Poštnina plačana v gotovini Posareseama stepite S© para Glasil© Mrodne demoisracile za nisrife^reto ©biasf. Teiefon št. 276 - Cek. račun št. 12853 O Cene inseratem po dogovoru. O Rokopisi se ne vračalo. - Reklamacije (nezaprte) so poštnine proste. izumu mm peteic Uredništvo in opravnlštvo „Narodnega Lista” le v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 4 Naročnina: MesečnoD. 1-25, čctrtietno Din 3.75, pciietno Din. 7'50, celoletno Din. 15, izven SHS 29 Din. Naročnina se plačuje naprej Sta¥B IS y Harib©riB, v 15» septembra 19^2« Let© Za napredek. Maribor, 13. septembra. Zadnji teden beležimo dva važna da odka v našem domačem, gospodar-fikt - političnem življenja: otvoritev Pokrajinske obrtne razstave v Mariboru in prihod srbskih kmetov v našo mariborsko oblast. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru je zopet ucv dokaz, da napredujemo in da imamo vse pogoje za lepo gospodarsko bodočnost. V našem obrtniku so se vzbudile zdrave, življenja-jpolne moči, ki jih je treba organizirati in podpreti s sodelovanjem vseli slojev za skupen gospodarski napredek. Lepe besede o pomenu te razstave je napisal naš vodilni politik dr. Kukovec: »Videl sem lansko prvo mariborsko obrtno razstavo in moram se le pridružiti sodbi, da pomeni letošnja velik napredek naših obrtnikov. Obrtniki pa ne morejo razstavljati samo zato, da se mi čudimo in hvalimo. Oni hočejo prodati. Ne baš te dni ampak stalno in trajno. Javnost, boljše rečeno, kon-sument in odjemalec mora izvajati posledice. Naš sklep mora biti: vse nabaviti doma, kar imamo dobrega in solidnega. Ne kaže škiliti čez mejo m misliti na tihotapstvo zaradi navideznega dobička. Tudi v naši kulturi pomeni razstava velik korak naprej, cesar se moramo podvojeno veseliti, ker so pojavlja t;a izraz moralnih sil naroda na skrajni meji države. Kar so posebej naši obrtni vajenci razstavili, vzbuja v gledalcu razstave naravnost upanje, da je ta rod poklican ustvariti novo dobo. Oni, ki so po pravici tožili, da po vojni še ni pravega veselja za delo, vidijo tu lepe začetke k boljšemu. Gospodarski razmah je bil pri vsakem narodu naznanjevalec splošnega napredka naroda. Priznati^ si moramo, da smo splošno na meji še^ daleč zaostali, da se pa moremo držati le, če emo močnejši nego drugi,« Tem lepim in vspodbit dnina besedam se da komaj še kaj pristaviti. Vsebujejo cel prognam veselega in uspešnega dela za našo bodočnost! Kaj a7 s e se da napraviti, kaj vse doseči, če delajo pridne roke v zvezi s treznim razumom in odločno voljo! Kako se dajo pri nas unaprediti razne vrste obrti, ki črpajo svoje surovine iz domačih pridelkov, iz domače zemlje; kaki u-spehi čakajo našo vbtorejo, če bo dovolj organizirana in bo znala izrabiti vse nove izkušnje in nove pripomočke! Kako pripravna so naša tla in na- Donsace vesti. — Mariborska oblast in šolstvo. Nekoliko besed k temu vprašanju iz učiteljske skupščine na Bledu. Glasovanje, bi Se je tamkaj vršilo, nikakor ne more biti za nas merodajno in ni merilo za razpoloženje. Pri tozadevni debati jo tovariš Tomažič dobro omenil, da bi se naj vršil nekak plebiscit, v katerem pa bi nikakor ne smeli glasovati tovariši ljubljanske oblasti, saj bi tudi Koroška pripadala sigurno nam, ako bi smeli oddati mi svoje glasove za njo. Sicer bo za ali proti skupni šol. oblasti glasovala oblastna skupščina, a tudi, ako bi se upoštevalo mnenje učiteljstva, more priti v poštev le ono iz mariborske oblasti. Tozadeven sklep pa je bil soglasno sprejet na zborovanju Zveze y Mariboru-, kateri do odloč« še podnebje za razvoj vrtnarstva! Z nekoliko organizacije bomo lahko sčasoma konkurirali tudi na inozemskem trgu, če bomo le vztrajni in pridni. Zato pa je treba podčrtati zopet in zopet: Vsi sloji našega naroda morajo prispevati sorazmerno po svojih močeh k napredku našega gospodarstva. Naša država jo po pretežni. večini kmečka država. Zato je kmetu in imie-tijstvu dana izredno važna naloga pri izgradnji političnega in gospodarskega ustroja naše države. Tudi kmečke mase se.morajo kar najbolj zbliževati, spoznavati in delati za skupen napredek. Radić je s svojo nesrečno politiko na videz odtujil hrvatskoga kmeta naši državi, ki edina lahko jamči za njegovo bodočnost. Zato pa nas tembolj veseli bratska ljubezen, s katero nas obiskujejo kmetje iz srbske Šuma-dije. Došli so v Slovenijo da spoznajo naše kraje, ljudi in razmere. Kljub deževnemu vremenu so jih naši ljudje sprejeli tako, kakor sprejema brat brata. Srbski kmet je nam vsem vzor ljubezni do naroda in narodne države. Med vojno so ga največji evropski narodi stavili za vzgled divnoga domoljubja, ki se ne ustraši niti največjih žrtev za narodno čast in za bodočnost države. Že eno stoletje gradi in utrjuje šumadijski kmet narodno državo. Zato se dobro zaveda, kaj je drž&v'a in kako je treba živeti za njo. Mi nismo bili v tako srečnih razmerah. Avstrije nismo ljubili in utrjevali, ker nam je bila mačeha. Zato smo Slovenci in Hrvati razdirali državo, zato smo se navzeli neke mržnje do vsega, kar je državno. In vendar je dobra država naj višja organizacija, ki jo more ustvariti živ-Ijenjazmožen narod, čimbolj se ljudstvo udeležuje dela za državo in čim bolj se zanjo žrtvuje — tem boljša, naprednejša, srečnejša je država. V trenutku, ko sprejemamo brate Šumadij-ce, moramo le obžalovati, da ni pri nas toliko ljubezni do narodne države kot je imajo oni, dasiravno je država zahtevala od njih neizmerno večjih žrtev nego od nas. Iskreno se veselimo obiska srbskih' Seljakov in le želimo, da bi nas kmalu obiskali z enako ljubeznijo tudi hrvatski seljaki, da bi izginila grda sovražnost med nami, zasejana od brezvestnih zapeljancev dobrega ljudstva, in da bi vsi skupaj delali kakor pravi bratje za skupno hišo — za našo lepo Jugoslavijo! no za delitev oblasti. Ne ha Koroškem, ne v Prekmurju, kateri dobro poznajo korist sedanje skupne oblasti, bi ne dobili glasu za skupno oblast, a tudi na Štajerskem so le nekaterniki, ki se o-grevajo za skupno šolsko upravo v Ljubljani. Učiteljskim društvom pa bi svetovali, naj pošiljajo na tako važna zborovanja ljudi, ki ne gredo le radi zabave, ampak ki tam zastopajo mnenje večine društva, ne pa le svoje osebno, bodisi iz katerihkoli razlog., kajti ravno na Bledu se je videlo, da nekatera društva ali celo niso bila zastopana, ali pa so bili delegati popolnoma nepoučeni ter so videli v delitvi šolske uprave delitev našega udruženja. —1 Sploh pa lahko rečemo, da bi poimensko glasovanje pokazalo nonolnoina drug rezultat, — (Mvrnjena železniška nesreča. V petek, dne 8. t. m. zjutraj sta med postajama