznosti, zdravniški pregled pred poroko in pobijanje protinarodnih tendenc v literaturi.
BUDIMPEŠTA, 18. junija. Karo-1 y j e v a vlada je izdala včeraj objavo, v kateri zanika vse vesti o svoji nameravani ostavki. KUub temu pa v političnih krogih trdovratno zatrjujejo, da je Karoly že pretekli teden predlo-Hi upravitelju Horthyju demlsijo
celokupnega kabineta. Horthy demislje ni sprejel, ampak zaprosil Karolyja, naj vodi še tako dolgo državne posle, da se razčisti notranji politični položaj in se doznajo rezultati iozanske t konference. »A M a i N a p« pa poroča, da je Karoly sedaj vseeno sklenil odstopiti in se kot njegov naslednik imenuje notranji ministerKerestes, ki bi vzel v vlado tudi štiri zastopnike desničarskih strank.
ATENTAT V LOZANI.
PARIZ, 18. junija. »Matin« poroča, da je neki trgovec streljal v Lozani na švicarskega poslanca, svetnika Moussyja, predsednika finančnega komiteja Društva narodov, katerega pa ni zadel. Atentat je zasnoval zaradi nekaterih Moussyjevih naredb, ki so trgovcu škodovale.
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljno-sti, razdraženosti, sezite takoj po staro-preizkušeni, »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni povdar-jajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.
Stran 2.
MajilJOrsk! »VEČ ERNI K« 'Jutra
’ Mariboru, dne 18. VI. 1932<
II OlBOTMMMBMBMMHMfMHHMMIinr	i Ti' i 'iHTf
Mariborska oficirska afera pred vojnim sodlitem
Včerajšnja obravnava le bila polna dramatičnih in mio zanimivih momentov
ZKako draga je domovina vsem
plemenitim srcemi
VOLTAIRE
Nočna lekarniška služba.
Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Konigova lekarna pri »Mariji Po-, rnagaj« na Aleksandrovi cesti.
Gasilno in reševalno društvo.
Od jutri pa do prihodnje nedelje je v pripravljenosti 3. četa. Četnik Henrik Egger. V primeru požara in nesreče kličite telef. štev. 22-24 in 23-36.
Promenadni koncert.
Jutri v nedeljo dopoldne bo v mestnem parku običajni promenadni koncert. Igrala bo godba »Drava«.
Iz Glasbene matice.
Zbirališče za društveni izlet v Pesnico je jutri zjutraj ob 8. uri na »Monte Car-lo« v mestnem parku. »Težka baterija« krene z avtobusom ob 13. uri izpred glavnega kolodvora.
Opozorilo davkoplačevalcem.
Rok za vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov koncem leta 1928. poteče 26. t. m.
Razstava na realni gimnaziji.
Jutri v nedeljo bo otvorjena šolska razstava rizb, slik in ročnih del učencev drž. realne gimnazije v obeh šolskih risa 'nicah v II. nadstropju. Starši in prijatelji šolske mladine uljudno vabljeni.
Sprejemanje v realno gimnazijo.
Ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Mariboru obvešča, da se sprejemajo prošnje za sprejemni izpit samo do 23. t. m. Sprejemni izpit prične v četrtek 23. tm. ob 9. uri.
Žrtev materinstva.
Na posledicah hudega poroda je preminula včeraj popoldne v starosti 37 let posestnica in trgovka ga. Elizabeta Ro-žančeva. Pogreb blage žene in matere bo jutri v nedeljo ob 16. uri iz mrtvašnice na magdalenskem pokopališču. Naj ji bo lahka zemljica domača, preostalim naše sožalje!
Enoletni trgovski tečaj.
Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj mariborskega Slovenskega trgovskega društva je vsak dan med 11. in 12. uro v razredu na državni Trgovski akade-,miji na Zrinjskega trgu.
Sprejemanje v podčastniško šolo.
Inženerska podoficirska šola »Kralja Petra Velikega, Osvobodilca« sprejme letos 60 mladeničev kot gojence. Pogoji in razpis so razvidni iz konkurza, ki ga zanimanci dobijo v mestnem voj. uradu, Slomškov trg 11.
Zveza gostilničarskih zadrug
opozarja gostilničarje, hotelirje in ka-varnarje, ki imajo v svojih gostilniških prostorih kakršenkoli instrument (radio, klavir, gramofon itd.), da to takoj prijavijo pri zvezi ali gostilničarski zadrugi.
Službeni list
Dravske banovine objavlja v 47. letošnji številki: pravilnik o uporabi pisarniškega in drugega materiala, pravilnik o potrebščinah in opravi v državnih uradih in ustanovah ter o uporabljanju kreditov za poštno-telegrafsko-telefonske stroške; nadalje navodila za osnovanje gradbenih odborov po gradbenem zakonu, navodila, kako naj se sestavi proračun državnih izdatkov in dohodkov s predlogom^ finančnega zakona za prihodnje budžetno leto; sporazum o kliringu med našo državo in Švico; obrazce k pravilniku o poslovanju in upravljanju skladov za podpiranje strokovnih šol in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu.
Nezgoda.
V Kamnici se je pri nalaganju sena hudo ponesrečil viničar Andrej Tobinger. Padel je z visoko naloženega voza in si poškodoval levo roko. Zdravi se v bolnišnici.
Restavracija Union (Franček).
Danes in jutri pojedina srnjaka.
Kdor pije slsaško mineralno vodo, ne
bo trpel na visokem krvnem pritisku.
K	do	100’-
m	Hotel	Brlelo!
m	Palače	Hotel
(sa poslugom i	Praha
•vima taksama)	Vlila	Vilma
Hoteljer B. Mach ar
Včeraj se je obravnava nadaljevala. Za majorjem Djokičem, ki je ves čas zasliševanja pred sodiščem dokazoval svojo nedolžnost pri nameravanem puču, je bil zaslišan poročnik Miroslav Altarer, obtožen, da je kolovodji puča Milojkovi-ču pomagal pri pobegu in da je bil pod njegovim uplivom. Altarer je bil med zasliševanjem zelo potrt in je odgovarjal na vprašanje boječe, z bolestnim naglasom, hkratu preračunljivo. Pazil je na vsako besedo državnega tožilca in pretehtal vsako predsednikovo vprašanje. Na Altarerju ni bilo opaziti patetične Atanaskovičeve gromkosti in ne temperamenta majorja Djokiča. Čeprav je bil pri zasliševanju pazljiv, vendar je tu in tam zašel v protislovja s svojimi prvotnimi izpovedbami pred preiskovalnim sodnikom. Ves njegov zagovor pa bazira na trditvi, da je vse, česar je obtožen, storil iz strahu pred Milojkovičem, ki ga je imel popolnoma v svoji oblasti.
Altarer pomaga Milojkovlču pri pobegu,
Obtoženec Altarer je pomagal kolovodji nameravanega puča v mariborski posadki pobegniti iz vojaškega preiskovalnega zapora v vojašnici kralja Aleksandra na Meljski cesti. Po aretaciji je bil prve tri dni Milojkovič v preiskovalnem zaporu ves iz sebe. Tretji dan je poklical zdravnika, kateremu je potožil, da je zelo nervozen. Po zdravnikovem odhodu, se ga je znova lotila velika razburjenost. Okoli osme ure je še istega večera prinesel neki vojak za Milojkovi-ča majhen zavojček. Alterer, ki je bil dežurni v kasarni in je imel nadzor nad zapori, zavojčka ni pregledal. Naibrže pa je bil v tem zavojčku samokres za Mi-lojkoviča. Pol ure pozneje je Milojkovič v zaporu močno trkal na vrata. Altarer je počakal na Milojkovica pri vratih celice. Ko se je Milojkovič vrnil iz stranišča, je besen sunil Altarerja v svojo celico, izvlekel samokres in nameril proti njemu rekoč: »V imenu tretje internaci-jonale moram biti nocoj svoboden ali mrtev«. Milojkovičevega nastopa se je Altarer tako prestrašil, da je nato podzavestno sledil njegovim ukazom. Odšla sta, Milojkovič naprej s samokresom v roki, Altarer za njim, preko dvorišča, kjer nista srečala žive duše. Preskočila sta ograjo im se podala proti Dravi. Ker ju tam ni čakal auto, kakor je to pričakoval Milojkovič — prišla sta prepozno — sta zavila gor ob Dravi in krenila preko vinogradov v gozd. Tu sta zgrešila ptft, ker je bila temna noč. Na srečo sta dospela do neke siromašne koče, kjer je Milojkovič prosil za prenočišče. Bilo je 6. maja rano zjutraj. Ta dan sta prebila, skrivaje se po grmovju, in šele proti večeru sta stopila v neko gostilno, kjer je Milojkovič priskrbel avto. Peljala sta se v mesto in naročila sobo pri »Mera-<tu«. Tu je Milojkovič še biljardiral z nekim znancem. Še preden pa sta odšla v sobo, je Milojkovič poizvedoval po neki starejši dami ta njeni hčerki, ki je bila njegova ljubica.
