Uhlji vsak četrtek. Cena mu |a 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K fiO v, ta Ameriko In drug« tuje državi 4 K 60 v.) — Splil In doplil ie po-illjajo i Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice itev. 2. Naročnina, reklamacije In Imeratl pa i Uprovnlltvu ..Domoljuba", LJubljana, Kopitarjeve ulice i«. 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. I Inaeratl ie iprejemajo po ile-deflta cenah i Enoitcpna petltvrita (ieitlna ..Domoljubov«" ilrlne M mm) itane ca enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren po-pmt po dogovoru. — Poiameine itevllke ie prodajajo po 10 v. Čekovni promei poltno-hranllnlčneg« urada Itev. 824.797. ' Steu. 33. V Ljubljani, dnš 16. ovsusta 1906. Leto xix. Proč 2 izdajaucl! Naši liberalci so podobni staremu krpetu na gnojišču; na nobeno stran e stoji več pokonci, na vse strani zija. amo smrdljiva gnojna podlaga mu hranja še nekaj obstanka. Med se-oj so skregani. Dr. Tavčar ima Na-od v svoji oblasti. Ko bi ga ne imel, i bil danes že politiško pokopan, ribar ga je že zapustil; mladi libe-ilčki pod vodstvom advokata dr.Rav-iharja pišejo proti njemu v kamnitem Našem Listu; zadnji čas so ga li v Učiteljskem Tovarišu zmerjati elo učitelji, da je prelen in da ni več i vodstvo. Edini Narodov gnoj še ži te ljudi pokonci. V gnojnici arodovih laži in nesramnosti se amreč vsi prisrčno radi povaljajo, o ve dr. Tavčar in se jim smeje. V gnoju pa kmalu segnije vsaka var in tudi liberalna stranka ne more čakati drugega konca. Zlasti zdaj, ) so igrali tako umazano hinavščino ede na volivno preosnovo v kranj-[em deželnem zboru in v državni 'ornici! Toda prišli so jim na po-?č koroški voditelji. Ekar, urednik lra> dr. Oblak, koncipijent pri dr. [eJcu, Podgorc in dr. Brejc sam so "■skočili kranjskim liberalcem, da zdaj kakor turški bašibozuki napadajo načelnika Slovenske Ljudske Stranke, češ da je izdal Korošce. Domoljub je že parkrat vščenil koroške voditelje, kakor so zaslužili. Treba je pa tem ljudem, kakor se vidi, še jasnejše, odkrite besede. Slepih miši sc ne gremo. Zato na dan z resnico! Našim bravcem je znano, da stoji Slovenska Ljudska Stranka že od davna na stališču, da nas more rešiti samo splošna in enaka volivna pravica. Boljša vsaka taka volivna pravica, ki odstrani sedanje krivične predpravice veleposestnikov in mest, in ki v enako vrsto postavi vse volivce, kakor sedanja! Naši poslanci so morali na Dunaju imeti pred očmi svojo sveto dolžnost, da morajo vse storiti, kar more pripomoči v dosego splošne in enake volivne pravice. Seveda so morali pri tem gledati, da se, kar je mogoče, sklene volivna postava ugodna za Slovence. In v tem oziru moramo reči, da so zvršili svojo dolžnost. Liberalni poslanci dr. Tavčar, Plantan, Gabršček in dr. Ferjančič so lepo doma posedali; parkrat so odprli usta pa samo v ta namen, da bi preprečili volivno preosnovo. Brez načel kot beračeva mavha, sebični in proti-ljudski, leni kot sita pijavka! Čast pa dr. Susteršiču! Pozni rodovi bodo blagoslavljali njegov spomin. V tem usodnem času je pokazal ta mož svojo izvanredno bistroumnost, svojo občudovanja vredno spretnost in požrtvovalno, nesebično pridnost. Delal je kot mravlja, vedno pred očmi s svojim ciljem. Zato je pa tudi dosegel vse, kar se je dalo. Ni se oziral na korist svoje stranke, marveč edino le na sveto skupno slovensko reč. Koroški Slovenci bi morali po svojem številu dobiti dva poslanca, Štajerci sedem ali osem; v vladni predlogi je bil določen Korošcem eden, Štajercem šest Proti krivici je šel v boj z vso silo, toda vedno svest si dolžnosti, da splošne enake volivne pravice ne sme spraviti v nevarnost. Za Korošce se ni dalo nič doseči, ker združeni Nemci niso tega dopustili; za Štajerce je priboril sedmi mandat, dasi so Nemci ponujali, naj bo rajše na Kranjskem en slovenski poslanec več. Hvaležni smo mu za to in bodi tu pribito vsem, tudi koroškim zmedencem, da dr. Šusteršiča ne pustimo in da liberalno vpitje le pomnožuje našo ljubezen do njega. Tisti koroški voditelji, ki zdaj po Narodu tulijo proti dr. Šušteršiču, bodo poginili v svoji sramoti, če se ne izpreobrnejo. Na Koroškem se je presukalo na liberalno plat življenje, odkar so izteknili v Celju nekega Ekarja pri liberalni Domovini in ga poklicali v Celovec uredovat Mir. Ta mladenič je prinesel s Štajerskega vso puhlost celjskih liberalnih advokatov s seboj in jo zdaj prede po Miru. Dr. Brejc, ki je na Kranjskem pokazal nekaj možatosti, je sedel v Ekarjevo senco. Globoko je padel! Sam je imel največ priložnosti videti odblizu vso škodljivost kranjskih liberalcev in jo je tudi sam priznaval. Zdaj pa pljuje na tiste, ki so mu bili tovariši in prijatelji in naravnost pomaga kranjskim liberalcem. Ko je prišel na Koroško, se je jel moško potegovati za pravice slovenskega jezika pri sodiščih. Liberalci so ga jeli hvaliti in ta hvala ga je prevzela. Premalo značaja! Toda naj bo rečeno dr. Brejcu: Kdor po umazanem Narodu v družbi najhujših sovražnikov naših blati naše može in napeljuje vodo na izsušena kolesa naših liberalcev, je naš sovražnik. In če je bil kdaj med nami, ga štejemo poslej med izdajavce! Tako sodijo stotisoči, ki stoje trdno in neomajno v vrstah Slovenske Ljudske Stranke in po tem bodo tudi delali. Prvo, kar zahtevamo je to le: Zavezniki naših liberalcev ne morejo in ne smejo sedeti v odboru družbe sv. Mohorja. Izdajavci naše svete katoliške in narodne reči naj bodo tam, kjer je prostor zanje. Kdor sč valja po Narodovem gnoju, naj se v njem zaduši! Za danes zadostuj to! Ce ne bo zadostovalo, bomo govorili jasnejše in tudi s tisto odločnostjo, ki je doma v naših vrstah, delali brezozirno do skrajnosti, da napravimo red. Izobrazili. Kratka zgodovina slovenskega naroda. VIII. FRANCOSKE VOJSKE IN SLOVENCI. (Dogodki od 1740 do 1843 leta). Piše Vevčan. Sredi osemnajstega stoletja je nastopila vlado na Avstrijskem cesarica Marija Terezija. Kot hči cesarja Karola VI. sicer ne bi smela nasledovati očetu na prestolu-ker je imel pravico nasledstva vedno samo moški prvorojenec, a Karovl VI. ni imel moških potomcev in je zato pripravil tuje vladarje na svojo stran, da bi priznali hčer njegovo za cesarico. Ti mu obljubijo to storiti, a kakor hitro je Karol umrl, že so zarožljali na avstr. mejah meči sosedov, ki bi se radi polastili kakega kosa Avstrije. Nobena država ni šc bila nobenkrat v takih stiskah stiskali, kot takrat naša. Prusi, Bavarci, Francozi, Italijani, in deloma tudi Madjari so žugali Avstriji s poginom. Menjajoči so bili vspehi našega orožja, a slednjič se vendarle obdrži Marija Terezija na prestolu, le velik del Šlezije je izgubila na korist Prusom. V časili vojska so narodi, posebno kmetje sila trpeli. Zašli so v revščino telesno. kakor dušno. Pri nas Slovencih je književnost (to je knjigopis in druge narodne vede), ki je jela v 16. veku roditi tako vesele sadove, popolnoma zaspala. Omika ljudska je bila zelo nizka, ker ni bilo šol. Zato se sme šteti pač med najliva-ležnejša dela cesarice to, da je ustanavljala šole nemške, maloštevilne vaške pa tudi slovenske. Čeravno ni užival naš jezik ravnopravnos,ti z nemškim, so se vendar prav kmalu pokazale dobre posledice skromnih slovenskih šol. Učenci in zavedni slovenski možje so se začeli pečati z mislijo, kako povzdigniti slovenščino in se zbirali v gostoljubni hiši velikega prijatelja Slovencev, barona Cojza v Ljubljani. Narodna zavednost ni bila med ostalim meščanstvom posebno živa, le Vodnik, Linhart, Kopitar in drugi so se pri blagem baronu posebno navduševali za slovenstvo. V tej dobi torej, ko se ni na Slovenskem nič posebno važnega dogodilo, poči glas o francoski revoluciji, ki je kmalu pretresla vso Evropo in tudi za Slovence ni bila brez posledic." Po obglavljenju francoskega kralia Ludovika XVI, se začne 1792. med Francosko in ostalimi evropskimi državami boj, ki se je bil kmalu tu, kmalu zopet tam. Po nesrečnih bojih 1797. leta se naša vojska umakne iz Italije, za njo pa pritiskajo Francozje, ki jih je takrat že vodil Napoleon. Ko naš cesar Franc odstopi Milansko, zapuste ti zopet Kranjsko in Koroško ter se vrnejo domov. Ali Francozje niso dolgo mirovali. Ker se je Napoleonu čast konzula (ali predsednika) francoske republike premala zdela, se je dal 1. 1804 kronati za francoskega cesarja. Bojaželjnost in častihlepnost sta ga gnali, da se 1. 1805 zopet spopade z Avstrijci, Prusi in Rusi. V bitki pri Slav-kovem (na Moravskem) premaga mnogo močnejšo vojsko avstrijsko. - Tudi to pot so obiskali Francozje Trst in Ljubljano in jima naložili velik vojaški davek (kontri-bucijo). Že je slava Napoleonova blestela po vsej Evropi in sosednje države so se tresle pred njim. Ker je Napoleon prepovedal našemu cesarju Francu nabirati vojakov in sc tudi drugače vtikal v notranje zadeve avstrijske, se vname v aprilu leta 1809 zopet vojna. Na Nemškem in na Laškem sta se spopadla nasprotnika in se silovita bojevala. Slovenski vojaki so bili večinoma na Laškem, kjer so tudi Francoze potisnili nazaj. Ali slabeje se je godilo našim četam na Nemškem. Zato jim hite južni voji na pomoč. Med tem začno Francozje zopet prodirati iz Italijanskega in napadejo nato Kranjsko. Najprej sc polas.te Trsta, Vi- pave in koncem maja je padel tudi ljub-ljanski grad v francoske roke. Težje so prodirali proti Koroški, ker so jirn Hrvatje zastavili pot pri Tržiču in Malborgetu in branili ondotni trdnjavi do zadnjega vzdiha. A kljub slavni zmagi avstrijski pri Aspernu poleg Dunaja, premore končno vendarle Napoleon. Cesar Franc sklene s Francozi mir in jim odstopi zahodno Koroško, vso Kranjsko, Primorska, del Hrvaške in vso Dalmacijo. Francozi združijo te dežele v »Ilirsko kraljestvo« z glav. nim mestom Ljubljano in postavijo za cesarskega namestnika maršala Marmonta. Morda se najde med Slovenci še starček, ki je doživel francoske vojske na Slovenskem in prišel kakorkoli že v dotiko z novimi gospodarji Kranjske dežele. Pravil bo o njih več dobrega, a tudi slabi spomini se mu bodo oživili o teh »rdečehla-čarjih.