Uto LX VIL, št« 30
Ljubljana, sreda 7* februarja 19)4
Cena Din U—
Unaja taaa dan popoldne, izvzemal nedelj« ta praznika — Ineeratl do 80 petlt
mt a uid 2.-, do 100 mt 4 Din 2.jso, od 100 do 800 rrst a Din S.-, Teč ji ineeratl petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« valja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN OPRAVNMTVO LJUBLJANA, Ksmfljeva ulica st. 5 Telefon it. 3122, 8128, 8124, 8125 Id
Podruftnlee: MARIBOR, Grajski trg Si 8. — NOVO MESTU, Ljubijaaafea cesta telefon tt 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjevs ulica 1. telefon ftt on, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon tt 190 - JESENICE. Ob kolodvoru 101.
Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st 10.3A1.
DALADIER OBNOVI
S0CIAUSTIČNI KARTEL
Med burnimi pouličnimi demonstracijami je zbornica z veliko večino izrekla zaupnico novi vladi
Pariz, 7. iebr. Sooči >c padfla v pariški poslanski zbornici odločitev, ki so jo vsi francoski politični krogi, pa tudi ostala evropska javnost pričakovala z azredno napetostjo, saj se je ceio napovedovalo, da zavisi od sklepa poslanske zbornice na-daljtia usoda demokratskega režama v F ran ciki.
DaJadier je % svojimi radikalnimi ukrepi celo proti uglednim politikom in najvišjim u-rravnitn funkcionarjem, kri so fbjla ie količkaj kompromitirani v aferi Staviske-£a, pridotr! za svojo politiko velik del levičarsko oritjentiran.'n parlametntaniih krogov, tako da jo mogel včeraj s svojo programsko deklaracijo računati z velikim uspehom v zbornici. Dasi je bila seja z-redno viharna, ker so desničarji kakor tudi komunisti neprestano motili njen potek, je poslanska zbornica končno vendarle izglasovala Da-ladierjevi otraovijem vladi zaupnico s 300 proti 217 glasovom. Za Daia-dierja je glasovala vsa levica od radikalnih do Blumovih socialistov, k; bo, kakor vse kaže, rudii v bodoče podpirala Daia-dierjev kabinet. Daiadieriu je s tem uspelo obnov i-ti levi carski kartel, kar mu bo omogočilo izvedbo obsežnega delovnega programa, predvsem pa rešitev proračunskih problemov, ohranitev francoske valute, k: ji v poslednjih dneh spričo velikih transportov zlata v Ameriko grosi resna nevarnost, uspešno irorbo prot: brez-poselnosti rn reformo cek>tnega francoskega davnega vstema.
Med sex> poslanske ztborn.ee, ki je potekla precej burno, je prišlo na trgu De la Concorde do vel?kiih izgredov. Na tisoče demonstrantov, zlasti komunistov, in nacionalističnih bojevnikov, ie okrog pol 8. zvečer zasedlo Velšk trg. Policiji se je samo z velikim naporom posrečilo zasesti most ki vodi s trga do parlamenta in odriniti množico. Večkrat je morala poseči vmes repub'kanska garda na konjih ter nastopiti z dvignjenimi sabljami proti množici. Na stotine demonstrantov, pa tudi nekaj gardistov je biJo ranjenih. Padlo je tudi več strelov in demonstranti so ogorčeni razdejali ki zažgali neki mestni avto-hus, ki je bil poln policijskih agentov. Policisti so se reSH.
Poslopje zbornice >c tudi vso noč straži močan policijski kordon, kl ni pustil nikogar ne v poslopje ne iz njega. Po drugih mestnih okrajih ni prršlo do resnejših incidentov. Le na trgu de la Repubiique ji na Boulevardn St. Germaln so vprizortte skupine komunistov in desničarskih nacionalistov manjše demonstracije.
30 žrtev na pariških ulicah
Pariz, 7. februarja. Par&ka javnost nikakor nj pričakovala, da se bodo demonstracije, k j so jih organizirali nacionalistično orijentirani bojevniki, pristaši realistične »Action Francaise« in nacionalistične mJadanske   organizacije,   zavzele tako izredno velik oibseg, kakor se je pokazalo kmalu po zaklijučitvi seje francoske poslanske zbornice. Na trgu de la Concorde se je zbralo okrog 21. ure 20 do 30.000 demonstrantov, ki so z vso sik> opetovano navalili na policijske kordone, ki so oklepali poslansko zbornico. Ob 22. ari je množica razdejala že 3 policjjsrtce avtomobile in jih zažgala.   Demonstranti so se tedaj z vso besnostjo vrgli na policijske kordone, jih predrla in se že docela približan poslanski zbornici, kjer pa so jin čete gasilcev ustavile s curki ledeno mrzle vode in z alarmnimi strehi. Demonstracije so te-dai nekoliko prenehale. Večja skupina bo-evnikov se je odpravila pred Hizejsko pa-"ačo. kjer je prišlo do novih krvavili spopadov. Okrog polnoč: pa so se začele demonstracije  pred poslansko zbornico znova in še z večjo sMo. Policijski oddelki so bih" ojačeni z mobilno gardo na konjih ter z 21. kolonijalnim polkom. Trikrat so mo-rali z oboroženo sflo odbiti napade besnih množic, ki jih cenijo na 30.000 Hudi. Prj zadnjem napadu so morala vporabfti celo strojne puSke, da so pregnan' demonstrante s trga pred zbornico.
Kakor poročajo današnji listi, so poučni boji zavzeli tak obseg, da iih ni mogoče več imenovati demonstracije, marveč pravi oboroženi upor. PouoČni boji na pariških ulicah so zahtevali tudi večje število žrtev. Po poluradnih ugotovitvah ie obležalo na trgu De la Concorde okrog 1000 ranjencev in 20 mrtvih. »Jour« poroča o 29 žrtvah, rojali»ticna »Action Fran-catee< pa cedo o 50 imlvJi. Opozicijski li-
sti ostro napadajo vlado ter napovedujejo nadaljno borbo proti Daladierjevemu kabinetu.
Daladierjev apel
Pariz, 7. februarja. A A. Havas poroča: Predsednik vlade Daladier je izdal ponoči zastopnikom listov tale apel:
Poziv k miru in hladnokrvnosti, ki ga je vlada izdala danes dopoldne, so upoštevali bivši bojevniki, ki se niso hoteli pridružiti poklicnim agitatorjem Zato so pa druga politična društva še huje pozivala k vstaji in skušala izvršiti državni udar proti republikanskemu režimu. Tolpe oborožene z revolverji in noži so navalile na redarje in stražnike ter streljale na branilce reda ter jih mnogo ranile. Identificiranje aretiranih demonstrantov dokazuje, da je res šlo za poskus oboroženega upora proti varnosti države. Po zaslugi hladnokrvnosti in poguma braniteljev reda so se pa napadi razbili in podpihovalci neredov niso dosegli svojih nakan. Storjeni so vsi ukrepi, da se vsak ponoven podoben poskus v kali zatre.
Zavedajoč se svoje odgovornosti nasproti deželi, ki si želi miru in reda.   je vlada
I odločena z vsemi zakonitimi sredstvi vzdr-I žati varnost prebivalstva in neodvisnost re-I publikanskega režima. Pri tem se zanaša na podporo vsega francoskega naroda ki se ne samo ne uklanja pred drznimi zahtevami manjšine, temveč jc odločno privržen svojim svobodnim ustanovam.
Izredni ukrepi za ohranitev miru
Pariz, 7. febr. Ministrski predsednic Daladier je bi'1 ponoči oto 1. sprejet v avdi-jencU pri predsedn:.fcu repnblilke Le brunu. Dobro obveščeni Krogi zatrjujejo, da je zahteval pooblastila za najstrožje odredbe v svrho ohranitve miru v Pari-zu in v ostalih delih države. Kakor poročajo lasti, namerava vlada prvič po vojni spet uvesti strožjo tiskovno cenzuro. Davi so se pa po Parizu že razširile govorice, da je no-iiciia zaplenHa vso prvo naklado roial'-stične »Action Francaise«. Kakor zatrjuje-jo. bo prenesena na notranje ministrstvo rudi vsa dosedaj avtonomna policijska oblast v Franciji.
Novi davčni zakoni sprejeti
Odločen nastop ministrskega predsednika proti korupciji in demagoškim agitatorjem
Beograd, 7. febr. Narodna skupščina je suočl po temeljiti razpravi o zakonu o neposrednih davki!) kakor tudi o njegovih učinkih na splošni gospodarski in poatični položaj v državi sprejeda zakonske načrte, ki jih ji je predložil finančni odbor s 175 proti 19, v podrobnostih pa s 162 proti 4 glasovom. Razprava o finančnih zakonih se je pričela že včeraj dopoldne, na popoldanski seji, ki se je zavlekla do pozne ure, ra sta vzbudila veliko pozornost zlasti govora narodnega poslanca g. Ivana Mohorlča in ministrskega predsednika g. Nikole Uzunoviča.
Narodni poslanec g. Mohorič je v svojem govoru podrobno razpravlja*! o sedanjem gospodarskem in finančnem stanju ter o naporih vlade, da spravijo finančne izdatke države v sklad z gospodarskim položajem naroda. Po resnih naporih, ki so trajali cela dva meseca, je bilo končno mogoče doseči pravi* kompromis med davčno sposobnostjo naroda in finančnimi potrebami države.
Po njegovem govoru so se oglasili k besedi še narodni poslanci MMoš Drago-vić, Ste van Cirič. Marko KožuLi, dr. Ljudevit Aoier, dr. Franjo Gruber in dr. Milan MetifkoŠ, ki je kot opozicijonalec ostro nastopil proti predloženim zakonskim načrtom, čes da predvidevajo nove obremenitve ne le za trgovce in obrtnike, marveč predvsem, dasi posredno, za najširše sloje naroda.
Glede na take neu-teane^jeme kritike poslanca MetJkoša in iiekaterih njego vin predgovorniikov, je ministrski predsednik g. Nikola Uzunovič ponovno povzel besedo in je v svoiem govoru odločno zavrnil demagoška tolmačenja zakonskih načrtov hi agitacijo proti predvidenim novim obremenitvam, ki so bile v finančnem odboru ponovno omiljene. Z vso odločnostjo je zavrnil trditve, da podpira Jugoslovenska nacionalna stranka predvsem industrijce in trgovce. Milijoni kmetov, je dejal, so vladi in JNS ponovno izrazili svode popolno zaupanje in zato si stranka z vso upravičenostjo prisvaja pravico rešiti njihove življenjske probleme, čim bodo to omogočale državne finance in ne da bi se rušil harmonični razvoj celokupnega našega gospodarstva.
V nadaljnem je ministrski predsednik poudaril, da izvaja vlada racionalno štednjo, da bo z vso silo pobijata zlorabe in korupcije ter da bo poskrbela s primernimi upravnimi in zakonskimi odredbami, da ne bo nihče v tej državi ubežal zakonskim sankcijam, če bi poskušal oškodovati državne in narodne interese. Energično je zavrnil tudn vse govorice o bogastvu posameznih članov vlade in je naglasll da smatra kot zlohotno agitacijo sleherno trditev, da bi kdo vzmed ministrov hranil svoj denar v inozemstvu Govor ministrskega predsednika je H spreiet z burnim odobravanjem Vse Narodne skupščine.
Politične osnove
balkanskega pakta
Tesno sodelovanje balkanskih držav in Male antante — Bolgarski uradni komunike — Titulescu in Je vtič na
poti v Atene
Dunaj, 7. februarja. Davi so tukajšnji listi objavili podrobna poročila o vsebini balkanskega pakta, ki bo predvidoma jutri popoldne v Atenah podpisan. Pri tem ugotavljajo, da j© pkkt v popolnem sMadu s paktom Društva narodov, z Briand-Keliog-govo pogodbo ter z londonskim sporazumom, ki definira napadalca. Pakt določa za pogodbene države predvsem naslednje štiri glavne obveznosti: I. Sedanje meje ozemlja balkanskih držav so nedotakljive. 2. Vsaka Izmed pogodbenih držav ]e dolžna podpreti drugo, če bi ]o napadla katera izmed držav, ki pakta ni podpisala. 3. Vsi mogoči medsebojni spoti se morajo rešiti z arbitražnimi sredstvi. 4. Vse štiri pogodbene države se obvežejo, da ne bodo v bodoče sklenile političnih pogodb z drugimi državami, ne da bi se prej o tem medsebojno sporazumele. V smislu teh določb bo balkanski pakt omogočal tesno sodelovanje vseb štirih držav tudi z državami Male antante odnosno s Če&ko*4o-va&ko.
Iz Sofije poročajo,   d«   je bolgarska
vlada objavita uradsii komunike glede pakta, v katerem pravi, da so jo zunanji ministri, ki so se sestali v Beogradu, obvestili o vsebina pakta in jo povabSi. naj ta-dj ona pristane na pakt. Bolgarija, pravi komunike, je pripravljena skleniti z vsemi državami nenapadakie pogodbe v duhu pakta Društva narodov in Briand-KeHog-gove pogodbe, ker se zaveda', da so take pogodbe najboljše sredstvo za ohranitev miru ne le v Evropi, marveč ruda na Balkanu. Bolgarske sosede pa so uvedle pri svojem sporazumu se druge metode. Zaradi tega Bolgarija odklanja svoje sodelovanje, ker smatra, da ie njeno zadržanje bolj kot vsako drugo v sfcladu s principi jn metodami ženevsfke mednarodne ustanove.
Beograd. 7. februarja. Davi sta odpotovala v Atene rurrranslcl zunamli minister Titulesou in naš zunanja mrnvster g. Bogoljub Je vtič. Oba zunanja ministra spremljajo nekateri v'Sii funkcionari! romunskega in ujgosJovensrtcega znnaniega ministrstva. Ministra bosta pTrspela hitri dopoldne v Atene, kjer ju bodo svečano soreJeH.
Seja banovinskega sveta
Vprašanje dodelitve parcel na posestvu v Ponovičah — Proračun za agrarne operacije
Ljubljana, 7. februarja.