Drama v hotelu »Meran«.
Altarer še ni zaspal, ko je Milojkovič prišel v sobo: Pripovedoval mu je, da je govoril z omenjeno damo, in zvedel da so njegovo ljubico aretirali in da so na meji strogo zastraženi vsi prehotf. Na Altarerjevo vprašanje, da-li sta tu na varnem, je Milojkovič odgovoril, da je kocka padla, in če se kaj zgodi, jim on živ v drugič ne pade v roke...
Mirno sta prespala noč. Ko sta se drugo jutro prebudila, je Milojkovič pripovedoval Altarerju, da mu je zelo žal, ker je zapletel v afero tudi majorja Djokiča. Dejal je, da se mu smilijo njegovi otroci in žena. Govorila sta tudi o podporočniku Miladinoviču, ki je srečno pobegnil preko meje že 29. aprila.
Pri frančiškanih je odzvonilo poldne. Njun pogovor je prekinilo trkanje na vrata. Milojkovič ie vstal in vprašal, kdo trka. Zunaj se je oglasil vratar. Med tem se je bil Milojkovič približal vratom in jih na lahno odprl. Pred seboj je zagledal svojega polkovnega poveljnika
Luliča, ki ga je nagovoril: »A vi ste tu, gospod Milojkovič?«
Milojkovič se je stresel od groze, zaklenil vrata, poiskal samokres in še preden je mogel Altarer preprečiti njegovo namero, so že odjeknili štirje streli.... Milojkovič se je zgrudil mrtev, Altarerja pa je odgnala vojaška patrulja.
Altarer se zagovarja.
Predsednik polkovnik Nikolič: Povejte nam, gospod poročnik, kako je mogel Milojkovič na vas tako uplivati, ko pravite, da nista bila iskrena prijatelja?
Obtoženec Altarer: S samokresom v roki me je prisilil In mi pretil.
— Ali ste ga vprašali, zakaj beži?
— Sem. Dejal mi je, da mora preko meje.
Altarer trdi, da je bil Milojkovič zelo izobražen človek, ni pa tal kot častnik na svojem mestu. Sploh pa je nameraval izstopiti iz vojaške službe. Samokres, s katerim si je pognal kroglo v glavo, je dobil od nekega civilista.
Predsednik: Čemu trdite, gospod poročnik, da se niste mogli osvoboditi Mi-lojkoviča? Imeli ste dovolj prilike, ko sta blodila po temni noči, M tali lahko zbežali. Ko je on biljardiral pri »Mera-nu« z znancem, bi ga bili lahko udarili s sto’om po glavi in se ga rešili.
Obtoženec: Bil sem ves prestrašen in ves pogum me je zapustil.
— Kako morete trditi, da je šel Milojkovič z naperjenim revolverjem za vami, ko sta šla preko dvorišča vojašnice? Priče pravijo, da ste šli vi za njim, in da Milojkovič ni imel samokresa.
Altarer molči.
Državni toži'ec zahteva, da obtoženec pokaže, kako ie Milojkovič gredoč meril na njega.
Altarer se ne gane in jeclja: Vse to je bila sama malodušnost.
— Ali cenite svoje življenje tako visoko, da se niste upali postaviti v bran, ko se je šlo za takega krivca kakor je bil Milojkovič?, ostro vpraša predsednik obtoženca.
Altarerjev branitelj želi izvedeti še nekatere podrobnosti o pobegu. Izkazalo se je, da poročnik Altarer tisto noč, čeprav je bil dežurni, ni nosil samokresa.
Kaj pravijo priče.
Po Altarerjevem zagovoru je bilo zaslišanih več prič. Podčastniki in vojaki, ki so bili v službi, ko sta Milojkovič in Altarer pobegnila. Podnarednik Luko-vič izpove, da je videl iti Altarerja za Milojkovičem, kaplar Filipovič izpove isto in dostavi, da Milojkovič ni imel v roki samokresa. Vratar hotela »Meran« izpove, da sta prišla Milojkovič in Altarer brez sabelj. Šofer Bol v ari, ki ju je vozil kritičnega večera, ni slišal nju nih pogovorov. Le narednik Popovič trdi, da je videl, kako je podporočnik Ata-naskovič izročil vojaku Klariču zavojček in 70 Din. Priča zdravnik dr. Ka-sunovič izpove, da je istega večera govoril z Altarerjem in da je naslednje jutro izvedel, da sta Milojkovič in Altarer prenočila, ki pa ne izpove nobenega važnega momenta. Tudi priča gostilničar Anton Tončič s Pobrežja, kjer je Milojkovič naročil avto, ne ve ničesar bistvenega.
Zadnje pismo pokojnega Milojkovlča. — Kaj piše svoji ljubici.
Po zaslišanju prič je predsednik polkovnik Nikolič čital pismo, ki ga je bil napisal Milojkovič tik pred smrtjo: V pismu prosi Milojkovič, naj bi javnost smatrala njegovo priznanje za ispoved verskega fanatika pred duhovnikom. Nadalje piše, da je zapustil vojno akademijo poln idealov in naivnosti in da je mnogo razmišljal o Življenju. Vsi njegovi ideali pa so se razbili, ko je opasal sabljo... Predsednik čita tudi pismo, ki ga je napisal Milojkovič istočasno svoji ljubici Šarloti Friedmannovi iz Ka-spošvara. V pismu poveličuje ljubezen in jo prosi, naj o vsem molči.
Poročnik Božidar Parnikov ič vse taji.
Včeraj, na tretji dan razprave, je sedel na zatožni klopi pehotni poročnik Paunkovič, obtožen da je vedel za nameravani puč, pa tega ni naznanil. Paunkovič napravlja vtis treznega in resnega mladeniča.
Predsednik polkovnik Nikolič: Slišali ste obtožnico. Ali Se smatrate krivega?
Obtoženec: Ne čutim se krivega.
— Torej ne priznate, da ste vedeli za tajno organizacijo, ki jo je osnoval Milojkovič, kakor tudi, da ste vedeli za nameravani prevrat.
— Nisem vedel.
— Pred preiskovalnim sodnikom v Mariboru pa ste to priznali in podpisali-
— Podpisal sem, ne da bi prečital, kaj sem podpisal.
Pred preiskovalnim sodnikom v Mariboru je bil Paunkovič priznal, da sta bila z Milojkovičem dobra prijatelja jn da sta večkrat razpravljala o socijalnih problemih, o katerih je pok. Milojkovič zelo rad diskutiral. Trdil je, da med njima nikdar ni bilo govora o komunizmu ali celo o kaki tajni organizaciji in o nameravanem puču, ki si ga je bil zamislil Milojkovič. Kar pa mu je pripovedoval, ni smatral za resno.
Predsednik Nikolič prečita nato njegove izjave pred preiskovalnem sodnikom, kjer je izpovedal obširno o
tajnem sestanku pri majorju Djoklčfl
ta tudi to, da je slišal, da ima Milojkovl® seznam vseh organiziranih častnikov 1° da je bil med njimi tudi major Djokič.
Predsednik Nikolič: Takrat ste to priznali, danes pa tajite.
Obtoženec: Ničesar nisem vedel o tem spisku.
— Kaj pa ste govorili 16. aprila v kavarni »Astoriji«.
