Št. 66.
V Gorici, v torek due J6. avgiista 1904.
Letnik VI.
¦iiL. •----------:—;-----------'¦¦ »¦'¦———             ..!¦¦--
Izliaja vs:i     lon'k  in Hoboto ob
11. in i prodpoldno zamcsto tivr ol, )i. uri     j
pop. /a (l<'žclo. Ako paiJc n.i la ilncva    |
praznik izidc ilan projobsi. zvečer. Slant-
popoHti pn'joman ali  v (iorici na dorn
poSiljan   cHoh'lnoN  N.polh'tno  4  Kin
et'trtlctno $ K.  IVodajasr v Gorici v to-
bakaman Schwarz  v Äolskili  ulirah,
Jpllorsitz   v Nunskili  ulirali  in   !-<•¦¦
ban ua Vurdijevnn tfk^HflTyTT 8 vin.
&0RICA
OWwrno IzriiuijP'.)
I7r<Mlni»tvo in unravulitvo  tie
nahajata   v   «NarodnFtia karni»,
ulica VtUturini li. St. 9.                            j
Üopise je nasloviti na uredniätvo,
oglase in naročnino pa na upravniälvo
»Goriest, Oglasi sp računijo po pelit-
vrstah in sicer aku se tiskajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako se večkrat tibkajo, raču-
nijo se po pogodbi.
Izdajatelj in~W5$i<%|^urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
Razmere v Macedoniji.
Kakor vso kaže, so bodo kmalu
prepričal svet, da niürzstoäke resormo ni-
kakor ne spravijo s sveta macedonskega
vpraäanja. V Macedoniji so dunes krščan-
sko prebivalstvo ravno tako zittira in
muči, kakor ho je mučilo in zutiralo ta-
krHt, ko ni bilo še tarn doli ruskega in
avstrijskoga civilnega agenta, in ko ni
bilo tarn doli inoz^m.skih orožnikov in
oastnikov z vsem italijanskim poveljni-
kom di Giorgisem na čelu. Turki požigajo,
morijo, skrunijo po macodonskih vilajo-
tih, kakor ro to poprej delali, in nobe-
nemu se radi tega ne skrivi niti jodna
las. Na pritisk od strani bolgarskih obla-
stnij in na obljube sultanove ter na nje-
govo zagotovilo, da so brez skrbi in
strahu lahko vrnojo v Macedonijo vsi
bolgarski begnni, kakor tudi da so po-
miloščeni vai oni, ki so se udeležili ustaje,
vrnilo se je na tiaoče in tisoče teh ljudi
v svojo nesrečno domovino. A koj ko so ~
se prikazali domov, začeli so turäki čast-
niki in vojaki in turški uradniki staro
gonjo proti ti nesrečni raji, in polnijo se
dan na dan turäki zapori, kjer se jelniki
trpinčijo na razne in nečuvene načine.
TnrSka vlada se je sicer zavezala, da ne
bode zahtevala od povrnivših se begu-
nov jedno leto nikakega davka in da
jim bode celo pomagala pri zgradbi njib
domov, ki bo bili poruäeni in požgani za
časa ustajo, ali o izpolnilvi takih zabtev
ni danes ne duha ne slnha. Posebno
grdo ravna pa turäka vlada z bolgarsko
duhovSčino in z učitelji. Preganja jih
povsod in pri vsaki priliki ter dela oči-
vidno na to, da bi ti jedini voditelji in
prijatelji kračanskega prebivalstva zapu-
stili Macedonijo, da bi potem turska vlada
z neukim prebivalstvom počenjala kar bi
hotela. Dogodilo se je večkrat, da so se
preganjanci pritožili z&radi takega po-
atopanja pri civilnih agentih. Pa kaj so
dosegli s tern VI Poklicani so bili na so-
dišča, kjer bo jih zaprli ter toliko časa
na razne načine mučili, dokler so izsi-
lili iz njih izpoved, da ni res, da bi tur-
äki časlniki in uradniki ž njimi grdo
postopali. Vse to pa kaže torej, da se
jako motijo oni, ki mislijo, da se v Ma-
cedoniji mir in red ustanovita na miren
nacin in pa s pomocjo mürzsteäkih re-
form. Mir in red se bodeta v Macedo-
niji ustanovila, ko bode iz nje izgnan
slednji turäki vojak in uradnik. 0
tern so prepričani ludi vsi oni, katerim
so razmere v Macedoniji dobro znane
in tega prepričanja je tudi kräcansko
prebivalstvo, ki bode prej ali slej moralo
zopet pograbiti za orožje, da si ž njim
ali pribori svobodo, ali pa da ž njim v
roki nmre. Seveda je jeden glavnih vzro-
kov, da Turčija tako kruto postopa proti
macedonski raji sedanja rasko-japonska
vojska, zaradi katere ima Rusija na Bal-
kann popolnoma vezane roke. Tarčija
namreč dobro ve, da se nima nikogar
in ničesar bali, ako ne Ruaije, in da
bi bila le ta v stanu storiti konec nje-
nim grozovitostim, ako bi ne bila zaple-
tena v težavno vojsko z Japonci. Zato
se pa prav čisto nič ne zmeni za vse
pritožbe in za vsa žuganja od le ali one
atrani, in se posebno Avstrije niö ne
boji, kerje prepričana, da jopred Avstrijo
ščitijo druge države in v prvi vrati pa
Halija.
D o p i s i.
Iz ftorislui okolice, 11. avg. 1904.
Predragi   p ri j ate Ij !
Počasi,   počasi,  prijatelj   moj!   Kaj
so tako ženeš? Ali ne veä,  da je vroče,
hudo vroue?  in najbolje   zdravilo   proii
vročini je pač le mir in poeilek.   Ti   pa
si začel v novojSemčasa divjati in besneti,
da naw kar zona obhaja. Kaj bo, kaj bo?