V včerajšnji seji banskeffa sveta je po poročilu načelnika kmetijskega oddelka inž. Zidan&a ban g. dr. M a r u š i č pobijal očitke, da je kmetijski proračun premajhen. Res je sicer, da znesek ne zadostuje za vse potrebe, vendar pa ni mogoče napraviti več, ker ima naša banovina 4600 km banovinskih cest, ki zahtevajo za vzdrževanje skoro polovico vseh proračunskih sredstev. Razen tega je pa treba skrbeti tudi za druge panoge banovine.
Referent za gozdarstvo inž. Šivic je poročal, da znašajo izdatki za to panogo 950.000 Din, samo za pogozdovanje pa je določenih 65 000 Din.
Banski svetnik Skuhala se je zavzemal za večji konzum grozdja ter za večji izvoz vina in za ukinitev trošarine na galico. Končno pa tudi za konjerejo v ljuto merskem okraju Banski svetnik Erjavec iz dolnjelendavskega okraja je zahteval zaščito domače čebeloreje v Prekmurju za radi dovažanja čebe! na ajdovo paso iz dra gih krajev. Ban. svet. Lavtižar je prosil za podporo čebelarskemi- d-uštvu ob 200tet-nici Jan>e in priporočal propagando zi mlekarske izdelke San. svet. Šolar \° priporočal, naj bi bilo dovoljeno kmetom klati živino doma. zavzemal se je pa tudi. naj se s Kmetijsko družbo skuša dosegi večji kontingent za izvoz živine. Banski svet. Kuhar je nasvetoval izpopolnitve kmetijske šole v Rakičani, ban. svet. A r-k o je izrazil željo naj bi se pri ureditvi gnojišč podpirali tudi manj premožni prosilci.
Popoldne je ban. svet. K ii h a r prosil za enotno izdajanje živinskih listov Ban. svet K r u I e j   je predlagal ustanovitev vzorne kleti, obširno so pa razpravljali tudi o pod piranju kmetijskih, vinarskih in sadjarskih sol. Ban. svet. Janžekovič je predlagal zvišanje proračuna za vinarsko in sadjarsko solo v Mariboru, a širša debata se je raz vila pri proračunu mlekarske šole v škofji Loki. ko sta tudi ban dr Marušič in pod-ban dr Pirkmajer naglašala potrebo, da se ta šola podržavi. Potrebna je tudi kmetij ska šola planinskega tipa in je za njo že postavka v proračunu. Ban svet dr L a J o vic se je zavzel, da bi se šolski vrt v Fari na Kočevskem razširil v drevesnico. Proračun kmetijskega oddelka je bil nato spre jet-
NaČelnik tehničnega oddelka inž. Krajec je podal ekspoze o proračunu oddrlka. na kar je podban dr  Pirkmajer pripomnil, da se je moral proračun povijati, ker je mno go občinskih cest prešlo v banovinsko upra vo. Med ostalimi   govorniki   je predlagal ban. svet. B i r o 11 a   zgraditev mosta čez Savo pri postaji Sava, nato je bil pa prvi del proračuna z osebnimi izdatki sprejet
Današnja seja
Davi ob 10. je delovodja Danskega, sveta g. dr. S e n e k o v i Č p reč i tal brzojavno zahvalo notranjega ministra za pozdrav, nato je pa ban dr. Marušič izročil dekreta novima članoma gg. notarju Antonu Sevniku iz Kamnika in industrijcu g. Josipu Javoruiku iz žalne.
Na včerajšnje vprašanje ban. avet. Bi-rolle glede dodelitve nekaterih parcel posestva P ono viče je davi daj agrarni inspektor dr. Anton š a p 1 j a pojasnila, da je bilo to veJeposestvo last italijanskih državljanov iz Vidma. Do leta 1928, ko je kupila posestvo ljubljanska oblast, lastniki sami niso obdelovali zemlje, temveč jo dajali v najem, a 23 ha je bilo dodeljenih 31 interesentom. Pri reviziji glede razdelitve je od 31 ostalo 13 pravih poljedelcev, ki so dobili 18 ha zemlje. Ban. svet. Birol-la je pripomnil, da so se baje neke servi-tutne pravice kompenzirali z na sredi posestva ležečimi parcelami, def agrarnih operacij dr Lukan je Dojasnil, da za to ni več pravnega leka, nakar se je mterpe-lant zadovoljil s pojasnilom.
Ko so zborovaici prešli na proračun za agrarne operacije, je prvi govoril ban. svetnik dolar iz Ptuja, ki se je v imenu ptujskega sreza zahvalil banu in dr. Lukanu za plodonosno delovanje agrarnih operacij. Ban. svet. Erjavec is Dolnje Lendave je opozarjal na potrebo komasacije zemljišč v Prekmurju. kjer so posamezne parcele tudi le po dva aH celo le en meter široke. Načelnik agrarnih operacij dr. Lukan je zadevo pojasnil, češ, da je to vprašanje silno kritične narave, ker ena skupina zahteva razdelitev, druga skupina interesentov pa večje parcele. Komisije »o vezane le na izjave strokovnjakov, a boj v Hotizi bo v kratkem odločen. Glede komasacij agrarne operacije nimajo moči, zato je pa treba propagande, da ljudje sami zaprosijo za zložno zemljišč, ker komasacije po zakonu brez prošnje niso izvedljive.
Podban dr. Pirkmajer je opozoril na naredbo za zaščito domačega oreha, ki jo priobčujemo na drugem mestu.
Naredba je bila potrebna ker je število orehov v 20 letih padlo nad 60 odstotkov
Ban. s?vet Babnik se je zavze4 naj banovina poriče vrste orehov, ki manj radi pozebeio. Ban. svet. Jereb iz Konrc ie priporočal, nai banovina nastevi strokovni*ke. ki bi Doučevali pravilno zbiranje in sušenje . gob. Privatne trsnice m drevesnice delajo
kooJcurenoo banovinskim drevesnicam wn drevesnicam K.metijske družbe, češ, da pro-dajajo cenejše in slabše blago, zato zahtevo pristno kontrolo privatnih drevesnic ter opozarja na važnost sadjarstva. Ko je govornik pohvalil »Modri vlak« s potujočo kmetijsko raz>tavo, je opozarjal na veliko I škodo, ki jo je napravila svinjska kuiga v teonjiškem okraju. Ker je serum za cepljenje svinj predrag, naj banovina zagotovi kredit, da bodo sreski veterinarji imeli pripravljenega vedno dosti seruma, a »Virus naj bi rej^i kupovali sami. ker je poceru. Končno je govornik izrazi-1 tudi zahvalo in priznanje sreskkn veterinarjem in kmetijskim referentom za vzorno delovanje. Ban. svet. Kuhar iz Prekrmirja je prečital resolucijo sreskega kmetijskega odbora v Murski Išoboti, ki zahteva regulacijo poto ka Lendave, čimprejšnjo otvor tov kmetijske šole v Kekvanti, postavitev silosov ▼ Prekmurju, a popravijo naj se tudi nasip1 ob Muri. Čez potok Lendavo bo /u .ur. povodni] treba zgraditi železobetonski most in njj banovina preskrbi potrebne načrte.
Po teh obširnih razpravah o proračunv za kmetijstvo je ban dr. Marušič otvortt debato o proračunu tehničnega oddelka.
Pri tehničnem oddelku so predvideni osebni izdatki za 8,326.568, stvarni izdatki 25,110.000, za hidrotehnična dala 3.740.000, razni gradbeiu izdatki pa 680 tisoč, 3kupno 38.186.568.
Za tem so zastopniki srezov izražali aa-lje glede popravila cest svojih srezov. Dr. Gortčan je razpravljal o cestnih zadevah celjskega okraja, nolar Koder je poudarjal potrebo zboljšanja cest v obmejnih pokrajinah, kar je zlasti važno za hiter dovoz kmetijskih produktov na trg. Nujno j« potičben tudi nov most Čez Muro pri Pa-tanjcih. glede davka na avtomobile pa naj banska uprava zavzame stališče Avtoklu-ba. Zastopnik Mozirja g. Goričan je naglasa! potrebo razširjenja nekaterih cest v mozirskem okraju in v Logarski dolini, g. šolar pa sgraditve cest v ptujskem okraju, g Pire je prosil za čim prejšnjo dograditev mostov na Jezerski cesti, kjer je postal promet s težkimi vozili skoraj nemogoč. Član banovinskega sveta VolnjaJt se Je zavzel na zgradbo ceste na severnem Pohorju, ki bi se na ta način odprl tujskemu prometu.
Dekan Kuralt je navajal cestne potrebe na Krškem polju, dalje zgraditev žele zobetonskega   mostu   v   Krškem, potrebo elektrifikacije krškega sreza in zgradbo vodovoda v Krškem.   Prosil je tudi bansko upravo, naj intervenira v Beogradu, da »e zbriše beseda »kuluk«, ki dela med prebi valstvom hudo kri. G. Janžekovič je go voril o nujni potrebi zboljšanja občinskih cest v Slovenskih goricah, kar je zlasti val no za izvoz sadja, ki se ga /hradi slabih cest  mnogo  potolče in  tudi  prevoz sam predolgo traja. G. Birola je za tem predlagal, da bi se spremenili   predpisi cestnih odborov, za posipavanje naj se rabi boljli materijal, ker se bo s tem prihranilo mno go stotisočev. Debata še traja.
Obnovite v diplomatskih odnosajev med Rusijo in Madžarsko
Budimpešta, 7. februarja. 2e nekaj mesecev se uradni politični krogi resno bavtjo z mislijo, da bi se obnovili diplomatski od-nošaji med Madžarsko in Sovjetsko Rusijo. Razgovore je uvedel madžarski poslanik Jungerth v Rimu že takrat ko ae je v Rimu mudil ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov, ki se je preko Evrope vračal s svojega potovanja v Ameriko. Ta preliminarna pogajanja so pred dobrimi 14 dnevi toliko dozorela, da je mogel poslanik Jungerth pričeti s sovjetskim poslanikom v Rimu uradna pogajanja za medsebojno priznanje obeh držav. Snoči so se pogajanja v Rimu zaključila z uspehom.
Madžarska je poleg obnovitve diplomatskih odnošajev z Rusijo skušala s temi pogajanji doseči predvsem večje gospodarske usrodnosti, da bi se lahko razvila madžarska zunanja trgovina tudi napram Rusiji. O gospodarskih problemih so se vršila pogajanja v Budlmp'""ti. Pri teh pogajanjih so sodelovali raz.n zastopnikov obeh vlad tudi pooblaščenci madžarskih gospodarskih krogov. V kratkem bo odpotovala v Rusijo delegacija madžarskih trgovskih interesentov, da zaključi na osnovi doseženih sporazumov že konkretne trgovske posle.
Sorzna poročila-
LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam ?297.63—2308.9°, Berlin    1361.23—136205,   Bruselj 798.02 do 801.96.    Curih    1108.35—1113.85. London 177.19—178.79. Ne\v York 3541.61—3569.87. Pariz  225.04—226.16,   Praga 169.29—170.15, Trst   300.46—3O2.86   (premija 28 5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9. INOZEMSKE BORZE Curih, 7. februarja.  Pariz 20.3030. Lon don 602. No« York 322—, Bruselj 72—. Milan   27 15,   Madrid  41.80 Amsterdam 207.30.   Berlin 122.10,   Dunaj 57 80, Praga 15.2750. Varšava 58.05. Bukareita 305.
Btrma 1
»SLOVENSKI NAROD«, dne 7. februarja 1934
Podlaga za bodoče
gospodarstvo Ljubljane
Občinski svet ]e na včerajšnji šefi odobril dve pogodbi Slede preskrbe Ljubljane z električnim tokom
Ljubljana 7. februarja. Snoči je raspravlja! ljubljanski občinski svet o pogodbi s KDE v zadevi dobave električnega toka. Takoj po otvoritvi je povzel besedo načelnik upravnega odbora mestne elektrarne obč. svet. g Rado Hribar, ki je omenjal v daljšem govoru zgodovino pogajanj med mestno občino in KJ>E. Pogajanja so se leta I°2Q razbila, ker KOE ni mogla dobavljati dovolj energije Ljubljani, na drugi strani pa mesto takrat še ni čutilo te potrebe Lani so KDE podaljšale daljnovod do Črnuč, v Ljubljani je pa poraba energije tako narasla, da mora razmišljati mestna elektrarna o novih virih. Upravni odbor mestne elektrarne se je pogajal istočasno s Cesnjem in KDE. Sklenjeni sta bili pogodbi, ki dajeta mestni občini v izrabo ves bližnji ljubljanski okoliš Po poročevalčevem mnenju sta pogodbi kolikor toliko ugodni, čeprav bo plačevala elektrarna 65 par za kilovatno uro. Če bi ne bilo prišlo do tega aranžmaja, bi bilo namreč treba postaviti že letos nov turbo-
fenerator za 15.000.000 Din. Primanjkliaj. i ga bo doplačevala mestna občina fCDE bo krila na drugi strani z ugodno pogodbo z elektrarno Češenj.
V debato je prvi posegel obč. svet. g. Seunig, ki je iznese! stvarne in tehtne pomisleke proti pogodbi z elektrarno Češenj. Izjavil je da bo glasoval proti tej po godbi. Za njim Je govoril obč. svet dr. R a v n i h a r. ki se je v daljšem govoru zavzemat za pogodbo. Tudi obč svet. dr. Fetticn. ki je sodeloval pri pogajanjih in mu je znana njihova zgodovina, se je zavzemal za pogodbo, ki sicer ne ustreza popolnoma interesom mestne občine, vendar pa mora Ljubljana z izpadom vira dohodkov doprinesti svoj delež k elektrifikaciji banovine. Obč. svet. S t e r k je omenil, da bi mu bilo mnogo ljubše, če bi mestna občina tudi v bodoče imela v tem pogledu proste roke. Vendar pa smatra, da je treba na iplošno korist banovine pogodbo sprejeti.