Vuhred in Vuzenica bila o-sebna vlaka 415 in 422 v veliki nevarnosti. Po zanesljivih poročilih je vlakovodja vi. št. 415 pustil brez danega dovoljenja odpeljati iz Vuzenice v,er ni čakal privolitve od uradnika. Le vsled pravočasne obvestitve proge in naloga za ustavitev obeh vlakov od strani u-radnika se je še zamcgla preprečiti o-pasna nesreča. Vlaka sta nato vpeljala v Vuzenico. — Kmetijska podružnica Maribor in okoliš ima v.nedeljo dne 17. sept. vnovič občni zbor z istim vsporedom, s katerim se je vršil zadnji. Kraj: dvorana sadjarske in vinarske šole v Mariboru. Začetek ob 9. uri. — Razširjenje šol. V smislu sklepa višjega šolskega sveta se razširja sledeče šole: v Zelimljah v dvorazredni-eo, v Murski Soboti v šestrazreduico, v Cankovi v štirirazrednico, v Srednji Bistrici v štirirazrednico, v Koprivniku (državna) v štirirazrednico, v Kočevje, slovenska, v šestrazredn., v Lebarjih v petrazrednico, v Beltincih v šestrazreduico, na Trati v štirirazred-nieo, Laško v šestrazreduico s stalno paralelko. Store v štirirazrednico. Pri Sv. Bolfanku se ukine ekskurendna šola., Mački vrb v dvorazrednico. — Pooblastilo se je predsedstvo (da ustanovi, ko bodo dani vsi predpogoji,) šolo v St. Ožbaltu v Senovem pri Rajhen-burgu, v Kostelnu, v Češnjieah ib' V Pijavi Gorici. — Iz seje višjega šolskega sveta. V mariborski oblasti so bili imenovani sledeči učitelji (-ice): Cirila Pečnik v Dobovi, Ivan Muršec v Št. Juriju ob Južni železnici (eno mesto se še razpiše), Marica Vudler v Petrovčah, Tra-nja, Šcbmidlecbner pri Kapeli, Aleksander Koprivc za nadnč. na Ščavnici, Josip Kori mn za nadučitelja v Gornjem gradu, Ivanka Jurgel v Loki pz-i Zidanem mostu, (za 2 učiteljski mesti v Ločah bo stavil okrajni šolski svet nove terno predloge) Minka Medič v Kamnici, Ljudevit Rozman pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, Josipina Kirar pri Sv. Marjeti ob Pesnici, kamor se nazaj premesti tudi Mirko Vavda (mesto učitelja voditelja. Pod Velko se še enkrat razpiše), Pavla Macarol in Jernej Černko Ar Solnici ob Dravi, Elizabeta From-Zemljič pri Spodnji Sv. Kungoti. Imenovanje R. Leben v Dobemi se razveljavi in se jo imenuje v Črešnjevcu, na Dobrno pa pride Mara Vogrinc, Fran Vendramin ga nadučitelja in Franja Hribar v Laporju, Franc Kogelnik v Črni, (2 mesti se vnovič razpišeta, tako tudi službe v Sv. Danijelu, Ojstrici, Strojni, Holmcu in in Kotlah na Koroškem), Matilda Trampuš, Antonija Vres in Uršula Filer v Dravogradu, (eno mesto se ni oddalo), Rudolf Simon, Janko Gačnik, Olga Pečnik in Ema Kotnik-Duli v Guštanju (eno mesto se razpiše), Alojzija Vreček v Mežici, Pavel Košir za nadučitelja, Karel Dobršek, Ivo Močnik, Ida Pečnik, Janja Lebič, in Milena Močnik v Prevaljah, Eliza Kert na Tolstem vrhu, Olga Soršak v Slivnici pri Mariboru. Ljudmila Mikuš-Ličen v Gotovi je, Srečko Vitorij v Središče, Milena Žagar v Ljubečni, [Anton Lenarčič v Pobrežju, Rozalija Gerbec v Legen Pod Velko, Josip Hernaus ostane v Podsredi. Sklenilo se je razveljaviti naredbo, po kateri oče in sin, ozi-roma liči niso smeli poučevaiti ga eni šoli in se je pooblastilo predsedstvo, da sme sporazumno z učnimi osebami le te začasno prideljevati v službovanje v obmejnih krajih, kjer se bo poskrbelo zanje posebne ugodnosti. — Oporoka kralja Petra. V soboto popoldne .je bil v Beogradu otvor j en testament rajnega kralja Petra L, glasom katerega zapušča svojim trem c-trokom kralju Aleksandra, kraljeviču Juriju iu kraljici Heleni enakomerno svoje imetje. m V slovenski cerkvf nemška pridiga. Iz občinstva smo prejeli: Romarji, ki so minule dni na praznik Male gospe ob šestih popoldne napolnili takozvano »slovensko cerkev«, so bili kaj iznenađeni, ko so slišali nemško pridigo. Nekaj časa so poslušali, nato pa so začeli odhajati. Pridigar je bil oči vidno v zadregi, a kaj si je hotel:. Cerkveni birokracij zahteva ob tem času nemško pridigo. Sicer pa naj se romarji potolažijo — pristavlja naš oposnik — ter naj počakajo kakšnega katoliškega shoda, tedaj bo zopet teklo vse v maternem jeziku. — Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se je vršila v nedeljo dne 10. t. m. v Ljubljani. Otvoril jo je prvomestnik Andrej Senekovič, Id je pozdravil navzoče ofieielne predstavnike. V svojem govora je naglašal pomen družbe v sedanjih razmerah. —> Apeliral je na naše ljudstvo, naj obnovi delo v prid CM dražbi, ki je slej-koprej potrebno, saj moramo skrbeti za rojake, ki so ostali pod tujim jaa’--mom. Na to sta skupščino pozdravila dr. B. Senekovič v imenu mestne občine ljubljanske in češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš. Narodni poslanec dr. V. Kukovec je pozdravili skupščino in opozarjal na velik pomen obmejnega šolstva. Tajnik inž. Mač-kovšek je poročal, da je dražb in o delovanje v zadnjem času postalo živahnejše; sedaj deluje 101 podružnica, dražbini dohodki pa so se podvojili. — Navsezadnje je formuliral dražbmo razmerje do »Jugoslov. Matice« sledeče: »Dražba sv. Cirila in Metoda ima delokrog kot svoj čas »Sebulverein«, »Jugoslov. Matica« pa onega »Siid-marke«. Blagajnik A. Hudovernik je dejal med dragim: Motite se če mislite, da se Nemci, naši najimjši politični sovragi od nekdaj, ne brigajo več za nas. Tudi zadnja vojna jih ni spametovala in še vedno mislijo na to, kako bi zgradili nemški most čez naše ozemlje do Adrije. — Na to so bili per acclamationem zopet voljeni: dr. E. Dereani, inž. Janko Mačkovšek, dr, Fran Vodopivec in ravnatelj Fr. Voglar. — Žalostna smrt mladega razgrajača. Komaj dvajset let stari Franc Germavc, kočarski sin iz Sp. Dupleka, je imel letos že dvakrat opraviti s sodnijo. Prvikrat meseca februarja, koje na neki gostiji v Završki vasi smrtno nevarno poškodoval hišnega gospodarja in bil radi tega obsojen na pol leta težke ječe, a je postal deležen zadnje amnestije. Komaj je prišel iz^ zapora, je še meseca junija smrtno poškodoval gostilničarja Pristovnika v Hočah. Zadnje dni meseca avgusta je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora. Ni dolgo vzdržal, kajti že preteklo soboto 9. t. m. se je tepel s fanti v Zg. Dupleku, toda tokrat jo je izkupil. Dobil je po glavi tako močen udarec s kolom, da ge nezavesten zgradil na tla in je dragi dan v mariborski bolnišnici »mrl. — Nepoboljšljiv tat. Tomaž Zorjan iz Sv. Miklavža pri Ormožu je že polovico svojega življenja presedel v zaporu. Komaj 40 let star je bil že dvajsetkrat kaznovan, med tem 13-krat zaradi tatvine. Po zadnji prestani kazni treh let težke ječe se je meseca maja vrnil domov, in je nadaljeval s tatvinami. Izvršil je več vlomov pri raznih