« Ne da se tajiti, da so Francozi storili naši deželi mnogo dobrega. Ilirsko kraljestvo, s svojim slovanskim prebivalstvom, ležeče ob jadranskem morju, se je zdelo Francozom tolike važnosti, da so sklenili, urediti deželo kar najboljše se da. Obrtnija in trgovina sta začeli kmalu zopet cveteti. Ceste, ki so bile slabe, so popravljali in gradili nove. Ustanavljali so šole, kjer se jr precej poučevalo tudi slovensko. V Ljubljani so ustanovili vseučilišče, ki je pa z odhodom Francozov zopet prenehalo. Francoska gosposka je z ljudstvom zelo milo ravnala. Sodišča so postopala pravično. Tatvine in uboji so se zelo zmanjšali in še dandanes ti marsikdo ne more prelivaliti francoskih orožnikov. — Omeniti je treba tudi še nekih roparskih družb, ki so ljudi, posebno Gorenjce, zelo nadlegovale. Ti tatovi, ponajveč vojaški begunci, ničvredni postopači, propadli rokodelci in marsikje tudi kmetje, so se imenovali ro-kovnjači ali rokomavhi. Skrivali so se po kamniških gozdih, med Kranjem in v hribih na štajerski meji. Pod svojimi glavarji, Groga, Dimež itd. so napadli potne trgovce, kmete, časih tudi cele vasi in se obnašali zelo oblas.tno. Najprej so imeli ž njimi opraviti Francozi in so jih tudi precej iztrebili, a pokončati niso mogli vseli. Tako se je druhal zopet zalegla in pojenjala svoja zla več desetletij, dokler se niso okoli 1. 1855 popolnem izgubili. Med tem se je približalo leto 1812, ki ga lahko imenujemo začetek velikih prevratov, kojih posledica je bila — odliod Francozov s Kranjskega in Ilirije v obče. Tega leta je začel slavni francoski cesar, tedaj na vrhuncu svoje moči, zbirati silne vojske, da bi jih peljal na Rusko, ki edina se še ni pokoravala njegovim zapovedim, dočim je bila vsa ostala Evropa več ali manj odvisna od njega. V tujih državah, tudi na Avstrijskem, je nabral precej vojske in pomnožil svoje vrste z lepim številom slovenskih fantov, ki so jih takrat Francozi na Kranjskem posebno lovili. Okoli 700.000 mož je stalo pod njegovim poveljstvom. Napoleon prodira na Rusko in zasede celo Moskvo, ki so jo pa Rusi zažgali. Ker mu je primanjkovalo živeža in je pritisnil strašen mraz, je sklenil umakniti se po biezuspešnili pogajanjih z Rusi. Nazaj-gredc mu zastavijo pri Berezini Rusi pot in šele po grozni bitki si je mogel priboriti prehod čez to reko. Ali jedva 30..000 razcapanih, lačnih in napol zmrznjenih vojakov je prišlo iz velike Rusije nazaj na Nemško — vse drugo pa je popadalo deloma pod ruskim mečem, deloma zmrznilo snegu ali pa potonilo v ruskih rekah. Ta strahoviti poraz Francozov je ojunačil sedaj vse države, ki so jim morale hlapče-vati, da so se skupno uprle Napoleonu. 3ri Lipskem na Saksonskem so se borile armade zaveznikov (Avstrijcev, Rusov, Prusov,) s Francozi in jih po tridnevni ritki premagale. To se je zgodilo 16, 17. 18. oktobra 1813. Ko so se zavezniki vojskovali na teniškem, napadli so Avstrijci tudi »¥ 1 i— ijo«, da bi jo zopet pridobili Francozi se ;ačetkoni srečno bojujejo z našimi, ali ilcdnjič se jim morajo vendarle umakniti. Važnejši boji so se vršili v okolici Brda pri (anuiiku, pod Kranjem, pri Višnji gori in n nazadnje pri Ljubljani, ki so jo naši za-icdli 29. septembra 1813. Le ljubljanski trati je branilo še 800 Francozov, a tudi a sc Avstrijcem hitro poda. Nato Fran-:ozi odidejo. Napoleon se po tej nesreči odpove ironi in se poda na svoj otoček Ribo. •Ilirijo«- dobi zopet Franc I. nazaj in s tem e prišla Kranjska zopet po 52 mesecih k Avstriji. Ilirske dežele so ostale nekaj :asa še združene ali kmalu razpadejo zo-ict na dele. Razmere se pod novo vlado 'saj nekaj izboljšalo, naredi tupatam mar-ikaj dobrega, ali v celoti je ostalo vendar rse pri starem. Tisto boro pravico, ki so o dali Francozi našemu jeziku v šoli, je opet izpodrinila nemščina. Le na ljubljan-ki gimnaziji in v semenišču sta poučevala Ravnikar in Metelko slovenščino, drugod lismo dobili niti te nirvice. V poznejši dobi leta 1821. je postala opet Ljubljana in ž njo Kranjska imenitna, ter se je vršil tu shod evropskih vladar-ev. Več tednov so stanovali v Ljubljani ivstrijski cesar Franc I., ruski car in pru-ki kralj in sklenili zatreti upor v Italiji. M tedaj ima trg poleg »Zvezde« v Lju-iliani ime »Kongresni trg«. (Kongres po-neni^toliko kot shod.) Sc malo besed o književnosti slovenji v teh dobah. Kakor sem že omenil, za-■elo se je v drugi polovici 18. stoletja (leta '65.) živahnejše delovanje na polju dosega slovstva (knjigopisja). Za pisatelji, [i so se začeli nekoliko bolj vnemati za slovenščino, je nastopil znani nam Valen-jn Vodnik iz Šiške. On je prvi začel skladi boljše in lepše slovenske pesmi in ga Jienujemo tudi prvega našega pesnika. w°ic pesmice je izdal i. 1806. in 1. 1809. 'ekoliko »brambovskih pesmi.« Pisal Je tega tudi »Abecednik« za šolo in '•dajal »Veliko pratiko« ter prvi slovenji list »Ljubljanske novice«, ki so izha- od leta 1797 do 1800. Umrl je Vodnik • '819, star 61 let. Poleg njega so si pridobili zasluge v wem slovstvu že omenjena Ravnikar in Metelko, kj je prvi začel natančneje pe- čati se s slovensko slovnico. Ta čas smo imeli še oni stari črkopis, imenovan boho-ričico, ki so^a pa hoteli odpraviti Metelko in Danjko (btajerc). Tudi na Koroškem, Štajerskem in Goriškem se je začelo ta čas vedno več slovenskega pisati. Kmalu potem so pa nastopili bolj sloveči možje (Prešeren, Cop in drugi) o katerih hočemo pa prihodnjič izpregovoriti . Političen pregled. AVSTRIJSKI PRORAČUN. Sred' tega meseca najbrže končajo posvetovanja o končni sestavi avstrijskega proračuna. Proračun bo izkazoval višje osebne izdatke. Samo uslužbencem državnih železnic obljubljeno zvišanje cenijo na 4 miljone kron; za poštne uslužbence pa 2 miljona, za diurniste pa 1 miljon. Višji bodo tudi izdatki za učiteljsko osebje in pa za davčno uradno osobje, kakor tudi za druge državne nastavljence. Zvišanje osebnih izdatkov cenijo na 8 miljonov kron. Splošno cenijo dohodke letošnjega leta za 40 miljonov več, kakor lani, a tudi potrebščine se zvišajo približno tej svoti. Poštne dohodke cenijo najmanj za dva in pol miljona več, kakor lani. Poljedelsko minister-stvo zahteva, da zvišajo prispevke za kulturne namene za dva miljona kron. Proračun bo izkazoval najbrže mali prebitek. armade ob dalmatinski obali. Cesar se pripelje 11. septembra v Pulj s posebnim dvornim vlakom, kjer ga bodo sprejele vojaške in civilne oblasti. Potem si bo ogledal spomenik rajne cesarice Elizabete v Valeri-jinem parku. Popoldne se pa vkrca vladar * na cesarsko jahto „Miramar", ki odplove nato k poletni eskadri, ki bo vadila ob dalmatinski obali. Vladar bo bival med vajami mornarice v Dubrovniku. Ob tej priložnosti obišče cesar tudi otok Vis, kjer se udeleži svete maše za padle junake — bo-rilce na Visu. Iz Dubrovnika potuje cesar v Bosno. Cesar je stopii šele enkrat na bosanska tla, ko se je podal iz Hrvaškega Broda v Bosanski Brod. Lahko se torej trdi, da obišče naš cesar letošnjo jesen prvič zasedeni deželi, predvsem Hercegovino. Nekateri listi celo poročajo, da pojde naš cesar po južnodalmatinskih pomorskih vajah v Črnogoro in sicer na Cetinje vrnit obisk črnogorskemu knezu, vendar je to še vprašanje. ZDRUŽITEV SVOBODOMISELNIH STRANK V NOVI AVSTRIJSKI ZBORNICI. Med voditelji nemških liberalnih strank se vrše pogajanja o združenju nemških svobodomiselnih strank. Novi nemški ministri Prade, Deršata in Marhet se dobro počutijo v mehkih ministerskih sedežih. A ker le predobro vedd, da izgube po novem vo-livnem redu več poslancev, ki jih pribore krščanski socijalci, zato hočejo vzdržati svojo moč in svoj vpliv tudi v novi bodoči zbornici in sicer z velikim blokom svobodomiselnih strank, v katerem bi se združilo kakih 130 liberalnih poslancev. Na Moravskem, Gornjem Avstrijskem, Štajerskem in Koroškem so se nemške svobodomiselne stranke že združile. Govor kneza Auersperga, voditelja ustavovernega vele-posestva v gosposki zbornici dokazuje, da tudi liberalni nemški plemiči soglašajo s skupnim nastopom svobodomiselnih strank. Vodilno dunajsko glasilo liberalcev je takoj, ko je poročalo o knezovem govoru, ponudilo plemstvu vodstvo bodoče velike liberalne stranke. Kakor vse kaže bo združeni blok nemških svobodomiselnih strank pri volitvah v novi zbornici gotova stvar. Da bo pa tudi imela združitev teh liberalnih strank velik pomen v zbornici tega ne moremo odrekati. Šlo se bo v novi zbornici, da vlada dobi večino. Če pa bo nfmški svobodom'selni blok v novi zbornici močnejši in bolj složen, kakor nemške nesvo-bodomiselne stranke, obstoja pač nemarnost, da sestavi v zvezi s svobodomiselnimi strankami nenemških narodov svobodomiselno večino. NAŠ CESAR NA JUGU. Naš cesar se udeleži letos meseca septembra velikih združenih vaj mornarice in' NOVE VOLITVE NA OGRSKEM. Ogerska vlada namerava razpisati nove volitve meseca majnika prihodnjega leta, ko odobri ogrski državni zbor novi zakon o volitvah na Ogerskem. Novi volivni ogrski zakon ne bo ne splošen in tudi ne tajen, a vlada kljub temu upa, da ga odobri ogrska zbornica. Rumunski poslanci so sklenili, da ustanove oktobra meseca posebni rumunski klub, kateremu lahko pristopijo tudi Rumunci, ki niso poslanci. Z BALKANA. Krvavi poboji vstaških čet se vedno bolj množe. Poleg arnavtskih, bolgarskih in grških čet, ki se medsebojno koljejo, so preplavile posebno solunski in bitoljski okraj mnogoštevilne turške razbojniške čete, ki povzročajo silno mnogo zla Srbom in Bolgarom. Turške razbojniške čete so pobile v zadnjih tednih v teh krajih