— Govorili smo o nekem pretepu • civilisti. Poročilo o tem pretepu sem dal takrat podporočniku Atanaskoviču.
— Kako, da ste izročili poročilo Atanaskoviču v kavarni Astoriji? On vendar ni vaša guvernanta.
— Poiskal sem ga v Astoriji zato, da se pomenimo o pretepu, katerega se j« udeležil tudi Atanaskovič.
Konfrontacija majorja Djokiča In Paufl* koviča.
Obtoženec Paunkovič je nato pripovedoval o konfliktu med njim in Milojkovičem.
Predsednik Nikolič: Ko vam je major Djokič v svojem stanovanju takrat dejal: Zdaj smo sami in se lahko mirn° porazgovorimo, ste mu vsi odgovorili* Z vami, bedakom, se jaz nimam ničesar porazgovoritl! Ali ni tedaj Milojkovič nato pristavil; Paunkovič, te besede boš bridko obžaloval. Tudi ti sl v mojem seznamu.
Paunkovič vse to taji.
Predsednik: Torej vi ničesar ne priznate?
Obtoženec: Ne priznam.
Predsednik polkovnik Nikolič prebere zapisnik o konfrontaciji majorja Djokiča ta Paunkoviča ob priliki prvega zaslišanja, in pozove nato oba obtoženca pred se.
Major Djokič: Bilo Je 25. aprila rano zjutraj. Moja žena me je poklicala: »Vo-jo, odnehajte, tekla bo kri.« Priskočil sem. Milojkovič je meril na tebe, Paunkovič, in vpil. Ti pa si sedel nepremično.
Paunkovič: Nisem slišal niti besede.
Djokič: Sedel si ves poparjen... poparjen ...
Paunkovič, veselo: Vidiš, to je tisto! Nisem bil poparjen, nasprotno, ničesar se nisem bal.
Tajni spisek častnikov.
Nato je bil zaslišan poročnik MotnSIlo Milutinovič. Obtožen iste krivde kot Paunkovič.
Predsednik je najprej prebral zapisnik o prvem zaslišavanju v Mariboru, kjer je izvedel, da mu je major Djokič pripovedoval o konfliktu med Milojkovičem in Paunkovičem v njegovem stanovanju in o seznamu častnikov, ki ga ima Milojkovič.
Razprava je bila nato prekinjena in s* nadaljuje danes,
Otok
RAB
Ponslon
? M a r i 5 9 r ti, 'dne 18. VI. 1932."
— ■......................   ■	n------
mssrni
SFan X
Štorklja na vozu.
Ko so danes dopoldiie peljali z vozom S',tukajšnjo porodnišnico neko mladenko: iz. bližnje okolice, jo je spotoma na cesti* ob Tomšičevem drevoredu vščipnila nepričakovano štorklja. Voznik je moral ob, stati in neka dobra gospa iz Krčevine je priskočila mladi materi na pomoč. Novorojenček 'je z lahkim jokom pozdravil lepi‘Maribor... no,in potem so mamico in dete brž spraviti' v porodnišnico, da prejmeta tam potrebno skrb in nego.
S policije.
Delavec Martinek Megliča, zaposlen v tovarni »Mirim«, se je zglasil včeraj na Policiji in javil, da mu je bilo izpred glavne pošte ukradeno kolo, ki je bilo last tovarne. Prijavljen je bil policiji brezposelni delavec Friderik Malek. Vče raj so Malka deložirali, pa si je poiskal Stanovanje ppd obokom državnega mosta. Tja se je preselil iz Dravske ulice s svojo tričlansko; rodbino-snoči okoli 10. ure. — Aretirana-, §ta bila, dva berača France in Ivan, nadalje,neki Avgust, ki je pretepel svojega;-znanca radi nekega dekleta; Ludvik O. jn Ka^cl W:. radi raz-grajenja in neka Lojzka, ker je razžalila redarja v siužfeJ. , ^	,	.
Današnji trg.
Čeprav je bil današnji trg dobro založen, vendar ni bilo .pravega tržnega'vrvenja; se že. pozna druga polovica meseca... Prav. bpkata izbira je bila na perutninarskem trgu. Nad 1000 kljunov so prinesli okoličani-, . največ piščancev. Na Vodnikovem trgu je stal samo en voz starega krompirja1. Pripeljanih je bilo 14 vreč pšenice, 4 vreče rži, 14 ječmena, 16 koruze, 11 vreč proša, 12 ajde in 13 vreč fižola. Sočivja, in povrtnine je bilo mnogo Izpuščenemu grahu je bila cena 10—12 p?n liter. Fižol v stročju, ki je še italijanski, so prodajale branjevke po 14 Din kg. Dosti je bilo lepih zrelih jagod, pa tudi črnic (boroVnipe) so seže pojavile na trgu. Jagode in črnice liter po 6 Din. Domačih črešehjpa je. bilo bolj malo. Slaba kupčija je bila na šlaninarskem trgu. 14 kmetov je pripeljalo 25 zaklanih prašičev. Cene svinjine se niso spremenile. Na senenem trgu je bilo 22 vozov sena, cent po 50—80 Din, in 4 vozovi Škopov.
•Zdravljenje v
zdrt
Su^UZD
»Ali nima gospa Bramorjeva nič otrok?«
»Kje neki! Je prčveč skopa, da bi dala kakemu otroku življenje.«
Ekspozitura OUZD v Mariboru razglaša, da je njeno fizikalno zdravilišče v novi palači nasproti okrožnemu sodišču dostopno vsem privatnikom, torej tudi nečlanom uralda. Gene posameznih procedur se gibljejo med 20 in 40 Din. Zdravniško preiskavo je plačati samo enkrat, in sicer pri prvi ordinaciji v znesku 40 Din. 20% popusta na normalne cene uživajo člani naslednjih društev: Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev, Trgovsko boln. in podporno, društvo, Bolniška blagajna Merkur, Pokojninski zavod za nameščence, Zdravniška zbornica in Oblastna uprava humanitarnih fondov ter Akademska bolniška blagajna univerze. Zdravnik zdravilfšča ordinira za privatnike vsak dan, izvzemši ponedeljek, od
8.	do 10. ure, posamezne procedure pa se vrše v istih dnevih pod zdravniškim, odnosno strokovnim nadzorstvom od. 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure.
V fizikalnem zdravilišču, ki je opremljeno z najmodernejšimi medicinskimi napravami, se lahko zdravijo vsi bolniki v rekonvalescenci po prestanih^težkih boleznih, operacijah, i pri pomanjKirivem delovanju krvotvornih organov in presnavljanja, boleznih živčevja, nevralgijah, spazmih, nevrozi srca, 'nevrasteniji, histe riji, kroničnih srčnih napakah, ženskih boleznih (vnetje in anomalijah menstruacij je), revmatičnih obolenjih mišic in sklepov, klorozi in anemiji, kroničnih katarih sluznic, kožnih boleznih, rahitisi, skrofu-lozi, kroničnih vnetjih, akroparestežijah in drugih arterijosk-lerotičnih komplikacijah, razgibanju okorelih sklepov po vnetjih in operaoijah ter kroničnih zarastlinah pleure, emfizemih itd.
Zdravilišče je odprto za moške ob tor-kih, četrtkih in sobotah, za ženske ob sredah, petkih ves dan in nedeljtdi,dopoldne.
Istotako je dostopno tudFčištilno'kopališče vsej javnosti. Kadne in'pršne'kopeH so odprte (izvzemši ponedeljek, radi čiščenja) vsak delavnik od 8. do 19. are, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. Kopalci uživajo znižane cene ob torkih,’ sredah in četrtih dopoldne, ko stane prš-na kopel 4 Din, kadna 8 Din s perilom in •milom. Člani zgoraj navedenih društev pa uživajo tudi v čistilnem kopališčujste ugodnosti, kakor člani urada. Kopališka blagajna se zapre pol ure pred zaključkom.	-	;
Občni zbor obeh Cirli-Metodovih podružnic
(moške in ženske) bo v torek 21. t. m ob 20. uri v restavraciji Narodnega, doma. Poleg običajnih poročil so na spo redu važne narodno-obrambne in načelne zadeve, zato se prisrčno vabi vse članstvo in rodoljubno občinstvo, zlasti učiteljstvo k obilni udeležbi.