posestnikih v ormoškem in ptujskem okraju. Meseca julija je pobegnil iz zaporov ormoške sodnije, toda prve dni septembra je bil po novih tatvinah zopet aretiran in oddan okr. sodišču v Mariboru, kjer čaka na zasluženo kazen. * Turki proti Evropejcem. Kakor poročajo listi, se je vsled turških zmag v Mali Aziji turška bojevitost tako razvnela, da so razni agitatorji napadli Angleže in druge inozemce v Peri. Pri tem napadu je bilo več človeških žrtev. Turki so se posluževali revolverjev in kamenja. Okna številnih francoskih in angleških trgovcev so bila razbiti. Policija je bila brez moči. Po drugih vesteh je prišlo ob priliki vkorakanja turških čet v Smirni do streljanja in do plenitve. S pomočjo angleških mornarjev se je turškemu poveljniku posrečilo zopet vzpostaviti red. — Preskrba sirot vojaških gažistov. Oddelek za socialno skrbstvo nas prosi za objavo naslednjega pojasnila: Po še veljavnem avstrijskem preskrbnin-skem zakonu imajo sirote, po voj. ga-žistib (častnikih, voj. uradnikih, gaži-stih brez čina) pravico do vzgoje v al-nine do izpolnjenega 24. leta starosti ali do prejšnje preskrbe. Kot preskrbljene je smatrati sirote, ki nastopijo javno ali privatno službo s plačo, mezdo, adjutom ali dnevnino, ki vstopijo v vojsko, v vojaški ali javni civilni zavod z brezplačno oskrbo, v semenišče ali samostan, ki se nčijo pri trgovcu, obrtniku ali umetniku, ki jib popolnoma oskrbuje, ki izvršujejo trgovino ali obrt, dalje ženske sirote, ki se omožijo itd. Nakazujoča oblast je dognaln, da mnoge stranke niso prijavile takih izprememb. Zato odreja pokrajinska uprava, da imajo vposlati vse vdove vojaških gažistov, ki prejemajo za svoje otroke vzgojevalnino (enako varuhi za obojestranske sirote po gaži-stih) najkasneje do 20. septembra leta 1922 »Računskemu oddelku delegacije ministrstva financ (vojaške mirovine) v Ljubljani« kratke nekolkovane prijave s sledečimi podatki: 1. Imena in retjstni datumi otrok, 2. s čem se peča sirota (poklic) in od kdaj, 3. dohodki iz tega poklica, 4. kje biva in v čegavi oskrbi je sirota, 5. knjižni izpisek glasom zadnje ček. nakaznice. Podatki naj bedo točni in strogo zanesljivi, ker bo izvršena kontrola. Strankam, ki te prijave no bi vposlole, bi se ukinilo izplačevanje vzgojevalnine za sirote, stare več nego 16 let. — Narodna cerkev na Hrvatskom. Župni urad hrvatsko-katoliške narodne cerkve v Zagrebu je odposlal narodni skupščini prošnjo, v kateri prosi za posredovanje, da se dovoli po vsem Hrvatskom ustanovitev hrvatsko-kato-liških župnij. — Umor in nenavaden sprevod, I-dočemn dne 11. 9, 1922 po okrajni cesti proti Šikarjevi gostilni v občini Močni pri Sv. Marjeti ob Pesnici, mi pride nasproti voz, zagrnjen s senom. Za vozom je korakal vklenjen fant v spremstvu orožnika. »Moli bolj glasno, da te bodo ljudje čuli!« je zagrmelo ostro orožnikovo povelje. »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,« je molil u-klenjen fant za počasi se premikajočim vozom. Kmalu sta prihitela še dva orožnika na kolesih, a četrti neš. S senom pokrit voz, uklonjen fant, molitev, orožniki . . . domišljija mi je dala sklepati na zločin. Pri Šikarjevi gostilni so mi zadevo pojasnili. V nedeljo dne 10. so v noči krog 10. do 31. ure na svoji vrnitvi od božje poti iz Ruš pripeli mimo imenovano gostilne trije fantje, doma od Sv. Lenarta, brata Ivan in Karol Belec ter Jakob Gorjup. Kar plane izza ogla med nje sla-boznani in razupiti pretepač Franc Ribič, hlapec pri Ropovki. Začel je obdelati presenečene fante z nožem. Ivana Belca je zadel v srce, da se je zgrudil in izdihnil na mestu. Karla Beleča so prepeljali težko, a Jakoba Gorjupa precej ranjenega k Sv. Lenartu. Sum je takoj letel na Franca Ribiča. Razburjeni občani so zahtevali od njega, priznanje dejanja, ker je tajil, so ga' začeli obdelovati s pestmi, bikovkami itd., na kar je svoj zločin priznal. Zvezali so ga z vrvmi. Ljudska nevolja je zahtevala kes, obžalovanje in pokoro na licu mesta, Ker se je morilec branil moliti, češ, da ne zna, so ga s pestmi in bikovkami prisilili, da je moral pred svojo umorjeno žrtvijo moliti kleče razne napovedane molitve, dokler ga ni sprejelo orožni-štvo od Sv. Marjete v svoje varstvo. Morilec je molče spremljal svojo žrtev v mrtvašnico k Sv. Marjeti, odkoder ga je orožništvo odvedlo v zapore mariborskega okrožnega sodišča. V občini Močni je več nasilnih razgrajačev in pretepačev, ki so »ostali javnosti že tako daleč nevarni, da ima gostilničar Šikar svojo gostilno vsako nedeljo in praznik zapade, da jim vzame priložnost pretepanja in razsajanja. Pretepač Ribič je prenesel sedaj svoje nasilno delo na cesto, da se je znosil nad fanti, ki so v Sv. Lenartu znani kot pošteni, mirni in pridni ljudje. Popotnik. — Ogn.1ega.sne potrebščine so glasom naredbe fin. ministra carine proste (seveda za gasilna društva). Poverjeništvo invalidne organizacije v Ljutomeru priredi v nedeljo 17. sept. t. 1. v Sršenovem logu veselico ob 3. uri popoldne. Na sporedu je vinska trgatev z raznimi, drugimi zabavami. Zvečer ob 8. uri je kino predstava: »Bitka pri Grodeku«. Ker jo čisti dobiček namenjen najbednsjšim invalidom, se vabi jo k obisku vsi stanovi brez razlik. Godba je Svetinjska. — Odbor — Vlom v bolniško blagajno v Slovenski Bistrici. V noči od 25. na 26. avgusta je bil v blagajno bolniške blagajne v Slovenski Bistrici izvršen v-lom in blagajna popolnoma izpraznjena, Poznejša preiskava pa je dognala, da ne gre za tatvino, ampak za poneverbe in da je bil vlom samo fingiran. Poneverbe je osumljen blagajnik, ki je pod ključem. Ptujske vesti, 'f'"; V — Politična klofuta. Pred kazenskim. sodiščem v Ptuju je bil 7. t. m. obsojen vodja ptujskih narodnih so-cijclistov, nadrevident j. ž. Franc Lenarčič na 800 K globe ozir. 4 dni zapora, ker je meseca marca t. 1. v temi pred gledališčem udaril nadučitelja Klemenčiča po očesu. Takrat sta celo »Jugoslavija« in »Nova pravda« o tej klofuti pisali, obtoženec pa jo je pred sodiščem junaško utajil. Klofuta je bila osveta narodnega socijalista kot »kulturnega« človeka za to, ker mu je g. Klemenčič očital kot uradniku površno poslovanje, ker kot prometni uradnik ni oddal vagona premoga na pravi naslov, namreč vodstvu dekliške osnovne šole. ampak mestni občini. — Ker sta Fr. Lenarčič in njegov zagovornik pri razpravi izrekla proti gosp. Klemenčiču nekvalificirane žaljivke, je vložena proti obema nova tožba. Telovadno društvo Sokol v Ptuju sprejelo je v dobi od 1. junija do 1. avgusta t. 1. sledeče prispevke: za Zletni fond: 143 K nabrano no bratu prof. Sovretu na poslovilnem večeru učiteljskega tulov, tečaja