Roh je, da živimo zdaj v  pasjih   dnevih,
ko ima, ne noč, ampak solnce svojo mo<5,
in ko njega hčerka vročina  pri  človeku
najbolj sili, ne sicer  kot   rujno   vince v
la.se, pač pa pod lase, v   tisti   predalček
glave, kjer deluje „ferStament", ta samo-
voljni vladar   vsoga   človekovega   djanja
in nehanja. E ta „krota" od   vročine ve
dobro, kje nas najlažje   „pana".   Kdo bi
mislil, da tioi v njej toliko   hudobije, da
nam razbnri kri, ki  sili   potem   v   glavo
in pritiska na aboge  možgane,   da   nam
kar čuti ginejo. Ali tak procefl se razvija
pri   mirnih    temperamentih.   Pri   hiper-
nanguinikih in   hiper-kolerikih,   kakor   si
ti   eden   najizvenrednejših   eksemplarov,
delaje  ta   proces   mnogo   viharneje.   Tu
vre in cvre, da   vse   hipi   in   se  smodi.
Ali, prijatelj, taki procesi bo nevarni, oni
vodijo k usmiljenim bratom. Zato pa mir
in mir in mrzle obklade na glavo!   Člo-
vek se mora   udati v  voljo   božjo.   Celo
leto ti že ta preBneti A. K. razburja kri,
zdaj je pa   še   vročina   pritiskala,   in   ti
revež ne morež prestati več v koži. Kar
iz nje bi skočil. Pa potrpi ; je pač bolje,
da delaš   že   na   tern   svetu   pokoro   za
narodne grehe,   kakor na   onem.   Saj   si
že vse posknsil. Kaj se   vračaš   zopet   k
denunciranja,   ki je brez   podlage   in   le
plod tvoje fantazije? Ne pričakuj od njega
najmanjšega aspeha ! Prvič ko si posegel
po tern   podlem,   tebi   toli   priljubljenem
orožju, sem pisal g.   uredniku   „Gorice",
ali naj morda z dopisi preneham, da ne
bodo po krivici   trpeli   gospodje,   katere
si kar iz cela izbral za tarčo svoje ma-
ščevalnosti, ker nisi mogel tern  dopisom
drugače do živega.  Prejel sem odgovor:
„Nadaljujte, ne dajte se motiti; naäi so-
mišljeniki se ne odzivajo na insulte Ga-
brščekove; izjema bi mogla  biti le,   ako
bi zadel ob kak paragral''.   Prijatelj,   od
tedaj imam  prosto   roko   in   preneham,
kadar se bode meni ljubilo.                      j
Žalostno   ulogo   igraä.   Na   zatožni
klopi sediä, sodniku,   ki ti je  äe   vedno  i
neznan, ker ga zakriva nredniätvena taj- |
nost, nimaš na glavne zatožbe niti bese- j
dice odgovora v   avojo   opravičbo.  Prav
pridno se pa obregaš ob poaluäalce, ka-
terih zadovoljni   obrazi   te   hudo   jezijo,
ker ž njih bereš, da jim prihajajo sodni-
kove (moje) besede prav   iz  area.  Taka
neumna bramba pa ni že nikogar rešila
obsodbe in tudi tebe ne bo.    .
Namesto da bi na obtožbe mojih
dopiBov odgovarjal, se tolažiš z mojo po-
vrnitvijo k „velikonočni prilogi", piäoö :
Gradiva mu zmanjkuje. Ničvredna to-
lažba, prijatelj moj ! Zaradi tvojih napa-
dov na „Solski Dom" aem moral pred .
meseci prekiniti poglavje o „velikonočni
prilogi", kajti moj princip je bil vedno,
proti odgovarjati tvojim napadom in raje
prekiniti snov, o kateri sem že piaal.
Tema se moraä privadili, kakor nredni-
kovemu „konec pride". Ko si vzel mojo
razpravo o „Sol. Domu" molče na zna-
nje, je bila zadeva dovräena; vrnil aem
se k „velikonočni prilogi". Ta je zdaj
tudi dovršena, in danea se vrnem na
kratko k že davno prekinjenemu poglavju
o žepu". Ako pa hočeš — kakor gimi-
nuli teden namigaval — spraviti Še Ko-
čiča v razgovor, nimam niß zoper, a pri
tej priliki ne pozabi tudi na dr. Kosa !
Zapomni si pa tudi, da bi ti dopisi lahko
äe toliko časa izhajali, kakor izhajajo,
in äe bi jim ne zmanjkalo gradiva.
Na „poglavje o žepu" objavljeno v
„Soči" 23. dec. 1. I. kot odgovor na moje
dopise   sem   li torej o.stal dolžan Se ne-
koliko odgovora   Sicer pa vzameS za to
lehko tndi moje zadnje dopise, govorečo
o prilogah in inseratih.   Ako bi tebe ne
trapila neizmerna skrb za žep, bi   tvoja
„velikono('na priloga"  ne bila nikdar za-
gledala belega dne, in ti bi   tudi   zaradi
inseratov ne bil   sei   tako   daleč,   da   si
demoraliziral   slovensko   javnost   ter po
svoje ravna! s slovensko obrljo in trgovino.
V  gori   navedeni   „SociM   se   prav
lepo čitajo -- upam doslovno   natisneni
opomini na^ih somišljenikov,   da ne   po-
dajaj roko v pomoč dr. Tumi v razkolne
namene. Da ni te korake naäim Bmiälje-
nikom   narekovala   obzirnost   za   tvojo,
ampak   zh   narodno    bodočnost,   menda
sam najbolje veš,   kakor   tudi,  da bi ne
bila dobra narodnii bodo^noht nijednemu
posamezniku tako bogato koristila, nego
' tebi. Da bi bil pa  ti  svojo srečo pabnil
I od sebe  iz  same   ljubezni   do dr. Tume
I in zaradi tega, „da je nastal v deželi nov
j klerikalni  kurs4, to  naj  ti   veruje, kdor
hoče, a naš* stara narodna   stranka ne.
1 Najprej   jo  troba  vedeti,  da   ni   bil   po-
' litični pakt med vama sklenjen tik pred
razkolom, ampak dolgo čaBa prej. Siljenje
v   oapredje v denarnih   zavodih   ni   bilo
drugega,   nego   pripravljanje   na   razkol.