Knjige Slov. Matice.
Letošnje knjige Slovenske matice dobe razen pri poverjenikih novi člani začasno tudi v trgovini M. Favaj na Glavnem trgu. Starim članom bodo knjige dostavili poverjeniki na dom.
Sokolsko društvo Marrbor-matica.
Zelo učinkovite izložbe ima veletrgovina V. Weixl v Jurčičevi ulici, ki vzbujajo veliko pozornost mimoidočih. Posebno občudovanje vzbujajo najnovejši amaterski albumi lastnega izdelka, ki delajo domači industriji vso čast. Cene zelo nizke!
Razvitje sokolskega prapora.
Narodna obramba poziva svoje članstvo. naj se udeleži jutri v nedeljo razvitja sokolskega prapora v Gornji Radgoni.
Važno, za udeležence praškega zleta.
V ponedeljek 20. t. m. ob %2\. uri je sestanek v mali dvorani Narodnega doma društvu že prijavljenih udeležencev praškega zleta, ki je za članstvo in naraščaj obvezen. Zdravo!
Telovadba starejših članov pri Sokolu I.
Vprašanje telovadbe starejših članov pri Sokolu Maribor I. je za društvo in za mariborski peti okraj zelo važno. Res, da imamo v društvu včlanjenih precej starejših ljudi, toda razen onih, kiso v upravi, ne pridejo ti s sokolskim delom v stik. Zato je prednjaški zbor društva sklenil uvesti tudi telovadbo starejših članov pod vodstvom br. načelnika!
Prva telovadna ura bo 11. julija v pondeljek ob %19. (%7. zvečer, to je po praškem zletu, v telovadnici v Inž. podof šoli (kadetnica). Vsi starejši bratje in prijatelji, ki imajo voljo do sokolskega dela, naj se odzovejo v velikem številu in naj jim bo naša telovadnica torišče za •podvig sokolske in nacionalne misli v našem V. okraju. — Zdravo!
Svarilo.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Mariboru nas prosi za objavo:
V novi palači Okrožnega urada se dogajajo tatvine. Ukradeni so bili okviri, zapahi in električna stikala. Svarimo rpred nakupom okvirov polkrožnega profila, črno politiranih, modernih belih električnih pogrezljivih stikal ter straniščnih zapahov. Ako bi se kdo pojavil in ponudil v nakup navedene predmete, ga je prijaviti policiji.
Kolesarska dirka.
Mariborska kolesarska podžveza priredi 10: julija krožno etapno dirko ha progi Maribor - Hajdina - Fram - Maribor. Ta dirka je obvezna za vse kolesarske klube, ki so včlanjeni v mariborski kolesarski podzvezi. O podrobnostih' bomo še poročali.
Odlikovanje domače kurjereje.
Vzorna kurjereja posestva g. Josipa Kuhna-1 auscha y Razvanju pri Mariboru, ki goji .v prvi vrsti kokoši, takozvane štajerske pasme, je dosegla že mnogo častnih uspehov. Tudi na letošnjem Ljubljanskem velesejmu so bili odlikovani krasni razstavljeni eksemplarji kokoši štajerske pasme, in sicer z eno la nagrado ter z dvema prvima nagradama.
ODOt
je visoko koneentrirana?u«tricf vSiJdl par vbnzaov zadostuje; *
9'DOl .
je zelo sledljiv v uporabit
je tedaj poceni.
Concordia : ISSK Maribor.
Jutri, v nedeljo, ob %6. uri popoldne-bo na ljudskem vrtu prijateljska tekma?! ki bo pokazala pravo razmerje med prvovrstnim zagrebškim klubom in naAf šim domačim moštvom. Concordia je sir' ,cer pred leti prav občutno porazila mo^j štvo Maribora, vendar je Maribor odi takrat močno napredoval, tako da b$ jutri ,za Concordio precej trd oreh. Za] Maribor pa bo težka preizkušnja — ittj 'hkratu najlepša prilika, da se pred Za«j grebom afirmira kot resen nasprotniki) pred katerim tr,eba imeti rešpekt. Mari-’ bor postavi najjačje moštvo, ki bo poskusilo vse, da doseže na domačem igri-j šču,zmago. Torej:bo zelo-zanimiva,bitka!j
V predtekmi igra rezerva s prvim mo-jj štvom Svobode dopoldne pa‘igrajo mla^j dine treningsko tekmo.
Damsko prvenstvo v tenisu.
Jutri ob 9. uri dopoldne se bodo sr«-, čale naše teniške igralke v boju za klubsko državno prvenstvo s teniškim klu-: bom Zlatar. ISSK. Maribor jetskotaj<bre* borb prišel do finala, ker ostali klubi niso nastopili proti,našim igralkam, ki sof ,v absolutni premoči. Jutrišnja tekma bo odločilnega pomena — ako Maribor! .zmaga, igra samo še eno tekmo — i« ipotem je?odprta pot do državnega pr;, venstva. Upamo, da pride vsaj damsko državno, prvenstvo v Maribor, ko je moško splavalo po vodi.
Gospa dr. Ravnikova in gdč. Hribarjeva, ki sta obedve v odlični formi, bo? sta zastavili vse, da bo Maribor še bo: znan v teniškem svetu. Občinstvo i' sploh vse prijatelje belega športa pa va-
bimo, da si ta zanimiv'damski turnir ju-
J
tri ogledajo. Vhod na igrišče bo iz Čo-^ pove ulice.	i
Mešana kri
Maloairiška romantika.
Znameniti francoski novinar Albert Londres, ki je storil tragično smrt na gorečem parniku »Philippar«, je prepotoval tudi Afriko, oziroma ondotne francoske kolonije. O tem potovanju tudi izdal knjigo, v kateri je zlasti zanimivo poglavje, ki slika usodo mešancev, to je otrok belcev in črnih zamorskih mater. Večina takih otrok.ima za očete francoske vojake. ki so bili poslati],.v afriške garnizije.
Nazorno poglavje takega ljubavnega romana je pismo nekega slavnega francoskega generala, pisano poveljniku v Timbuktu:
... Nikdar ne morem pozabiti tistih časov. Ah, ti moj ljubi Sudan! Kaj se je zgodilo z mojo malo kočico ob trdnjavi Bonnier? Kaj iz moje Musse? In mojega sina? Kako je bil srčkan! Ime mu je bilo Robert. Zdaj mora biti že mož, Kje je neki in kaj? Verujte mi, vedno sem izpraševal po njem vse tovariše, ki so se vračali jz kolonij. Toda nihče ni vedel ničesar o njem. Njegova mati je bila iz sela Kabara in. ji je bilo ime 'Aisa. Zelo bi Vam bil hvaležen...«
Tukaj pismo drugega generala:
»... morda se spominjate, da sem leta .1904, na pokopališču v M., v bližini trdnjavice, pokopal svoje deta. Na njegov kamen šeni dal uklesati samo ime Henri. Ali bi hoteli biti tako dobrotljivi, če ni pesek že vsega zasul...«
Robert, Henri, Andre, vsa svetniška imena v koledarju bi lahko naštel po večkrat. To so vse mešanci. Prav mali še sesajo na prsih svoje zamorske matere. Včasih je oče tu, večinoma ga ni. Je ali uradnik ali častnik ali trgovec: vedno kak mimoidoči. Ge je tu, ni za dolgo, če je odšel, je šel za vedno. Otrok pa zraste v koči, ker zamorska mati se je povrnila k svojim staršem. Zamorska vas gleda mešanca pisano, ga sovraži* ker bo ta dojenec jedel pozneje kašo in bodo drugi za toliko prikrajšani. Noben socialni razum ne bo omilil te sodbe. Zapostavljen je ta otrok na celi črti: ne bel ne črn, torej nič. Mati? Ona se bo zopet omožila s kakim mandingom (črncem). In mali bratci bodo eno pleme, ena družina, bodo imeli svoj dom, ker bodo čisto črni. On pa, mešanec, nima nobenega imena, nobene krvi, nobene zemlje, s katero bi bil zraščen. Celo prsi, na katerih sesa, so njegove samo na pol. Vse vsoie življenje bo iskal druge polovice.