in dalje od imenovanega 200 K, po br. Drago Zupančiča 48 K in br. Avg. Krigheju 68 K. Za Sokolski dom v Ptuju: tel učiteljski tečaj po br. Avg. Kraigherju 1.260 K, dekliški naraščaj po br. Pečc-ku 90 K, br. Frante Van jek 60 K in br. Dr. Visenjak iz dveh poravnav 400 K. Vsem darovalcem se Sokol najtopleje zahvaljuje. Prekmurske novice. Nekaj o orlovskem zletu v Murski Soboti. Da si bodo bralci, ki nso videli Orlovskega nastopa v Murski Soboti lahko predočili kako je uspela prireditev! Evo Vam točnega poročila. Na predvečer t. j. v soboto so priredili godci Orlovske godbe iz Ljutomera po Murski Soboti nekak obhod z godbo. Ta obhod naj bi se zval mirozov, zasluži pa vse kaj drugega nego to. Na to se je u-stavila godba pred katol. cerkvijo, tam je imel nekdo nagovor na zbrano množico, pa kaj ko je bilo samo par žensk, drugo pa samo otroci. Govornik je premleval običajne fraze o »Orlu« in se bratil z protestanti. Na to je nastopil drug govornik, ki se ga ni skoraj nič razumelo. Po govoru je godba zaigrala »Lepa naša domovina« in na to so se počas razšli. Drugi dan zjutraj zopet budnica škripanje isto. Pri postajena-čelstvu so zaprosili, naj se jim dovoli posebni vlak na Hodoš in nazaj, reklo se je, da pride s tem vlakom kakih 1000 Orlov in tako so jim šli na lim. Pa glejte čudo! Pripeljalo se jih je nekaj nad 200 in to večini duhovni n ženice. Sprejem na kolodvoru je bil nad vse klavern, kljub temu da je bila reklama tako zapeljiva, češ to bo samo narodna prireditev. Ker so ljudi na ta način farbali, so jim tudi odlične dame nasedle. Ko pa so dobile vtis, da bo prireditev vse prej kot narodna, so jim te dame zadnji hip odpovedale sodelovanje. Pri veselici nisi videl zopet razim žensk in otrok in par radovednežev niti 50 Orlov v popolnem kroju. Večina je bilo napravljenih čisto civilno, le čepice so imeli na glavi. V splošnem je bil vtis ta, da tako klaverne veselice Murska Sobota še ni videla, kljub temu, da so Kleklove Novine pisalev uvodniku: »To bo prvi največji nastop Orlov v Prekmurju. Naši Orli vam pokažejo, kaj znajo. Vredno je to pogledati. Subočani! Udeležite se tega tabora polnoštevilno, ki ste že večkrat videli v Murski Soboti sokolske prireditve, pogledite si zdaj prireditev Orlov, tabor enega krščanskega društva, da boste videli da to društvo v svojem krščanskem naziranju stoji visoko nad sokolskim društvom.« Komentarja ni treba- Nagajivost- Ko je šel te dni 20!etni Vincenc Bejek. čevljarski pomočnik v Rakičanih pri Murski Soboti domov, je prišel nenadoma tiho za njim Gyorek Pištar in mu nastavil nogo, da bi padel-Bejek pa je o nakano pravočasno opazil in hotel nagajivca skloftati, toda ta je bil urnejši in je sunil z nožem Bejeka v, levo roko. Moral se je podati v bolnico. Nesreča pri delu. Lebar Josip v Kapci pri Dolnji Lendavi je klepal srp, pri tem pa mu je odletel košček železa v levo oko in ga ranil. Moral se je podati ,v bolnico. Razne nesreče in nezgode. Milej Ja-noš, dninar pri gostilničarju Benkotu v, Murski Soboti, je pomagal nakladati gostilničarju na voz bika, ki so ga hoteli peljati na postajo Slatina Radenci. Z velikim trudom so ga spravili na voz, toda komaj je pognal voznik konje, se je začel bik na vozu plašiti in skakati. Da bi bika pomiril, je zlezel Milej na voz, a bik se le ni dal pomiriti in je toliko časa skakal, da je voz zgubil ravnotežje ter se prevrnil pri tem pa sta oba z bikom padla na tla; dočim se biku ni nič zgodilo, s je Milej zlomil desno roko v rami. — Mit-njak Štefan, dninar pri mesarju Heuber-gerju v Murski Soboti, je pomagal pri vožnji prašičev na postajo Slatina Radenci. V tem trenotku pa so se konji splašili in slučajno pred vozom stoječega Mitnjaka podrli pod se. Pri tem padcu je zadobi! Mitnjak precej težke zunanje in notranje poškodbe- — Andrej Odolar- 9-letni sin delavke iz Cikečke vasi v Prekmurju je dobil neznano kdaj in kje neko eksplozivno stvar v roke, jo nesel domov in vrgel v ogenj. Pa komaj je stvar padla v ogenj, je nastala močna eksplozija ter zadela otroka neka stvar naravnost v prsi. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico .v Mursko Soboto. Dopisi. Malanedelja pri Ljutomeru, Anonimnemu dopisniku v »Slov. Gospodarju«. — Na vašo nesramne lažnjive napade, vam odgovarjam sledeče: Tamburaško pevsko društvo »Slavlja«, ki je že lani hotelo graditi lasten iom, a ni imelo dovolj sredstev na razpolago, se je obrnilo do meno s prošnjo, da pri zgradbi doma po možnosti pomagam. Tej prošnji som se rado volj o odzval z odstopom stavbišea, podporo in brezobrestnim posojilom v svrho dovršitve zgradbe. Moj princip je bil vedno in bo tudi v bodoče, da so društva, zlasti tukaj ob meji v svojem prosvetnem kulturnem delovanju, brez ozira na strankarsko pripadnost, naj medsebojno, podpirajo, kar tudi glasilo obmejnih Slovencev »Murska Straža« vodno priporoča. Po mojem mnenju se le pod krovom lastne strehe društveno delovanje za izobrazbo in prosveto lahko tako razširi, da bo vsaj en žarek kulture prisvetil tudi v tabor mojih političnih nasprotnikov, ki v svoji slepi politični surovosti in nestrpnosti hočejo preprečiti vsako skupno delovanje, oziroma medsebojno podporo na kulturnem in prosvetnem polju. —. Glode obiska mojo trgovine, opozarjam gosp. dopisnika, da so moji odjemalci od blizu in daleč, najsibodejo pristaši te ali one stranke, vsi rimski katoličani in se le redko kedaj priklati kak Židov v mojo trgovino, kateremu Pa istotako najboljše postrežem, ker poznam krščansko ljubezen do bližnjega. Na točko zastrupljevanja in pijančevanja. našo mladino sledeče: Ako je gosp. dopisnik krščanskega »Slov. Gospodarja« vsako nedeljo in praznik pri sveti maši in pridigi, jo gotovo moral slišati mojo »oznanilo« pred cerkvijo, da ostane moja gostilna vsako nedeljo in praznik za časa službe božje zaprta, kar lahko vsi farani potrdijo. — Pijančevanje pa jo drugod na dnevnem rodu, kar pa prebrisani dopisun previdno zamolči. — Gotovo bo še vsem-tudi gosp. dopisniku znana gonja proti meni, ker sem za časa prvega pomladanskega dela v vinogradu prvi začel delavce plačevati po 40 K s brano, medtem ko so največji magnati kmečke zveze iste plačevali po 25 do 30 K. Taka je bila torej, in še je klerikalna ljubezen do siromaikov. O mojih podporah ubožnirn šolarjem, cerkvenim; institucijam itd. so blagovoli informirati g. dopisnik pri načelniku krajnega šolskega sveta in cerkovniku, kjer bo izvedel natančno podatke, ki mn gotovo zavežejo jezik. Razglasitve bojkota in hujskanja proti moji trgovini so čisto nič ne bojim, ker bom tudi v bodoče mojim odjemalcem kar najbolje