veliko ljudij. A še hujši od turških razbojnikov so grški. Ti so pobili v zadnjem času 67 Bolgarov, 9 Kucovlahov in 20 njihovih otrok in dvoje žensk. Grške tolovajske čete so daleč močnejše od bolgarskih. Vsi grški vojvode štejejo do 200 Četnikov. Nedavno so imeli skupni sestanek, na katerem so sklenili dalje prodirati proti bolgarski meji, kakor hitro bodo dobili ojačenje. Vso to rastočo moč so opazili tudi Turki, ki so bili grškim četnikom prej naklonjeni, a zdaj jih smatrajo celo sebi nevarnim in jih zato strogo preganjajo. Tako so napadli turški vojaki grške četnike že v zadnjem času na štirih krajih in jih večinoma pobili, ali deloma razpršili. Pa tudi Bolgari pridno zasledujejo grške četnike in jih pobijajo, kjer le morejo. V Dobriču je množica zasedla grško cerkev. V raznih vaseh so se Bolgari polastili grških samostanov. Iz strahu pred Bolgari so se Grki v več mestih oborožili, da se bodo mogli v slučaju novih napadov braniti. — V Carigradu so napadli najbrže Grki bolgarskega zdravnika Nikolova. Napadalci so streljali na zdravnika in ga nevarno ranili, po izvršenem napadu so pa ušli. Taki in enaki poboji so sedaj na dnevnem redu na balkanskem polutoku. POČITNICE VLADARJEV. Tudi vladarji imajo v poletnih časih svoje počitnice. Naš vladar, kakor znano, prebije najrajši v Išlu svoje počitnice, nemški cesar Viljem potuje po morju najrajše ob zahodnem skandinavskem obrežju. Angležki kralj Edvard, ki je zelo debel, obiskuje že več let Marijine Toplice. Italijanski kralj Viktor Emanuel prebije počitnice najraja v svojem gradu. Belgijski kralj Leopold počiva v Ostende. Portugalski kralj Karlos bi tudi rad prišel v Marijine Toplice, a se boji Portugalcev, ki so že zabavljali, da preveč zapravlja po tujih toplicah in zato si je rajše izvolil za kraj svojih počinic neke domače toplice. Španski kralj je pa potoval letos na ljubo svoji mladi kraljici na Angleško. Ruski car pa nima nobenih počitnic, ker mu jih ne privošči revolucija. VATIKAN IN LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE NA FRANCOSKEM. Pariški listi trde, da je poslal sveti oče tri navodila na Francosko. Navodilo kardinalu Rihardu obsega splošen ugovor, ker je kršila Francoska določila dogovora med cerkvijo in državo, drugo navodilo obsega določila francoskim škofom, pod kakimi pogoji smejo župniki ustanavljati takozvane kanonične. pod nadzorstvom Škotov stoječe verske družbe in tretje navodilo obsega strogo zaupna določila francoskim kardinalom. Poroča se tudi, da je že padla bajž papeževa odločitev glede ločitve cerkve od države na Francoskem. Apostolska sto-lica pa ne namerava objaviti odloka javno, marveč namerava ob primernem času obvestiti udeležence o odločitvi. ODERUŠTVO V SRBIJI. Carinska vojska Srbije z Avstrijo grozno pospešuje oderuštvo. Kapitalisti izrabljajo jako spretno neugodni položaj kmetov. Za malo ceno pokupujejo od kmetov pridelke ali jim pa posojujejo proti oderuškim ob-restim. Poljedelski minister je ukazal vsem okrajnim oblastem, naj nastopijo z vso strogostjo proti oderuštvu. POLOŽAJ V RUSIJI. Revolucija v Rusiji. Vse je kazalo, da izbruhne v veliki ruski državi revolucija in prvi pojavi preobrata v ruski državi so se že začeli z gotovim namenom, ki se je pa, kakor se kaže, že izjalovil. Posrečilo se je udušiti revolucionarne pojave, vse vojaške upore in splošen štrajk, ki so pretili z grozo nad usodo ruskega carstva. Sveaburški upor so popolnoma zadušili. V Helsingforsu je nastal mir in tudi v KronŠtatu je že končan upor vojaštva. Z upori v teh mestih so v zvezi tudi drugi upori, tako upor na križa-rici „Pamjat Azova", v Revalu, v Mitavi, v Sevastopolu, na Ruskem Poljskem itd. Sedanji revolucijonarni pojavi niso le slučajni izbruhi revolucije v Sevastopolu, Kronštatu in Helsingforsu, ampak so v tesni zvezi in naprej pripravljeni z namenom popolne revolucije po celi ruski državi. Izjalovili so se ti nameni revolucijonarjev in sedaj se tolažijo s tem, da prava revolucija izbruhne jeseni, ako se do tedaj ne da popolnih »pravic" — židom na Ruskem. Samo ljudje so vzrok vseh teh ran ruske države in oni bi radi povzročili revolucijo na Ruskem. Za to so porabili razpust državnega zbora, da bi s tem razburili in vzdignili rusko ljudstvo, toda ni se jim posrečilo. Mirni so ostali Poljaki, mirni Finci in tudi Malorusi. To dokazuje, da oni narodi, ki so svoj čas vodili vstaje proti carski Rusiji, so postali sedaj nekako protivni revolucionarnim pojavom. Res, so tudi sedanji pojavi revolucije hudi, a nastop revolucijonarjev ni enoten. Tudi splošna stavka vsega ruskega delavstva se je ponesrečila. Delavci niso hoteli ubogati svojih usiljenih jim tako-zvanih voditeljev. V Peterburgu so zaprli več sto oseb, ker so agitirale za splošno stavko. Ponesrečena splošna stavka v Rusiji. Trgovinsko ministrstvo izjavlja, da je zadnja stavka popolnoma izjalovljena. Raz-ven Peterburga in Moskve ni bilo večjih stavk. Po poročilih tvorniškega nadzorništva je stavkala tretjina vseh tvorniških delavcev. Največ delavcev je stavkalo drugi dan stavke, potem je padalo število stavkujočih delavcev od dne do dne. Peterburški stavkarski odbor je sklenil, da naj se takoj konča splošna stavka, oziroma, da se odgodi na ugodnejši čas. Tudi v Moskvi se je pričela splošna stavka. Za njo so se izjavili zastopniki vseh delavskih vrst, tudi železničarji. Nasprotovali so le poštni in brzojavni uradniki. Toda stavkujoče delavstvo je zelo pobito, ker ne upa na uspeh stavke, ki naj bi bila le demonstracija proti vladnemu načinu in se zato ne izpremeni v oboroženo vstajo. Skoro gotovo bo tudi moskovsko delavstvo opustilo stavko po vzgledu svojih peterburških bratov. Po drugih mestih si delavstvo večinoma ni pustilo zapovedovati od revolucijonarjev, kedaj naj stavkajo, ampak je delalo mirno dalje. Sedanja ruska revolucija končana. Sedanji položaj v Rusiji je kratko označen sledeče: Stavke in vstaje so popolnoma končane. Boje se, da sedaj napoči nasprotno, da bo vojaštvo nastopilo za mir, in že poročajo o krutem postopanju kozakov s kmeti. Značilno je tudi, da prosijo odpuščanja in se kesajo uporov celo vojaki bivši uporniki. Vlada je morebiti res našla pravo sredstvo, da pomiri armado v tem, ko napoveduje skrajšanje službene dobe vojakom in mornarjem. Poročila o Rusiji sedaj soglašajo v tem, da vlada tihota v pokrajinah vzhodnega belega carja. Papadi, umori in upori. Akoravno lahko rečemo, da je ruska revolucija udušena, vendar se vrstč že vedno upori in napadi eden za drugim. Tako so se uprle v mestu Rigi garnizujoče čete in niso hotele nastopiti proti 15.000 stavku-jočim delavcem in so poveljniku izjavile, da nočejo opravljati policijske službe. — Na neki vlak v bližini Sosnovic je bila vržena bomba. Ubila je dve ženski, težko ranila več žensk in otrok. - Finske žene, ki nosijo na svoji obleki revolucijonarne znake, se jako udeležujejo revolucijonarne propagande v bližini Helsingforsa. Dele tudi revolverje in bodalca in pozivajo na vstajo. Vlada je ukazala, da sodi preki sod na smrt vse ženske, ki jih dobe pri revolucijonarni Propagandi v tvornicah. — Revolucijonarji napadajo javna in privatna podjetja in jih oropajo večjih ali manjših svot. V raznih mestih so revolucijonarji udrli v državi tiskarne in prisilili stavce, da so tiskali i stavili revolucijonarne oklice. Listek. Dobra in slaba vzgoja. (Priredil F. S.) I. Zajčev Tonček je bil usmiljenja vre den otrok. Mati so mu umrli, ko še ni b dve leti star. Oče pa je bil siromašen loj cevezec, ki je hodil od hiše do hiše ini služil svoj vsakdanji kruh. Ker Tomaži imel skrbne matere, ki bi ga bila učila i navajala k dobremu, in ker se tudi očei veliko brigal zanj, je umevno, da je b zato zelo slabo vzgojen .Ker mu ni ni hi vcepil v srce zlatih naukov, je v njei kmalu pognal plevel slabili strasti in otro škili napak. Posebno hitro je prišel do pre pričanja, da ni nobenega razločka me mojim in tvojim. Po tem prepričanju uravnal tudi svoje delovanje in karkoli videl na vasi lepega ali dobrega, vse. moralo iti ž njirti, če le ni bilo pretežko al pa privezano. Zlezel je na sosedov skeder in pobral iz gnezda jajca, ki jih je tak marljivo nesla »grahica«. Če so kje opra pšenico, predno so jo dali v mlin, in jo m solncu sušili, gotovo si je tudi Tonček pri svojil svojo merico. Da se je sadnih vrto ogibal le takrat, če je bil kdo blizu, tega š ne omenjam ne. Pri vsem tem pa je ime neko srečo, da ga je težko težko kdo za sačil. Saj je bil pa tudi hiter kot zaje in\ plezanju bi se bil še skušal menda tudi: veverico. Vaščani so ga imeli na piki. Ve deli so, da kjer kaj zmanjka, gre vse nje mu na rovaš. Nekaj časa je Tonček kradel samo ii potrebe. Njegov kruleči želodček ga je k temu neizprosljivo priganjal. Polagoma mu je to prešlo v navado, ki je kakor z» no železna srajca. Bal se ni nikogar dru-zega, kakor gospoda župnika, učitelja al orožnika. Nek nepopisen strah se ga i( loteval, kadar se je spomnil nanje. Šolo in cerkev jc poznal samo od zunaj, zato je imel o obeh kaj čudne pojme. Po njegovih mislih je bilo v šoli strašno hudo življenje. Vsi učenci morajo po cel dan nepremično sedeti v klopeh, učitelj pa hodi po šoli gori in doli in jih v enomer neusmiljeno pretepa. Tonček je bil vsega drugega, udarcev tudi že do dobrega navajen, a da bi ga cel dan kdo strojil, to se mu je pa vendar zdelo prehudo. Proti taki kazni je lakota in žeja malenkost. Mislil si je torej,če me kje dobe gospod župnik, me bodo izročili orožniku ij ta me bo vlekel po sili v šolo; od tod tak strah pred temi osebami. Ko je pohajkoval po vasi, se je splazil nekoč trepetajočega srca tudi pred šolo. Hotel je slišati, kako ječe in tulijo učenci pod učiteljevimi udarci. Toda tega ni čul, pač pa se je slišalo skozi odprta šolska okna, kako so učenci glasno brali: »Bog vse vidi, Bog vse ve, Oreh se delati ne sme.