1 em ubogim otrokom manjka vsaka sigurnost, pa padejo zdaj na to, zdaj na ono stran. So kakor tiste barčice igračke, ki jih vidimo v ribnikih mestnih parkov. Čim »e približajo robu, jih ljudje s palicami sunejo nazaj, in ko se prizibljejo do srede, jih preplavi vodomet. Veliko se jih potopi, preostali pa so izgubili barvo...
Ti brezimenci, brezdomci nosijo imena svetnikov katoliške vere. In republika jih ne zapušča samih v divjini. Čim so stari sedem let, jih odtrgajo materinemu loncu in zberejo na raznih središčih, kjer so šole za mešance. Oni so resnično najčud-nejša kategorija sirot: so sirote, katerim oče in mati še živita.
Dokler je oče v Afriki, se zanima za svojega otroka. Če prijezdi mimo šole, ga pride pogledat, celo če se je med tem povrnil iz domovine z belo soprogo. V najboljših hišah vidiš sedeti pri mizi mešanca med svojim očetom in njegovo belo^ ženo. Na ladji, tam je bil med vožnjo oče svoji ženi stvar kolikor mogoče prizanesljivo povedal. In Francozinja, če je pametna, pač uvidi, da je to v kolonijah nekaj navadnega, in vzame mešanca v hišo. Čim pa pridejo beli otročički, mora mešanček iz hiše. Ubogi mešanček: C eni otroci niesoye matere, ničftjjjegovi
bratje. Ali majo ti mešanci zato tako ,veJ like oči, ker so tako dolgo izkušali jazd, umeti, česar ne bodo nikoli razume#*? i Tiste, katerih oče je izgmH m ki ! tudi v šoli niso obnesli, pa najdemo :zoi>| pet po zamorskih naseljih. Mati,. i zamorka v zamorski deželi, se.je,i_ rala. Otrok nima drugega kot;syoie:k»"»W no ime. Včasih obstane kak belokožecj] ki pride mimo, in pravi: »To je sin teg in tega!« In mu podari groš.
Če je deklica in povrh lepa, sl jo bel! podajajo v krogu. Zato dobi pet frankov* Tisti, ki jim je usoda bolj naklonjen^, postanejo učitelji ali babice in se včasin poženijo med seboj. Pa je včasih imonit« na svatba, ker je ne.v.esta hči guverner-’ ja ... A to so izjeme, enako redke kako*; hladen veter v Afriki.
V splošnem je mešanec zelo nesrečen človek. Šola naredi iz njega moralično Francoza, toda zakon ga potisne na stopnjo domačina in mu prepoveduje nositi ime očetovo. Uradniki ravnajo z njimi kakor z zamorcem. Mali mešančeh Henri, ki ni bil neumen, mi je dejal: »Mi bi morali obstojati pravzaprav samo iz zad« niče, da bi tnogli sprejemati vse namenjene nam brce...«
Tragično dovoli.
VOHUNI
Iz tajnih arhivov.
Vohuni, 'ki so morali take podatke zbrati, so imeli težavno in nehvaležno nalogo. Očitali so jim, da se vtikajo v zadeve drugih narodov, katere jih prav nič ne brigajo; da si hočejo le iz koristo-lovstva na zakonit način pridobiti trgovske tajne drugih tvrdk, katere hočejo na korist angleških popolnoma uničiti. Delo teh ljudi je spadalo med najhujše neprijetnosti vohunstva, toda izpolnjevali so svojo dolžnost in se trudili delati kolikor mogoče taktno in neopaženo.
Na podlagi njihovih poročil je bila leta 1916 sestavljena »Črna knjiga.« Vsem nevtralnim trgovcem, ki so pošiljali blago osrednjim silam, niso več dovoiili uvoza iz Amerike. Njihovi rojaki pa so bili pozvani, da jim ne prodajo nobenega iz Anglije ali Amerike uvoženega blaga. Če te zahteve ne bodo izpolnjevali, pa pridejo v »Črno knjigo«. Nevtralni trgovci v Evropi so kmalu uvideli, da je trgovina z Nemčijo nevarna za obstoj njihovih tvrdk in so se vdali.
Kljub temu pa so bile trgovske hiše, ki se za »črno knjigo« prav nič niso zmenile in še nadalje trgovale z Nemčijo. Če se jim je posrečilo'neopaženo odposlati v Nemčijo važne surovine, so t ri tem imeli ogromen dobiček. (Za sod raa-, žilnega olja, poslan iz Danske v Nemčijo; so Nemci plačali desetkratno mirovno ceno.) Če so jih zasačili, je bil to riziko, s.katerim so morali računati.
Ko so Zedinjene države vstopilo v vojno, je bilo delo blokade zelo olajšano, Dosedaj so ameriški trgovci dajali trgovini z Nemčijo prednost, ker so pri tem imeli precejšen dobiček. Sedaj pa jim je to bilo strogo prepovedano. Genijalnim Nemcem pa je kljub temu uspelo po tajnih potih si pridobiti marsikatere ugodnosti.
Proti koncu leta .1917. so na primer angleški vohuni poročali, da prihajajo ogromne količine bakra v Nemčijo. Oči-vidno prihaja iz Švedske, vendar si ta-mošnji vohuni ne morejo razlagati, na kakšen način pridejo pošiljatve Nemcem v roke. Sigurno je bilo, da ni odšla nobena pošiljka surovega bakra iz švedskih luk.
Vohuni so .dobili naiog, naj izvejo, ka-
ko predelujejo švedske- tvrdke baker, katerega so dobile iz Amerike. Čez nekaj časa so postali pozorni na neko veliko tovarno,-ki- je porabila neverjetno veliko bakra za izdelavo -raznih plaket, vaz in sličnih predmetov.
Tvrdka je morala imeti ogromna naročila; njena proizvodnja je bila mnogo večja, kot pa je mogla prodati na domačem tržišču. Agenti so izračunali, da bi mogla vsaka švedska družina imeti najmanj dvajset izdelkov te tvrdke, če so blii vsi izdelki prodani v nadrobni prodaji. Ko pa so vso stvar natančneje zasledovali, so ugotovili, da ne naroča nobena detajlna trgovina večjih količin iz te tovarne. Vohuni so iznova preiskovali ladje, ki so‘plufej iz Švedske v Nemčijo.
Izkazalo se je, .da je’, skoro vsa proizvodnja poslana v obliki manjših naročil v Nemčijo. Ko pa so te pošiljatve dospele v Nemčijo, so bile takoj odposlane v Essen, kjer so odstranili vse nepotreb e okraske, baker pa pretopili. Naravno, da so to tvrdko takoj zapisali v »Črno knjigo«.
Kako popoln je bil sistem trgovske špijonaže koncem leta 1918, kaže tale primer.
Neki nemški trgovec je imel priliko, odpotovati v Švico in si hotel za časa svojega tamošnjega bivanja nabaviti nekaj novih oblek. Obleke, ki jih je imel, so bile že ponošene, kajti v Nemčiji ni bilo mogoče dobiti blaga ne za denar ne za dobro besedo. Pred vojno je Nemčija uvozila precej angleškega blaga, in vsak boljši krojač je oglašal, da dela obleke izključno iz angleškega blaga. Sedaj pa ni bilo nobenega blaga več iz Anglije, domače blago pa so rabili za vojake. Civilno prebivalstvo pa je lahko gledalo, kako bo izhajalo z obleko do konca vojne.
Ta Nemec pa je imel rad lepe obleke in ker je napravil nekaj dobrih kupčij, se je že vešelil na lepe obleke iz angleškega blaga. Šel je naravnost v neko Ca-riško trgovino za moške blagove.
»Oprostite gospod, ali niste vi Nemec?« ga je vprašal lastnik.
»Seveda!« je začudeno odgovoril trgovec.
»Vi pridete iz Nediči je? In tudi tam stanujete?«
Trgovec je odgovoril, da se to vjema.