postregel in mi bodo ostali1 tvesti še nadalje vkljub hujskanju gotovih ljudi, ki imajo vero le na jeziku1. Poživljam Vas gosp. dopisnik, da se drugič podpišete s polnim imenom in dokažete Vašo trditve, ker drugače o-staneto v mojih očeh navaden lažnji-vec in podel obrekovalec. Franc Senčar, trgovina mešanega blaga, nakup, jajc, masla, suhih gob, vedno po najvišjih cenah, Mala Nedeljia, Ormož. Tukajšnjemu dopisniku1 »Straže« ne da kuratorij snujočo se meščansko šole miru, češ, da je v istem, zasigurana napredna večina. Mož se niti toliko ni potrudil, da bi so informiral, kako posle ima ta kuratorij, ker bi! potom zvedel, da ta o nastavitvi učiteljstva nima prav ničesar odločevati, da ga sploh nikdo ne bo vprašal za tozadevno mnenje. Zastopniki so pa pe prevzetem^ bremenu razdeljeni. Mestna! občina prispeva sama 25% stroškov, prispeva tudi na j več ji del k deležu, katerega je prevzel krajni šolski svet Ormoški, ter razmeroma veliki dol H istemu okrajnega zastopa. Istofaiko jo breme, ki je prevzela okraju, posojilna razmeroma veliko, večje kakor okraj--nega zastopa, ker so zadnjemu na razpolago doklade _ celega okraja, med tem ko je okrajna posojilnica denarni zavod, ki ne razpolaga z javnimi sredstvi. Da ima tudi krajni šolski svet svojega zastopnika, je »Stražim dopisnik prezrl. Zdi se nam, da je namen tega napadanja, nahujskati ljudstvo proti meščanski šoli, mesto da bi z vso vnemo ustanovitev pospeševali ter sploh ljudem priporočali, da pošljejo svoje otroke v šolo. Gospodarstvo. Vinarski ravnatelj Puklavec: Vinarstvo v mariborski po* krajini. Jugoslavija gospoduje nad 200.000 ha vinogradov, v katerih se pridela v normalnih časih letno (v 10 letnem povprečju) nad 4 milij. hektolitrov vina, od katerega se okoli 3 milijone M porabi doma, približno en milijon hektolitrov pa ga preostane za izvoz. Na teh številkah participira Slovenija z nad 30.000 hektarji vinogradov, in 600.000 hektolitrov letnega pridelka, ozir. mariborska oblast (bivša Spodnještajerska). z 20.000 hektarji vinoh ^aroffn? TfsE’ ' JlariboT, 'đne 15.' septembra W2?. t)mvm\Tamxmmcr^mxTxarrznuć(m:xx:^xnn>"iamMiBSXBitaixaB: mceE^Brgarant urtMJC.'-RBO SFran 3. gradov in 400.000 liolvtolitrov povprečnega letnega pridelka, od katerega se nekaj manj© kot polovica porabi doma, nad. polovico pa ga ostane za izvoz. Iz tega kratkega pregleda se da posneti, da tvori vinogradništvo Slovenije eno najvažnejiših vinogradnik panog kmetijstva. Vinogradništvo je, poleg živinoreje, eden najibogatejšili virov dohodkov slovenskega kmetijstva. Ž njim se peča, ozir. od njega živi najmanje ena tretjina vsega prebivalstva Slovenije, ozir. mariborske pokrajine. Najbolj znamenito je v Sloveniji Vinogradništvo mariborske pokrajine, ki se razteza na vinarske okoliše: 1. Ormož -Ljutomer- Gornja Radgona (3500 ha vinogradov); Slovenske gorice (3500 ha vinogradov); 3. Haloze (2500 ha vinogradov); 4. Ptuj-Maribor (3000 ha); 5. Pohorje (1000 ha); 6. Šmar-je-Bkeljsko (4000 ha); in 7. Gelje (2500 ha vinogradov). V teh vinarskih okoliših' se prideluje vse vrste vin, ki jih zahteva danes vinski trg, od najfinejšega in dragocenega sortnega, do najnavadnejšega, lahkega in okrepčilnega namiznega vina. Kar psoebno odlikuje naša slo-, venska vina iz marib. pokrajine, je njih izborna, nežna cvetlica (buke), poleg izvanredne mile in priljubljene rezkobe. Oboje se najde v vinih vseh okolišev v večji ali manjši harmoniji in popolnosti z ostalimi, sestavnimi deli vina v najbogatejši izbiri, tako da se lahko ugodi vsakemu, še tako razvajenemu vinskemu okusu. V naslednjem hočem poskusiti opozoriti interesente na posebno karakteristične lastnosti naših vin, ki se pridelujejo v posameznih vinarskih okoliših in stvoriti na ta način kažipot za obiskovalce vinske razstave, oz. za vinske kupce, ki poseeajo posamezne vinarske okoliše v s vrbo nakupa vina hi se hočejo glede kvalitet orijentirati. 1. Vinarski okoliš Ormož-Ljutomer-Gornja Radgona (obsega ormoški, ljutomerski ter gomjeradgonski sodni okraj in Medžimurje do blizu Čakovca ter leži med Dravo, Muro in Ščavnico). V tem okolišu se pridelujejo fina kvalitetna in pa tudi navadna ter boljša namizna vina v največji izberi. Vina se odlikujejo po svoji naravni svežosti, jakosti in meči, kakor tudi trajnosti in fmosti svoje, deloma izvanredne in naravnost očarajoče vinske cvetlice. Vina iz tega okoliša se počasi razvijajo, ostanejo večkrat do drugega vrenja (kipenja) in tudi dalje sladka ter dosežejo svojo največjo popolnost in harmonijo navadno šele .črez več let. Vse boljše grozdne vrste uspevajo v tem o-kolišu dobro in dajejo posebno imenitna buteljska vina. Najbolj razširjene so tukaj, kakor tudi po ostalih vinarskih okoliših grozdne vrste, kakor: rumeni pošip (šipon, mozler, furmint), laška graševina (laški rizling ali laški rivček), zeleni silvanec (zeienčič), beli burgundec (pinot blanc), rulandec (pinot gris) muškatni silvanec (Sanvignon blanc), drobna graševina (drobni rizling ali renski rizling.) Te grozdne vrste se ali vsaka za se potrgajo ter spravijo in dajo imenitna sortna vina, ali pa se skupaj potrgajo in dajo potem karakteristično mešanico, ki v pravilnem razmerju vsled svojega polnega in harmoničnega okusa in ljubkega bu-keja večkrat kvalitativno prekašajo cistosorfcna vina. V tem okolišu so prideluje takozvani »Ljutomerčan« (Luttenberger), katerega svetovni sloves izhaja od sorte pošip (šipon), ki daje v izvanrednih letinah najboljše, kar se da sploh doseči v kvaliteti, v slabih vinskih leti-nah pa ima precej ostro kiselino, ki se omili še le po več letih. V slabejših vinskih letinah nadkriljuje laška graševina in druge imenovane sorte poši-povo vino v kvaliteti. Najznamenitejši vinski vrhi tega okoliša, so: Vinski vrh, Kajžar, Gomila, Kog, Ilovčak, Jeruzalem, Litmerk, šardinjski vrli, LahomšČak, Žerovin-ščak, Radomerščak, Kumcnščak, Železne dvori, Slamnak. Slavič, Nunski vrh. Prešlim, Strmec, Robadje, Sta.ne-tinšeaik, Murščak, Kapelski vrh, Ja-nišberg, Črešnjevski vrh, Hercegov-ščak, Aženski vrh itd. 2. Vinarski okoliš Slovenske gorice (se razprostira, počenši na meji ormoškega in ljutomerskega sodnega okraja. med Pesnico, Ščavnico in Muro (od Apač naprej) do državne meje pri Št. liju, Plavču in Šent-Jurju ob Pesnici). V tem vinarskem okolišu se pridelujejo iz pod 1. naštetih vrst (v spodnjih Slov. gor. prevladuje pošip, v gornjih laška graševina) skoro ista vina, kakor v ljutomerskem okolišu, le da so manj jaka in manj bujno dišeča; sicer so pa tipična, ljubka slovenska vina, katera imajo med čestilci »dobre kapljice« mnogo