« Vsega tega ni mogel umeti; tudi si btlil s tem glave, ampak hitro jo je po-lial strani. Ob nedeljah je včasih plaho prihitel ed cerkev in poslušal ubrano petje in gljanje. Rad bi bil šel v cerkev, pa si ni ial. Bal s.e je, da ga ne bi pograbili go-iod župnik in ga tirali v šolo. Spomladi pa se je prigodilo nekaj, kar je Tončku globoko zarezalo v srce — nrli so mu nenadoma oče. Bil je še pre-ajhen, da bi bil umel, kaj to pomeni; za-an si je izkušal pojasniti, zakaj se je točo ljudi zbralo okrog njegove koče, šc ilj pa se mu je čudno zdelo, ker ga ni ibeden ozmerjal niti zapodil, kot po na-idi. Ko so mu povedali, da bodo prišli k etu gospod župnik, ponj pa orožniki, da bodo odvedli k županu, ki bo zanj skr-[, sc ga je polastil silen strah. Gospod župnik bodo prišli! Orožniki bodo vzeli, k županu ga bodo tirali — e to mu je stopilo kot nekaj nepopisno oznega pred oči---Malo se je rl okrog sebe, potem pa zbežal kot ob-reljena srna, še predno ga je mogel kdo idržati. Bežal je čez drn in strn, čez njive in ivnike in šele sredi košatega gozda se ustavil. Splezal je na visoko drevo in se ril med med gosto vejevje. Ura je mi-vala za uro, solnce je zašlo in večerni ak se je razprostrl po gozdu. V mlaki robu gozda so se oglasile žf.be, v gozdu skovikale sove, Tonček pa je potihoma |al. Med grmovjem je začelo nekaj šumeti zdaj zdaj se bo pokazal orožnik — pa ni bilo. .Lačna lisica se je oprezno pri-izila iz grmovja. Tonček je nepremično del na debeli veji, samo zobje so mu po šklepetali vsled mraza. Noč se mu je ela neskončno dolga. Slednjič se je zalo polagoma daniti in ves gozd se je pre-dil iz trdnega spanja. Ko je zažarelo na besnem oboku svitlo solnce, je tudi mi-strali in spustil se po deblu nizdol. Na tleh je malo postal in oprezno po-išal, če je vse mirno. Ko ni slutil nobene varnosti okrog sebe, ga je izpreletelo ko nepopisno veselje in krepak juhu-hu-mu je ušel iz malih prsi in se raznesel gozdu. ■ II. Pogostu se je na cesti pridružil kakemu popotniku in ko je ta v senci zaužil svoje borno kosilce, je pogosto tudi Tonček dobil kak grižljaj. Kdor je videl razcapanega dečka, ko je pohajal od vasi do vasi, bi ga gotovo imet za silno izprijenega. Vendar pa po naravi ni bil hudoben, saj ga je samo sila in zanemarjenje spravilo v ta žalostni položaj. Toda čeprav so ljudje ubogega Tončka sovražili in ga preganjali, dobrotljivi oče nebeški ni pozabil nanj. On, ki oblači lilije na polju in ki pusti svoje solnce sijati na dobre in hudobne, na pravične in krivične, on je poskrbel tudi za Tončka. Bilo je pozno v jeseni. Pogosto deževje mu je bilo silno nadležno. Ko ga je dež premočil, je moral potem dolgo časa stati na solncu, da se je posušil. Od njegove obleke je padala capica za capico. Crevlje je že zdavno raztrgal in gotovo mu ni bilo posebno prijetno, ko je bos tekal po bodečem strnišču, če ga je kdo preganjal. Tudi za hrano rnu je šlo vedno bolj trdo. Tupatam je bilo na kaki njivi še kaj krompirja ali kaka repica; tudi sadje so bili kmetje že večinoma pospravili. Izbirati torej Tonček ni mogel. Samo nekje bi se še dobila lepa in dobra jabolka — na župnikovem vrtu. Dobro je vedel zanj, toda treba bi bilo iti mimo bogatega mlinarja, ki pa Tončku ni bil nič posebno naklonjen. Ko je na njegovem vrtu nekoč otresel malo breskvico, je poščuval mlinar sultana nanj in treba je bilo strahovito teči, da mu je ušel z drznim skokom čez široki potok. Danes je sklenil Tonček, da bo šel ob-.iskat župnikov vrt. Ali je sploh kaj boljšega zanj na svetu, kot so rdeča, zrela jabolka? V primerni daljavi od mlinarjeve hiše st jc pomikal proti župnišču. A mlinarjev sultan mu je prihitel po poti nasproti in ni sc mogel drugače maščevati nad njim, kot da ga je prevrnil v vodo. Kmalu je bil pred zagrajenim župnikovim vrtom. Plašno je nekaj časa poslušal, potem pa splezal spretno čez plot. Ker na vrtu ni bilo kamenja ne okleškov, da b' bil klatil ž njimi jabolka, je spleza) na polno jablano. Jabelko za jabelkom je zginevaio v njegovih žepih in ko so bili ti polni, pa v njegovem že-lodčku. Tudi tu notri jih ni šlo malo, ker Tonček je imel ob sličnih prilikah izvrsten tek in ostre, zdrave zobe. Popolnoma zadovoljen s svojim plenom se je počasi pripravil na odhod. Spuščal se je vedno nižje in nižje; bil je že na zadnji veji, kar — se odpro vrata v župnišču in na vrtu se pokažejo gospod župnik. V vsakem drugem slučaju bi bil Tonček pokazal, kake urne noge mu je dal Bog, a zdaj se je tako prestrašil, da na beg niti misil ni. Stisnil se je tesno k deblu, da bi ga gospod župnik ne zapazili; toda bili so takoj pod jablano. Tonček je drgetal od strahu in uiti be-scdice ni mogel ziniti. Nemo jc zrl v župnika. dasi je drugače bežal pred njim, kolikor je mogel. Kaj neki bo zdaj? Strašno! Tončku sc je zdelo, da mu bije zadnja ura. Toda bilo je vse drugače! Lepo oblečeni gospod ga niso začeli zmerjati ali kamenjati, kot vaški gospodarji, če so ga zasačili na vrtu. Sivolasi starček je nateknil očala, dejal roko na čelo, da bi se varoval svitlih solnčnih žarkov in prijazno vprašal: »Kaj pa delaš tu gori ?« »Ro—ro—rožice trgam,« zastokal je Tonček. Medtem je prišla tudi župnikova kuharica Neža na vrt in takoj opazila mladega tatiča na drevesu. »Aha, zdaj ga pa imamo, zdaj ga pa imamo, ta je kazni prav potreben,« tako je gostolela in vihtela metlo po zraku. Tončku se je zdel položaj silno nevaren. Zato je hitro splezal malo višje, da ga Neža ne bi zadela z metlo, in ker se je zdaj čutil varnega, ji je prav z veseljem pokazal jezik. »Hitro se poberi dol!« je kričala kuharica, toda dečku se je zgoraj zdelo vse bolj prijetno, kakor spodaj, saj v teh razmerah. Ker mu Neža ni mogla drugače do živega, je pograbila debelo repo in jo vrgla na jablano. Toda gospod župnik so jo posvarili: »Neža, Neža, pazi, da mu kaj ne narediš! Kaj bi bilo, če bi doli padel in se pobil!« »O, saj ne bom padel, ne! Pa tudi z metlo me ne bodo,« se je oglasil Tonček na jablani, nekoliko bolj srčno, kakor bi bil storil prej, dokler ga niso gospod župnik zagovarjali. »Čakaj, po mlinarjevega hlapca bom šla, da te bo spravil doli,« jezila se je Neža še bolj. »Ni potreba, Neža! Rajši prinesi meni stol in knjigo, ki sem jo pustil na mizi. Saj fantek je že tako preveč preplašen!« Neža je ubogala čeprav nerada in počasi odšla v župnišče. Tončku je postalo precej lažje pri srcu. Neža je prinesla stol in knjigo in odšla takoj nazaj v župnišče. Oospod župnik pa so se usedli na stol pod jablano in brali iz knjige poglavje o »krščanski potrpežljivosti« . Tonček je zlezel na drugo vejo, kjer je bolj priročno sedel in se spravil zopet nad jabolka. Pečke in zjedi je metal na tla ravno pred gospoda župnika, ki so mirno brali iz svoje knjige. Ko so prebrali do-tično poglavje, so zaprli knjigo in se ozrli zopet na jablano. »Pojdi doli, bova šla kavo pit!« »Ne grem.« »Zakaj ne?« »Zato.« »Čegav pa si ?« »Ne vem.« Ker so gospod župnik izprevideli, da tako ne bodo ničesar dosegli, poskusili so na drug način spraviti »ptička« z drevesa. Zapazili so, kako revno je deček oblečen, da obuvala sploh nima, dasi je bilo že precej hladno vreme. »Kaj pa bodeš počel, ko ne bo nikjer več jabolk in drugega sadja? Pomisli, prišla bo zima, sneg bo zapadel vrte in njive, mrzla burja bo brila krog in krog, ti pa boš 'nos in tako slabo napravljen. Mraz bo vc- dno hujše pritiskal, ti boš ostal ponoči kje zunaj in boš zmrznil.« Tonček je vse to dobro razumel. Žalostno je pogledal na svoje umazane bose nožice in na svojo raztrgano obleko, naslonil se na deblo in bridko zajokal. Župnik so se domislili dobrega Pastirja, ki je rešil zašlo ovčico in deček se mu je v srcu zasmilil. »Neža! Neža! Prinesi moje črevlje ven!« Neža jih je prinesla čez malo časa s precej začudenim obrazom. Župnik so jih postavili pod jablano in clejali: »Dečko, poglej jih, ali so ti všeč? Ce prideš doli, pa bodo tvoji.« Za Tončka to ni bila malenkost. Spomnil se je zime, burje, snega in svojili bosih nog. Sklonil s,e je nekoliko naprej in dolgo opazoval obuvalo pod jablano. »Ti so mi preveliki.« »Neža, prinesi svoje stare čižme sem!« veleli so gospod župnik iznova. »Moje ?« »Da, tvoje!« »Sem jih dala ravno popraviti, so pri črevljarju.« »Pa prinesi svoje prazniške.« Neža je bridko-vzdihnila in odšla nazaj v župnišče. Počasi se je vrnila in postavila pred gospoda župnika par novih čižmov. »Ali so ti tile všeč?« »Da, ti bi pa že bili!