Obč. svet Kosem je naglašal. da govori mnogo argumentov za in proti pogodbam Žrtev, ki jo je treba doprinesti, je samo trenutna. Sčasoma bo narasel krog konzumentov in naravna posledica bo, da bomo dobili tudi cenejši tok. Iz pogodbe s češnjem je razvidno, da mu bomo morali plačati skoraj dva milijona, toda to bomo dobili povrnjeno od njegovih konzumentov, poleg tega pa še zastonj odvisni tok. Kar pa pridobimo pozitivnega, je na drugi strani sopet minus, ker bodo prizadeti rudarji ▼ Trbovljah, ko mestna elektrarna ne bo več jemala premoga od TPD.
Za trboveljske rudarje bo to hud udarec. V tem pogledu je prosil župana, naj bi dosegel od banovine: 1. Če zaradi povečanega obratovanja ne bi zadostovalo samo delavstvo iz Velenja, naj upošteva rudarsko delavstvo iz trboveljskega revirja in 2. Na drugi strani naj se rudarjem, ki morajo to žrtev doprinesti, omili položaj s sredstvi iz bednostnega fonda.
Z* njian je govoril obč. svet dr. Kiepec. kri je kot čdan upravnega odbora mestne eJekrtrane izjavil, da pogodba res obremenjuje Ljubljano v finančnem pogledu, ker
je tok za 25 ah 30 par dražji kakor ga proizvaja turbogenerator. toda tudi v tem pogledu je na S ©I upravni odbor ufodno n dobro rešitev s pogodbo s čeanj elektrarno, ki je povezan« s pogodbo • KDE Strokovnjaki to ugotovili, da plača mestna ob čina Češnju samo to, kar bo dob M« od odie-milcev toka. izrab3a bo pa poleg tega še ostali tok, ka sedaj ni izrabljen, ker teče voda v Savo, m sicer 2 m pol or^roma 3 milijone kilovatov. A s tem bo lahko krila iznadek, k; «*i je pnčaflcovati n* podJagi pogodbe s KDE.
Obč. sve>tn;k dr. Bohinjec je naglasi, da je ta razprava varnejša in pomembnejša od več'ne dosedanjih razprav v mestni posvetovaln'oi. Ne smemo biti malenkostni. Pri nas je dana možnost rnduerH:al*za-ciie. Problema ne bomo rešili, dokler ne navdamo zaposlitve delavstvu v Industriji, a brez deWrtčne«a toka se •ndusrriia ne da ustvariti. Govornik je nagtašal. d* občinski svet laKko mreime obe no2o>dbi. ker 90 interesi Ljubljane in njenega prebivalstva Eaft&teni,
Ob zaključku je poročevalec g. Rado Hribar odgovarjat n« pripombe posameznih govornikov. Glede ugovora obč svet. Seuniga, da ie kupnina za česnlevo elektrano prevUoka. ker zn«5a 10 000 000 Dm. je omenil da se bo nlača'a deloma s prepisom pri Ljubii*nc:k' kred'tni banki, za kar se bodo porabila tam zanrznjena do-broimet'a. V jun'iu ie bil sprožen predlog, naj se plača 4 000.000 73 električno omrežje, za tok pa 1.7=i0.000 Din Češenj je pa postavil protmredlog da proda vse svoje pravice za 10,000-000 zato pa zahteva za tokovino le 1.1 ;0 000 D;n letno Finančni efekt obeh predlogov pa je enak. V pogodbi je rečeno .da revija cen ni možna samo po 10 letih, temveč tudi se pred tem ča som. če bi dohMa obč;na tok ceneje Poročevalec je poirt**nil odnn*no izpodbiJ tud* ponvsleke drugih govornikov
V zaključnem govoru je župan dr. Puc omenil električno mizerijo po vo'ni In govoril o razn;h načrtih novih elektparn za katere na ni denaria S nridob'tvijo konzu-ma Ljub'iane se ustvarja smotrena podlag* za elektrifikacijo banovine Bilo b' pog'cš no. če bi v tem primeru, ko ie banovina Investirala og-omne vsote. Se sami snvesrl-raili težke milijone, da ustvarimo konku renčno podjetie. ker b' trpeli 'zeubo na obeh straneh Takih mvest;cii bi tudi oblast ne dovolila Ugotovljeno je b;lo da stane mestno elektrano tok 4^ par. dočim b* na« stal, če bi morali obrestovati in amo*t:žira ti še 15 milijonov Din za nov turbogenerator 83 par za kilova*no uro Nav^zna izguba bo v par letih popolnoma »zg;nila in lahko rečmo da bomo že v par letih pocenili tok Končno je župan izjavil, da bo mestna občina dala nadzorstveni ob'asf v vpogled vsa pripraviialna de'a »n sp'se s prošnio. nai jih pregleda ker nma o;Če«ar skrivati in ker hoče da se ustvan dobra podlaga za bodoče gospodarstvo Ljubljane Potem je žunan odredil glasovanje in obe pogodbi sta bili sprejeti z vsemi proti glasu obč. svet. Seuniga.
Zanimiva predmestna glasbena prireditev
Moste imajo kar tri dobra pevska društva, k! so priredila na Svečnico
prav čeden koncert
Ljubljana, 7. februarja.
vzhodnem pracu Ljubljane je meščanska občina, ki št^je okroglo 8000 duš. v*c. kakor marsikatero naše mesto. Prav malo «5 nam Llirbljankanom znane te Moste. Ve^ mo, da eo tam karm žitarice, da Je tam nekje blizu žr^bčarna, da ee erre «koffl Mr*tfe proti Zalogu itd., a o kulturnem življenju MosČanov vemo bore tnalo*
svoanjco pa jo ob&insfol odbor društva »Rdeči križi v Mozart zbral v Li ld-ekem domu troie nioSfianekih pjvskih dru-štov tnr z njih pomočjo priredil prav e den koncert v evoie dobrodelne namene. Torei ima i o Mo=>ti kar tri oe-v^a društva, društva, ki goje zborovsko petf? na orav re^n. nikakor ne več wmo »i^ežeViki« način. Vera tri društva, to i2 nak*tare:3e moSfon-elko društvo >Motft?«. iz Mo^l potom ©flrjStve nedavno naslali novi zbor >H. Sattnerc. oba moška zbora, te>r p~vb>lii zbor »zvezda«, ki jroji moški in mešani zbor, štejejo okori 100 pevcev, ki predstavi i akj dovolj resen in nadebuden pevski kadar.
Koncert Rd-^ca križa ni pokazal samo le-pe stoznosti naftom vsi b treh zborov, ki ie z eairom na karitativni namen premostila vsa morebitna dnevna nesoglasja. an»ik ie dokazili, da ie le v ftksupnern d*lu mococe doseči tehtnega tififpohe. Dozdevna p maka tHtma ie podžigala posamezna društva, da «> a skrbnimi priora vam i podala «voje najboljše, kar eo znala in tako v resnici Dri-pravila mnogobrojnim posljšalcem prav Vap umetniški užrte*k.
Koncert, za kaUraga organiziranje se lo prav toplo zavzemal pred vsemi g. dr. Per-ko, je bil izredno dobro obiskan. Med dru-trimi so prifili ereaki na ^e In i k c. ZnidarSi?.. zast. div. kan. 7. 9tanoievi6. prede. ban. odb. RK g. dr- Kreiči a tajnikom r. Skalarjem, župan, nodžuoan, upr. bolnde* g. dr. Rad-man, povelinik pol. fitrale s Gril. zastooni-ki drueih korporaeli, zlasti mnogo pevcev Uubljanskih peskih društev itd.
Pevska druMva ao nastonala e*rogo disciplinirano, v najlepšem redu, gVadko. brez vsakega trenja, po v nan-rei določenem programa, proti čemur naši pevci sicer prav radi grese, vsako pevsko društvo v dvakratnem, nastopu, pred odmorom in za njim ter končno v skupnem krosru .
Pevsko društvo »H. Satrnarc vodi strokovni ueiteli gVuhoneimniee g. Vinke Kup-ni||. Nadarjenemu, goratemu pevovodii bi priporočal več uravnovešenosti in mirj. Polovica teleen* jribčnoati, v kateri aa r>red svoiimi pevci izčrpava, bi bila v dosego »eaiakega uapeha dovolj. Imajanifl OFeoro-etih, nikakor ne vedno niti dinamično ali ritmično, ali na kakršnikoli druei način zelo teikih atvari \s v naaprotiu z moro^t celo na zunaj preračun jen imi gestami 'iri-genta. Zlaati se marsovski temoi, n. pr. | v >U boi!< objeno ne vpdiip take. Sie»r pa ■ ie g, Rupnik temparamenten. mlad dirigent Ivi ©e bo a pasom eigvrno umiril in krepka
uveljavil- gegovi pevci so vol ml. poslužni. imajo lepo vne§?ne glasov*, med njimi sta tudi dva priietna solista. NaM**>*e zaneti s<» bili moji >Završki fantje« in Tnavreva sia roslavna »Domovini« Rupnikova *Le z nami« je še kot orva skladba, malo *ibka stvar. Z resnim učenjem pa tudi tu potd?'
»Zvezdo«, vodi orof. e. Mirko Avsenak Miren, smotren pevonodia ki polaga nos bno važnost na lepo dinamsko iivaianip, zlasti na naraščanje in ki ie tudi izbir?en v oro gramu, sal }i moški ?bor gladko meil dru gim izvedel iiitonafno dovoli težko Pavči Cevo >D^il;ea. ti si jokala« in meSani ^bor pr?eei težke ^chvvpbove »Zvonovp« <n prelepo Lajovič*vo >Ki5a pada«. Oba zbora moški in meSani. morata imeti za «sboi do voli dol-»o šolsko dobo. ki sta jo s oh lom oreSla. Zdi po se mi. da niso bili vsi o'*vci iz Most doma ©e na se mot:m, nif za to: tudi svoiemni bližnjemu pevru pomagati je nlem^ito delo »Mnrftti« le 6e nedavno menjalo svo:ega ppvovodjo Zdi es. da nI ala bo zemenjnlo O. Mikin Orm je sfrer nekam premalo gibl^v — g R mnik bi mu tnalo od svo;e eta«*riČno«H odstooll In obMHa bi bilo u^trpfc^Trt) _ a se zna noglob:ti in r*»vee zavzeti, kar je seveda glavna stvar. Resen }e» d »laven in pevci so mu iskreno vdani, ker veruK^jo vanj. >Moste«. pa tudi »Zvezda« in >H Sattner« so se izkazali že pri ljubljanskih nastopih, vendar se mi zdi. da ima in »Moste« najlepše tsnonske stesove in tudi baritonista, ki se s svorim V?pim. celo dobro izšolanim clasom lahko pokaže k:er-koli. V zboru sodelujejo tudi stareiii bo-spodje. kot n- pr. g. Rema znani dobrotnik in podpornik vefn mosčanflkih psvcev. Po-»ebno leno so >Moste« zapele Foerst^rjev »Večerni avet bi Jerebovo »Palta rožo«.
P^nem vJadranSko morfe« ie ob ak'epu združila vb? mo5ke pevce ?. ekipan nastop. B41 pa je to. ZaL najšibkejši nastop. Skupni nastopi so poglavje zase. Za nia le predvsem trefca vaj In t*h zadostno število doseči je tižko. Pri »Jadranskem merju€ pa ie Se druga M*zt. Vsak na* peivee |3 prepričan, da to tisoč in tisočkrat prepeto pe*em zna. Jaz pa bi skoro stavil, da ea ni mo-Šk*ca zbora, ki bi n v vseh glasovi b znal. V nji so taka harmonična m sate. ki nikoli, pa prav nikoli pravilno ne poki. Spominjam se. da i? davno pred vojno »neister Hubad na višji ukaz moral pripravljat? podoknico neki vieoki avstriiski živini in ie pri vajah aa »Jadransko m one« prav is kox> uhajal. Niso in niso m J »Morja« znali prav zapeti. In še dan-« ga ne znalo Sicer ra t* treba »Meriu« besedilo nrav gotove nekoliko izpremeniti Vendar bi bil ie čaa da bi nehali navdušsno ploskati in s? s iakredimi ocrni radovati, kadar povri na vea glas za poio. »t^ra knv ie tuii mei«, da nJ morie naše več!
Zelo posrečili in dosti cimeta glasbene- J g«a uiitka nuds« konren ie oddajala liufe-jiar»*ka radiiska postaja. —c-
Ljubljana, 7. februarja.
Tz Kamnika je prispela davi žalostna vest da je tam danes ob 1. sjutraj po kratkem in težkem trpljenju umrl g. Vekotlsv B e n k o v i t, farmacevt in slovenski literat v 67. letu starosti.
S pokojnikom leže v grob markantna osebnost is naega literarnega življenja, mož. ki se je plodonosno udejstvovs) zlasti v prevajanju tujih del na naš jezik, pripomogel ps je tudi mnogo k izpopolnitvi strokovne terminologija ssj je izdal 3 knjige o zdravilstvu oziroma o idrtvilnem rastlinstvu v slovenščini. Med drugim je izdal •Slovensko-]atinsko-nemikt rastlinski imenik«, napisal »Imenik zdravilnih rastlin« v katerem je zbral mnogo domaČih pristnih izrazov ter »Priročnik za lekarnarje«. Vse te tri knjige so izpopolnile vrzel v domači strokovni literaturi.
Pokojnik je bil pa tudi pravi poliglot, saj je prevajal razna dela iz mnogih jezikov. Tako nam je med drugim prevedel delo poljskega pisatelja Petmajerja Njegov »Izbor Heinejevih pesmi« je pa izšel pred leti v Mariboru, a mnogo je prevajal tudi iz ostale slovanske literature, dalje iz nemščine, pa tudi iz angleščine, iz katere nam je poslovenil delo Oskarja \Vildeja Poskušal je tudi s prevodi iz madžarščine Bil je torej vsestransko izobražen m«>ž in pomeni njegova smrt za naš narod veliko izgubo.
Za pokojnim žalujejo rodbine Valentina, Franja, Ive in Karla Benkoviča ter rodbina Josipa Senice. Pogreb bo v četrtek 8. popoldne po prihodu vlaka v Kamnik od hiše Novi trg 12. Bodi mu ohranjen blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
Naredba o zaščiti domačega oreha
Ljubljana 7. januarja. Ban dravske banov:ne je izdal naslednjo naredbo o zaščiti in goj;tvi domačega oreha
§ »•
Prepovedano je sekati orehova drevesa (domači oreh) Jug'ans rega razen z dovoljenjem občinske uprava ki se sme izdati samo:
a) ako so oeividno gnila poškodovana ali močno ozebla in ako plodnost naglo ponehava:
b) ako so zrela za sečnjo, t. j. ako ima deblo, merjeno v viš'ni prs (1.3 m nad tlemi), več ko 160 cm v obsegu ali nad 50 cm v premeru.