Dokler ho   naSi   voditelji   smatrali   to za
željo, korJHtiti   narodu na   gospodarskem
polju,   je   šlo   gladko;    ni    bilo    nobene
„klerikalne"   nevarnosti.   Ko   pa   so   za-
slutili, da tiči   za vajino   narodno-gospo-
darßko agilnostjo   nekaj   drugega   ter   so
postale   te   slutnje vama   prozorne,   ata
prišla  naenkrat a „klerikalnira   kurzom'1
na dan.   Ta   pretveza   vama  ni bila   nič
prenealana, če tudi sta se tako rekoč do
predvečera razkola dobrikala duhovSčini
ter  javno   izpovedovala,   da  je   na   Go-
riškem    gospodarska    organizacija   brez
duhovščino   nemogoča.   Dokazal   sem   ti
podrobno že tarn   po zimi da je bila ab-
I solutno izključena rnožnost, da bi bo bil
izvräil pri nas   kar   čez  noč   tako radi-
j kalni politični   prevrat.   Saj   je   že raz-
j merje v naäem   dež.  poalanntvu v  čaau
' razkola —   na   naäih 9 proti  enemu —
kazalo abaurdno   prelvezo   „klerikalnega
kurza".   Pa   saj   tudi   že   zdrava   pamet
pravi,   kako   nemogoče   je,   da   bi   zreli
možje ae danes  žrtvovali za  narodnost,
a   jutri   vrgli   to   narodnost   med   staro
šaro, ceä: „narodnost je paganstvo" !
Da se nisi mogel vrniti z razkolne
poti, ko  je  bila   „Narodna   tiskarna" že
ustanovljena in  je „Gorica"   že izäla, je
prav   naravno,   ker   si   bil   preveö   po-
vezan z razkolnim aodrugom in ker nisi
bil   v   onih   medenih   dneh   razkolnega
entuzijazma   doßtopen   treznemu   pomi-
sleku,   da   utegne    vajina    „strankarska
organizueija" vendar le izpodleteti. In da
je   izpodletela,   ni   bila   gotovo   organi-
zacija   sama   kriva (kajti bila  je gotovo
najizvrstnejša, kar jih je alovensko Btran-
karstvo     doslej     doživelo),   ampak   ne-
blagi smoter, katoremu je ta organizacija
služila.   Zdaj v bankerotnih   dneh   svoje
politike bi   izvestno   ne  odbil  veö  take
ponudbe, kakor ti je „idealna  ljubezen"
do bivšega razkolnega tovariša že davno
minula.
Svarilnih klicov od naäe Btrani se-
veda nisi hotel posluSati; kajti mrgoleli
ao ti pred oömi le zrauni gradovi po-
litičnega prvaätva. Ti si se naveličal —
kakor sem ti že tudi pred davnim ("-asom
dokazal v teh dopisih — podrejene uloge
v narodnem vodslvu. Zaslužkov denarnih
je nesla ta uloga pa<5 dovolj, ne pa časti
in agleda, in to zudnje naslopa, ko je
prvemu ustrežono, v človoku tvojega tem-
peramenla tako gotovo, kakor za živ-
ljenjem smrt. „Gorico", „Narodno tia-
karno", „Centralno posojilnico" itd. si
smatral le za muhe jednodnevnice, po-
polno osvpjenje oblasli nad slovensko
politiko in slovenskim denarjem ti je
bilo le vpraäanje kratkega časa, tarn v
ozadju 80 li pa že ustajale veše, noseße
gosposke zaslužke deželnega odborništva
ali državnega poslanstva! To, prijatelj,
je bil pravi uzrok tvojega pretveznega
„klerikalnega kurza" in tvoje bivše lju-
bezni do razkolnega sodruga.
Kako „resno" si smatral ti ne-
varnost pred poplavo „klerikalnega
kurza", naj navedem k sklepu še ta
primerček. Po nakupu Obizzijeve tis-
karne si ponudil nekemu gospodu od
„Primorskega Lista", da bi Be izročilo
tebi tiskanje „Prim. Lista" in sicer za
isti denar kot ee je tiakal v „Hilarijanski
tiskarni", da ga pa povecaä v obliko
„Soče". Ko Be ti je to potem pred-
bacivalo, da «i bil s to ponudbo pri-
pravljen podpirati „klerikalni kurz", pred
katerim ni v „Soöi" toli straäil, si v
„Soči" odgovoril: „Kttf je tu hudega?
Čemu pa je tu tako velika tiskarna,
ako ne za tiskanje? Da bi tiabršček
ue tiskal za „božji Ion", ainpak za
pošten dobi^ek, to §e umeje saino
po sebi".                                     A. K.
Iz Gorlce. — („S o č i n" k r i t i-
k a a te r s r e d n j e Š o 1 skeg a petja
redivivuB.) (Nadaljevanje). — Ali naä
goapod „kritik" je jako čuden eodnik.
Le petje pevcev -začetnikov stavi
pod svoj „kritiäki" drobnogled; tega, kar
mu j« bližje, pa ne vidi. Zakaj se pa ne
loti enkrat pevcev Tumovega pevskega
druätva, kjer je aam učitelj glaaovira ?
„Soöa" je sicer že pisala, da je treba
petje teh pevcev preaojati le z umetni-
äkega staliäöa, a človeku ae zdi nekoliko
čudno to „umetniško staliäöe", ko je med
njimi takih, ki se niso svoj živ dan učili
ne glasb. teorije, ne kakovega solfedži-
ranja. In vendar izvajajo celo skladbe
enega Dvofaka!
In zakaj ne pride g. Komel na dan
s svojim moenjem, „da je smeäno,
„štuliti se" s težkimi skladbami, celo z
orkestrom, ako Be nima ne zmožnosti ne
pravega materijala ' ? !
Tudi takrat ponuja g. K. dvoglasno
maäo s spremljanjem orgel kot rešiteljico,
da pridejo „glaaovi do veljave". To dela,
ker se neki sam ne more povzpeti vise.