prijateljev. Vina iz Slov. goric hitreje zorijo in še hitreje starajo nego ljutomerska vina. Najbolj znamenita vina v tem okolišu se pridelujejo v okolici Svečine (tukaj, kakor sploh v zgornjih Slov. gor. se pridela tudi nekoliko prav dobrih, rdečih vin iz modre por-tngaljke in frankinje), Plavca, Seat lija, Jarenine, Sv. Jakoba, Sv. Ane na Ki'embergn, Negove, Sv. Antona, Sv. Lovrenca, Hlaponc itd. 3. Vinarski okoliš Haloze (se razprostira južno od Drave in Ptujskega polja, počenši od bivše hrvatsko-šta-jerske meje od Zavrča in Žetal do Ptujske gore in Poljčan). Tukaj se prideluje poleg prvovrstnih kvalitetnih vin tudi precej lahkega namiznega vina iz domačih vrst (belega raufola in modre kavčine). Hsložka vina so razvijajo hitreje nego ljutomerska in so po večini kot nova, enoletna vina milejša in bolj priljubljena. To velja posebno glede navadnih namiznih vin, katera se zelo hitro starajo, pri čem zgube na okusu in pitnosti. Zato pa se priporoča, da jih no pustimo predolgo ležati. . Najznamenitejše kvalitete rastejo v naslednjih vinskih vrhih: Zavrče, Turskih vrli, Gorca, Gruškovje, Podlehnik, Veliki Okič, Rodni vrh, Domaj-na, Lipno, Jan že v vrh, Žetale itd. 4. Vinarski okoliš Ptuj-Maribor (se razteza od Ptuja do Selnice na Dram in Šentjurjia oh Pesnici med Dravo in Pesnico). V tem okolišu se pridelujejo slična vina, kakor v Slov. goricah, le da so nekoliko bolj trda. Pri Mariboru, na obronkih Kozjaka se prideluje najžlahtnejši in najboljši muškatelec, kakor tudi druga imenitna sortna vina. Najboljša vina. v tem okolišu rastejo v okolici Sv. Urbana, na Kalvariji, v Kamnici, v Počehovi, v Št. Petru, pri Sv. Barbari in na.Vurbergu itd. 5. Vinarski okoliš Pohorja (se razprostira ob vznožju pohorskih planin od Konjic do Ruš ob Dravi). Tudi v tem okolišu se pridelujejo izborna kvalitetna in namizna vina, katerih cvetlica je — če mogoče — še finejša in trajnejša od ljutomeskili in haloških vin. Specialiteti tega okoliša ste pekerski rumeni pošip in pekerska drobna graševina. V Vinarjih in pri Konjicah se prideluje v manjšem obsegu tudi izborno rdeče vino s karakteristično fino cvetlico, V to svrho služijo sorte modri burgundec, modra frankinja, vranek in modra kavka. Žalifcog so^zadnji dve vrsti, ki ste dajalo konjiškemu rdečemu vinu znani priljubljeni buke, v najnovejši dobi zanemarjate. Najznamenitejši vinski vrhovi lega okoliša so: Jamžev vrh, Pekre, Radizel, Fram, Ritoznoj. Vi sole. Kovačev vrh, Vinarje, Skalce itd. 6. Vinarski okoliš Š mar j e-Bizel jsko (se razprostira, počenši južno od Rogatca in ob vzpožju Boča na Sladkem vrhu ter v okolici Šmarij med Sotlo in Savo ter obsega šmarski, sevniški, kozjanski in brežiški sodni okraj). Tukaj se pridelujejo po največ navadna in boljša bela in rdeča namizna vina, s karakteristično bizeljsko, ozir. šmarsko cvetlico; po marsikaterih vrheh pa rastejo tudi boljša sortna vina, ki dosežejo večkrat kakovost najznameai-tejšili leg drugih že opisanih vinskih okolišev. Posebno znameniti dve vrsti vina tipa »bizeljčana« se pridelujete iz niodre kavčine (rdeče) in rumenega plavca (belo) v brežiškem vinogorja. Najznamenitejši vinski vrhi so: Šmarski, Sladka gora, Zibika, Tinsko, Roginska gorea, Žusem, Virštajn, Ve-rače, Drenovec, Pišece, Sromlje ter bizeljski vinski vrhi itd. 7. Vinarski okoliš Celje (v okrajih’ Celje, Laško, Šoštanj in Konjice (v delu oh južnem vznožju konjiških planin). Tukaj se pridelujejo iz domačih grozdnih vrst, vrbovca, pečka in drugih sicer bolj lahka mehka, a tečna na- dec, silvanec itd., pa dajejo tudi v tem okolišu boljša vina, ki se v mladosti (kot nova vina) ne razlikujejo veliko od v drugih okoliših pridelanih sortnih vin, pač pa se precej naglo starajo in zgube pri tem na buke ju. Najbolj znani vinski vrhovi v tem okolišu so: Tolstivrh, Žice, drameljski, vojniški, šmartinski, črešnjevski laški itd. Vinskim kupcem, ki še niso znani v posameznih okoliših, priporočamo, da se pri posetu obrnejo v svrho nakupa in spoznavanja vin na postojeća vinarska društva, ki bodo šla zanimancem radevolje na roko ter jim vsak čas služila- s pojasnili o krajih, kjer se še nahajajo vinske zaloge. Vinarska društva obstoje do sedaj: 1. v Mariboru (za, sodni okraj Maribor); 2. pri Sv. Bol-fanku pri Središču in v Ormožu (za sodni okraj Ormož); 3. v Ptuju (za sodni okraj Ptuj; 4. v Radencih (za sodni okraj Gornja Radgona); 5. v Šmarji pri Jelšah (za sodni okraj Šmarje); 6. pri Sv. Trojici pri Rogaški Slatini (za sodni okraj Rogatec); 7. v Brežicah (za sodni okraj Brežice in Krško); — (v ostalih sodnih okra jih se pa v najkrajšem času ustanove). Sadjarstci tecsil ¥ &¥* Jmu Jyla laL Bogastvo letošnje sadne letine naj se dobro izrabi. Naše pozno zimske sorte so dajo hraniti skoro celo leto. Ni treba ž njimi preveč siliti na trg in kazati cene. Prometna sredstva gotovo ne bodo kos prenaglemu navalu. Naloga sadjarja je toraj, kar je trpežnega, spraviti in ohraniti. Za to je mnogim pouk neobhodno potreben. Zato so. vrši tečaj dne 17. sept. t. 1. s sledečim sporedom. 1. Predavanje: sestavina zrelega in nezrelega sadja, o vzrokih gnjilobo in naglega propadanja sadja, obiratev, sortiranje, spravljanje, zlaganje v posode za transport: Razna domača poraba manj trpežnega in poškodovanega sadja; kakor za sadjevec, kis, sušenje ter čežane. Praktične demonstracije: obiratev, vlaganje, napravljali j e sadjevca, kisa, sušenje, kuhanje čežane. Za tečaj se je prijaviti z dopisnico podpisanemu ravnateljstvu do 15. sept. V slučaju obile udeležbe se bede tečaj ponovil 24. sept, 1.1. Ravnateljstvo drž. kmet. šolo ' v Sv. Jurju ob juž. žel. —o— — Na novoustanovljeni srednji kmetijski šoli v Mariboru se prične po naročilu gospoda ministra poljoprivrede prvo šolsko leto 1922.