5 2.
V času od 1. aprila do 15. oktobra |e-sekanje orehovih dreves sploh prepovedano.
§ 3-
Izvoz (eksport) orehovega lesa je ne* kvarno posebnim carnskim predpisom dovoljeno ie, če je žigosan in je zagotovljena zadostna količina za domačo potrebo. Žigosan mora biti tudi les, kii se izvaža v druge banovine.
Izvozniki si morajo priskrbeti izvoznice, ki jih dobe pri občinski upravi.
§ 4'
Žigosanje za izvoz namenjenega orehovega lesa izvršita skupno sreski kmetijski ip šumarski referent tako, da s tem ne na stanejo stroški, ki bi obremenjevali zemljiškega posestnika.
§ 5.
Dovoljenje za sečnjo se izda le s pogojem, da zemljiški posestnik (lastnik, zakupnik, upravičeni uživalec) namesto vsakega po l. januarja 1934. posekanega orehovega drevesa zasadi in vzgoji vsaj dve mladi dobro razviti orehovi drevesi, in sieer najkasneje v dveh letih potem, ko je posekal drevo. Drevesca naj se ne zasede na istem mestu, kjer je stalo staro drevo.
Zemljiški posestnik mora nameravano -;ečnjo orehovih dreves prijaviti pri občini, v kateri leži zemljišče, ter v svoji ustni ali pismeni prijavi navesti število za sečnjo na menjenih dreves, kraj kjer stoje m razlog za sečnjo. Navede naj tudi, kje bo posadil mlada orehova drevesca.
Občina se mor« pred dovoljenjem na mestu samem preveriti ali so dani pogoji za sečnjo po § 1 te naredbe.
V mesecu aprilu vsakega leta mora občina predložiti prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu seznam izdanih dovo tjenj z navedbo lastnika, njegovega poklic« in bivališča, števila posekanih dreves, kra Ka. kjer so stala, iz katerega razloga se je dovoljenje izdalo in kje se nameravajo za saditi mlada drevesca.
Občno upravno ob Las t vo prve stojmje nadzoruje pravi4nosi dovoljenj.
§ 6.
V krajih, kjer oreh posebno dobro uspe va, moTe občno upravno ob last vo prve stopnje po zaslišan ju zemljiškega posestnika ter šumarskega in kmetijskega referenta po predhodnem odobrenju banske uprave občinam ter posameznim posestnikom odrediti, da zasade na svojih icmlji-ščito primerno število orehovih drevesc, ki jih dobavi banovina po znižanih cenah.
Občina je tudi dolžna poskrbeti v takih za primerna zemljišča, kjer bo šolska mladina pod vodstvom učiteljev sadik oceho va drevesa.
§ 7.
Prepovedano je sklepati pogodbe, s katerimi se proti določilom te naredbe odtuji les še obstoječih orehovih dreves.
§ 8-
Onega ki ravna zoper doiočUa te naredbe, aLi sodeluje, ali posreduje pri opravilih prepovedanih po § 7. te naredbe, kaznuje občno upravne oblastvo prve stopnje po čl 69 zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do. 1000.— Din. ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 20 dni.
Odgovoren in kazniv je tudi kupec. 5 *
Izvrševanje te naredbe posebno skrb ss TavHno sečnto in nasajevanje je na'oženo občinam in občnim upravnim oVastvom P* ve stopnje s sodelovanjem kmet'rekih in 4urnarsjtih referentov. Pni nadziranju so deluje tudi žandarmerija.
e 10
Ta naredba dobi obvezno moč 15. dan po razglasitvi v »Službenem listu kraljevakt banske uprave dravske banov ne«.
Do vrani
9 So-sed tiči do vratu v dolgovih -m No. to Se ni tako straino. saj meri samo 1.50 m.
Strašna prometna nesreča
Eksplozija t avtobusu pri Splitu — Med Žrtvami dva Slovenca, poročnik korvete Ahlln in šofer Persa
Split. 6. februarja Vaa Split Id bližnja okolica sta pod vtisom strasne prometne nesreče, ki se Je pripetila v petek zvečer ln Id je zahtevala dvoje mladih nadebudnih življenj. Smrtno ata se ponesrečila dva Slovenca poročnik korvete Bojan Ahlln la LJubljane In Šofer Mirko persa is Ptuja, a več žrtev strasne nesreče leži težko poškodovanih ln opečenih v splitski bolnici.
V petek kmalu po 10. Je kakor običajno vsak dan krenil Iz Splita avtobus kraljeve mornarice, da prepelje oficirje ln mornarje la Splita v Dtvulje. V avtobusu se j a vozilo okrog; 20 potnikov. Vožnja do Kaštel StafUiča je Sla v redu. Nekaj kilometrov za StafUičem Je pa iofar nenadoma opazil sredi ceste kup gramoza ki je bil pripravljen za posipanje. Zavil je v ostrem loku mimo kupa nato pa naglo usmeril avtomobil na ravno cesto. In baa to je imelo usodne posledice:
hipoma se je avtobus nagnil in prevrnil.
Oficirji in vojaki so ohranili mirno kri. eden je celo pozval ostale, naj polagoma skozi okna in vrata zapuste avtobus. Bas
so hoteli zapustiti avtobus, ko je nastala
strahovita eksplozija,
ki Je raznesla vso karoserijo; njen učinek je bil pa tako silen, da je mnoge vrglo iz voza ter jih razmetalo po več metrov daleč. Posledice so bile strasne. Nekateri potniki so dobili strahovite opekline po vsem telesu ln v naslednjem hipu so se začuli pretresljivi klici na pomoč.
Eksplozija je nastala zato, ker ae je takoj, ko se je avtobus prevrnil, razlil bencin, ki ga je bilo približno 60 litrov. Bencin je tekel na motor, v katerem je po nesrečnem naključju nastal kratek stik in hipoma se je bencin vnel. Nastala je silna eksplozija ki so jo čuli ln videli plamen celo v Divuljah. Od tam so takoj prihiteli na pomoč. Med prvimi je bil na kraju nesreče zdravnik dr. Bizjak, a iz Splita sta se pripeljala vojaška zdravnika major dr. Kraljević ter narednik dr. Repa Skoraj istočasno je privozil mimo avtobus podjetja »Sap«. Naložili so več ranjencev is jih prepeljali v Split
V bolnici so ranjence pregledali in tele tedaj so videli, da poročniku korvete Bojanu Ahllnu ni več pomoči, kajti nesrečnež je bil že mrtev. Zadobil Je tako hude opekline po vsem telesu, da Je smrt nastopila takoj.
ZVOČNI KINO »DVOR«
Telefon 27-30
Danes premiera ob 4., 7. In 9.
Dek'eta v uniformi
Po gledališkem komadu »Včeraj in danes« od Kristine VVinsloc. V glavnih vlogah: Hertha Thiele, Dorothea VVieck, Emilio Unda In EUen Senwanneke. Nov »Foxov« zvočni tednik!
Radio
Ljubljana. 7. februarja.
Previ ob 19 30 bomo slišali v radiu odlomek velikopotezno zamišljenega dramatičnega koncepta »Abraham Lincoln«, delo našega mladega dramatika g  Ivana Mraka.
Življenje in boj velikega ameriškega prezidenta za skupnost ameriških držav, za osvobojenje črnih sužnjev, ter Lincol-nova tragična smrt to so v glavnem mo ti vi. ki so služili Mraku pri izoblikovanju Lincolnove osebnosti.
Je to politična drama, ki pa je organsko zvezana z intimnim privatnim življenjem kot Lincolna. tako tudi njegovega protipola Douglasa. kar daje delu vsesplošno člove-čanski značaj
Delo započne par mesecev pred Lincol novo smrtjo in osvetli tudi vse Lincolnovo življenje v nazaj — slišali pa bomo drugo sceno, kjer se bori Lincoln za ponovno izvolitev (ki povzroči tudi nasilni konec Lin čolna od strani fanatičnega in slavohlepnoga zločinca), ter nas uvede v težnje skoro vseh važnejših oseh drame in nam da pri liko. da jih točno občutimo.
Ta scena je dejanski vzmet drame in bo vsled tega na'emu občinstvu gotovo zelo zanimiva in bo v marsikom vzbudila željo, da čimpreje celotno delo doživi na naši drami, kamor to delo spada
Recitacija sama bo na zanimivosti gotovo pridobila, ker nam bo delo čital avtor sam.
Naše Gledališče
DRAMA Začetek ob 20. urL
Sreda, 7 febr.- Kulturna prireditev v Crni mlaki  Red Sreda.
Četrtek e febr.: Sonjkln ln njegova sreča. Red Ćetrtek
Petek, 9. febr.: Ob 15. uri Praznik cvetočih češenj Globoko znižane cene od 4 do 15 Din Dijaška predstava.
Sobota. 10. febr.: Charleveva teta. Premiera. Izven.
OPERA
Začetek ob 20. url.
Sreda, 7. febr.: Zaprto. Četrtek, 8. febr.:   Viljem Teli. Premijera, laven.
Petek. 9. febr.: Zaprto
Sobota, 10. febr.: Nižava. Red A.
Ga, Zlnka Vilfan-Kuncev*, sna naj-odličnejših članic zagrebške opere, ki je vselej z velikim uspehom gostovala tudi v naši operi, gostuje ponovno na premieri opere Viljem Tsll v vlogi Matilde. TeU Je umetnina, ki je izredno močno vplivala na razvolj takratne opere (1829) in se je razširila takoj po vseh velikih odrih v Evropi Naslovne vlogo Telia poje g Robert Primožič, Gesslerja mesto obolelega g. Be-tetta f Mirko Pugelj ki je v zadnjih dneh prevzel to vlogo. V obeh, isredno važnih is težkih tenorskih partijah. Rudolfa in Ar-nelda. nastopita gg Gosti* in Maičec Zbor je pomnožen. Musikalno vodstvo ima kapelnik Neffat rezilo g režis»r ^krbirtsek-Premiere ho p četrtek 8. %. m. izven a bon- j maj* 1
V brezupnem stanju so nadli tudi vsega opečenega šoferja Mirka Perso. ki so ga nemudoma prepeljali v Split Nekatere ranjence so obvezali na kraju nesreče, 4 so prepeljali v Split, 2 podoficirja ki sta bila pa samo lažje ranjene ter nekoliko opečen« po rokah, pa v vojno ambulanco v Divu lje.
Na kraj nesreče eo takoj prispeli komandant letalstva, kapetan bojnega broda Vasic, komandant letalske Sole fregatni kapetan Preradovič in več drugih oficirjev, ki so se toplo zavzeli za ranjene tovariše in vojake.
Truplo tragično preminulega poročnika Bojana a hi in a so prepeljali v mrtvašnico vojne bolnice v Splitu, 4 težko ranjene vojake in častnike pa v bolnico. Stanje Šoferja Perse je postajalo vedno bolj kritično in okrog 3. zjutraj
je po strasnom trpljenju urarL
Ostale ranjence ao v soboto dopoldne prenesli iz vojne bolnice na dermatološki oddelek civilne bolnice, kjer so storili zdravniki vse, kar je bilo v njihovih močeh, da jim olajšajo bolečine, a kljub temu je stanje dveh ranjencev zelo resno. Večina je opečena po vsem telesu.
Najbolj je opečen poročnik korvete Ar-min R. Afrič, kraj njega pa leži težko poškodovan strojni narednik Josip Perhaj, tudi Slovenec, ostala dva ranjenca sta pa Milovan Ivanovič in Jerko Stambuk.
Nesreča je napravila na prebivalstvo Splita Trogirja in Kaštela najgloblji vtis ln vsi sočustvujejo s težko prizadetimi svojci nesrečnih žrtev.
Pogreb
V nedeljo ob 10. dopoldne so prepeljali zemake ostanke poročnika Ahlina ter šoferja Mirka Perse ia vojne bolnice na tamošnje mestno pokopališča. Nesrečni žrtvi so pokopali s vsemi vojaškimi častmi in na zadnji poti ju je spremljalo skoraj pol mesta,
Pokojni Bojan Ahlln je bil rojen v Ljubljani kot sin davčnega nadupravitelja Josipa poleg očeU pa žalujejo za njim tudi mati Fani, brat Josip, ki je kapetan kor* vete, brat Stanko, železniški uradnik, to seatra Vera por Boh. Bodi pokojniku, ki ja bil znan kot izredno simpatičen mladenič, ohranjen blag spomin, preostalim pa naše globoko sožalje!
KOLEDAR.
Danes: Sreda 7. februarja katoličani' Romuald, Malina pravoslavni 25. Januarja.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pevčeva ljubezen. Kino Ideal: Erika. Kino Dvor: Dekleta v uniformi. Kino Siska: Tajfun. »Sola ln dom« predavanje ob 20. na državnem učiteljišču.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Kurait, Gosposvetska cesta 10. in Sušnik. Marijin trg 5.
*xfxtt*€)€t mita
V*e se lahko pripeti na svetu, celo ro, da prirede davčni eksekutorji ples in txy vabijo nanj davkoplačevalce, za pokroviteljstvo pa naprosijo druktvo davčnih za ostankarjev. Ali pa ,e pripeti, da ja človek zavarovan zoper vse nezgode, tudi zoper kugo. lakoto in smrt. le zoper zakonski ja rem ne. Pa gre recimo smučat in te polomi, zvije si nogo v gležnju, zlomi si np/ir na palcu, pretegne mezinec na levi nogi ali karkoli že. Odpeljejo ga v sanatorij ln Oblože z mavcem, da mu naravnajo potom ljem ud. V sanatoriju je pa toplo, prijetno, Postelja je mehka, hrana dobra, a zunaj brije burja in polomljenemu zavarovancu se kar nekam noče domov, kjer bi moraJ ležati v nezakurjeni sobi. Ore je ln iedi se v sanatoriju teden dni, dva ledna, mesec dni, sest tednov, pa ga še prav nič ne mika domov. Zdravniki in usmiljene sestre si ne vedo pomagati, saj jih je vsak dan bcij strati, da bo polomljeni zavarovanec tako dolgo ležal v sanatoriju, da dobi v njem domovinsko pravico. A kaj potem?