Jaz pa mu hočem pokazati, kako slab
Bvetovalec more biti oni, ki ni poznavalec
razmer. Glasovni obseg grl mladine, ki
atoji aredi mutiranja, ali tik pred njim
ali za njim, jev obče jako majhen. Skla-
dateljev cerkvenih kompozicij, da bi se
na to poeebno oiirali, ni akoraj najti,
ker nočejo z ene atrani preveč omejevati
prodajni krog svojim skladbam, z druge
strani pa si nočejo preveč vezati rok z
omejevanjem glasovnega obsega. üöitelj
srednjeäolskega petja je torej navezan na
izbor skladeb, uglaßbljenih za zrela pev-
Bka grla. Teh glasov raejo določuje skla-
datelj v višavi in v nižavi, t. j. vedno
mora pred očmi imeti, do kje ima segati
vsak posamni gla» večglasne kompozicije
navzgor in navzdol, in pa še posebno
natančno pazili na mejo najvišjega glasu
v višavi in najnižjega v nižavi. Ta spložni
obseg (o izjomah ne morem tu govoriti)
se razdoli na dva, tri, štiri dele, kakor
je skladba dvoglasna, troglasna ali čve-
teroglasna. Kolikor več glasna je, toliko
manjši je naravno obseg vsakega glaBU
(razume se, enakih glasov, moških ali
ženskih) in naopak. Iz tega sledi, da imajo
posamni glasovi v dvoglasnih mašah mnogo
večji obseg nego v čveteroglasnih. Kdor
to upošteva in kdor pozna viäe gori ome-
njeno glasovno maloobsežnost srednje-
šolskih pevcov, ta se je moral „za glavo
prijeti" nad nasvetom „Sočinega" „kri-
tika". Tu se vidi, kako pleme glasbemh
„kritikov" so zbira okoli „Soče", da ne
grajajo le, kar je pravilno, ampak celo
svetujejo, kar jo največji nezmisel. Jaz
bi rad videl, kaj bi dosegel g. Komel z
dvoglasno mašo pri pevskem zboru, ka-
terega sestavljajo 1 lletni do 20letni pevci!
G. K. naj le ta pouk vsled ponovne bla-
maže shrani! Ako pa hoče äe kakovega
pojasnila na to stran, naj se le oglasi,
poučim ga Še podrobneje. Danes ne uteg-
nem, ker moram skleniti.
Politiöni pregled.
Nemol In slovanske vsporedaloe na učlteljiščih
v Slezljl.
Žnpan glavnega mesta Š4ezije je te
dni razposlal vsem nemškim občinskim
zastopom v Šleziji okrožnico, v kateri
jih pozivlje, naj dne 18. t. m. opuste vsako
praznovanje cesarjevega rojstnega dne v
znak protestiranja proti ustanovitvi slo-
vanskih vsporednic na älezkih uciteljiščih.
S tern pokažejo Nemci najbolj, kaka
hlimba so bila vsa dosedanja njihova za-
trjevanja o njib nepremični udanoati do
habsburške dinastije in do našega cesarja.
Ako bi hoteli Slovani na tak način pro-
testirati proti vsem vnebovpijočim krivicam,
katere so jim bile do aedaj ptizadete od
strani raznih avstrijskib vlad in ki se jim
Še dandanes prizadevajo, potem vprašamo,
kaj naj bi šo le oni počeli, ko Nemci le
za to protestirajo in protidinastično de-
monstrirajo, ker namerava vlada dati Slo-
varcomlo trohico najprirnitivnejših pravic?
Itallja si utrjuje meje proti AvstrlJI.
Žo več mesecev delajo italijanski
ženijski vojaki ob italijansko-avstrijski
meji rove za razstrelbo, ako bi po-
skuäala avstrijska vojbka po cesti ali
železnici prekoraračiti mejo; tudi pod
železnico so namreč taki rovi.
General Garibaldi
je objavil pismo, v katerem pravi, da ne
misli pozvali pod orožje 36.000 prosto-
voljcev. Tudi ni njegov namen spraviti
Ilalijo v razpor z Avstrijo. To izjavo je
Garibaldi izdal najbrže na pritisk itali-
janske vlade in je malo verjetna, ker so
bile prejšnje njegove izjave vse drugace.
Sicer pa je Garibaldi pustolovec.
Prekucljsko gibanje na Ruskem.
PoroČevalec „Times" poroča iz Pe-
troRrada, da so ruski prokucahi naznanili
carju, da ne smatrajo njega provzro-
čiteljem sedanje zatiralne politike in ne
bodo izvršili nikakega napada na njegovo
osebo. Nastopili pa bodo brez milonti
proti ministrom, kateri so odgovorni za
sedanji način vladanja na Ruskem.
Name8tnlk mlnlstra Pleveja.
Car Nikolaj je podpisal dekret, s
katerim je imenovan dosedanji minister
pravosodstva Muravjev za ministra no-
trnnjih zadev.
Rojstvo ruskega prestolonaslednlka.
V Petrogradu in po vsi Rusiji za-
vladalo je te dni neizmerno veselje, da
je carica povila sinčka, da je Rusija do-
bila prestolonaslednika v osebi carjevega
sina. Mogočno so grmeli topovi ob Nevi,
in glavno mesto velikega ruskega carstva
preobleklo se je bipoma pmznično, in
na tisoče ruskih zsstav je zavihralo raz
mogočna poslopja imenovanega mesla,
kakor tudi raz biš priprostih Rusov. Car
pa pozivlja v svojem manifeatu vse ruske
podanike, naj se vsi združijo ž njim v
molitev za srečo svojega prvega sina, ki
je poklican, da postane dedič moöi, ki je
po milosli božji podeljena ruskemu carju.
Naslov prestolonaslednika, ki je bil po-
deljen velikemu kneza Mibajlu, preide po
ruskih državnih zukonih nanovorojenega
velikega kneza. — Po raznih ruskih cer-
kvah obhajale so se cerkvene slovesno-
sti ter se je pela zahvalna peuem. Tuji
vladarji in njib vlade pa so čeetitali oar-
ski dvojici na torn veselem dogodkn. Da
»ta bili čestitki srbskega kralja  Petra in
črnogorskega kneza najprisrčnejai in
najodkritosrčnejši, o tern ne bode dvomil
pač nikdo. Ob ti priliki bode car pomi-
loslil celo vrsto kaznjoncev, posebno pa
poliličnih.
Rusko-japonska vojska.
Velikansko veselje vlada zdaj v jn-
ponofilskem Izraelu Ali opravičeno ali
neopravičeno, ali odkritosrčno ali pri-
siljeno, to pokažo šele bližnja bodočnost.