« Ko so gospod župnik Tončku še za gotovo obljubili, da bodo čižmi njegovi in da ne bo tepen, je ta počasi splezal na tla. Boječe je sedel v travo in nategnil obuvalo na noge. Ko je videl, da se mu res, ne bo zgodilo nič hudega, se je ohrabril in šel z gospodom v župnišče. V veži je sicer po nesreči stopil Nežinemu ljubljencu, debe- lemu mucu, na rep, da je ta strahovito za-sopihal in zamijavkal, tudi je prevrnil skledico kave na beli mizni prt, kar je Nežo strašno jezilo, toda reči si vendar ni upala ničesar, ker so bili gospod žunpik tako potrpežljivi. Silno po strani je pogledovala malega pritepenca, ko pa se je ta umil, počesal in preoblekel, pri vsem tem s,o mu morali gospod župnik pomagati, se ji pa ni zdel več tako oduren. Tako da je bila naposled tudi ona s tem zadovoljna, da ostane Tonček zanaprej v župnišču, ker nima sam nika-kega domovja. Tonček se je v župnišču kmalu privadil. Svoje razposajenosti seveda ni opustil, kakor bi trenil. Kjerkoli je bilo le količkaj prilike, se je malo »pozabaval«, seveda po svoje. Včasih je natlačil gospodu župniku pipo z listjem, hlapcu je skril bič, dekli je nasul zvečer v črevlje peska, Ne-žino ruto je navezal psu na rep in ga podil po vasi. Ljudje so zmajevali z glavami in trdili, da bi bil bolj sposoben za prisilno delavnico, kakor pa za župnišče; gospod župnik pa so se neumorno trudili, da bi mu pregnali mladostne muhe in ga vzgojili v dobrega otroka. Mnogo lepih naukov in besed je bilo. treba, predno so ga spravili tako daleč, da je šel — v šolo. Ko je Tonček videl, da v šoli ni tako strašno življenje, kot si je domneval, in da je tudi gospod učitelj jako dober človek, se je prav marljiv6 poprijel učenja. Saj glavo je imel dobro. Učitelj je pazil nanj še s posebno ljubeznjivostjo, ker je vedel, da se bo dalo ž njim še kaj doseči. Nepričakovan dogodek je pripomogel Tončku do splošne veljave pri vseh va-ščanih. Nekega vročega poletnega dne je treščilo v farno cerkev. Predno so prihiteli ljudje s polja gasit, je bila že skoraj vsa v plamenu. Reš ti se ni dalo nič, samo po sv. Rešnje Telo je hitel gospod župnik s. smrtno nevarnostjo. Zaman so mu branili ljudje in ga s silo vlekli nazaj. Hitel je v goreče svetišče in — Tonček jc skočil za njim. Ko se je po par trenotkih vrnil župnik nepoškodovan iz cerkve z Najsvetejšim v roki, je Tonček pred njint zvoni kal, v drugi pa je nesel nekaj mašne oble-ke, kolikor jo je mogel v hipu pograbiti v zakristiji. Ljudje so zrli ta prizor kakor bi oka-meneli. Župniku so zablestele solze očeh, ko je videl, da njegov trud z izgubljenim dečkom ni bil brezuspešen. Ko je bilo Najsvetejše na varnem, je pritisnil Tončka na svoje srce in ga pobožal po laseh. Na večer istega dne so se zbrali vaški možje v gostilni »pri Barbi« in se pogovarjali o grozni nesreči, ki jih je zadela, Vsi so pohvalili tudi Tončka radi njegovega junaškega čina. Učitelj, ki je bil I slučajno navzoč, je dejal, da je Tonček med vsemi učenci najbolj bistre glave; škoda bo, če se ne bo mogel za kaj več izučiti. Po kratkem razgovoru so možje sklenili, da bodo dali Tončka na svoje stroške v šolo. Posebno župan je obljubil obilno prispevati k temu. * * * Od tedaj je minilo mnogo let. Dobrotljivi gospod župnik je že zdavnaj odšel po zasluženo plačilo na oni svet. Njegove ovčice pa vodi danes mlad, po> božen duhovnik, ki je res pravi oče svojili faranov. Posebno skrbi za reveže in za zapuščeno mladino. Njegovega praga ne zapusti nobeden brez lepega daru in to-lažljive besede. To ni nihče drugi, kakor naš Tonček, Razgled po domovini. Stanovanja za udeležence tretjega slovenskega katoliškega shoda, ki bo v.Ljubljani dne 26. do 28. avgusta, nabira pripravljalni odbor. Prosimo, naj pri tem pomaga pripravljalnemu odboru vsak somišljenik »Slovenca« v Ljubljani. Opozorite na to svoje znance, posebno gospodinje, ki imajo med šolskim letom na stanovanjih dijake ter naznanite zadnji čas do 20. avgusta stanovanja in plačilne pogoje ali v trafiki g. Sukala pred Škofijo ali pa v uredništvu »Slovenca«, ki je nad Katoliško tiskarno. Društvene zastave na tretjem slovenskem katoliškem shodu. Udeležbo zastav na tretjem slovenskem katoliškem shodu posameznim društvom ni treba naznanjati oblasti. Društva naj naznanijo, da pridejo z zastavami samo pripravljalnemu odboru za III. slovenski katoliški shod, potrebna naznanila oblasti potem preskrbi za vsa društva »Slovenska krščansko socialna zveza«. Dinamit na progi električne železnice v Ljubljani. Pred tednom je neki lopov položil na progo električne železnice na Dolenjski cesti na ovinku na kolodvor v papir zavit dinamit. Ko jc pripeljal električni voz ob tri četrt na deset proti kolodvoru, je pod vozom naenkrat počilo kakor kanon. V vozu se je naenkrat odprl pod in v vozu je bilo toliko dima, da je bila za trenutek tema. Detonacija je bila taka, da bi bil sprevodnik Stern skoro padel. K sreči ni bilo v vozu nobenega človeka, ker, ako bi hili ljudje v vozu, bi se bila prigodila gotovo velika nesreča. Tudi pred par dnevi se je čul ob istem času in na istem prostoru pod vozom pok, samo da je bil slabši. Upati je, da se pride lopovu, ki to provzroča, na sled. Udeležencem katoliškega shoda. Pripravljalnemu odboru prihajajo pisma iz vseh stanov glede načrta resolucij, ki se stavijo na katoliškem shodu, in oglašajo se razni nasveti in govorniki. Kdor želi staviti kak nasvet, pride do besede v ponedeljek, 27. t. m., a naj to prej naznani na pripravljalni odbor (naslov: dr. Evgen Lampe v Ljubljani), da se uvrste med govornike. Kolikor se more doslej spoznati, bodo poročila in razgovori v odsekih nad vse zanimivi. Umeščen je bil v soboto 11. t. m. na župnijo sv. Duh pri Krškem č. g. Jakou 2 tis t, mestni kaplan v Krškem. Resnica o koroškem mandatu. Hudobne laži so nakupičili koroški in nekoroški liberalci g dr. Šusteršiču radi volilne reforme. Nekatere laži so se že razkrinkale, a največja laž, s katero.so delali ti brezvestneži proti dr. Šusteršiču se je pred dnevi razkrila. »Narod« je namreč skliceval se na voditelja koroških ki ščanskih socialcev Weissa, češ, da je teniu dr. O e s s m a 11 n, vodja dunajskih krščanskih socialistov v odseku rekel: »Kaj pa \cndar hočete, mi smo delali v sporazumu z tir. Su-steršičeni«. Odgovorni urednik »Slovenčev' dr. Ž i t n i k je takej pisal dr. Oessmann in gs vprašal, kaj je na tem. Dr. Oessmann je pisal poslancu Žitniku takoj daljše pismo, ki ga it »Slovenec« doslovno ponatisnil. Iz pisma se uvidi, da ni dr. Oessmann nikdar in nikomur govoril zgorajšnjih besedi, in jih tudi ni mogel govoriti, ker je videl, koliko sta se trudila ravno dr. Šusteršič in dr. Ploj, da bi bila dobila večino za koroške Slovence. Da pa niso krščanski socialci glasovali za Korošce, pravi Oessmann, je vzrok ta, ker so se bali, da se v tem slučaju razbije volilna reforma, katere odločni pristaši so krščanski socialci. Obsodbe vredna je gonja liberalcev proti Ploju in Šusteršiču in vsa očitanja so neutemeljena. -Dolžnost slovenskih Korošcev je sedaj, popraviti krivico, ki so jo storili dr. Šusteršit-t'-Hrvaški dnevnik »Hrvatstvo« se čudi, da se hočejo katoliški Korošci odtegniti III. slovenskemu katoliškemu shodu, ki nima ničesar opraviti s politiko. Želeti ie, da se otresejo koroški Slovenci terorizma in da pridejo na shod v Ljubljano. Saj bo to njim samim največ koristilo. Kako se izvršuje celovške sklepe? Liberalni »Narod« jc ponatisnil celovški »Mir« z njegovimi napadi na dr. Šusteršiča in druge poslance »Slovanske zveze«. Kakor je »Na rod« imel že prej v rokah od celovških liberalcev doposlane mu resolucije, nego so bile na shodu sprejete, tako je tudi »Mir« pona-tiskoval že prej, nego je prišel v Ljubljano. Izvedeli smo, da je bil nedavno urednik »Mira« Ekar v Ljubljani, kjer je bil z dr. Trillerjern in drugimi liberalnimi voditelji v gostilni »Pri roži«, koder se liberalci shajajo in kamor je prinesel revizijske odtise zadnje številke »Mira«. Ta Ekar je po nekem nam sumljivem naključju tajnik katoliškega političnega društva za Koroško in urednik lista, ki ga subvencionira družba sv. Mohorja, cerkvena bratovščina! In ta dopisuje v »Narod«, odvrača Korošce od katoliškega shoda in kuje naklepe proti katoliški organizaciji z dr. Trillerjern, sourednikom »Slov. Nar.«, katerega geslo je »Proč od Rima«! Ali to ne odpe oči celovškim zaupnikom ? Vam katoličanom so prepovedali v Ljubljano na katoliški shod, a od Vas plačani urednik in tajnik pa sme v Ljubljano z liberalci kovat naklepe, kako bi Vas še bolj dobili liberalci pod svojo peto! Ako sme Ekar na liberalne sestanke v Ljubljano, smejo katoliško misleči Korošci tudi na katoliški shod! To bi bilo nečuveno ponižanje, bila bi neznačajnost in strahopetnost, ako bi katoliški Korošci tako dali pometati s sabo in si dali diktirati prepričanje in taktiko od ljudi, ki so zato nastavljeni, da služijo njihovim idejam, ki jih razdirajo in se bratijo z najhujšimi nasprotniki. Mi Vas vabimo, da zidamo in gradimo, in Vi se daste terorizirati, da ne greste k nam; oni, ki bi jih morali Vi soditi in klicati na odgovor, pa svobodno vrše svoje razdiralno delo. Ali se je pa morda sešel l:kar z ljubljanskimi liberalci v smislu sklepa zaupnega shoda? Ali g. Einspieler, ki je lastnik »Mira« ve za to, ali se godi to morda po njegovem rtaročilu? Zahtevamo odgovora na ta vprašanja! Sicer se Ekar izgovarja v zadnjem »Miru«, da ni »SIovenčeyo« poročilo resnično. Vendar pa sam prizanava, da ie bil »Pri Roži« in se razgovarjal z dr. Trillerjern. Nam, ko poznamo to najliberalnejšo gostilno in dr. Trillerja, zakletega sovražnika sv. cerkve, ta izpoved Ekarjeva popolnoma zadostuje. Podporno društvo cerkvenikov naznanja svuiini članom, da bodo imeli člani, ki se udeleže katoliškega shoda svoj lastni sestanek in razgovor na pondeljek 27. t. m. ob 12. uri v dvorani »Krščanske socialne zveze« v »Uni-onu«. Vhod iz frančiškanskih ulic. Želeti je, da se tega važnega sestanka udeleže člani kar »ajbolj številno. Sv. Oče Pij X. je poslal laškim škofom Posebno pismo, v katerem opozarja na slabe strani moderne struje, ki se širi tupatam po Laškem. Sv. oče nadalje priporoča duhovnikom in vernikom, naj poslušajo škofe, ter lini zapoveduje naj delujejo le v onih društvih Pišejo le v tiste časopise, ki so od škofa odobreni. Ta poziv sv. očeta si zapomnimo l|idi mi. Nikdar in pod nobenim pogojem ne naročajmo, razširjajmo, beremo ali dopisujemo v veri sovražne liste, kakršni so »Slovenski Narod«, »Gorenjec«, »Notranjec«, »Soča«, •Primorec«. V Postojni so odkrili 12. t. m. jako složno spomenik M. V i 1 h a r j u. Došlo je od VS Tako sv. Oče. Dr. Boissarie pravi, da bodo ti preiskani čudeži za proslavo 50-Iet-nice (1858—1908) najlepši demant v kroni, s katero bodo tedaj kronali kip M. B. v Rimu. Kakor znano, je dr. Boissarie spisal imenitno knjigo o lurških čudežih. Drobtine. Nesreča ladje »Sirkn. Španski mornariški minister je dobil iz Cartagene brzojavko, da so rešili 384 Italijanov, 40 Špancev, 14 Arabcev, 10 Avstrijcev, 6 orientalcev, 4 Ar-gentince, 4 Brazilijance in 2 Črnogorca. Narodnost 19 rešencev ni zrana. Med rešenimi je nadškof iz Pare in tenorist Marisany s svojo sestro. Krivda zadene kapitana, ki je bil med prvimi, ki je stopil v čoln, in je zaklical: »Reši naj se, kdor se more!