»Potem zelo obžalujem, ampak postreči vam ne morem.«
Ribniška koža:
Nova postojanka na zapadnem Pohorju
Kakšen svet se ti odpira tam gori
Pri »Cerkvici« sredi zapadnega Pohor skega gorovja je najbližji, najstarejši, toda tudi najvišji prelaz iz Dravske v Mislinjsko dolino, 1530 m visoko nad morjem, torej samo 23 m nižje kot je črni vrh, najvišji vrh na vsem Pohorju.
Tam gori pri »Cerkvici« ne stoji nobena cerkev; tudi kapelice ni tam ali kakega drugega znamenja. Samo kup starega, napol preperelega kamenja, poraslega in obdanega od pritlikavih smrečic in dehtečih planinskih cvetlic razodeva izletniku mesto, kjer so pobožni Pohorci nekdaj nameravali zgraditi božji hram. Glavni greben zapadnega Pohorja je ves gol in odprt na vse strani, tako da ni treba tod še posebej iskati razglednih točk; pri »Cerkvici« je povrh greben tako strm in tako ozek, da tvori, v vzhodni strani obdan od Jezerskega vrha, zahodno pa od Malega črnega vrha pa vratca, skozi katera turist z užitkom gleda na pestri pohorski svet pod seboj.
Od groblja pri »Cerkvici« pelje na eno stran tik pod prisojno rebrijo Malega Čr-nega .vrha mehka stezica naravnost proti zahodu vodoravno na takozvane »Tra-tice«, samo četrt ure oddaljene, kjer se severno, tukaj izjemoma skoro do pod vrha pogozdeno gorsko pobočje tik pred črnim vrhom zopet prevezne na južno reber tako, da nastane drug prehod, preko katerega pelje nov kolovoz po južnih obronkih Čmega vrha dol do Mislinje in ob njej v Št. Ilj in Št. Lenart na južnem vznožju Pohorja. Med Cjnim vrhom, in Veliko Kopo je še tretji prelaz, tvoreč zvezo med Dravo in Mislinjo. Tam, kjer sie vzdiguje Velika Kopa kot visoka in široka obla golina, stoje še sedaj lepi, naravni drevesni nasadi, skozi katere pelje pot kakor skozi kak drevored s severne pohorske strani na njegovo južno plat. Srednjeveški nemški mogotci, ki so tod zalezovali plemenito divjačino pa tudi volkove in medvede, so to mesto imenovali »Baumgarten« Na »Pungartu« in na planem hrbtu, ki se od njega vleče na Cmi vrh, naj se ustavi, kdor se hoče na-zpbati brusnic, kajti na celem Pohorju jih ni nikjer najti toliko kakor tod.
Jezerski vrh, tudi Ribniško sedlo ime-
novan, je kakor Velika in Mala Kopa za Pohorje značilna široka, okrogla in gola kepa, tako. da je z nje razgled odprt na vse strani. Tam vidiš vse Pohorje, vse njegove kope in gore, od Male Kope pa preko Vitanjske planine tja do Rogle in še preko nje. Na severnem pohorskem predgorju, ki. se kakor zid razteza spo-redno z glavnim grebenom, nas pozdravljata Sv. Primož na Mravljakovem hribu in zadaj za Ribnico in Sv. Lenartom, ki vežeta Črni vrh z Orlico, pa Sv. Anton. Mejniki in obmejni stražniki našega Kozjaka, vsi lepo vidni, se vrstijo drug zia drugim od Košenjaka pri Dravogradu daleč preko Sv.Duha na Ostrem vrhu; v njihovem varstvu pa mirno čepijo lepe vasice in bele cerkvice, ozirajoč se ctol na srebrni pas deroče Drave. Kaj mično se razprostirajo pred nami pestre njivice, za katerimi leži pod sivo skalo Ma-renberg. Kozjaški vrhovi pa se nam zde pravi pritlikavci napram orjaškim goram, ki se dvigajo na jugozapadu, zapadu m severu daleč nekje v daljavi proti nebu. Plešivec s cerkvico sv. Urše, prva naša koroška in karavanška gora, pa skalnata Peca z vojsko kralja Matjaža nam kaže pot in pogled v deželo Koroško; Obir ali Ojsterc, Košuta, Ljubelski prelaz, Stol, pa tudi veliki Klek, z ledenikom Pasterl-co bodo še poznim rodovom kot žive pri če oznanjali, da so svoja lepa imena dobili od slovanskih naših prednikov.
Približno pol ure pol Ribniškim jezerom, ki sanjavo leži na polici Jezerskega vrha, v višini 1400 m, gre preko pohorskega grebena globoko razjedena globača, Šintlarica ali Šiklarica imenovana, ki tvori v bližini »Cerkvice« in Jezerskega vrha četrto zvezo med Dravo in Mi--slinjo. Na južni strani se stekajo vode v Mislinjo, na severni v Velko; obe se zdru žujeta z Dravo. Skozi Šikarico gre izletnik lahko do Mislinje ali do Velke. Ob Mislinji pa^ popelje Pergeltova, ob Velki pa Lenarčičeva železnica "do glavne proge.
Planinska postojanka pri »Cerkvici« — »Ribniška koča« bo ta del Pohorja širšemu krogu turistov in smučarjev šele odprla, da postane svetovno znan.
Dr. Fran Mišic.
Iz Prekmurja
Imenovanja. Za okrajnega podglavarja v Dolnji Lendavi je bil te dni imenovan g. dr. A. Žnideršič, ki je doslej služboval v Metliki. Za stalnega kateheta na dolnjelendavski osnovni šoli je postavljen dosedanji kaplan g. Verbanjšek. Za tajnika dolnjelenidavskega okrajnega cestnega odbora je pa postavljen g. j. Forjan iz Melincev.
Poroka. .V; Murski Soboti sta se te dni poročila g. dr. Jelko Ravnikar in gdč. .Gabi Kardoševa, oba vneta člana Sokolskega društva. Vse najbolje!
Dan Rdečega križa. Jutrišnja nedelja bo .v, Murski Soboti posvečena plemenitim namenom Rdečega križa. Šolska mla dina bo po vsem mestu zbirala prostovoljne prispevke. Zbrani darovi se bodo
porabili za podporo siromašnim družinam, odnosno njihovim otrokom.
Delovanje Gremija trgovcev v Murski Soboti. Te dni je izdal Gremij trgovcev v Murski Soboti poročilo o svojem lanskem delovanju. Gremij je imel 17 odbo-rovih sej, izreden občili zbor, sestanek sadnih trgovcev v Cankovi ter več poučnih sestankov o novem obrtnem zakonu, pravicah in dolžnostih davkoplačevalcev itd. Sestanki so bili v Murski Soboti, Fokovcih, Križevcih, Petrovcih, Gornji Lendavi, Rogaševcih, Cankovi in Bodoncih. Na vseh teh sestankih je bilo okoli 1400 ljudi. Pri gremiju je bilo v temčasu registriranih 518 dopisov, po pošti jih je bilo odposlanih 4703, na dom dostavljenih pa 74. Gremijalna pisarna je napravila okoli 1400 'davčnih prijav ter okoli 20 prizivov.
Konferenca rovferov.
Na roverški konferenci, ki bo istočasno' kakor zvezni tabor v Zagrebu, bodo na sporedu tele skupine referatov:
1. Problem starejšega dečka. (Vse, kar je v zvezi z -razvojem-dečkov iz našega pokreta, preden postanejo roveri.)
2. Skavtska ideologija za rovere.
3. Skavtizem in družba.
4. Skavtski zakoni in obljuba. — Kritični pregled z ozirom na prilike pri ro-v.erih. •
5. Roveri in skavtska praksa. — Klub, izpiti, izleti itd. Pri konferenci smejo biti navzoči-samo roveri. Vsebino referatov je treba poslati do 20. junija t. l.'pripravljalnemu odboru ža II. zvezni tabor (Zagreb, Kamanfova 21.) Reierira lahko vsak udeleženec; referati bodo prečitani in sme trajati eden hajcjbali^ 15 minut. V vsebini je treba navesti vse misli, ki se referata tičejo. ,
Slovenski »Skavt«.