Torej kaj početi, kako rešiti se iz za gere? Če bi »e kaj takega res pripetilo, da bi kdo zamenjal sanatorij t svojo nezakur-jeno sobico, bi bilo ie najbolje proglasiti ga za bacilonosca in ga poslati s primerno injekcijo na infekcijozni oddelek, kjer bi mu domovinska pravica gotovo ne dišalo. Kar sam bi jo ubral domov, še prigovarjati bi mu ne bilo treba.
Iz Črnomlja
— Teta} ea molzne kontrolorje in ro-dovnikarje. ki se je vrli 25 in 36. januarja v banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, je iz našega sreza obi-skovalo deset gospodarjev. Tečaj ie poleg sreskega kmetijskega odbora v Črnomlju omogočila banska uprava. Bil je zelo važen, ker v vsem srezu nimamo še nobene živinorejske selekcijske organizacije, niti nismo trneli doslej izvežbane rodovnikarje dočim se bodo sedaj že lahko osnovale prepotrebne živinorejske organizacije Vsi tečajniki so se po povratku zelo pohvalno izrazili o gostoljubnosti vodstva kmetijske Sole in o prijaznosti gg predavateljev šolske uprave strokovnjakov banske uprave in Zveze selekcijskih organizacij in izjavili, da so se naučili mnogo koristnega
wm Belokranjsko učiteljevo bo zborova/o v soboto 10 t m. v Črnomlju Ker bodo v iituacij*kem poročilu obravnavana očitanja g. Kum'ja sekcijskega tajnika, našemu požrtvova'nemu g Matku Liubiču. šolskemu upravitelju v Podzemlju in pred tedniku sreske organizacije JUU ia sreza Črnomelj in Metliko naj se zhornvanja vsi učitelji zanesljivo udeleže N>'a dnav nem redu bo tudi referat n kmetijskem in gospodinjskem nada'jeva'nem Šol'tvu. kar bo nedvomno vsnVe<*a zeln zanimalo.
— Lovsko-pl»nin*k»  >*K*va   k»   jo vsa ko leto naši vrli lovci in planinci prirejaj skunnn.   je tudi   leto« do«egla lan uspe* Vrtila «c je v «nhntn zvečer in ie Kil obi* res zadovolji«,    kar  je  razumljivo spri odlične organizacije nr"re-Hv*
tev 30
ISLUVJBM8&1   N A R O D«, dne 7. februarja 1*M
^ttrb S.
TUDI VI MORATE SLIŠATI
SAMO iS DANES
LOUIS GRAVEUR.JA
KI POJE DANES V VESELI VELEOPERETI
„PEVČEVA LJUBEZEN"
PETJU:   DEJANJE JE
OPERETA JE RAZKOŠNA  V  REŽIJI. GLASBI
NADVSE ZABAVNO
NOV ZVOČNI ŽURNAL Predstave danes ob 4., 7% ln 9% Predprodaja od 11. do "£13.
EN
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Dnevne vesti
— Izpiti za graditelje visokih ln nizkih zgradb ln za elektrotehnike v pomladanskem terminu 1934 se bodo opravljali pred pristojno izpitno komisijo pri banski upravi v LJubljani v aprilu 1934. Prošnje Je treba vložiti najkasneje do l. marca na bansko upravo ln jim priložiti vse potrebne dokumente. Izpitna pristojbina se položi pri blagajni glavne pisarne ban?ke uprave in znaša r?zen ta.kse za vlogo v znesku 5 Din v kolkih za graditelje 200. za elektrotehnike pa 100 Din. a v gotovini 700 Din. V prošnji je izrecno navesti stroko ln ali se izpit opravlja prvič odnosno ponavlja.
— Nove volitve v občini Šenčur. Ker eo bile občinske volitve v občini Šenčur razveljavil ene. je odredila banska uprava nove volitve za v nedeljo 11. marca. Volišče bo do'očn.9 občina.
— Odvetn!*ka vrat. Odvetnik v Murski Soboti dr. Lndovik štfmen ie 1. februarla umrl. Za začasnega prevzemnika n^gove pisarne Je lmpnov?n odvetnik v Murski Soboti dr. A'ek«ander Valvi.
— Rarplnana sb'f.na. Odda se mesto pisarniškega uradnika pri sreakpm sodišču v Mariboru. Prošnje Je treba vložiti do 18 t. m
— Tz »Službenega li«ta<t. -»S^žbeni 'K kr. ban«ke uprave drav-ke banovine* it. 11 z dne 7 t. m oblav^a zakon o n*«i"a-njevanju vojske ln mornarice, uredbo o medsebojnem odnosu mer metrskega sistema nasproti tujim meram in obratno, naredbo bana dravske banovine o zaščiti in gojitvi domačega oreha, razglas o novih volitvah občinskega odbora občine Šenčur in objavo o izpitih za graditelje visokih tn nizkih zgradb in za elektrotehnike v pomladanskem terminu 1934
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8- do 14. t. m. je bilo v dravski banovini 23 primerov tifuznih bolezni, 34 Skrlatinke, 28 vnetja priušesne slinovke, 155 davice (smrtna 2), 27 šena (smrten 1), 3 otročične vročice. 1 griže in 1 krčevite odre\enelosti.
— Delo dobe. Borza dela v LJubljani sprejme za takoj vratarja, ki obvlada več jezikov, 2 kova&ka pomočnika in trgovskega potnika.
— 30-milijonsko posojilo zagrebški občini. Državna hipotekama banka je odobrila zagrebški mestni občini posojilo v znesku 30 milijonov Din za konsolidacijo občinskih do^ov.
— V »veto deželo ln Egipt. Skupina izletnikov JS ae pridruži letos rednemu mednarodnemu izletu, ki ga priredi v maju Ju?oslovenski Lloyd s parnikom kraljica Marija v Sirijo, Palestino ln Egipt. Potovanje se prične 2. maja iz SpMta, kamor se vrnejo Izletniki 21. mala. Podrobne Informacije daje JS. Ljubljana, TvrSe-va cesta 1.
— 6e*nje cveto. Iz Metkovtča poročajo, da imajo na okoliških hribih sicer sneg, na solnčnih krajih pa že cveto češnje.
— Tomislavev dom na Sljemenu pogorel. Znano planinsko zavetišče Tomls'avov dom na Sljemenu pri Zagrebu je postalo žrtev požara. Goreti je začelo v ponedeljek ponoči in šele včeraj v zgodnjih jutranjih urah so požar pogasili. Dom je zažgala najbrž iskra iz dimnika, škoda znaša okrog 1,200.000 Din, je pa krita z zavarovalnino. V domu je bilo več gostov, ki so se pa pravočasno rešili ter se zatekli v bližnji uradniški dom, ki so ga komaj obvarovali, da se tudi ni vnel.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno večinoma j-asno vreme, čez dan nekoliko topleje. Včeraj je snežilo v Skoplju, na jugu pa deže\alo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14, v Mariboru 2.4, v Ljubljani 1.6, v Zagrebu 0.0, v Sarajevu 1. v Skoplju —1. v Beogradu —6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769. temperatura je znašala —9 2
— Dve nezgodi. Uradniku v zbornici za TOI Leopoldu Remcu je snoči ko Je šel iz svojefa stanovanja v Rožni ulici, na stopnicah spodrsnilo. Pri padcu si je nekoliko poškodoval desno roko v rami V bolnici so ga pregledali, so pa ugotovili, da poškodba na težka. Pri MikHčevih v Lukovici so po-diraM drevesa. Pri delu je pomagal tudi 19-letni domači sin France. Pa se je zavalilo nan^ po-ekano drevo in ga je vp1b udarila po desni noeri in mu fo poškodovala nad čTo^Vom Prepeljali so ga v ljubljanska bolnico.
— Sa™ si ie sodil. Lani na Si^v«»s*rovo | je v M^r^n pH F^amu z«ror*»To e^oni^^ko i poslopje posestnika Franca Pernata O^enj Je uničil velike zaloge sl?me ln «ena. zgo- } re'o    je  tud'    več    go-po ^a^k'h  strojev j Skupna škoda *e zna*ala 80 000 T3<n  Oroft- j n'ki *o uved*' nr«'ckavo in neo*oviii. -la !e ' bil  oeen* pr>df»k^^en     Poti^a  so osumil! h'anca .Tu'na K"^1?. ki 1p Hi ucin**nrt p*i p-veoo««;^.-    M*»*'i''i   PcV^vj»eii     por—a* ie namreč nekoč o«"im1l Ku*!a saradi ž°one | tatvine  na kar mu *e zagroHl   da se bo
maščeval nad nJim. K posestniku Pokrivaču j« odšlo več orožnikov, ki ao Kugla zaslišali. Ta je aeveda vse odločno tajil, kmalu nato to ga pa našli obešenega na
j podstrešju svojega gospodarje. Oblasti eo
prepričane, da je bil Kugi pravi storilec ln domnevajo celo, da Je bil Kugi strah tn trepet vsega Dravskega polja, ki Je Imel
na vesti najamni 70 požigov.
Pri glavobola, omotici, Šumenju v ušesih, porušenem spanju, alabovoljnosti.
rp^dT-aženosti seri te tn koj po staro preizkušeni »Franz Josefovl« grenčlcl! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in Črevesne bolezni poudariš io. da ie »Fmm Josefovaa voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Fr?».nz Joaefova« oda ee dobi v vseh lekarnah, drogerijah ln speee-rHskih treovinah.
Iz
—!j Živilski trg je bil davi slabo založe zaradi mraza, mnogo prodajalk je prišlo pozneje, ko se je že nekoliko ogrelo. Na zelenjadnem trgu je zadnje čase manj ze lenjave. Endivije ni več motovilca pa tudi zdaj ne morejo izkopavati izpod snega Dovolj je pa rad ča ki ga v splošnem prodajajo po 1.50 Din merico Malo je ohrov-ta. precej pa le vedno zeljna tih glav. ki pa niso več dobro ohranjene in zelo trpe žara di mraza Drobne jše prodajalo po 1.30 Din. nekoliko lepše p« po 2 Dn Koleraba, ki je je tudi vedno dovolj, ie po tO par do 1.30 Din komad, po isti ceni prodajajo tudi repo Va sadnem trgu dane? n' b:lo baš lepih jabolk. boJj ohranjene <*o prodajali po 7 Dn kg Prod«:ejo tudi od^ezke ki so dovolj dragi po 3.50 Din kg Tudi perutninski trg ni bil dobro zaseden vendar je bilo dovolj jajc po zmemh cenah, m sicer najlepša po d;narju komad drobnejsa pa po 75 par Cene mesa «o stalne Mnogo je ved no govedine, ki je pa mesarji ne smatrajo za oovedi.no. amnak za kravje meso dočim volovskega me&a zopet ne prištevajo med goved;no. ker je nek«i boljšega Kravie me so. ki pa ni označeno da ie tako je celo po 4 D:n ks do H On Volovskn meso je po 9 do 12 Din Meso hrvaških prašičev je s privago po 12 do 14 Din domačih pa po M do 16 D"n. sicer je p« praSčje meso brez pri vage po 16 do 18 Din Novost je. da pro dajajo zadnje čase mesarji na trgu zakla no perutn;no. no. zdaj jo prodaja samo le eden. ki mu konkurira s posebno stojnico Kmetijske dnizKa Goeie meso ie pri mesarju po 12 Din kg. n« stojnici Kmetijske družbe so pa imeli danes naniaane te cene: kopuni 22—2-4 D;n. purani in race 18—20. gosja jetra m ma«t po 30. gosja drobovina po 25 D*n kg Proda »a io ze razsekano perut nino v prei s>teVit«nih zavitkh. tehtmee pa na stoinici niti ni Te cene so precej višje od on;h. po katerih je prodaja! pred tedni proda ifllec perutn;no na trgu
—Ij Novo drsalfSče so odkriili otroci v Ljubi »anici nod trnovsko zapornico Vod* ie sicer zaprta, vendar zar>o»~nica malo pušča ter se na tek« v strugo vedno precej vode. ki je zadnje dni zamrznila v vel'kn veselie mladine z žahiaka Led ni posebno debel, toda kdo b; se oziral na takšne malenkosti, če bi se udri. bi menda n'riče ne urom-J. razen najmlajših, ki se še uče hod'ti na ledu. Večji pa ;grajo celo hokei. Nekje so iztaiknifa zakrivljene nreklje s katenmi tolčejo po kosu ope»ke Vrvda tik ob zapornici ni r^mrrnjena. vendar se doelej le n'hče rr nfeo/pal.
VEL*KA MASKERADA Ljubljanskega Sokola PUSTNI TOREK NAR* DOM
—lj Zdaj pa razkopavajo O rud IS će. Prešernova ulica se počasi celi in je več ne razkopavajo. En tir je ie položen, za drugega pa vare tirnice Kopači so zdaj zaposleni v GradiSču ob Lukmanovi hiši. Tam ae pred leti položili le en tir zaradi ozke ulice, zdaj pa ko je ulica razširjena, letite lahko v ravni smeh oba tira. da ee bodo lahko vozovi neovirano srečevali, za kar zdaj kopljejo temelje.
—ij Zborovanje pravoslavne oerkvene občine v LJubljani. Predsednik srbske pra.oslavne cerkvene občine v LJubljani 3klicuje za nedeljo 11. t. m ob 11. v dvorani državnega učitelHšča zborovanje, ki se bo na njem obravnavalo vprašanje cerkvene občinske doklade za proračunski leti 1933/34 in 1934/35 Da bo mogoče to vprašanje urediti, prosi občina svoje občane, da se zborovanja udeleže v čim večjem številu, ker se zahteva 75% davčne moči v občini.