Rusko eskadro, obstoječo iz šestih
oklopnic, štirih križark in osem tor-
pedovk, je namreč, kakor smo že zadnjič
poročali, napadla veliko številnejša ja-
ponska e^kadra, ter se je nad obema
eikadrama vnel hud boj, ki je trajal
več ur. V tem boju pa je bila Še precej
poškodovana ruRka vojna ladija „Cesa-
revič", *a kateri je bil tudi poveljnik
ruske eskadre Withtift, ki je bil pri ti
priliki ubit. Rusko vojno brodovje raz-
kropilo se je potem na razne strani ter
bo dospele na to ruske vojno ladijo v luko
Tsingtao, namreč oklopnica „CesarevičM
in križarka „Novik", a torpedovka „He-
öiteljni" pa v luko Čifu. Obe imenovani
luki sta nevtralni luki, in vendar so Ja-
ponci z dvema torpedovkama in z jedno
križarko napadli poäkodovano rusko tor-
pedovko „Rešiteljni" v kitajski nevtralni
luki Čilu ter s tem pokazali, da niso n\(-
drugega nego zavralni roparji ler da se
prav nič ne zmenijo za mednarodno
pravo. Japonolilski listi, kakor uradna
japonska poroöila imenujejo vse to
strašen poraz ruske portarturske es-
kadre. Iz začetka so celo trdili, da so se
tri ruske vojne ladije potopile, dočim so
se koj potem omejili na trditev, da je
bilo pet vojnih ladij le hudo poško-
dovanih. Do vrhunca pa jr? prikipelo njib
veselje, ko so aporočali ti listi v svet o
bitki, ki se je vršila te dni tudi med
vladivostoSko eskadro in med japonsko
eskadro, kateri zapoveduje admiral Ka-
mimura, in v kateri bi se bila potopila
ruska križarka „Rurik", doöim bi ostali
dve ruski križarki bili mnčno poškodovani
ubežali proti severu. Kje da ae nahaja
zdaj veöina ruskih vojnih ladij portar-
turske eskadre, kakor tudi one vladi-
vostoške eskadre, se dosedaj niti ne ve.
Gotovo pa je, da bi bilo veaelje japo-
nofilov in Japoncev veliko večje in ve-
liko odkritosrčnejšo, ako bi se nahajali
portarlurska eakadra še vedno v Port
Arturu, a vladivostoäka v Vladivostoku,
kajti takrat bila bi se vedno varna ja-
ponska obrežja in varne bi bile tudi
japonske tranaportne ladije, o čemur pa
se sedaj več ne more govoriti; naj bode
rusko vojno brodovje le razstrešeno in
nekatere vojne ladije tudi poäkodovane.
Zdaj pa k poroöilom. V soboto je brzojavil
ruski admiral Maturevič carju sledeče:
Dne 10. t. m. ob 9. uri zjutraj je naša
eskadra, obstoječa iz 6 oklopnjač, kri
žark „Askolda", „Diane", „Palade" in
„Novika" ter 8 torpedovk pričela za-
puäcati Port Artur. Japonci so se kon-
centrirali nasproti naäi eskadri in sicer
so bile v prvi bojni vrsti oklopnjače
„Asulu", „Mikasa", „Fuji", „Iašima" in
„Šikižima" ter križarke „Niäim" in „Ka-
suga"; v drugi vrati so bile križarke
„Jakumo", „Kasagi", ^Čitoše" in „Taka-
sago"; v trolji^vrsti je bilo b križark in
oklopnjaČa „Čin Jan" s približno 30
torpedovkami. Naäa eskadra je manev-
rirala, da bi si odprla pot skozi sovražno
eskadro. Med tem so metale sovražno
torpedovke plavajofe mine proti poti, po
kaleri smo hoteli pluti, vsled česar je
postalo naše manevriranje zelo težavno.
Ob 1. uri popoludne so je eskadri po
40 minut trajajočim boju poBrečilo od-
preti si pot ter pluti v smeri proli
Šantungu. Japonske ladije so nas za-
sledovale z vaemi ailami. Ob 5. uri po-
poludne je pričel boj z nova. Med bojem
je padel poveljnik eakadre, dočim je bil
poveljnik oklopnjače „Cesarevič" ranjon
ter 86 je onesvetil. Istočasno se je po-
kvaril Btroj na krmilu, vsled česar se je
morala ladija za 40 minut ustaviti. Vsled
te nezgode so morale druge ladije ma
nevrirati okolo „Cesareviča". Poveljništvo
pskadre je prevzel knez Uhtomski, po-
veljništvo „Casareviča" pa najstarejäi
častnik. Ob mraku ni mogel „Cesareviö"
več slediti eskadri. Zgubil je eskadro iz
vida ter je plul proti jugu, da bi po-
skusil priti v Vladivostok. Po noči so
„Gesareviča" napadli Japonci z minami
in ob svitu je prišel v Šantung. Japonski
admiral Togo pa poroča : Dne 10. t. m
je zapuatila ruaka eskadra Port Artur in
je plula prpti jugu. Naäe združeno bro
dovje je pa 25 milj jugovzhodno od
Port Artura napadlo rusko eskadro ter
ji aledilo proti vzhodu. Vnela se je huda
bitka, ki je trajala od ure 1. popoludne
pa do solnčnega zahoda. Zdi se, da je
irnel sovražnik velike izgube. Proti koncu
napada je jako ponehalo streljanje na
aovražni slrani, in sovražne   ladije pluti
so začele na razne strani. Ruske kri-
žarke „Askold", „Novik" in „Palada" in
oklopnica „GosarevicV' in nekatere uni-
čevalke torpedovk bežale so proti -»ngu.
Oötale vojne rusko ladijö vrnilo so se
najbrže proti Port Arturu, ko so bile šo
iedenkrat napadone od naSib torpedovk.
Naša eakadra ni bila močno poäkodovana.
Izgubili smo kakih 170 mož.
Ruske izgube pa iznuäajo 200 mož
ubitih in 00 ranjonih na „Cosareviču".
Vui ladij ruskih pa   je poškodovanih.