« Med potniki je nastal nato velik strah. Moštvo in častniki ponesrečene ladje so se rešili prvi z nožmi in revolverji v rokah. Kapitana so zaprli. Znan je stari mornarski običaj, da zapusti kapitan zadnji ob nesreči ladjo. Poleg kapitana so zaprli tudi dva častnika. Skale, kjer se je potopil »Sirio«, so splošno znane kot nevarne in je tudi kraj označen kot nevaren. Splošno hvalijo judovski listi požrtvovalnost katoliške duhovščine na ponesrečeni ladji. Angleški benediktinski prior iz London, ki se je potopil, je do zadnjega trenutka tolažil svoje nesrečne sopotnike, dokler ga niso samega zakrili valovi. Med ponesrečenci je brazilijanski škof v Št. Pavlu, španski komponist Hernioso in španska pevka Lola Millanes. Mnogo rešenih oseb je zblaznelo. Med ponesrečenci je osobito veliko žena in otrok. Kakih deset žena je dobilo od mornarjev rešilne pase in so skočile v morje. A italijanski delavci so priplavali k ženskam in so jih prisilili s pestmi, da so popustile rešilne pasove. Število ponesrečencev še ni natančno znano. Nekateri trde, da je bilo na »Širin« 1700, drugi pa, da je bi:o 827 oseb, izmed katerih so jih rešili 547. Francoski mornariški minister Thomson je izjavil sožalje pariškemu italijanskemu poslaniku grofu Tornielliju. Nove nemške oklopnlce. Teža novih nemških linijskih ladij ne bo znašala samo 18.000 ton, ampak celo 19.000. Hitrost njihova bo 19—20 milj v uri. Posadka za posamezno ladjo je odrejena na 860 glav. Na vsaki bo po 28 častnikov. Vsaka oklopnica bo imela po 16 brzostrelnih topov, katerim se poveča dolžina cevi od 40 na 50 kalibrov. Vsi ti se bodo nahajali na stolpih, ki se bodo dali vrteti okrog svoje osi. Odredilo se ie, da bodo nove nemške ladije v vsakem oziru presegale najboljšo angleško vojno ladjo »Dreadnoght«. Izseljevanje iz Italije. Laško je danes dežela iz katere se izseljuje največ prebivalstva. L. 1905 je znašalo število izseljencev 726.331, izmed katerih se je 447.083 izselilo v Ameriko, 279.248 v Evropo. V Avstrijo se je izselilo 44.412 Lahov. Grozna vročina vlada v New Yorku in okolici. Mnogo oseb umrje vsak dan za soln-čarico. Pismo iz Švice. E i n s i e d e 1 n, dne 10. avg. Gospod urednik! Skoraj me je zapekla vest in mi hotela očitati neko brezbrižnost, ko sem na poti iz Lurda proti domu v Švici zavil nazaj v hribe. Zakaj med tem, ko se Vi in vse katoliško slovensko ljudstvo prav pridno pripravljate na katoliški shod, ki je že pred vrati, pohajam jaz v tujini med Francozi in Švicarji, od katerih pač malokdo kaj ve o nas Slovencih in.o naših težnjah in bojih. Tolažim se pa s tem, da bom do časa katoliškega shoda že doma in pa, da se bom prej udeležil še dru-zega, vsekako še večjega shoda. Tukaj v Einsiedeln namreč se bo od IZ. do 21. t. m. vršil velik mednaroden marijanski kongres, po naše: Marijin shod za vse narode. O shodu samem Vam še ne morem poročati, pač pa nekoliko o njega pripravah, v kolikor se:ti dozdaj mogel videti in zvedeti. Marija Einsiedeln, po naše Marija v puščavi je ena najstarejših in za Lurdom najimenitnejša Marijina božja pot, ki leži precej visoko (900 m nad morjem) v Švicarskih planinah. Zadnja leta prihaja sem vsako leto do 200.000 romarjev. Z veliko, zelo prostorno bo-žiepotno cerkvijo je združen velikanski samostan očetov benediktincev. Nekoliko nižje od samostana leži mesto istega imena, ki ima 9000 prebivalcev, okrog in okrog pa so planine, posute s hišami in pristavami, priprostih, a vernih Švicarjev. V tem samostanu sc bo od 17. do 21. t. m. vršil velik shod z govori in predavanji v proslavo Brezmadežne. Namen ali program je po želji sv. Očeta v splošnih obrisih ta-le: 1. Vernikom vseh narodov z živo pobož-nostjo preblažene Device vcepiti tudi vedno boli zvesto vdanost do sv. Očeta in do prestola sv. Petra, na katerem temelji naša sveta Cerkev, kraljestvo božje na zemlji. 2. Pospeševati in množiti splošne mari-janske shode pri vseh narodih in po vseh deželah, kateri shodi nai bodo brez nepotrebnih in brezpomembnih prepirov, marveč naj dejansko vplivajo na življenje in delovanje posameznih narodov. 3. Vse živahnejše življenje spraviti v ma-rijanski tisek, knjige, spise in časnike. 4. Pospešiti in organizirati romanja na imenitna Marijina božja pota, da se tako prenovi in obnovi vernikov življenje v Kristusu. 5. Ustanoviti neko splošno zvezo vseh gorečih Marijinih častilcev in po teh zlasti delati na to, da se v naših nevarnih časih obvaruje dušne kuge in pogube. Glejte-, g. urednik, ali se ne da program tega shoda prav lepo primeriti s programom našega katoliškega shoda! Pa o tem govoriti se nisem namenil, nekaj druzega še mi je na srcu, kar bi vam rad povedal. Kako se pa Švicarji pripravljajo za ta marijanski shod? Zc od 15. junija obstoji tukaj poseben pripravljalni odbor, ki sprejema oglase tideležni-kov in skrbi za vse potrebno, da sc bo shod kar mogoče veličastno obhajal iu dovršil. V tem odboru je tudi tukajšnji župan, ki ni kak menih, ampak navaden posveten gospod, pa dober katoličan. Ta odbor je že preskrbel, da so sc pripravila stanovanja ne le v mestu, ampak tudi v okolici, zakaj udeležba obeta biti velikanska. Samo duhovnikov bo, v kolikor se ve dosedaj, do 600, vernikov sploh z romarskimi vlaki pa je do danes oglašenih 25 tisoč. Brez dvoma se bo to število še povišalo. Pridejo iz Nemške, iz Avstrije, zlasti Tirolske, deloma tudi iz Francoske, največ pa seveda iz Švice, kjer pridejo iz posameznih kra-iev skorej vsi moški in mladeniči z okrajnim načelnikom (županom) na čelu. »Mi Švicarji smatramo za najsvetejšo dolžnost, da smo prvi pri taki prireditvi mi prav švicarski kmetje.« »Kdo pa dom varuje«, ga vprašam. »»Bo? in Marija.«« »Kdo pa bo med tem delal.« »»Mi sami malo bolj pohitimo poprej in pa potem ko Pridemo domov.«« — Kaj ne, gospod urednik, to so besede, vredne vrlega Švicarja, ki bi t'Jdj vsakemu Slovencu lepo pristajale. Dva dni pred začetkom shoda bo pred cerkvijo poseben odbor imel pisarno, kjer se moral oglasiti vsak duhovnik, da mu bodo odkazali oltar in določil uro, ob kateri bo mo-Kcl maševati. Cerkev ima dvajset oltarjev, zdaj so pa postavili še štiri začasne, poleg leRa so še štiri kapele, dve v samostanu, dve v bližini. Za časa shoda bo vse mesta in bližja okolica v zastavah, ob sklepu shoda, dne t. m„ zvečer pa bo velika svečana razsvetljava po vsem mestu — in to vse — na Oklic in poziv tukajšnjega župana, ki je za ta čas oskrbel tudi dve godbi. »Ali ni nihče zoper to»« sem vprašal enega domačina. »Zakaj neki,« mi je odgovoril, »ta je vendar veli'ka čast za nas, če se pri nas kaj tacega vrši. Saj šc nismo v Avstriji!« Zakaj je pristavil te zadnje besede, ne vem. Ali me jc noznal, da sem Avstrijec i ti kaj je pri tem mislilTga nisem več mogel vprašati, kar mi je prav žal. Ta »katoliška« Avstrija je že povsod na vrsti, še bolj nego Francoska. Vstopnice na shod se dele v tri vrste. Ona prve vrste stanejo 12 fiankov (nekaj nad 11 kron); s to vstopnico sc ima pristop k vsem slavnostnim zborovanjem, odsekovim sejam in slovesnim shodom v cerkvi, kjer bo zanj primerno mesto; poleg tega bo s tovsfopnico dobil tiskano poročilo shoda. Z vstopnico druge vrste, ki velja pet frankov, se ima pristop k vsem sejam, a ne dobi se poročila; vstonnica tretje vrste pa se dobi za 1 frank in s to sc ima pristop le k slavnostnim zborovanjem in slovesnim shodom v cerkev. Vsi drugi, ki so brez vstopnice, imajo pristan samo v cerkev, kjer imaio prostor v zadnjem delu iii v stranskih ladjah. Znesek, ki' se bo dobil za vstopnice, se bo porabil za stroške shoda. Vsi udeleženci shoda bodo imeli poseben znak: na prsih z višnjevim trakom pripeto svetinjico s podobo Brezmadežne. Ta shod. eosnod urednik, bodo katoliški Švicarji nriredili v čast in Droslavo naše Matere Marije in v versko snodbudo katoliških narodov. Ali naj nii verni Slovenci v enakih prireditvah zastanemo za Švicarji? Vaš Valentin Z a b r e t. Dr. Ivan Oražen Wolfove ulice 12 18I8D2—1 ne ordlnlra od IS. m. do 17. sept je najboljše domače sredstvo za pokončavanje muh. ^mrl muham! Cena: 1 pola 10 vin Pri večjem odjemu znaten popust. Glavna zaloga pri Karolu Kummtr, trgovina s Špecerijskim blagom v Kamniku na Grabnu! Priporoča svoje Špecerijsko blago, osobito pa moko in 2ito po nizki ceni. 1755 3 -1 Za nagluhe jePlobnerjev novoiboijšani slušni bobnič neobhodno potreben. (D. R. G. M. 269. 339; patenti v inozemlju naznanjeni.) Z velikim uspehom se rabi ako iuml po ušesih in pri nervoznem bolenju u i e s. Kdor ni popolno gluh, dospe na ta Inačin do iboljšanega sluha. NeporuSlJiv in skoro neviden, ako se nosi v ušesu. Tisoči v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. Pušilja se, ako se pošlje denar naprej ali povzame. 1 komad 10 K, 2 koti adal8 K. — Prospekt in za hvalnice zastonj. 1742 3 1 C. POEHLMANN, Wllhelmstrasse 10, Monakovo (Mflnchen) V. M Moja soproga je 5 let čutila budo šumenje po ušesih in Je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašega slušnega bobniča je pa skoro popolno ozdravljena, in Vam z radostjo sporočam, da sedaj po preteku petih let zopet čuje tikatakanje ure. O. K. Uim. Prihodnja Številka »DOMOLJUBA« izide dnč 28. avgusta 1906. „ Loterijske srečke. Trst, Line, 4. avgusta 8S 77 61 49 84 26 86 61 51 79 71 18 22 89 86 49 62 58 52 41 t** Htm Pekovskega vajenca ne pod 14 let starega, poštenega vedenja sprejme takoj ali dne 1. vinotoka pekovski mojster Julij Novljan v Medvodah na Gorenjskem. Učna pogodba po dogovoru. 