—lj Trajni spomenik pokojnim pri Sv. Krištof p. Da ust režemo želji mnogih sorodnikov pokojnih na našem pokopališču pri sv. Krištofu, smo sklenili, da dovolimo vzidati spominske plo*če v stari cerkvi sv. Krištofa. Vsi, ki bi želeli na ta način ohraniti trajen spomin na svoje pokojne pri sv. Krištofu in jim vzidati tako ploščo, naj se prijavijo io velike noči v župnijski pisarni pri sv. Krištofu, Bežigrad. Tu bodo dobili vsa pojasnila ln cene. — Omenjamo pa da ?e bodo te p'ofče vzidale smo, ako se 1ih vsal 50 primasi. —
_H Taboren olcr^žio TSH: PHi*t#H«ki SPRtanek okrr>žia ie določen za 24 februar zvečer TTdpTpži se ga naš no«Mnec z minister dr Kr^mT — Kartotečne tiskovine pr*»-»me v b*?*-<tth dn#h okrožni blaealnik PoH» 7u»*nftie. ki iib razdeli kraiesmim or^anlza^^am nmti niaeilu deianakib strokov — članske nrilave. vnrnšanla. obve-stila Itd r za vse te ln nodohnp »vrhe. za vhp t^iročo nodp 1p da» za nkro^v na raz-poiocrn s^'Oio nij»»mo br P«Mp ^iman^§ na Ahacljevi cesti Taborsko okrožje JNS ob-
ettrl krajevne orfanizacije a naslednjimi predsedniki te tajniki, ki eo istotako za člane svoje organizacije vedno pripravljeni sa razgovore: 1. Sodni okraj (Ciril Majcen, restavracija glavni kolodvor, Zupan Ciril, Mssarvkova 8). kamor spadajo prebivalci med Kolodvorsko in Tvrtevo ali Dunajsko cesto; 2. Kolodvorski okraj (dr. p, Pestotnik, Prečna ulica 4. dr. Rud. Kropiv-nik. Prečna ulica 2), med Vidovdansko in Kolodvorsko cesto; 3. Santpeterski okraj (Turk J os., Vidovdanaka TumpeJ Pr. Je-gličeve 10; med Vidovdansko in Ahaci je vo odnosno Jegličevo: 4. Vodmatski okraj (Adamič Ant.. Bohoričeve 12, Turel Slavka Zalokarjeve 12). — Svetujemo, da ae vršijo občni zbori posameznih krajevnih organizacij med 23. do 28. febr. (izvzemat 24. febr.), da z enim letakom za vse okrožje lahko opozorimo nase Člane na vse bližnje sestanke. Javite svoje tozadevne sklepe takoj okrožnemu tajniku, opozorite vse nase članstvo ze sedaj na delo v bližnjih tednih. — Taborski okrožni odbor JNS.
—lj Kino. Hudo Je, ca človek ne sme v ljubezni poslušati svojega srca, le hujše je pa ljubiti ne povelje. Kake Je e te rečjo v vsakdanjem življenju, bomo videli v filmu »Ljubezen na povelje« v petek ob 1430 v Elitnem kinu Matici pod okriljem ZKD. — >Kong-Kong« Je film. ki ga smatra ameriška filmska industrija sa pravo čudo. To Je fantazija kakršno si Je mogel izmisliti le slavni Edgar VVallace. Vodi nas v davne čase. ko so živele na zemlji ie ogromne živali. — Danes poje v Elitnem kinu Matici Louia Graveur, pevec svetovnega slovesa, in sicer v ljubki opereti »Pevčeva ljubezen«, ki ostane na sporedu samo Se danes.
—*j Teta Bela ln strte Matic, »tara, a
na moč dobra, si bek'ta glavo, s čim bi napravila veselje svojim nečakom ki ne-čaktajam. Ko obedujeta irložbo igrač, ju pobara atenska gospa, če si želita mlad-v iti. Potožita jii svoje brige In g'ej. ta jima da nasvet. »Prtoe^ite deco na nai »Otroški ringa raja« v nedeljo 11. L m. ob 16. uri v veliko dvorano Unona. Tam bo •meha in zabave za mladež na pretek * Stric Matlv se popraska za ušesom: »Ta bi pa bila. hvaa gosra. pripeljeva Jih pripeljeva vseh petna Ist Naj se le poraba va ta fWosre»brrM drnrM-i. Na fvfdenie! Wn
CVETOČI MAJ LJUBEZNI RAJ
MASKARADA
SOKOL VIC
PUSTNA SOBOTA
—4j »Nove najdbe in dognanja na 01-
4evi« je naslov 1. strokovnega predavanja, ki ga priredi Priroduznan«tvena sekcija Muzejskega društva za Slovenijo v petcK dne 9. februarja \9M ob 18. uri v preda-vdlnici mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo gosrod proi Srečko Brodar, ki je tekom svojega že petetnega strokovnega m napornega dola v Potočki zijaiki na Oigcvi odkriti ie tolJto zanimivega o življenju praCIoveka v nasft kra-lhh. da bodo njegova izvajanja gotovo <a-niihala rudi S>ršc občinstvo. StiAcujski >d-bor oipozarja na to z redno zanima vo predavanje, ki ga bodo spretnija e sk opt;čne slike, na katerem bo gospod proitsor pokazal tudi nekatera orodja, ki jJh je rabil pračlovek v težkem boju za obstanek. — Vstopnine ni, sprejemajo se pa prostovoljni prispevki v krite stroškov.
—lil Društvo »Soča« Matica v LJubljani vabi vse člane in rnjatc';« na pustno soboto 10. t m. ob 8. uri zvečer na d ruža cm sestanek »Pri levu«. V lepi domaČi i« neprisiljeni zabavi brez hrupa in troSkov boste rmeti pri! ko prebiti prijeten pustni večer. Na sporedu govoru petje, kupet. amerikanske ženeve itd. Pridite, ako hočete biti dobre volje. Vstopnin? ni. 99'n
—lj Preprečen požar. Okrog polnoči sta dva pasanta opazila, da se veli gost dim iz kleti hiSe st. 14 na Miklošičevi ceati. Opozorila sta aa to stražnika, ki j« obvesti) požarno brambo K sreči ae je izkazalo, dt Di nobene nevarnosti, v kleti ae
j« namre*  vnela    tleea Žerjavica in j« Ze škaf vode zadostoval, da so ogenj pogasili
—lj Okrajna organizacija JNS za Prule v LJubljani Ima v soboto 10 februarja 1.1
svojo III redno letno skupSCtno v gostilni pri »Kavftlću« na Privexu PHeetek ob 20 url. SkupSeine se udeletlta tudi Hublianski poslanec g minister dr Albert Kramer tn poslanec g dr. Stane Rspe Odbor vabi vse člane k polno*tevimf udeletbl.
—lj I. natakarski  ples v  Unionu. Strokovna organizacija natakarjev in hotelskih kuharjev za dravsko banovino priredi v četrtek, dne 8  febr   1934. v veliki dvoran4 hotel«   Union svoj  I.  natakarski   ples pod pokroviteljstvom predsednika zveze zadrug gostilniških obrti dravske banovine g Cici lom Majcenom  SvVra priznani Odeon Jass Ples vodi g. mojster Jenko Gotuvo ne bomo šteli natakarjem v zlo. ako si enkrat v letu privoščijo zabave, ko itak dan za dnem *krbe za nas" telesni blagor Ker nam bodo kot strokovnjaki gotovo postregli ker najboljše, ne zamud:mo te prireditve, saj ima jo njihovi kolegi kuharji že cel mesec posvetovanja,   kaj   naj pripravijo   za razvajeni ljubljanski želodček. Ker je čisti dohodek namenjen njihovi-m brezposelnim to varišem, bomo to prireditev gotovo pod prli s tem. da jo poeetimo. °7-n
—lj Redni občni »bor krajevnega odbora JS v LJubljani bo 15. t m. ob 20. uri v gornjih prostorih restavracije Slamič s običajnim dnevnim redom. Vse člane ln prijatelje Jadranske straže vabimo, da se občnega zbora udeleže v čim večjem Številu.
—lj Predavanje podružnice sadjarskega in vrtnarskega drustvs v Ljubljani danes ne bo
—lj Uradniška menza v LfobHanl na-man^n. ds se 1e preselila iz Sv Petra ceste 25 v moderno urejene pre**ore nove bile na vogalu Reeljeve ta Slomškov* "M-ce. 100-n
—H D*»bF*v»»tfH. prMKe vsi ? fehni9rje ob 20. na r^dnl sae*«^nl ae**«n#k k tov tOi*U*u. ***tilnl na Vi4evd»n«ki e. fL*ub-Manal  K<**r na mor» na1 Ipemene odsrn-
vorl w*» eijMoMiif1 n *t   T'^4.
_li O*«««. da»J«o*»b«romeM fo*A-"»n^^aft 'tr!   na •ud'vJrt*> H? r»nVn« nr* l^r   P j Taf»n. Ijpiislrfeia o»t:Vo   Ljubljana   Star' I
t~p 0 <~en:k: hcezptsfnn I
Občni zbor Glasbene Matice
Uspešno delovanje v preteklem leta — G. M. šteje 14 častnih, 110 ustanovnih in okrog 500 rednih člau* v
Ljubljena 7. februarja.
Snoči je rmele Glasbene Marica svoj 62. redni občni zbor, ki se ga je udeleillo prav mnogo čdartic m članov.
Predsednik g. dr Vladimir Revnihar je v svojem poročilu poudarjal, de v minulem letu ni bilo velikih dogodkov, reč se pa kaže povsod napredek in poraz kakor pat pri organizmih, ki so polni iivijenjs. Zahvalil se je članom gfavnoga odbora, pevskega zbora, orkestralnemu društvu in vsem drugim ustanovam Glasbene Matice, predvsem pa direktorju g. Mateju Hubadu. ki je za* pus»t:i svoje mesto na konservatoriju in je njegovo i«ne najtesnejše zvezano z uspehi G'esbene M«t:ce. To deistvo bi b:ilo sc huije, če bi na njegovo mesto ne bil imenovan vreden mu na**edn:.k C Julii Betetto. Nekdanja Matičin in Hubadov učenec bo vodil kom«verwitoTH v ist' smeri in po želiah Mateja Hu'bnda. zato bo pa tudi z nastopom g. Betetta o*t<i'a zveza med G M m konserva tori jem nespremenjena Po prav prisrčnih Cest:tV«ih d'rektoriu g. Bctettu je predsedffvik javil, da j*. M^tej Hubad Se nadalje ostane vodja šole G. M. tako da bosta oba veliko strokovnjaka skupno delata z« nanredek g^he
Po sr*1o*nem odobravanju je podal tajnik g. MaHkota ob*imo poročilo, ki je o njem predsednik uprav:čeno konstatiral. da je v«Jen in zgovoren dokument za zgodovino G. M.
Tajn;«ko poročilo predvsem ugotavlja, d« je G M. zadostno preskrbi iena i stavbami »n inventarjem, nsto pa obširno opisuje zgodovino romanja G M po raznih zasilnih stanovanjih.
Koncertno delovanje G M. je bilo v minulem letu prav živahno saj je izvajale Beethovnovo »Miaeo solemns« m Verdijev Requiem. velik sokolski koncert 4 Gallusove koncerte, razen tega pa je sodelovala pri vseh važnejših priređivah ter odkrila ploičo Gallusu v Ribnici kjer je bila U M izredno prijazno sprejeta Leto* 17. in 18-marca bo G M izvaiala v Beog-adu Berli-ozovega »Fausta« in priredila Gallusov kon cert, 14 t« 15 aprila bo imela f Zagrebu Lajovćev m Gallusov koncert, na povratku iz Zagreba bo pa pela tudi v Brež;cah.
daoov ima G M častnih 14. ustanovnih 110 in redn;h okrog MX) s tugo se pa spomin ia umrlega soustanovitelja Grasellija. Jarmile Gerbičeve. dr Mantuanija profesorja Mlakarja Tančica in Roze Rohrma nove $ola ima 461 gojencev n konserva-torij preko 300 Na obeh deluje 58 učiteljskih učnih moči in oba zavoda sta tako tesno zvezana, da je nujna ločitev nemogoča Tedensko se ie poučevalo povprečno po 624 in četrt ure ne obeh zavodih, a na novo je upeljan pouk hromat'čne harmonike, ki ga obiskuje 12 učencev
Ko se je tudi tajnik zahvalil g Mateju Hubadu ze 45letno delo m je pozdravil imenovanje a Julija Betctta se je zahvalil tudi gdč Klotildi Prapmtnik za Spletno plodonosno delo na zavodu Obenem ie pa pristavil, da se vse nove učne moči rekru-tirejo iz nekdanjih učencev kakor sedaj g LipovSek in  Rupel. Zbor ima  126 pevcev
ter izvrstno zvem saj ima 14 prvih tenorjev. Tajmk je poudaril tudi zasluge vodje pevskega zbora ravnatelja g. PoJiča. ki Je v petih letih absolvirel 30 koncertov Tudi orkestralno društvo pod vodstvom g. Sker-janca odlično deluje, zlasti se je orkester Izkazal na znamenitem Talichovem koncertu. Orkestralno društvo je samo priredilo en smfonifčen tn 6 koncertov godalnega orkestra po raznih krajih a Iteje $5 ćUnov. Koncertna poslovalnica je aranžirale 54 prireditev, med temi 35 koncertov ter je imela 424.000 Oin prometa m Je razdelila 141 000 Din med koncertante. Prirejati je pričela tudi intimne koncerte v Hubadovi dvorani. G- M. j>a te£ko pogreSa intenzivnih stikov r Radio Ljubljana Potrebno bi bilo, da bi reltice koncerte G M prenašala žc zaradi ugleda doma in v tujim V m nulem letu je G. M. izdala 5 edxij. popolnoma za tisk pripravljene so pa tn. med temi Adamičeva pesmarica 100 narodnimi pesmimi za mešan in moiki zbor. Adam čevi otro&ki zbori, a zadnje dni je pater Hugolin Satt-ner dal G M v zaloJbo S mladinskih zborov s spremljanjem kiavirja Arhiv je bogat tn šteje nad 55fV) de! in skoro stalno izposoja dela društvom po vsej driavi in tudi izven njenih meja Obenem pa zalaga tudi inozemske radie, ki imajo ns svojem sporedu jugoslovenske skladatelje. Jesem priredi na velesejmu veliko glasbeno razstavo. Knjigarna je tako uTejena, da imaj^ gojenci popust
Ob zaključku se poročilo zahvaljuje vladi, banski upravi banu dr. Dragu Maru-šiču. mestni občini ljubljanski in županu g. dr Pucu. ministroma gg. Kramerju in Puclju. zlasti os novinarjem ter končno tudi Ribničanom za gostoljuben sprejem.