-23. meseca novembra. Prvi tečaj srednje kmetijske šole se otvori le v tem slučaju, ako se priglasi zadostno število kvalificiranih učencev. Dan otvoritve se objavi, čim bodo vse predpriprave za to dovršene. Novo srednjo kmetijsko šole je razločevati od sedaj že petdeset let stare vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki obstoja dalje in začne 51. šolsko leto 16. septembra t. 1. Namen srednje kmetijske šole je, da se nje učenci izobrazijo teoretično in praktično v kmetijski stroki tako, da morejo pozneje z vspehom voditi manjša in srednja privatna in državna posestva ter dobro obavljati državno službo kmetijsko stroke. Nauk v srednji kmetijski šoli traja tri leta, a četrto leto je posvečeno izključno praktičnemu izpopolnjevanju in specializovanju, šolsko leto traja do konca julija naslednjega leta. — Vsi učenci so eksternisti (izven zavoda s mniloči in oskrbovani). Za učence ni predviden, nobenih štipendij. Pogoji za sprejem se: a) starost, najmanj IG let; b) najmanj z dobrim vcveKom dn-vršena p>p<’nu meščanski šola a’i ni:ja realka ali nižja gimnazPrt: ako se dotični raznu tega aibsr v rali kako J tivo kmeV.sko šolo ali kako kmetijsko prakso ali so predvsem kmetiški sinovi, imajo prednost; c) lepo vedenje; e) državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; d) telesno in duševno zdravje, kar utanači tudi šolski zdravnik pred končnim sprejemom v šolo. Prošnje za sprejem, pisana lastnoročno na celo polo in kolekovane s 13 dinarji, je poslati do 1. oktrobra t. 1. ravnateljstvu srednje kmetijske šole v Mariboru (vinarska šola). Prošnji se mora priložiti 1. krstni list; 2. domovnica; 3. zadnje šolsko spričevalo; 'đ. zdravniško spričevalo; 5. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne izstopijo • šolo neposredno iz kake drugo šole; 6. kratek popis dosedanjega življenja. Obvestilo o rešitvi prošnje se dostavi po pošti vsakemu prosilcu. H-čenci, ki ne bodo zadovoljivo napredovali ali so neprimernega vedenja, se odstranijo iz šole med šolskim letom. g Mariborsko sejmsko poročijo. Na svinjski sejem dno 1. 9. 1922 se je pripeljalo 369 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 300 do 500 K; 7 do 9 tednov 600 do 800 K;3 do 4 mesece 1400 do 1600 K; 4 do 6 mesecev 1700 do 1800 K; 8 do 10 mesecev 2100 do 2500 K; 1 leto 4009 do 5500 K; VA leta 6000 do 6200 K; koze 300 do 500 K. g Zagrebški žitni trg (2. septembra.) Cehe v kronah za 100 kg postavno postaja: pšenica (76 do 77 kg) 1800 do 1850. rumena koruza 1530 do 1560, rž (71 do 72 kg) 1450 do 1500, ječmen za pivovarne 1650 do 1700, za krmo 1550 do 1620, oves 1300 do 1360, fižol 1650 do 1700, moka št. 0 2750 do 2800, št. 2 2650 do 2700, št. 4 2550 do 2640, za krmo 1300 do 1350, otrobi 900 do 950. Tendenca nespremenjena. Nekaj večja ponudba. Živinski trg v Zagrebu. Pretečeni teden so bile sledeče cene za kg žive teže v kronah: debele svinje 93 do 96, mesnate svinje nad 60 kg 78 do 82, izpod 60 kg (katerih izvoz je dovoljen) 95 do 100, voli I. 45 do 55, H. 26 do 35, HI. 20 do 25, krave I. 20 do 30, H. 18 do 24, HI. 12 do 16, biki I. 50 do 60, H. 30 do 40. Mast se trži po 145 do 147 K. Izvoz goveje živine se je začel v velikih množinah v Avstrijo, Češkoslovaško in Italijo. Svinje se izvažajo samo pod 60 kg. — Fantastične cene na Dunaju. »Arheiter-Zeitung« piše, da so danes v dunajskih izložnih oknih označene cene, ki hi jih pred kratkim smatrali za nemogoče. Neki trgovec ponuja »domino« po četrt milijona kron. Leseno škatljieo za cigarete ceni na 140.000 K. Drugi trgovec zahteva za dežnik 200.000 K in še več. Te dni je bil na javni dražbi izdražban stari dežnik za 120.000 K, ponošena zimska suknja pa za 1 milijon kron. Tudi knjige so neizmerno dirage. V notranjem mestu je neki knjigarnar zastavil stari spis o dunajski zgodovini, ki je sicer precejšnja redkost. Zahteva nič manje kot. en milijon kron. Obuvala so se podražila na pol milijona, srajca stane 40 do 70.000 K, ovratnik 10.000 K in več. Kratke novice. Kakor poroča »Tribuna« bo dogovor, sklenjen med jugoslovansko in italijansko vlado v San Margheriti, podpisan v prvi polovici meseca septembra 1922. »Epolca« poroča, da bo đ’Anminzio že v kratkem s kraljevskim dekretom imenovan senatorjem. Predvčerajšnjim je bilo v Taihoku (Formoza) občutiti silen potres, ki je povzročil veliko škodo. Domneva se, da je tudi število človeških žrtev znatno. Podrobnosti še manjkajo. Poročevalec londonskega lista »Times« v Rigi poroča svojemu listu u-radni seznam usmrtitev, ki so se izvršile po nalogu sovjetske vade po izbruhu revolucije: Seznam usmrčenih obsega nastopno grozne postavke: 6775 profesorjev in učiteljev, 8800 zdravnikov, 355.250 drugih intelektualcev, 1243 duhovnikov, 54.650 častnikov, 350.000 vojakov, 59.000 policistov, 12.950 zemljiških posestnikov, 192.350 delavcev, 815.100 prebivalcev z dežele, skupno je torej zahteval sedanji sovjetski režim, ki osrečuje Rusija 1,766.118 žrtev. Pri nekem železniškem prehodu v bližini Chieta (Italija) je trčil vlak ob potniški omnibus, napolnjen s potniki in ga povozil. Med potniki je bilo 10 mrtvih in 30 težko ranjenih. Japonska križarka »Nitaka«, ki je pred nekoliko dnevi nasedla na peščino, se je do polovice pogreznila. Od posadke je bilo mogoče rešiti samo 16 mož, ki pa so tudi doloma težko ra-^ njeni. Kakor se poroča iz Berlina, se je sovjet v Odesi odcepil od Moskve in proglasil svojo samostojnost. Vsa južna Rusija s krimskim polutokom se je haje priđruž’/a gibanju in tudi pomorščaki y. čmeih morju so se uprli. Politični pregled. * Narodna skupščina je sldieana za IO. oktobra. Do takrat bo izvolil zakonodajni odbor, ki se sestane 1. oktobra, svojo nalogo. * Nemška plačila. Kakor poi-oča ž&genee Belge iz Bruslja, je belgijski ministrski predsednik sklenil, zahtevati od Nemčije plačilo 15. avgusta in 15. septembra zapadlih obvez v zakladnicah, ki se zavarujejo z zlatim de-potoan. * Ženevska konferenca in razoro. žitveno vprašanje. Iz Ženeve poročajo: Zastopnik Francije je izjavil v včerajšnji seji razorožitvene komisije, društva narodov, da se strinja z angleškim delegatom Fisherjem v tem, da je potrebno, imeti perijodična posvetovanja o vojaških potrebah. Potrebne so konference o razširjenju bro-dovne pogodbe washingtonske in o trgovini z orožjem. Francija bo hvaležna lordu Cecilu, Če poda jasne predloge za praktično izvedbo inštitucije garancijskega pakta med drža- ii kontinenta, ki bi mogla istočasno -roditi do razorožitve. Treba je pa pričeti tudi z moralno razorožitve. Treba je vedeti, ali so veliki narodi, ki so pokazali solidarnost v vojni, tudi sposobni za solidarnost v miru. Za delegatom Švice, Forrerjem, je govoril zastopnik Norveške, ki je ostro pobijal sistem stalnih armad. Odobrava ustanovitev mednarodne kontrole, ne pa mednarodnega generalnega štaba. Vojno samo treba odpraviti. Lord Robert Cecii je izjavil, da je vprašanje razorožitve mogoče rešiti samo v etapah. Na predlog predsednika komisije sta bila imenovana dva pododseka, ki naj naranč-nejo preskusita statistične podatke o omejitvi oboroževanja in o vprašanju izdelave orožja in trgovine z orožjem. Kdo posskIš 125.000 din.i vojnemu invalidu, ki ima lastni dobro idoči mlin na deželi na prometnem kraju. Ker nujno potrebujem denarno pomoč sprejmem s tem kapitalom tudi družabništvo za dobo več let po dogovoru. Posojilo sprejmem s 16 odst. obresti na varstvo mlina. Ponudbe na upravo »Nar. lista' pod „sigurno”. 