Vsled izdelave novih klišejev (oni iz Beograda so bili nekateri slabi ali neupo-
rabni), se je izdaja slovenskega »Skavta« nekoliko zavlekla. Knjiga izide prihodnji teden,
»Novi Skavt.«
Izšla je nova številka lista zagrebškega roverskega kluba »Novi-Skavt«, topot dvoštevilka za maj in junij. Cena izvodu 4 Din. — Prihodnja številka-izide zopet septembra in prinese poročila s tabora, kar obeta biti zelo zanimivo.
Zagrebsti »Radio«
prenaša vsak teden predavanje o skav-tizmu. Pred zveznim taborom predavata še br. Oskar Juranič in br. Mičo Jeniič, oba znana hrvaška skavtska delavca.
Zanimivega dela
so se. lotili skavti iz Knina. Prevzeli so dolžnost, čuvati novo zasajene mladike dreves in jih po potrebi tudi zalivati. S tem žele pokazati dobro voljo, pomagati pri pogozdovanju kršnega sveta. »Skavt je prijatelj narave...«
Opozarjamo
vse udeležence tabora na oglas o osebni opremi, nabit v stegovi sobi na vratih. —
Stegovodja.
Jos. Tlchy i Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1603
Vinotoč IpaVlc,
Košaki 62; 3 minute od tovarne Mirim. Lep v-rt. Prima rizling. 1933
Pri Ivanu Ločlčiiiku
na Koroški cesti 106; dobite dobro pijačo.	1932
Rakov rižot
vsaki pondeljek ob 19. (7.) uri pri Po-Vodniku, Rotovški trg 8.	1951
Trboveljski premog
poletna cena, bukova drva la, okrogla drva, koks, strešna opeka najceneje pri M. Korošec, Aleksandrova c. 23.
1939
Za prodajo predmetov,
katere kupi Vsakdo, rabimo povsod za stopnike. Začetniki zaslužijo dnevno po Din. 200.—. Potniki, ki že potujejo, vpo kojenci, brezposelni in vsi, ki radi zaslužijo, naj sč javijo s. priloženo znamko od Din 3.— na naslov: Knez, Ljubljana, poštni predal 28.	1946
Pozabila
sem v sredo dhe 16- t- m- v parkuTep rujav Židani solnčnik.. Najditelj naj ga odda Gosposka ulica 52 proti nagradi.
1935
Zastopnike
za prvovrstni šlageT išče »SOFRA«, tvornica željezne robe. — Maribor, Strossmajerjeva 6._________________ 1955
Kjučavnlčarskega vajenca
sprejmem takoj, Polak, Mlinska ul. 15:
1931
Trgovina v centru Maribora
pod ceno na prodaj. Ponudbe pod »Ugodno 105«.	._____	1952
Lokal oddam
v najem s 1. julijem za točilnico ali branjarijo, lahko tudi za stanovanje. Einspielerjeva ul. 22, Maribor. 1942
Enodružinsko novozldano hišo
poceni prodam. Studenci pri Mariboru Pohorska cesta 71.	194!
Stanovanje
sobo in kuhinjo oddam'. Studenci, Slom škova ul. 9.	1956
Oddam sobo in kuhinjo
dvem do treni osebam. Vojašniška ul.
9.	  1957
Lepo opremljeno sobo
takoj oddam. Sodna ul. 30, pritličje.
1949
Sobo s štedilnikom
oddam takoj poceni. Ljubljanska ulica 46.	.	.	1944
Oddam sobo
s štedilnikom eni ali dvema osebams , z, majo pohištva. Naslov v upravi Ve-Černika.	193-
Dve lepi svetli sobi,
pripravni za pisarno, s popolnoma se-pariranim vhodom iz stopnjišča, v centru mesta takoj oddam. Gosposka ulica 11.	'	1943
Tednik »Zabavni list« z gratis slikarsko galerijo v, formatu razglednic, Stražišče. Posamezna številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke!
Večernik
€€
stane mesečno prejemati v u; ali po poSti Din 10*-, dosta\ na dom Din 13*-~ J | J
V M a r ! 6 o r a, 3ne t8 VT 1932.
Mariborski »VEČERNIK« Jutra
RflflHMHRHR&i; -.; ^kStt
■	.	*J&ueii	Ur' ’
Stran S1,
HZfik
POSOJILNICA R. Z. Z	O. P. MARIBOR. NARODNI DOM
Usta 1 *>vilena i. 1882. Stanje hladilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7*/, milijonov Din	Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Rentni davek plačuje iz svojega.
S Cast mi je cenjeno občinstvo s sledečim S vljudno obvestiti, da sem
■
S
■
■
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a.
v Maribo u na Aleksandrovi c. 19
najmodernejše opremljeno prodajalno svojih priznanih izdelkov, kakor tudi vseh vrst
delikates In mesnico.
Ker bom vedno v prijetnem položaju svoje cenjene odjemalce, tako z ozirom na prvovrstno kakovost blaga, kakor na vedno konkurenčne cene, v stanu najbolje zadovoljiti, se priporočam cenjenemu občinstvu za poveritev svojega zau anja, kateremu bom v vsakem oziru najbolje zadostil, ker si bom prizadeval'ustreči vsaki -želji svojih cenjenih odjemalcev in še priporočam za čim obilnejši obisk. — S tem priporočilom beležim
z odličnim spo^ ovanie n
1897	JOS.	BENKO
TOVARNA MESNIH IZDELKOV, MURSKA SOBOTA
■
S
Solna
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
2 lepa trgovska lokala
uporabljiva za pisarniške svrhe oddam takoj v najem. Vprašati pri upra-viteljstvu Gospojna ulica 7/III. 1923
Sobo In črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
Žične vložke
od Din 90.—, afrikmadrace 195.—, oto-mane 395.— Novak, Vetrinjska ul. 7, Slovenska ul. 24.	1900
USODA LJUDI!
Prosluli astrolog profesor Helšn se Je odločil izgotoviti Vam brezplačno Vaš horoskop. Slava prof. Helena je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helšn Vam pove po resnici vso Vašo usodo, napove Vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudii Vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helšn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete?
Zvezde govore resnico!
Gitajte, kar Vam piše sam profesor-astrolog Helšn.
Spoštovani prijatelji!
Že ko sem samo omenil, da bom Izgotavljal horoskope brezplačno, je bil moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov.
Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop Izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prt bajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj.
Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in nlihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi.
To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite ml svoj naslov, poklic, dan, mesec in leto roistva in povem Vam o Vaši usodi več, nego bi smatrali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost in v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod tako-le:
Astrološki laboratorij K. Havelka
Praga-Vinograde. Sleszkd 116-M. Poštni predal 28. češkoslovaška.
Oprostite mi, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof. Heldn je star 86 let.)
Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval, da Vam napovem lepšo pot bodočnosti.	Vas	vseh	vdani	prijatelj
prof. Helšn, astrolog.
Naša opazka: Prof. Helšn ni prerok — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pola k Sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam Jih morda pripravlja usoda.	39-1
Umrli mi je .moja ljubljena soproga, ozir. hčerka, nečakinja, gospa
Elizabeta Rožanc
posestnica In trgovka
dne 17. junija .na posledicah poroda v 37. letu starosti.
Pogreb blagopokojnice bo v nedeljo, dne 19. junija ob 16, uri iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 20. junija ob j6. uri v magdalenski cerkvi.
Maribor, Vransko, 18. junija 1932.
Jurij Rožanc, soprog. Eliza Kok, mati, in vs| ostali sorodniki. 1950
OTVORITEV N0VETRG0VINE OBLEKE
RIBARIČ.
POČEHOVA
odprt!
Kra jevni šo' s ki odbor v Razvanju
kupi dobro ohranjeno
železHi pet
novejše konstrukcije za gretje ca 210 m*. 19C5 Ponudbe na gornji naslov. |
Najnovejši patent
ležečih kartotek na krogljični ležaj. Zahtevajte prospekte!
»SOFRA«, MARIBOR, TELEFON 2810.
ft«
Hill - Mil
«9
na Glavnem trgu Stev. 20
tik lekarne sv. Areha
Prodajale se bodo vsakovrstne izgotovljene canon« oblak« za lanska canana oblaka za molka cenana oblaka za otroe
Bodte pozorni na naše nove cene in naše lepe obleke.