G M deluje s polno življensko silo tn svežostjo ter hodi vedno navzgor. V njej delujejo z vzorno vnemo stari pevski veterani, vendar pa vabi novih plemenitih ljudi, da omogočijo pot do najvišje umetnostne popolnosti.
Po aplavzu se je predsednik g. dr Revnihar zahvalil tajniku g Mahkoti ss neumorno inicijativno delo. nato se je pa f kratkim nekrologom spominjal mrtvih. Id so jih zborovalci počastili stoje.
Zaradi odsotnosti blagajnika dr. Černe-ta je podal blagajniško poročilo direktor g Gruden. Iz poročila sklepamo, da je tudi finančno stanje razmeram primerno ugodno Za preglednika je g Markelj predlagal absolutorij s pohvalo, ki je bil soglasno sprejet kakor vsa poročila in predlogi Na predlog tajnika g. Mahkote ostane spre-jemnina m članarina dosedanja.
Odbornik g. Pečenko se je zahvalil požrtvovalnosti čjenatve. najtoplejšo zahvalo je pa izrekel predsedniku g. dr. Ravn harju za neStete intervencije v korist mnogim članom-
Pri volitvah Je bil na predlog g. Skalarja z ovacijami zopet izvoljen za predsednika senator g. dr. Revnihar in stari odbor z malenkostnimi i zpr omembami ia dobo dveh let Ker ni bilo samostojnih Pi"e4" logov in slučajnosti, je predsednik zaključil občni zbor že ob 21.15.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ai&Ki. —  Telefon 33-87
rluaki umetnik INKISINOV, LIANE
HAID in VIKTOR DE COVVA
v filmu ljubezni in eksotične mikavnosti
TAJFUN
Predstave v sredo In četrtek ob i/2l
In «/29 url. Pride! Pride!
SEN VSAKE *ENE.
Iz Kranja
— Xara«6£enslto zborovanje, ki ga je sklicalo Društvo zasebnih nameščencev drevi v gostilni sPri Peterčkuc, Je preloženo na prihodnj* teden kei je poročevalec g- Ivan Tavčar podpredsednik Pokojninskega zavoda. sedrZaa zaradi zasedanja banovinskega sveta
Iz Celja
—c Strankin občni zbor v Vojniku. V nedeljo 11. t. m. ob 8. zjutraj bo v prvem nadstropju pri g. Vrečerju v Vojniku pri Celju redni občni zbor krajevne organizacije JNS za trg Vojnik in Višnjo vas. Na občnem zboru bosta poročala gg. narodni poslanec Ivan PrekorSek ln predsednik areske organizacije JNS g. dr. Emest Kalan. Istočasno bo tudi seja pripravljalnega odbora za zgraditev ceste Vojnik — Šmartno v Rožni dolini.
—e Umrl je v ponedeljek 5. t m. v celjski bolnišnici 331etni delavec Franc Nežmah iz Ločendola pri Rogaški Slatini
—c ženo zabodel z notem. V nedeljo 4. t. m. se je neki moški v Št. Vidu pri Grobelnem spri z 281etno posestnikovo ženo Amalijo Mastnakovo. V jezi je izvlekel nož tn ga zasadil Mastnakovi v hrbet. Težko ranjeno ženo so prepeljali v celjsko bolniš-
nico.
Iz Trebniega
Iz Maribora
— Družabni večer v pozdrav novosadskim pevkam. Mariborsko žensko društvo je priredilo v ponedeljek dopoldne pevkam ženskega pevskega zbora iz Novega Sada veličasten sprejem Zvečer pa je bila v Kazini gostom na čast čajanka. Predsednica ženskega društva iz Maribora je Izrekla Novosadčankam dobrodošlico, nakar se je razvil prav intimen in prisrčen družabni večer. Drage goste je presenetil nastop malih harmonikarjev RK, ki so zaigrali pod taktirko g. Sušteršiča več slovenskih narodnih pesmi. Harmonikarji so teli za res dovršeno igranje burne aplavze ln splošno priznanje- Pevke novosadskega pevskega zbora so izrazile vročo željo, da bi jih naši harmonikarji RK čimpnj obiskali.
wm Kesreča. V torek okrog 10. dopoldne je padel 45letni Ruter Bruno tako nesrečno, da si je pri tem izvil desno nogo V hudih bolečinah so ga reševalci nemudoma idpeljali v splo no bolnico.
~m> Nevarni   umobolnik   Na Svečnico
se je med Strossmaverjevo proslavo v dvorani »Lniona« nenadoma poslabšalo stanje umobolnika 271etnega brezposelnega trgovskega pomočnika Huberja Maksa iz Maribora Resno jc ogrožal svojo okolico, tako da so ga morali odstraniti iz dvorane- V nedeljo dopoldne pa se je na Aleksandrovi cesti zopet pojavil in razbil steklena vrata prodajalne Ruta. Baje jo storil to dejanja zato. ker mu g Bafa ni odgovoril na neko njegovo pismo. Na kraj dogodka je prišla tudi policija ki je umobolnika spravila v policijske zapore. Bil pa je tam tako nasilen, da so ga morali ukleniti. a je vse železne vezi potrgal Vse je kazalo, da je nesrečnež popolnoma znorel. Ker ga v policijskih zaporih niso mogli več varovati, ao ga reševalei v torek dopoldne odpeljali v umobolnico v Novo Celje.
— Tetka nesreča,   Včeraj popoldne je
Zupanov sin Franc Miklič napravljal v gozdu s svojim bratom drva. Ko ata podžagala težje drevo, ga je drevo tako nearečno udarilo po desni nogi. da mu jo je zlomilo. Težko ranjenega so prepeljali snoči v ljub- | Ijansko bolnico .
— Sokolova madkerada bo na pustno nedeljo v vseh prostorih br. Pavlina Pri-četek ob 20. url. Vatop prost — maake vabljene.
— Rudolf Klacna na zadnji poti. Včeraj dopoldne smo pokopali Rudolfa Klacno, davčnega nadupra vitel ja v pokoju. Pogreb se je vršil dopoldne na farno pokopališče in ao pokojnika spremljali na zadnji poti pole* avejeev predvsem Sokoli s praporom ln venet ter mnoere pokojnikovih znancev In prtiBt#l1#v Pogrebne ohrede je opravil dekan Tomažič ob asistenci duhovščine. Bodi pokojniku lahka zemlja!
Zvočni  kino IPEAI
Danea ob 4., 7. in 9. U uri zvečer premiera prvega
ITA MARA
zvočnega filma
ERIKA
H. A. Roberta. Ernst Verebes, Greti The i mer.   VValter Jansen
Cene: Din 4.—, 6.— lp 8.— Nov Pararaountov zvočni tednik!
*m Ižprijenk*. V ponedeljek je policije aretirala mlado Kovačičevo Matildo, ki
le stara znanka mariborskih policijsk... stražnic in sodišča Matilda je proslula pocestnica Dolgo se je skrivala varnostnim organom,   končno je pa vendarle priHl v
roke pravice Policija jo je oddala v bol nico. lcjer so ugotovili, da |e spolno bolna
. Hl
>5LOTBN5KI NAROD«, đne T. fUbrtaarja 1934
ta*. 30
u
28/
ve sirot*
Ko je bila četa že v preriji, je poiskal Roger poveljnjka gorskih čet in ga vprašal, ali ve, kako dolgo bodo še hodili do cilja.
— V normalnih razmerah bi bili zgo-day zjutraj tam, — je odgovoril le-ta. — Zdaj pa moramo zavzeti svoj položaj Se pred jutranjo zarjo.
— Ali je to mogoče?
— Za svoje vojake jamčim, — je odgovoril poveljnik gorskih čet.
— Ce je tako, — je dejal Roger, — se lahko za<nesete, da bodo tudi moji vojaki kos tej težki nalogi.
Poveljnika sta se razšla, da bi z novimi povelji in bodrilnimd besedami pospešila pohod.
In tako so korakali vojaki skozi prerijo na vso moč hitro; pairulje daleč spredaj so pa skrbele za varnost.
Cez nekaj ur je patrulja opazila v travi skrito človeško postavo.
— Kdo je? — je zaklical vojak.
— Vermont! — je odgovoril neznanec in se vzravnal.
— Rabusson! — je vzkliknil vojak.
— Da.
— In kaj počenjaš tu?
Molče je pokazal Rabusson na oddaljeni kraj prerij-e, kjer se >e visoka trava nekam čudno majala.
— S;ouxi? — je vprašal vojak.
— Da.
— O tem je treba obvestiti poveljnika.
— Ni treba. Zadovolji se s tem, da privedeš še dva Vojaka, da mi boste po potrebi pomagali.
Ko je vojak privedel svo-ja tovariša, se je jel Rabussom plaziti z njimi proti kraju, kjer so bili skriti Indijanci-
Kmalu so se priplazili do njihovega skrivališča. Potem je plezal Rabusson sam še malo naprej, da bi mogel opazovati početne Indijancev.
Zagledal je šest Siou.vov, sredi nj»vh pa belega ujetnika, ki je v njem takoj spoznal poročnika d' Ouvellesa.
Usoda je bila Rabusso-nu naklonjena. Ko-nono je imel pred seboj svojega sovražnika. *
Siouxi menda niso niti sluttili, da so se jim Francozi približali. Mirno, brezskrbno so sedeli na tleh in niti straže niso imeli.
In tako se jam je lahko Rabusson tako približal, da je dobro videl bivšega poveljnika »Giorieuxa«.
Prvi hip je mislil pomeriti in poslatii svičeno kroglo v srce moža, ki ga je bil pripravil ob mir in srečo.
Toda ta misel se je takoj umakinila novi, manj divji. Zločina ni hotel storiti; s svojim srečnim tekmecem je hotel obračunati v dvoboju-
— Najprej ga rešim, — je pomislil, — potem, potem bo pa moral eden izmed naju umreti.
Ln z vojaki je navalil na nič hudega sluteče Indijance.
Pr edino so si presenečeni Indijanci opomogli od groze, so bili trije že zabodeni. Sledil je samo še trenutek srdite borbe, ki so v nji napadalci zmagali.
Ko je padel zadnji Indijanec, je poslal Rabusson patruljo nazaj, potem je pa brž razvezal ujetemu poročniku roke in noge.
— Rešili ste mel — je vzkliknil poročnik in iztegnil roke d roti svoiemu osvoboditelju.
Rabusson je pa odrinil poročnikove roke od sebe.
— Pustiva to, — je dejal osorno. Toda d'Ouvelles je nadaljeval:
— Mojo hvaležnost lahko odklonite, gospod; toda dolgu jem jo tistemu, ki me je rešil, kakor moram ceniti pogum in neustrašenost, ki  sem jo videl na
lastne oči in ki se na njo sklicujem. Siouxi so ujeli še nekoga drugega.
— Vašo ženo, je—li "r* — ga je prebil Rabusson.
— Kaj? Vi veste?
Rabusson je približal svoj obraz do-ročniikovemu.
— Kaj me ne poznate? — ie viora-
šal.
Poročnik ga ie radovedno pogledal.
Rabusson je pa nadaljeval smeje: r- Rabutsson. Seržant Rabusson \t
kaznilnice.
In z zamolkMm glasom je pripomnil:
— Jaz sem vas pa takoj spoznal. rx>-ročnik d' Ouvelles.
Marjanin mož je bil že pozabil na to, kar je sJ-išal o ljubezni ubogega ser-žanta in njegovi silni mržnji do srečnega tekmeca.
Raibussonovo vedenje in njegove strastne besede so mu pa priikiicaie v spomin vse.
In njegove oči so hotele sočutno pogledati ubogega moža. Toda Rabusson se ni mogel več obvladati. Silna mrž-naa ga je bila čisto zaslepila.
Ves iz sebe je stopil korak bliže k poročniku, rekoč:
— Poročnik, eden izmed naju je odveč na sve»tu- Razumeli ste me kaj n«?... Ni treba nobenih pojasnil, prič ne potrebujeva ... Nikomur ni treba odkrivati skrivnosti, ki jo vzame eden izmed na.u v grob.
— Kaj?... Vi hočete, da bi se z vami spoprijel v dvoboju? — je vzkliknil poročnik razburjeno.. Ta dvoboj je Izključen!... Ne morem dv.gniii orožja proti tistemu, ki mi je rnaio prej rešil svobodo in življenje.
Rabusson je nestrpno zamahnil z roko. Ln ko je poročnik umolknil, je zaškripal z zobmi in vzkliknil:
— Lahko bi vas bil malo prej ubil.. Toda ne bili bi vedeli, da sem se vam jaz osvetil... Jaz sem pa hotel, da bi pred smrtjo vedeli, da sem rešil vašo ženo, ki je zdaj v mojih rokah ... Hotel sem vam povedati, kaj vse sem pretrpel •.. zaradi vaše sreče. To sem vam hotel poveda-td v trenutku, ko boste stali na robu groba... No torej, začniva!
Stopil je k zbeganemu poročniku, mu potegnil sabljo iz nožnic in mu jo potisnil v roko. Potem je pa od skočil in potegnil izza pasa do»lg lovski nož.
— Branite se, poročnik! — je zaklical in navalil na poročnika, da hi ga prisilil k obrambi ...
Poročnik je nehote odbil udarec.
Toda tisti hip se je pojavila patrulja.
Se predno je pa mogla posredovati, je prišel poročnik, ki je bil zvedel od patrulje, kaj se je zgodilo.
Skočil je med nasprotnika in jima s poveljujočim glasom zapovedal opustiti dvoboj. In s strogim glasom je dejai:
— Kadar jt francoska zastava razvita proti sovražniku, sme teči francoska kri samo v obrambi zastave.