Iztoh dveh poročil je razvidno, dase ne
ujemati. Ruska poročila so bila do sedaj
vedno resniöna, japonska pa vedno laž-
njiva in izraiäljena, in tako bode najbrže
tudi sedaj. Iz London« pa poročajo, da
je dospela oklopnica „desarevič" tudi
poškodovana od japonskih torpedovk v
Kiaočiao. Od njenega moštva da je bilo
ubitih 205 oseb, med njimi admiral
Wilhöft, (>0 pa da jih je bilo ranjenih
Iz Tsiaglao so pa sporočili v Tokijo, da
sta dospeli tja ruski križarki „Novik" in
„Askold" ler da sta zapnstili luko, potom
ko sta se preskrbeli z ogljem. Tja sta
dospeli potem tudi dve ruski uničovalki
torpedovk. Iz Šangaja je prinesla „Times"
vest, da je priplula ruska uničevalka
torpodovk „Gromoboj" k izlivn reke Jang
tor da ima pokvarjene stroje. Glede bitko
med vladivoBloäko in japonsko eskudro
pod vodstvom admirala Kamimura pa so
dospela sledeča japonska poročila: Ja-
ponska križarka „Takisehito" je sporočila
z brezžičnim brzojavom japonskemu ad-
miralu, da je prišlo pri Tsusimi mod
vladivostoško eskadro in med nekaterimi
japonskimi vojnimi ladijami do bitke in
iz Tokija pa se poroča, da je bila v
omenjeni bitki ruska križarka „Rarik"
potopljena, križarki „Gromoboj" in „Ro-
sija pa da sta bili poSkodovani ter da
sta zbežali proti severu.
* *
¦
0 zadnjih ätiridnevnih   napadih  na
Port Artur je brzojavil admiral Aleksejs>v
dne 13. t. m. carju:
Kakor mi poročajo iz Port Artura,
so Japonci po bitki, ki je trajala 15 ur,
posedli Takuäian, LiaobuSiao, od koder
so celi dan bombardirali na mesto. Po
noči istega dne ho napadli med velikim
dežjem vrhovne pozicije, ali bili so od-
biti. Istotako so tudi napadli ob istem času
vse pnzicije od Volčjegore pa do Taku-
Siana, a odbili so bili tudi tu. Sploh
bombardirajo trdnjavo  že štiri dni.
Iz Mandžurije pa se poroča, da ni
priälo tarn zadnje dni do nikakih bojev
in da bo se Japonci zadnje dni umaknili
ter zapustili razne pozicije. Sodi se, da
bo Japonci odposlali več vojastva na po-
moč oblegajočim  četam pred Port Artur.
0 sekvestraciji ruske torpedovk«^
„Režitelni" od strani Japoncev se poroča:
V noči od 10. t. m. sla zapazili dve ja-
ponski uničevalki torpedovk, ki sta po
znani morski bilki zasledovali beg ruskih
ladij, rusko torpedovko j.Rešitelni*', ki je
naglo plula proti zapadui strani. Japonci
ao jo koj udrli za ruako torpedovko, ki
je pa kmalu izginila v megli. Proti jutru
pa so se Japonci prepričali, du se je ruska
torpedovka zatekla v luko Čifu. Ko so
Japonci delj časa zaman čakali, da bi
priäla ruska torpedovka iz luke, podali
so ne «ami v luko. Nnto se je podal na
rusko torpedovko neki japonski čaHtnik,
ki jo zahloval, hli da naj se Rut*i podajo,
«li pa, nnj zapuste luko in se spaste na
prostem morju z Japonci v boj. Povelj-
nik ruske torpftilovke pa ni hotel ničesar
slišati o vnem torn, marveč je zaukazal
Hvojim podložnirn, da uničijo stroje ter
da zaono streljati. Sam pa je zgrabil ja-
ponskoga častnika za prsa ter padel ž
njim vrod v inorje. Med oatalimi ruskimi
vojaki in m«d Japonci, ki so spremljali
svoji'ga častnika pa je naslal boj, a v
istem hipu so je razletola tudi smodniä-
nica Potem so p« Jnponci odvedli s seboj
rusko torpedovko „Rešitelni".
Tako se glasi japonsko poroßilo, ki
pa prav nič ne odgovarja resnici. Dog-
nano je namreč, da je bila torpedovka
koj razoborožena, ko je dospela v nev-
tralno kilajsko luko Cil'u Dognano je tudi,
da je o tem obvestil kitaiski admiral, ki
se je nahajal v luki Čifu, Japonce, ter jim
tudi povodal, da kršijo mednarodno pravo
s svojim postopanjem, ker nimajo v nev-
tralni luki niöesar iskali, in tudi ruske
torpedovke ne, potem ko je ta razorožona.
Pri vsem lein pa so poalali Japonci svo-
jega Častnika na krov ruske torpedovke,
ki je zahteval od ruskega poveljnika, da
ho mu mora udati ali se pa spu&titi v boj
z Japonci. Ta nosramen nastop japonskega
(^astnika je pa ruskega povoljnika tako
užalil, ila ga jo zgrabil ter sta vsled apo-
pada padla v morjo oba, namreč ru^ki
poveljnik in japonski čaatnik. Predno pa
se je to zgodilo, zaukazal je ruski povelj-
nik ladjo razstreliti. — Med japonskimi
vojaki, ki so spremljali svoje.ga častnika
in mod ruskimi mornarji, paje nastal ljut
boj. Ko je padel v morje ruski poveljnik,
ustrelil je za njim japonski vojak in ga
tudi ranil na desni nogi, a pri vaem torn
posrečilo se je ruskemu povoljniku, da je
priplaval do neke kitajske diunke, ter se
rešil. To roparsko početje Japoncev ob-
sojajo vse velevlasti in ne bode ostalo
brez  zlih posledic za Japonce.
*
Ruska brzojavna agentura poroča
iz Mukdena: V boju 2C. julija je „Ret-
vizan" poSkodoval dve sovražni ladji, ki
Bta ae takoj oddaljili, in sta gotovo oni,
kateri so videli Kitajci v Čifu 2. avg. se
potopiti.
* *
Japonska torpedna ruSilca, ki sta se
v luki Clifn polantila tja pobeglega
„Rešiteljna", ata „Asaaimo" in „Kasun*.
Japonci so ponlali enega avojoga častnika
na krov raske ladjo ter pozvali Ruse, naj
zapuslo pristaniSče. Poveljnik Rostšakov-
aki jo odgovoril, da jo ladja že razoro-
žena, slroji pokvarjeni, celo zadevo imajo
pa v rokah Kitajci. Ko je japonnki čaat-
nik poizvodoval o tej zadevi, zapovodal
je tiho povoljnik, naj ladjo razatrele, ker
je hotel z ladjo vred uničiti aebe in ao-
vražnika. Nato je skočil na nasprotnika
ter se vrgel ž njim v morje. Čez 10 mi-
nnt jo nastala eksplozija pod poveljniškim
mostom. Oslala ladja je bila nepoäkodo-
vana.