75 — Nevarnost novih nemirov v Gornji Šleziji. Kakor poročajo listi iz Katovice, je gornješlezijski vojvoda zahteval od Poljske vlade, da naj razglasi za Gornjo Šlezijo obsedno stanje, sicer obstoja nevarnost, da bodo zopet izbruhnili nemiri. — Romunški kralj poseti Varšavo. Kakor poročajo bukareški listi, namerava romunski kralj v kratkem pose-titi Varšavo, kjer bo gost predsednika Pilsudskega. Temu obisku pripisujejo veliko važnost, ker bo mnogo doprinesel za še tesnejše zbližanje med Romunijo in Poljsko ter Malo antanto sploh. Razno. m Suša pri nas in v Italiji. V Italiji je letošnja suša uničila skoro vse poljske pridelke, osobito južna in srednja Italija nudite skrajno žalostno sliko. Strokovnjaki so mnenja, da bo letošnji pridelek zadostoval komaj za tri mesece za prehrano domačega prebivalstva. Kljub temu pa doslej še niti en sam italijanski list ni pisal o suši. Previdno molče, ker vejo, da bi pisanje o tej katastrofalni suši slabo vplivalo na italijansko valuto in na kredit v inozemstvu. Kako drugače pa je pri nas! Naše časopisje se naravnost nasaja nad tem, da nam je suša uničila v nekaterih pokrajinah poljske pridelke. Z neko posebno naslado se poroča o tem, da grozi Dalmaciji lakota. Te vesti posnemajo naši nasprotniki potem s še večjo naslado. Italijanski listi so te dni prinesli pod kričečimi naslovi vesti o strašnih posledicah suše v naši državi ter še posebno debelo podčrtali, da grozi »neodrešeni« Dalmaciji ruski glad. Da so pri tem prorokovali še nadaljni katastrofalni padec dinarja, je samoobsebi umevno. In vendar pri nas posledice suše daleko niso tako hudo kakor v Italiji. Kdor je imel priliko kakor mi videti banaš-ka in slavonska polja, ta se je lahko na lastne oči prepričal, da se je glede suše napravilo iz muhe konja. Poljani našega Banata, Vojvodine, Baranje in Slavonije se suša prav malo ali na nič me pozna, Vidi se torej, da je ves velikanski krik o suši bil bolj insceniran in to od gotovih špekulantov, ki so potrebovali te vesti za to, da lahko še bolj navijejo cene' življenjskim potrebščinam. Žalostno je le, da so tej spekulaciji nasedli nekateri listi, še bolj žalostno pa je, da so drugi listi porabili ta alarm za nove napade na vlado. Pri nas so očividno še daleč časi, ko bo javnost, pred vsem pa časopisje, vedelo, kaj je koristno in kaj je škodljivo. — TVrangel — plačkaš? Beograjska »Epoha« je prinesla te dni vest, da izhaja zlato v teži 40.000 kg, o katerem pravi Wrangel, da je last carske Rusije, iz čisto navadne »plačke« na privatnih osebah, katere je Wrangel enostavno oropal. Baje je naše ministrstvo za zunanje pesle prejelo nešteto tožb od oropanih Rusov. Vest je treba sprejeti seveda z veliko rezervo. —Kitajski šah. Kitajci in .Japonci imajo svoj posebni šah, ki se od našega zelo razlikuje. Deska ima 9x9 -ST polj. Figur kakor pri nas nimajo, ampak navadne koščke lesa z znamenji. Nasprotniku vzete fi cure se ne dajo stran, ampak se porabijo za izpopolnje-nje lastne pozicije. Zanimivo je, da ta šah ni igra odličnih ljudi, ampak ku-lijev in nižjih vrst ljudstva,' — Tudi Marija se bo rozila z avtomobilom. Milanske katoliške dame so podarile papežu krasen avtomobil. Ob izročitvi na belvederskem dvorišču se je tudi papež udeležil poskušn je vožnje. S tem avtomobilom se bo — kakor poročajo italijanski listi — peljala mese- ca septembra tudi lateranska Marija v Jakin. Tako se bo tudi Marija vozila z avtmbbilom. — Smrt graškega Slovenca. Dne 11. t, m. je umrl v Gradcu splošno znani Slovenec Mihael Novak, sodni svetnik v pokoju. Pokojni Novak je posebno rad podpiral naše slovenske dijake, ki so študirali na graških visokih šolah. — Vlom pri belem dnevu. V sredo opoldan so v trgovino Leopolda Tratnika v Ljubljani vlomili neznani tatovi ter odnesli za približno 30.009 K raznega blaga. Policija zasleduje tatove, toda doslej jim še ni prišla na sled. — »S križevega pota NSS«. Narod-nosocijalistični časopisi so svoj čas na veliko usta odprli in javljali o veliki svoji organizaciji v Braslovčah. Človek hi bil po njihovi pisavi misiil: pol Braslovč je v tabora NSS. V nedeljo o. t. m. pa bi imel biti tam shod. Pa ni mogel biti, ker ni bilo zborovalcev. —. Sedaj se izgovarjajo, da niso plakati prišli. Na pošti pa bodo zahtevali le-žarino za štampiljo NSS, ki je nihče noče prevzeti. [Vsekakor zanimiva stranka! ..i-, — Uradniška stavka. Kakor poročajo iz Beograda, se tamkaj resno pripravljajo na uprizoritev enodnevne protestne uradniške stavke po vsej državi. Silno in neprestano naraščanja draginje je spravilo nradništvo pa vseh delih države v tako obupen položaj, da sega po skrajnem sredstvu. Z druge strani pa se doznava, da bo vlada poskrbela, da se uradniško vprašanje takoj reši, tako da stavka ne bo potrebna. To bi bilo tudi želeti. Širite,Narodni list‘! Jadranska banka Bengrad DelnlSka glavnica: Din. 60 milijonov. Rez. glavnica: Din. 3o milijonov. Približno 100 vinskih sodov, različne velikosti proda po Ugodni ceni tvrdka Kurka & Wildi na Polzeli pri Celju. 79 Trgovski učenec močen, pošten in priden se pod ugodnimi pogoji sprejme v usnjarski trgovini Josip Pirih, Ptuj 78 Bled Cavtat CeSie Dubrovnik Hercegnovi Jelša Prevalje Sarajevo Split Šibenik Tržič Zagreb Posodo za vino ali jabolčnico, banjo za kopanje in mizo proda Ignac Vindiš, posestnik na Bregu pri Ptuju 76 PODRUŽNICE : Jesenice Korčuia Kotor Kran Ljubljana Maribor Metković Amerikanskl oddelek. Naslov za brzoiave: JADRANSKA Ufilirani zavodi: 3ADRAMSKA BAUJCA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSTER STATE BANK: Cortiand Street 82, New-York CIty. BANKO YU6QSLAVO DE CH3LE: ValparnSso, Antofonasta, Pmta Arenas, Puerto Natalos, Porvenfr. Mož i v starosti 50 let želi znanstva s starejšo gospo v svrho ženitve, Samo resne ponunbe pod štev. 150 na upravo „Narodnega lista*. 73 """" j Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju 1 Proda se ceno: 2 lepi hiši v dobrem stanju z zemljiščem v bližini Ptuja. — Gostilna, 3 orale zemljišča, stavba s stalno vodno močjo za vsako podjetje sposobna, 1 uro od Ptuja oddaljen. Rudnik z izvrstnim premogom. Eventualno se sprejme premožen družabnik. Naslov pove uprava lista. 74 »PETO VIA«I Seno, sietno, drva, prasnog, žito, krompir, sade in druge deželne pridelke kupuje in prodaja 63 ANDREJ @$EY, Maribor, Aleksandr.c. 57 Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše. 1 torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. 5 :J Cene nizke, postrežba točna* ji Last Narodnega konzorcija v Mariboru. — Tisk Mariborske tiskarne d. d. — Odgovorni urednik Vekoslav Špindler.