1802 1 Izjava. Podpisani Anton Pevc, mlekarski nadzornik v Ljubljani, obžalujem, da sem poštno upraviteljlco gospodično Rozo Miklavčič iz Sv. Križa pri Litiji razžalil z obdolžitvijo nerednosti v službi, in se zahvaljujem, da mi je vsled poravnave žalitev odpustila. 1803 1 Anton Pevc. Služba organlsta In cerkuenlka © se razpisuje na Trsteniku. Nastop takoj ali o sv. Mihaelu. Plača v denarju in stanovanje prosto. 1811 3—1 Župnl urad v Trsteniku. Nfcžnja traja "iRige-dni 0 dni ^ Z najnovejšimi leta 1905 in 06/grajenimi veliKansl^imi parnimi n J^aisenn 5cdaj tfeiiKi parnimi iS-Kpootaait Fbjasnila daje zastopnik fnCgUnifl Jjubjjana |^i0^r%-uiicešiv.28 ''Odhod izjjubjjane vsahj ponedelcK.tnrel; in čelrt;K > tednu. Zaloga bališč za nevesta. 5 Hfl e a Priporočljiva trgovina! Najbolje in najceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domafii trgovini Češnlh & Milauec (pri ČeSniku) Lingarjeve ul. LJubljano toitalske ul. Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgrna, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, perilni kambrik, saten. kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega. 313 26-14 Zaloga balifi& za Učenca sprejme takoj Ant. Bajec, umetni in trgovski vrtnar, Ljubljana, Karlovska cesta št. 2. - Hrana, stanovanje in perilo prosto ter mesečne plače po dogovoru. 1739 2-2 Velik g O j Z d zaraščen s smrekami in bukvami proda iz proste roke 1779 1 Janez Ločnikar v Podutiku pri Spodnji Šiški. Velik postranski zaslužek si morejo prislužiti gospodje vseh stanov s prodajo prijetnega in dobro Idočega predmeta brez stroškov in rizika. Vse podrobnosti zastonj in franko. Ponudbe v nemščini pod šifro: „F. B. 1922" na Haasenstein & Vogler, A. G. Mlinchen. 1807 1 Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne, ali so nervozni in brez eneržije, da .Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & C>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I. 1686 5 3 Postavno varovan«. Vsako ponart|anft In ponatlBkovanje kaznivo. Edino pristen je ThlerrjJev 2630 D balzam 52—33 It z zeleno znamko .redovnica". Btaroalavno neprekoeno firotl slabemu prebavl|an|o, krčem v ti-odcu, koliki, kataru, prsnim boleznim, Influenci Itd. Itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali ena velika specialna steklenica e patent zamaikom K5— franko. Thierrvjevo tienti/olijako m' .o, povsod snano kot non plua utira Rratl vsem te uka star m ranam, vnetjem, ranltvam, abscesom i oteklinam vseh vrst. Cena; 2 lončka K 3-80 se posije leproll povzetju ali denar napre|. Lekarnar It. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Brotara a tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V ■alogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah Gimnazijski konvikt benediktinskega samostana v St. Pavlu v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na Koroškem. 1316 8 8 jftt?' Javna popolna gimnazija in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojništvo. Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani. Kis : % ,Triglav« % je najbolj zdrav izmed Ul vsi h llkčrjev. Pravi in pristni Triglav izdeluje edinole J. KLAUER, Ljubljana. Učenec za čevljarsko obrt poštenih starišev. se sprejme pri čevljarskem mojstru Ivanu Samsa v Knežaku na Notranjskem. 1736 3-2 Dllffn *e'ezno> bakreno, cinkovo, kupim proti ta-KUUU kojšnjemu plačilu in dolgoletnih pogodbah. Hermann Biermann, Vratisiava, (Breslau) VIII. 1747 3-2 (ift7ff se Pr(K'a ,z proste roke ter nekaj borov-UUiU cev in smrek. Več se izve pri lastniku Francu Dolničarju, v Podutiku, Sp. Šiška. 1778 1 -1 K3T Hiša se da v najem takoj z gostilno, prodajalno z mešanim blagom, razprodajo tobaka, dalje s tremi sobami, kletjo, shrambo, konjskim hlevom in vrtom. Hiša je pripravna za vsako obrt. Na razpolago je tudi nekaj polja. — Več se izve v uprav-ništvu .Domoljuba". 1787 1 Zaupanja vredni zastopniki se sprejmo v vseh krajih, ki bi lahko sprejemali zavarovanja za nižje avstr. deželno zavarovalnico za življenje in rente na Dunaju I. L6wel-strasse 16, ki jo je ustanovil visoki nižj. avstrijski deželni zbor. 1801 3- 1 Ako se pokaže posebna sposobnost se more dotičnik nastaviti kot potovalni uradnik ali glavni zastopnik. Pisma naj se naslavljajo na vodstvo zavoda. Kratko a dobro. Za polovico cene po ceniku, tudi ako se vzame posamič, dobavimo vam vse. Tako stanejo kolesa gl.<§0*-. Od gld, 47'- dalje popolno carine prosto od avstrijske razpošiljainice. Freilauf gld. 2'— več. Hlul-tiplex kolesa 6 letno pismeno jamstvo. Kolesni krov gld. 2-40, 2-60, 2 80. Zračne cevi gld. 1'50, 1-70,2 10, pism. jamstvo. Sedlo 1 gld. vožna sesalka 50 kr., držala, osi itd., primerne za vsak sistem, čudovito ceno Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Iščejo se zastopniki tudi za samo priložnostno prodajo. Postranski zaslužek. Multiplex- Fahrrad-lndu-strle Berolin 41, Oitschinerstr. 15. 1229 11 Osno Cm« pMteljn. perje Friedber $ pri Franko-brodu ob M. Polftehn. zavod za inženerjeln arhitekte 252 11-8 Odlikovano. Ustanovil. lf:70. Vse .vrste f kff DS1(|| sk«Dl|cDe|i K » 80, b«l|. leraKU-; belega, Jaka mehkega, enoličnega K IS ; kran 34 -aneinabeiega, mehkega, akiib tlenega K 30—; kran 3»---. Pa ill|a se tranko proll p«vzc!|a Tadl se zamenja ali nazaj vratni proti povrnitvi poilnlb alraikat »•••dlkt Saohsel, LefcM 151 1632 i Plzen na Češkem — Kraljestvo Saško Technlkum Ha^lchen j Stroj, in elektr. Inženir|e, telin. poslov., novodob. laborat. Prosp. fr. Tov. del. za učenje || lovskega i.luksus orožja***** se kuni najbolje, najcencjše pod~ 3 letnim jamstvom natavno.it Iz orožarne 1670 3 Anton Sodia Borovlje na Koroškem. Bogato ilustrovani ceniki zastonj in franko. — Po-šiljatve na ogled dovoljene. H* Spretnega in zanesljivega 1766 2-2 Žagarja spreime takoj v službo Ignacij Cesenj B r o d pri Št. Vidu nad Ljubljano. potniki v Ameriko kateri želijo hitro, sigurno, pošteno voziti, si kupijo svoje šifkarte le pri domači družbi Ausfro-Amerikama katera s svojimi najnovejšimi in najlepšimi električno razivetljenimi parniki direktao iz Trsta po po mirni Adriji, mimo lepih dežel Italije, Španije itd. brez presedanja, do konca pota pod avstrijsko vlado zavaruje, svoje potnike sp cmlja in tudi 100 klg prtljage prosto dl Obrniti se je tr.bi le na domačega agenta 109? I) 3 Simon Kmetec v LJubljani, Kolodvorske ul. 26. &ŠT Odhod papnikov vsak teden. L Luser-lev obliž za turiste najboljše In najgotovejše sredstvo proti kurjim očesom, trdi koži itd. 825 Olavna zaloga: L. Schvenk-a lekarna, DunaJ-Meldling Zahte-T »car • obliž za turiste vajte LUacr-jev k 1-20 Dobiva se v vseh lekarnah. 20-17 Brnndv de Brunes (Bosanski slivovec) __ najfinejše, staro blago razpošiljajo v pletenkah (31) po K 9, — franko po povzetju sadne destilacije lekarja K. puhrlch -a, Foča, Bosna. 1354 10 9 1 MflSTIN ali doktor pl. TrnkOczy-jev kranjski prašek za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje. Najboljši dodatek krmi, dietetično sredstvo za pitanje. Dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje mcdajle. — 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 6 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. — Trgovci itd. dobijo 2449 D 12—10 popust. Preč- cerkvenim predstojnikom! Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak !» cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne «r mozaične plošče Iz cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 mImam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvS. - Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja. Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm notr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, mil)ne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangerje), oklepe za okna itd. Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega etrešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeterske cevi (1 m po K 120) za napeljavo vode mosto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago. Andrej Zafc cementarna na Pešati, poŠta Dol (Lusttal). Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo. I. kranjsko podjetje za umetno steklarstvo In slikanje na steklo Aug. Agnola, Dunajska cesta 13a, poleg,Fiuovca' sc prip Toča prečaslitl duhovščini In p, n. slavn. občinstvu zn napravo cerkvenih oknov z umetnini steklarstvom ali slikane na steklo, stavbenih del, napravo okvirov itd. Itd. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo za natnlzfe gostiln In zasebnike svetilke, okvire Itd po najnižjih cenah - Narisi, ceniki In proračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala za dovršena delil so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago. 1804 52-1 o Cunard Line. o Najprimernejša, najcenejša In dobra vožnja Ii Ljubljane v Ameriko. II In ostane preko Trsta z brzoparnikl prve angleške paro-irodne družbe „Cunard Line" to |e gotovo In se ne da vtalitl. Veliki moderno opravilni snažni parnikl te družbe odhajajo Iz Trsta vsake II M. Pouk in vozne liste da|e oblastveno potrjeni zastopnik Antir*f Otilaatk, dosluženi uradnik driavnlb železnic in hišni posestnik v Ijutiijanl Slomškovi ulice it. U, blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu filstneno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih n ceatah nlkdo n« raka in tudi na druge silne načine nihče ne vabi 2004 D 22 Najboljši in najcenejši HmerlRlfflSkl HlOtOr ZQ Mt\ll za kmetijo in obrt, od dve do pet konjskih moči Jedno.staven, zanesljiv, trpežen in popolnoma samodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki del motorja se lshko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616D26—17 preskrbi. — Dobivajo se najbolje pri Karol Kauscheka nasl. Schneider & Verovšek Ljubljana, Dunajska cesta 16. Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd. Traverz.e, cement, Storla, okovi in orodje za vsako obrt. Ceniki na razpolago. ooooooooooooooooooooooooooooooooo O stanje vlog 80. jun. 1906: Preje- Gradi«« 1 sedaj: Denarni promet 30. jun. 19061 O čez 12 milijonov kron. Kongresni tri 2, I. i«* 27 milijonov kron. 2 Lastna glavnica K 252.865.93. lj Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel gLjudska posojilnica o o sprejema hranilne vloge vsak delav- ■ ii ni brez kakega • d b i t k a, tako, da nik od 8. ure zjutraj d« 1. ure p*- a l. UL sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po ~ I' 1» 100 K čistih 4 K 50 h na let«. Stanje vlog 30. junija 1906: K 12,485.874-93. Denarni promet v letu 1909:54,418.M28. Hranilne knjitice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poStnohranilnilne poloinice na ragpolago. V Ljubljani, dne 30. junija 1906. 2617 D 26—17 Dr. Ivan Susterilč, Joilp Šiška, stolni kanonik, predsednik. podpredsednik. Odba»ntkli Anton Belec, župan, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano, Antori Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici, Karol Kauschegg, veleposestnik v ljubljani, Matija Kolar. župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice, Ivan Pollak, tovarnar v LJubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Llubljani, Fran Povše, vodja, dež. odbornik, drž. in dež. poslanec, grašJak itd., Greg. Slibar, župnik na Rudniku. OOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi § 01 o wotin Povečuje slast do Jedi in težo telesa, odstranjuje kašelj, izmetavanje gnoja, močno potenje. 2209 D 44 27 Priporočajo vsak dan pri pljučnih boleznih, Katarin oslovskemu kosilu, ikro- M fulozi, influend fl fl 0 2 IRoehe mnogoštevilni profesorji in zdravniki. F. Hoffmann - La Roche & Co., Base! (Švica). Dobiva se z zdravniškim receptom po 4 K steklenica. Ker se ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno: izvirni zavitek ,Roche'. Krajše povesti. Basnlgo), Zaroka o polnoči. K —'40. Bedenek, Solnce in senca. Povest. K — 40. Brezovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirk« najboljših kratkočasnic Iz vseh stanov. K 170. Cegnar, Babica. 2 »ešitka K I 30. Cigler, Sreča v nesreči. K —'74. Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov K — 70. Cigler, Kortonica koroška deklica K —'70. Hoffinan, Bog pomaga. Povest, karton. K — Q0. Hoffman, Peter Prostak Povest, kart K - 90. Hoffman, Kar Bog stori, vst prav mori. Povest, karton K - 90 Hoffman, Kako vzgaja usoda Povest K — 90. Hoffman, Čas je zlato ali od uboštv* do bogastva. Povest. K —'82. Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso sluča|l, 2 ivez. K -'90. Koder, V gorskem zakotju Povest K -'40. Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu * pouk in zabavo. Trdo vezano K 1'30. Lesar, Perpetua ali afrikanskl mučenci. K 130, trdo vezano K I '60. Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje In čudovite dogodbe. K 130, trdo vezanoK l'50. Mayr, Mučenci. Starokrščanska poveš« K 1 05. Sienkievvicz-Miklavec, Za kruhom Povest K -40. Tomšič, Peter Rokodelčič. K —'50. Trošt, Pri stricu. Povest K -95 Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest K -'70. Vonomir-Križan, Svitoslav. Povest. K -'40. Zakrajšek, Oglčnica ali hudobija in nedolžnost. Povest K —10. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wiesemanu. K 1 30. vezano K 1-50 Razne povesti. Vaak seSitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. - Leban, 100 beril za otroke. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenjakovič. — Venček pravljic In pripovedk. — Pri Vrbovčevem Orogi. — Lažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar. — Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbo/nik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski. — Vstajenje. — Knez Črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hlldegarda. — Naselnlkova hči. - Nikolaj Zrinjski. - Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dob-rušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput. — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II. — Narodne pripovedke za mladino II. — Car In tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem predjamski — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Genovefa Vsak sešitek po 53 vinarjev : Spominski listi iz avstrijske zgodovine — Šaljivi Jaka I — Šaljivi Jaka II — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka mala Črno-gorka Sita, mala Hindostanka — Naiodna pripovedke za mladino I Zgodovinske povesti in pripo-vedne zbirke. Andrejčkov Joi« — Pripovedni spisi —: I. Črtice iz življenja na kmetih K -'40 II. Matevž Klander. — Spirltus familiarls. — Zgodovina motnlškega polža. — Or»-gelj Koščenlna. K -"40. III. Amerika, ali povsod dobro — dom« najboljše. K -.40. IV. Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnjl. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik — Dambeški zvon. K —'40. V. Žalost in veselje. K 1 05. VI Nekfj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika zaporoških kozakov. K —_40. VII. Božja kazen. — Plaveč na Savlni. — Čudovita zmaga, K - '40. VIII. Emanek, lovčev sin. - Berač. K - 40. Benčdek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja K 2 20, vezano K 310. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K 1'60. Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak alt uplemenltba Teharčanov. K —'90. Kržič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. do III. del po K -'70. Kržič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3*30 Kržič, Vrtec, letnik 1903 K 3'70. . 1904 do 1905 po K 4'30. , Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin Kržič, Angelček. Letnik XI. do XIII. po K I 15. Majar, Odkritje Amerike Poučno iabavn« knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu In Plsaru, Trdo vezano K 2 20. Mladinska knjižnica. Povesti: I. Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano K —'90. II. Trošt, Na rakovo nogo. Tirao tezano K -'90. Šmlda Krištofa — spisi. 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hugolin Sattner. (Drugi natis.) mehko vezan 70, trdo 90 vin. U. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 vin. III. Pridni Janezek In hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat Mehko vezan 90 vin., trdo K 1 10. IV. Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hug. Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 vin. V Slavček. — Nema deklica. Posl. P Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 vin VI Ferdinand. Poslovenil P. Flor Hrovat. Mehko vezan 70 v., trdo 90 v. VII Jagnje - Starček z gore. P. Fl. Hrovat. Mehko vevan 80. trdo 1 K. VIII Pirhl. - Ivan, turški suženj,-Krščanska obltelj (družina) Poslov P. Fl. Hrovat Mehko vezan 70, trdo 90 vin. IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. X Ludovik, mladi Izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. XI Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 vin. XII. Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 vin XIII. Sveti večer Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin. XIV Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fr. Salezij Broš. 70 vin., vez. 90 v. XV. Pavlina Poslovenil Fran Salezij, Mehko vezan 70 v., trdo 90 vin Spillmannove povesti: I. zvezek: Ljubite »voje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji K —'45, vezano K —'65). II. Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K 45, vez. K -'65. III Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —'45, vezano K —'65. IV. Praški judek Povest K —'45, vezano K — 65. V zvezek-Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 vin., trdo vez 60 v., po pošti 5 v. več. VI. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. 40 vin., trdo vez. 60 vin., po pošti 5 vin vtč VII. zvezek- Sultanovi sužnji. Carigrajska po-»est. Cena 60 vin., karton 80 vin., po pošti 10 »ln. več Spillinann. Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi K 210. Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenje zamorcev » robnih državah svobodne severne Amerike Kart K 1 50 Sfeknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman K — 90. Igrokazi. Zbirki ljudskih iger Vsak snopič K —'90. I. snopič (2 napis) Vsebina: t Pravica se je izkazala Burka » dneh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina- l.Ve-deževalka Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2. Kmet-Herold Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge 3. Župan/Sar-damski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih Samo ženske uloge 111 snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge 2. Sanje Igra s petjem v petih dejanjih Samo moške uloge 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — IV snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih Samo moške uloge 2. Vaški skopuh Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge 3 Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni .pil zlati goskl* Pred-pustna burka v 1 dejanju Samo ženske uloge Za poštnino nI treba denarja posebej prilagati, ker je ista že pri vsaki knjigi uraSunjena; pri večjih naročilih povrnemo poštnino , tem, da dodamo kako primerno brošurico ali knjigo brezplačno. — Kdor torej želi naročiti eno ali več teh knjig naj pošlje denar po nakaznici na naslov: „Katoli&ka Bukvama" « Ljubljani, in zapiše na odrezek (kupon) katere knjige bi rad naročil Če pa kdo ni vajen pošiljati denar po nakaznici, naj nam naznani naslove dotičnlh knjig na dopisnici ali v pismu, nakar mu pošljemo vže izpolnjeno položnico, katero mora potem oddati t denarjem vred pri poštnem uradu. Takoj po prejemu denarja dopošljcmo zaželjene knjige ,Katoliška Bukvama' v Ljubljani. Izdajatelj ln odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tiskala: .Katoliška Tiskarna'.