*
Iz Čifu poročajo, da je kitajski ad-
miral ladjo „llaiči" zahteval od japonskega
rušilca torped, katerega so vlekle japonske
torpedovke proč, da dajo Japonci nazaj,
sicer bo pričel streljati, ker je to očitno
rušenje nevtralitete luke. Japonski kapi-
tan je obljubil ukreniti, dase , Rešiteljni"
vrne v Čisu. Se-le na častno besedo Ja-
poncev je pustil kitajski admiral Japonce
mimo. V boju s posadko ladje „Reäitelj-
ni" so imeli Japonci in Rusi znatne iz-
gnbe. 16 Rusov pogrešajo. Ruski kapitan
je ranjen na nogi, vendar je rešen.
Prihajajo poročila, da 86 je japon-
ska križarica „Kaaagi" (5000 ton) v bitki
pri otoku Rou, okroglem otoku, potopila.
*
General Steselj poroča, da je padlo
v bojih 13. do IG. maja v Kerakem zalivu
1000 Japoncev, 22. do 26. pri Čenču 8000,
pri Luvantanu 1000, pozneje tarn 3000
in v bojih od 26. do 28 jul. 10.000. Sku-
paj je torej padlo v tem času 23.000
Japoncev. Vae te čete ao Japonci morali
žrtvovati, da ao se le približali Port Ar-
lurju. Zato je otročje, ße se bahajo Japonci,
da bodo Port Artur sam dobili tako hitro.
Domače in razne novice.
Vpokojonje  in   odlikovanje.   —
Pr^d^ednik okrožnega sodišča v Rovinju
dr. Anton T u ä a r, naš rojak, je stopil
to dni v pokoj. K ti priliki ga je cesar
odlikoval s komturnim križem Franc Jo-
žpsovega reda.
Iinenuvaiij«. — Minister za trgo-
vino je imenoval dr. Karola Simeon-
8 u tajnikom finančne proknrature v Tr-
stu, a ministerijalnega koncipista barona
Antona Rinaldinija podministerijal-
nim tajnikom. — Naš rojak Janez
Lašič, stavbeni svetnik v minislerstvu
notranjih zadev, je dobil naslov in značaj
višjega stevbenega svt^tnika. Čestitatno.
^lane (lrnStva „Slopa" opozarjamo
na vabilo, katero smo že objavili, da bi
plačali letnino za 1903 in 1904 v znesku
4 K do konec tega meseca, ter dostav-
Ijamo, da letnino sprejema tudi uprav-
ništvo „Gorice", oziroma „Narodna ti-
skarna" v ulici Vetturini h. žt. 9.
Javcn ljudNki kIkmI v (iorici. —
Akad. fer. drui^tvo „Adrija" sklicuje v ne-
deljo dne 21. VIII. javen ljudski shod na
Katorinijevem vrtu ob 10. in pol uri
predp. s sledečim dnevnim redom: 1.
Slov. ljudska šola v Gorici; 2 Slov.
gimnazija v Gorici ; 3 Slov. univerza v
Ljubljani. — „Narod brez šol je narod
brez bodočnosti". Goriski Slovenci, slo-
venski okoličani — odrekajo se nam
Ijudsko sole, zapirajo so nam pola do
viäjo izobrazbo na narodni podlagi Vaak
človek, vsak narod ima pravico do živ-
Ijenia, narod brez šol umira. Rojaki, pri-
hitite vsi na ta shod, da skupno za-
htevamo avoje pravice. Rojaki, pokažimo
8 avojim ätevilom, s svojim naitopom, da
imamo življenskih ail, da hočemo Aiveti.
Iz tisoč krepkih slovenskih grl naj zaori:
Dajte nam potrebnih šol!
Vojaške vesti. — V soboto dospel
je v Gorico, kakor že napovedam» 27.
pešpolk pod povelJHtvom polkovnika Šte-
tana Vucetiča. Omenjeni polk zapustilje
Kanal ob 3. uri zjutraj, obrnivSise proti
Mariji Celj, kjer je imel polkovno vaje
med imenovanim krajem in med Vrhov-
liami. Danes zjntraj je odšel U polk v
Črniče. Istocasno odäel je tudi   tukajšnji
peäpolk St. 47 v Rihomberg. Mod Črni-
čami in Rihemborgom imela bodeta ome-
njena polka vajp do 19. t. m. Potem se
pa podasla v Komon, kjer se bodo isto-
tako vršile brigadne vajp.* Vrnela so pa
zopel v Gorico dno 29. ali 30. t. m. Ta-
krat prideta v Gorico poleg omenjenih
dveh j.olkov šo pešpolk št. 97 in 87. Po-
leg teh prido v Gorico todi 7. topničar-
ski polk in dva pskadrona4. dragonskega
polka.
„(orrierc" no, hojl. — Z ozirom
na deželnozborsko dopolnilno volitev, ki
se bo vrsila za mesto Gorica dnol.sep-
tembra t. 1., spustil je sobotni „Corriero"
še precej dolgi člančič v svet, v katerem
pozivlje vso, kar italijan ko leze v Gorici
in ki ima seveda za to pravico, naj pndo
Ih dan gotovo k volitvi, kajti nevarnost,
ki preli od strani Slovoncev ilalijanstva
Gorice, da ni bila še nikdar tnko velika,
kakor j<> lelos. „Corriere" pravi pri ti
priliki, naj se njpgov opomin nikakor ne
smatra za šalo, U>r da so minuli časi, ko
ho bili taki opomini lo praznsi Sala. Mi
pa povomo „Cnrrioru", da pridojo v Go-
riRi proj ali sloj gotovo časi, ko bodo
morali ltalijani prav ros resno raöunati s
Slovene!.
„Ljuriskn opekarna" v Blljah.