Potem se je pa ozrl na oba nasprotnika in nadaljeval:
— Vem, zakaj sta si skočila v lase .. Kriva je največ usoda.
In obrnjen k poročniku je nadaljeval:
— Gospod d' Ouvelles gre lahko k svoji ženi: poročnik Gašper ga bo spremljal. Toda gospodu d' Ouvellesu moram sporočiti, da računamo z njim, da prevzame poveljstvo nad gorskimi vojaki. Vrne naj se čim prej.
Poročnik in Gašper sta odšla. Tedaj se je obrnil Roger k Rabussonu, ki je še vedno stal. zroč v zadregi v tla.
— Poročnik Rabusson. — je dejal. _ dokazali ste nam. da ste pogumen vojak. Dokažite nam zdaj. da imate tudi plemenito srce. Se eno zmago si morate priboriti ■.. Zmago nad samim seboj in nad svojo strastjo.
Potem je pa povzdignil glas in zaklical obrnjen k vojakom:
— Naprej!... naprej za čast Francije in neodvisnost Amerike!
Burno življenje Aleksandra Staviskega
Pustolovec najde primerno ne Darcy ln \o začne
V onih m'ajših letih okrog vojnih časov je življenje Aleksandra Staviskega sama vijuga Tu hrti v eni smeri in istočasno ga vidimo malo dalje hiteti v nasprotni smeri. Se davno ni bila končana ločitev z njegovo prvo ženo in Stavisky že začenja poleg drugih, rekli bi ljubavnih epizod, dramatično poglavje, ki mu je junakinja pevka Jeanne Blochova. Pravimo poglavje, v resnici je pa zopet
cel življenjski roman.
Poleg tega je pa usoda še hotera, da je dobila vsa zgodba čez nekaj let svoj napeti qui pro quo, kajti ko ie javnost zdaj ob koncu Staviskega zvedela, da je imel takrat razmerje s pevko Jeanne Blochovo, so strme obstali vsi spomeniki onih srečnejših predvojnih 'et.
Jeanne Blochova je bila v onih časih cvetočih šamanov in kavarn med pevci dobro znana, zelo popularna osebnost, pevka in humoristka ljudskega žanra, duhovita in zgovorna, zlasti pa v nasprotni s svojimi tovarižicami okrogla, prava predstavnica lepo reje-nih branevk z živilskega trga. Jeanne B'ochova je seveda morala biti na vseh pariških narodnih svečanostih, na vseh debrodeVh akademijah, na vseh rabivah igra'cev in pevcev kot tipična figura rajajočega Pariza. Toda ta Jeanne Blochova, ki je več let nastopala v Scali in Cigali, pa tudi drugod, se je vedno bolj rediila, oblivata se je z maščobo do nemogočih obsegov tako, da je morala biti v letih, ko govorimo o njenem li?ubavnem razmerju s Staviskim, njena debelost že naravnost grda. A njena starost? Toda, kar ie glavno. Jeanne Blochova je bila v svojem humorju tako poštena in srčno preprosta, da ie bilo strašno pomisiiti, da je postala tudi ona kot priletna žena žrtev izsiljevalca in prisklednika.
To razburjenje v javnosti je trajalo nekaj dni. predno se je pojasnilo, da
posega tu v življenje Staviskega nekdo drugI.
Slavna Jeamie Blochova je namreč umrla 14. avgusta 1916 in spominski nekrologi so izginili pod razburljivimi vojnimi vtisi iz ljudskega spomina. Oseba, ki ji je bilo usojeno igrati tragično vlogo v življenju Stavvskega, ,e pa bila po čudnem naključju, ki hoče tu oči v i dno imeti vse posebno in izredno, tud; kabaretna pevka in pisala se >e tudi Jeanne Bloch, samo da si je bila izbrala za gledališki oder in umetniško karijero psevdonim Jeanne Dar-cy. Ta Blochova. mnogo mlajša od svoje popularne prednice, je bila vitka, visoka plavolasa Židovka. H kabaretu je bila prišla pred vojno :n kmalu se je seznanila s Staviskim. Jeanne Darcy je jemala svojo umetnost zelo resno in sanjala je o velikih triumfalnih uspehih. Vedela je pa, da po-t do njih ni lahka. Če nima pomočnika, in tu je torej Staviskv takoj vzbudil njeno pozornost, ko je po prvem nastopu skočil k nji, ji navdušeno izrazil svoje občudovanje ter ji prisegel.
da se zavzame za njo ui fl odpre vrata na največje odre.
To so bile besede, ki so očarale častihlepno Jeanno Darcy. Sprejela je visoko pokroviteljstvo Sergeja Alexan-dra in kmalu je popolnoma pobegi a njegovi trdi in neusmiljeno uveljavlja-ni premoči. Toda od kod je izviralo njegovo zanimanje za to dekle, ki se ni odlikovalo niti s posebno lepoto, ni-
žrtev —' bogato pevko Jean-brezotairno izkoriščati
ti z blestečo nadarjenostjo?
Odgovor dobimo v sistemu, po katerem si je svoje žrtve izbiral. V njegovem življenju bomo videli, da so imele vse ženske, s katerimi je začei daljše ljubavno razmerje, že svo,e razmerje, lakim je dajal ta premeteni pustolovec prednost. Slo mu je v pr/; vrsti za denar. V vsakem ljubavnem razmerju je gojil naenkrat več nad. Njegova uboga žrtev je imela v prvi vrsti večjo možnost preskrbovati mu denar za njegove potrebe. Poleg tega jo >e spravil v večjo zadrego in koč-Uivejši položaj,
ki sa Je znal cinično izkoriščati. In končno ie bila tu še možnost izsiljevati denar tudi od njenega drugega toubcka. Taka kalkulacija, to je bil sistem Stavyskega m po njem se je tudi polastili Jeanne Darcy.
Ta čuvstvena blondinki je namreč imela zelo resno in trajno razmerje z letalskim častnikom francoske armade, ki je bil iz zelo bogate rodbine, tatto da je svoji prijateljici lahko zagotovil lepo apanažo, poleg tega ji je pa še prinašal bogata priložnostna darila. Stavisky se je torej prisesal k temu zanesljivemu viru dohodkov in Jeanno Darcy je začel brezobzirno izkoriščati Ko je moral Stavisky v začetku vojne k vojakom, je bilo to za nesrečno pev ko kakor odrešenje. Osvobojena je bi-ga iz njegovim krempljev, ki se jih je s svojo oslabelo voljo zaman otresala.
Toda igra še ni bila končana. Cez nekaj mesecev se je Stavisky, kakor vemo. vrnil od vojakov m ustanovil s svojim družabnikom, nekim Amourou-xom. bančni zavod v rue Caumartin Delež Staviskega ni bil velik, pa tudi Amouroux je računal z večjim doprinosom spretnosti, nego denarja, in
priložiti ga je morala Jeanne Darcy.
Vemo že. da se je to čez nekaj tednov končalo z obsodbo Stavvskega zaradi sleparije. Toda tisti čas se je zgodilo nekaj, kar je izpremenilo epizodo Jeanne Darcy v resničen roman. Nemški letalec je njenega prijatelja častnika v zračni bitki zbil na tla, da je obležal mrtev. Ko so odprli njegovo oporoko, se ie izkazalo, da je vse svoje
veliko premoženje zapustil svoji ljubici.
Jeanne Darcy se je oblekla v črno in žalovala resnično ni samo na zunaj. To je bil za njo hud udarec. Ni bila več baš mlada in videla je, da v umetniški karijeri ne bo dosegla slave, o kateri je nekoč sanjala. Zdaj je imela možnost umakniti se iz javnosti in nastopati s tiho melanholijo skoraj kot vojna vdova. Toda v to razpoloženje žalosti in potrtosti je stopil Alexander Stavisky. Jeanne Darcy je pod črnim pajčoianom. je pa milijonarka. Staviskv voha bogat plen. S premetenostjo, ki se je je naučil v življenju, prodre v potrtost te ženske in previdno ji začenja sugerirati nove nade na življenje. Videli bomo, kam so te nade vodile.
Vnto 5805-06 Vse plesna zahteve mode in družb« bodo zadovoljili H čeveljčki iz laka ali finega ievroja.
129.-
Vrsta 5875-08 Čeveljčki iz laka aH semiio za ples in večerne družbe.
Škotska varčnost. An&lež   sreča v Benetkah Skota. — No.   kaj   pa   počenjate   tu? — ga vpraša. — Ali ste na dopustu?
— Ne, na ženitovanjskem potovanju sem. — odgovori Skot.
— Kje je pa vaša žena?
— Ostala je na Škotskem, ker je
•r rl-
z-e
v Benetkah.
Ljudi bo vedno manj
Ljudi je na svetu vedno več. Statistiki so že izračunali, kdaj lih bo toliko, da bo zemlja preobljudena. Njihove skrbi so pa po mnenju prof. Carr-Saundera z liverpoolske univerze pretirane. Ta učenjak je prepričan, da bo število ljudi na zemlji v prihodnjih desetletjih nazadovalo in sicer v prihodnjem sto eiju vsako leto pribužno za 2,000.000. Iz statistike novorojenčkov in umrlih ne smemo sklepati na porast prebivalstva. V tem pogledu so mero-dajne samo socijalne razmere. Sicer pa ne moremo vedeti, kakšne nazore bodo i u.-ii naši potomci o najboljši obliki družme.
Ste* o otrok v rodbinah se zadnjih 50 let polagoma kriči in sicer ne kot postedica posebnih gospodarskih razmer. Nazadovanje plodnosti je socija-len pojav. V najbližji bodočnosti ne moremo računati s porastom števila rojstev, pač bo pa poskočilo število umrlih tako, da bo končno presegalo število rojstev. Razlog, ki vodi k postopnemu krčenju števila otrok, ie v tem, da oče določa število potomcev pod vplivom osebnih zahtev in ne dede na splošno blagostanje. Ti osebni razlogi ni da bi morali biti vedno se-b'čni. R stelja se lahko odločita, da bosta imela samo dva otroka, da bi ju lažje spravila h kruhu. Vendar pa prevladujejo egoistični elementi. Lju-nje nočejo imeti otrok, ker zahteva vzgoja mnogo denarja in časa, ki ga roditelji raje porabijo zase. Zdaj ta seb.čnost še ne škoduje skupnosti, lahko se pa to zgodi- Družine brez otrok, odnosno t enim ali dvema otrokoma so vtdno pogostejše. In v tem vidi ameriški učenjak najboBšl dokaz, da bo števi'o ljudi na zemlji padalo.
Ponos
— Zakaj se pa voziš v avtomobilu vedno sam? Zakaj ne vzameš nikoli s seboj nobenega prijatelja?
— Se tega je treba! Potem bi ljuOje ne vedela, da je avto moj.
t
Potrtim srcem javljamo, da je naš iskreno ljubljeni brat oziroma
svak
Vekoslav Benkovič
farmacevt ist slovenski literat
dne 7. t. m. ob 1. uri zjutraj po kratki in težki bolezni, v 6?. letu svoje starosti, v Kamniku v Gospodu preminul.
Pogreb se bo vršil dne 8. t. m. popoldne po dohodu vlaka v Karr-niku od hiše Novi trg 12.
Pokojnika priporočamo v blag spomin. V Kamniku,  dne 7. svečana 1934.
Rodbine Valentin, Franjo, Ivo In Karel Benkovič ter rodbina
Josip Seolca.
STANOVANJE dveh, oziroma treh sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. majem (parket, vodovod, elektrika). — Rožna dolina. Cesta X, St. 25 (pod Rožnikom).
parkete cisti
struži in dobavlja najceneje J. Ludin, Ljubljana, Selenburgova ulica 7-1. 795
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKE R, LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 14.
«7T
Večja množina
makulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Slovenskega Naroda
psa
lepega, temnorjavega, lovske pasme, 14 mesecev starega, poceni prodam. Naslov v upravi liata. 792
gospodično ki bi prevzela prepisovanje na stroju na dom, iščemo. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Šifro »Dobra moč«. 800
julijo
išče Romeo. Ne sme biti starejša od 18 let, niti visoka niti presloka. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Lepa Julija«. 799
AKV1ziterja
a kavcijo,   ki bo imel široko j področje dela,   iščemo. Lepa provizija. Ponudbe na upravo ; »Slov. Narodna« pod šifro »Po-j Sten akviziter«. 801
Do preklica jemljemo v račun zopet hranilne knjižice (tudi prepise) prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov.
Dober
borovničev kompot
8 kg, poceni prodam. Naslov v upravi lista. 793
spalnico"
samsko, v moderni obliki, ugodno prodam. Bitenc Ivan, Gosposka ulica 10. 791
KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 700
Garantirano pristno 45 % ŽGANJE se toči na drobno: tropinovec 1 Din 20.-
slivovka stara 1   » 24.-
brinjevec Ia 1   » 32.-
rum 43 % 1   » 26.-
Pri večjem odjemu 10—20 % popusta! — Se priporoča BuffeU, delikatesa, S. J. Je-raj. Ljubljana, Sv. Petra c. 38.
668
JABOLKA
najokusnejša, 5.- Din postaja kupca od 50 kg povzetno: Po-stržin, Maribor. 11/T
ČINELE kupi Repe, Bled.
773
VRTNAR
37 let star, išče službo. — Vokal, Karlovec, Riječka 41. 776
POTNIKE rabimo za vsa mesta v državi.
— »Neka« agentura, Varaždin
777
MED
200 kg cvetličnega proda — Verbosek, Zibika, Pristava. 758
NOVO MOTORNO KOLO »Sachs« proda za 3500.— Din Mesko, Sobotinci. p. Moikanj-ci. 757
MES ARJI-IZVOZNIC A RJI Stroj za izdelavo ledu prodam.
— Slik, Gornja Radgona. 754
PURAN SKO PERJE prodaja poceni Rančigaj. Ormož. 756
MLIN
na stalni vodi proda Dergan, Zidani most. 755
VLOZNE KNJIŽICE
(bančne) kupujemo in prodajamo proti gotovini. — Komercijalno - pouzdanička poslovnica *Immobilia«, Zagreb. 446
Mrejjuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: trran J
— Za opravo tn inseratni da) Usta: Oton onnstoi — Vsi v Ljubljani