Nove trgovine »OBLEKE*1
Glavni trg št. 20, tik lekarne sv. Areha.
Sredina mesta! Ceneno dobro kosilo in lepe tujske sobe. — V senčnatem vrtu ob nedeliah dopoldanski In večerni koncert izvrstne godbe ,Wergles“. Unionsko pivo v sodikih, prvovrstna vina ' In dobra kuhinja.
V sredo 22, junija ob 20. uri vallk poletni koncert (sodba SchOnherr)
Kdor oglašuje | uspeha se raduje 11
Večerni k
Na prodaj
novo. zidana, davka prosta hiša s tremi stanovanji, na mirnem prostoru na koncu Tezna. Vzamejo se tudi hranilne knjižice kot plačilo. yprašati stavbeno podjetje Vinko Lašič, Tržaška c. 98-a. Maribor, telefon 27-17.	1906
2 poštena fanta
se sprejmeta na stanovanje in hrano. Splavarska ul. 6.	1916
Učenca za torbarsko stroko
sprejmem. Aleksandrova cesta 16.
1909
Hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem na prodaj. Tezenska ulica 7, Pobrežje. 1828
Nasproti sodnije št. 14 II, vrata 8, oddam lepo zračno
opremljeno sobo s prostim vhodom.
1908
Novo kolo po ze'o ni?ki ceni naprodaj v Tatten-bachovi ul. 1.	,	1941
Perica
bi šla prat na dom. Slomškov trg 7.
1904
UGODNO
KUPITE
raznovrstne ostanke po Din 6s 7*-, 8*» meter
♦
za birmane«, ženine in nevest«
♦
dobro in poceni v
TRPIN-OVEM
BAZARJU
Maribor,
Vetrinjska ulica 15
[T.SOKUOl
m M.--
Vinotoč
SCMMDINGER
nad Ratcard varom
Dobro vino Lep razgled 1951
Selitve s pohištvenimi in odprtimi vozozi, kakor tudi vskladiščenja izvršuje najcenejše
Prva jugosl. transportna d. d.
SCHENKER A CO. MARIBOR.
Meljska cesta 16 — Telefon 2044.
Lokal s skladiščem
(skladišče uporabno pa delavnico)
s celim inventarjem na prometnem kraju
Stran 6.
Mariborski »VE CER NIK« Jutra
Vrste 3661-00
Visoki otroški čevlji iz rujavega boksa z vzdržljivim gumijastim podplatom. Isti v raznih kombinacijah za isto ceno.
ZA VSO DRUŽINO
Za vsakega člana družine, za vsako vreme in vsak poziv imamo odgovarjajočo obutev. Izdelana je z rokami jugoslovenskih delavcev in usnjem iz domačih tvomic. Cene obutvi smo prilagodili današnjim težkim gospodarskim prilikam in jo prodajamo za tako nizko ceno, da jo laiiko vsakdo kupi. Neprestano izpopolnujemo obutev, vedno se brigamo, da Vas kar najbolj postrežemo z nizkimi cenami in dobro
kvaliteto.
Vrsta 0167-0
Čižme Iz močne mastne kože z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Za delo na polju in vsak štrapac.
. ,,	Vrsta	2451-05	Vrsta	1805-61	Vrsta	4435-37	Vrsta	3967-2«
Za Vaše ljubljenčke k letni oblekci ti beli	Naši gumijasti kopalni čevlji Vas najbolj ob-	Otroški platneni čevlji v sivi barvi in z gu-	Udoben čevelj široke oblike in močnega
platneni polčevlji z usnjenim podplatom in	varujejo, če hodite po razžarjenem pesku	mijastim prožnim podplatom. Praktični za	boksa, z usnjatim podplatom, kovan ali gu-
peto. /	in ostrem kamnu. Lahki in udobni.	vsakdanjo nošnjo.	mijastim podplatom za isto ceno.
Vel. 19-2& ,	Vrsta 4441-05
Za deklice: zračni in lahki platneni polčevlji, okusne oblike z gumijastim podplatom in peto.
- Vrsta 4438-00 Platneni polčevlji v sivi m ruiavi barvi z gumijastim podplatom. Udobni in lahki. V toplih dnevih neobhodno potrebni.
Vrsta 2145-09
Lahek in udoben ženski čevelj iz sivega
platna z zaponko in prožnim gumijastim podplatom. Za malo denarja veliko zadovoljstva.
Vrsta 2927-15
Okusni moški polčevlji iz rujavega telečjega boksa in močnim usnjatim podplatom. Udobna oblika di čevlju posebno eleganco.
V«L 22-26	Vrste	2941-00
Sandali ne žulijo nitj nog. niti žepa. Otroški št. 22-26	39.—, It. 27-34 Din 49.—,
žeošld It 35-36 Din 59.—. moški Jt. 39—46 Din 69.—.
Vrsta 3945-03	Vrsta	3925-03
Za gospodinje: Za vsakdanjo potrebo prak-	za gospodinje: Praktični polčevlji iz črnega
tičen, močen in udoben čevelj iz boksa, k!	boksa in z zdržljivim podplatom. Udobni so
at žuli niti nog niti žepa.	in poceni. Gospodinji, ki gre na trg in delo.
Vrsta 9637-21
Moški polčevlji v črni ali rujavi barvi, t močnim in vzdržljivim usnjatim podplatom. Eleganten in soliden čevelj za vsak dan.
PRI NAS DOBITE DOBRE IN CENENE NOGAVICE: MOŠKE DIN 5.—, OTROŠKE DIN 7.—, ŽENSKE DIN 19,
Podravska Industrija sadnih izdelkov v Mariboru, Trubarjeva ulica štev. 9
nudi cenjenemu občinstvu pristne prvovrstne brezalkoholne šoke kakor malinovec m drage ter razne marmelade na drobno in debelo, po konkurenčnih cenah. — Razpošilja se po pošti in želez-nizi proti povzetju od 3 kg naprei.
Telefon št. 23-20.	Telefon	št.	23-20.11
moško perilo
lastnega izdelka:
Lepe športne srajce v vseh barvah Din 60*« Modne srajce i dvema ovratnikoma Din 50*« Popelin srajce z dvema ovratnikoma Din 80*-Spodnje hlače Rsyccopper . , . Din 25 -Apartni pulover ji la cefir-voloa .Din 62*-
Kratke nogavice, dolge nogavice* naramnice, samo veznice, kravate,
ovratnike priporoča' v bogati izbiri
Tekftilana BUdefeldt
prej« F. Mlchelltsch
Sirite	..VEČERUV,	K“Marlbor’	ulica	14
^ ^^^^^llliHIlIllIUllllllllllIlHIIIMIIHIIIIHIIllIHIliliiiini liniilUHillUllIHIlllllIlHIilllilUllllllllinillliUlilillHlHIlIilHIlIlllllllll^JlllIitiliirilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllr
v središču meda iščejno.
Ponudbe na upravo »Veternika" pod „Lepou -----
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob smrti našega ljubljenega očeta, gospoda
Antona Vinšeka
podali toliko dokazov sočutja in sožalja, vsem. ki
so darovali krasne vence, šopke In cvetje, vsem, ki so prihiteli od blizu; in daleč,v takb velikem številu, da mu izkažejo zadnjo ča$t in ga spremijo na njegovi poslednji poti jn vsem. ki so na I katerikoli načip laišali našo boi, se iskreno zahvaljujemo.	!930
MARIBOR. TRST. dne 18. junija 1932.
Rodbini VINŠEK in MIHELČIČ.
a
t M A RIBOR	Podružnica :	C	EL J E
* lMtat novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice	nasproti pošte, prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA
Sprejema vloge na knjižice In tekoči r.	račun	proti	najugodnejšemu	obrestovanju
Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči za vloge prj tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadaioče posle točno in kulantno
7M»llllllllllllll»ll''Hllllllllllllllll[|lllllllllllllllllllllimillllll[ llllllllllllllIlllIlllllllllllllllllllllllllllllllltjillltlljlllllllilllHIIII IIIlilllM.MH.M.itiiiiiiiiiiiillllliniUlllliitlUimiiiMnilliimTriii?
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajanja,in uradnik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA V Mariboru,