Kakor ni bilo drngače pričakovati, so
zadnja „Soča" po Kvoji pobalinski na
vadi drgne tudi ob razdružitev „Ljudsko
opekarne" v Biljah, ki se jp izvrsila v
popolno zadovoljnost vsoh intoroscntov
ter sploh tako častno za onoga, ki jo je
vodil, kakor so to le redko kedaj ali pa
celo nikoli no zgodi pri jodnakih pod-
jeljih. Sevoda no da noben pameten člo-
vek prav nič na to, kar „Soča" piše. Ako
se pa žo hoče z»ganjati „Soča" v za-
druge, ima lepo priliko, da to stori pri
„Mizarski zadrogi" v Solkann. Turn so ji
razmoro natanko znane in bode gotovo
mnogim ustrpgla, ako opiše razmero, ki
vladajo sedaj pri omenjeni „Mizarski
zadrugi". Sicer pa bi bilo tudi tako delo
„Sočino" zaman, kajti prišla jo, kakor
rečeno, pri vsoh pametnih in poätenih
ljudeh ob ves kredit in bi ji torej ti Ijudje
ničesar ne verjeli, naj bi piaala o „Mi-
zarski zadrugi" v Solkanu tako ali tako.
VojaSke pod be. — čez praznike
imeli a mo v Gorici dve vojaški godbi,
n»mreč ono pešpolka St. 47 in ono St.
27. V nedeljo zvečer svirala je na Trav-
niku godba pešpolka št. 27, ki jo po
koneanem koncertu svirajoč apremljala
nadvojvodo Josipa Ferdinanda, ki je stal
v družbi mnogih častnikov skozi ves
čas koncprta pred kavarno „Central*', do
njegovega stanovanja, nahajajočega so v
hotplu „Südbahn". — V ponedeljek zvečer
pa je Bvirala na Travniku najprej godba
peäpolka St. 47, pozneje pa Be ji je pri-
družila äe ona pešpolkn št. 27, ki je do-
spela na Travnik potom, ko je obšla svi-
rajotf nekatere mestne olice. To sta za-
igrali skupno par lepih potnic. Na Trav-
niku bilo je oba večera vse polno ljud-
Htva.
Trottn*. — Vročina postaja pri
nas zopet neznosna. Italijanski atari pre-
govor, da prvi dež v avgustu ohladi gozd,
je priäel letos popolnoma ob veljavo.
Imeli smo namreč prejänji teden äe pre-
cej dežja, ali ozračje se ni pri nas še
prav nič ohtadilo. Vroče imamo še vedno
po dnevi in po noči.
Škoda pri požaru v liatujah. —
V sredo je udarila slrela in sicer po
nori v hl<'v lamožnjega posestnika Ivana
Korona. Pogorel jo hlev z vsem senom.
Rešili so samo živino. Koron je bil za-
varovan. Škoda so pa ceni na kakih
6000 K
Zt'lcznlÄki di'lavcl. — Dan na dan
prihaja v naSe krajo vse polno delavc^v
k gradbi bohinjske železnire, posebno
Črnogorcov in Macedoncov vidimo vsaki
dan po celo trume, ki prihajajo do G)-
rice z žpUjznico in se od tod pefi podajo
na Kanalsko in Tolminsko.
Iz Vole nam pišpjo: V soboto so
tokaj pogrebli onega vojaka od pešpolka
št. 27, kateri so je dan prod odhodotn
pri L.' uslrelil. Vzrok samornoru jo bil
strah pred kaznijo.
Pronapolnjeiift bolnifini^a. — V
tnkajšnji bolnišnici usiniljenih bratov je
prostora le za 200 postelj. Stevilo bolni-
kov pa je zadnje dni tako naraslo, da
omenjeno število postelj ne zadostuje in
da se morajo drage postavljati celo po
hodnikih.
Ilomarjl. — Kakor droga leta, älo
je tudi letos skozi naSe mesto vse polno
romarjev na Sv. Goro. Največ jihje bilo
pa \l Furlanije.
Slab» se je gorilla v «redo po noči
41-letnemu Torčiču Mihaelu iz Št. Fer-
jana. Vračal se jo namreč iz Gorice do-
mov, a na potu ga jo zalotila nevihta,
kateri je sledil močan naliv. Nekoliko
ginjen od vina, nekoliko pa radi teme
zvrnil se je v neki jarek ob ceBti ter se
lam močno poSkodoval na glavi in po
životu, tako da jo nanj padal äe drugi
dež, ki je sledil prvemu. Šelo ko so je
zdanilo ^e je zavedel, kje da se nabaja.
Primel ?/jo zdravit v tuk. bolmliiico.
(.oi'iski   binkliHti v Yidmii.   —
„E'linosti" piäojo : V Gemoni (blizu
Vidma) so bilo predrninole nodoljo veliko
dirko icolosarjev. Torn povödorn je prišlo
žo v soboto v Vidorn veliko biciklistov
iz Italijo in iz — Gorice. Italijanski ko-
losarji so nosili samo druätvene zn&ke,
dočim so imoli goriäki na rokavu trako
v barvah italijanske trikolore. Ko so ti
goriSki biciklisti v nedeljo zjutraj, pred
odhodom v Gemono žli mimo neko ka-
varne, je nedela v tern lokalu družba —
pamotnih Italijanov. Ti so so na glas
rogali Goričanorn, ceä: „Adesso vien i
ltaliani de — Praga ! 1'* Po tern so vidi,
kako taksirajo pamolni Italijani tisto go-
rifiko „iUlijanHlvo". Nili toliko itali-
janstva jim niso prisojali, kolikor bi ga
imoli, ako bi bili n. pr. iz Ljubljano,
ampak provenijenco gori^kega „itali-
janstva" si jo tista italijanska družba
domnovala tarn gori daloč v Pragi !
Kaz^las za prodajo cepljeucev
in koreninja amerlkaiiHkih trt^ Iz de-
žehie titnlce v Sv. Kokn (Gorlca) za
l<kto VMY\. — Olvori so zaznanok za pro-
dajo cepljencev in koreninja amerikanskih
trt, pridelanih vdožolni trtnici v Sv. Rokn
(Gorica) za leto 1904. Tozadevne prošnje
so imajo nasloviti na doželni odbor v
Gorici. 1. Naročila se bodo upo^tovala po
kronologičnem rodu, dokler blagö no poide.
2. Ulago so bo oddajalo v trtnici. Ker se
mora blago skladati, so bo moralo odpla-
čati za tiso^ ali za en dol lisoča cop-
Ijencev ali koreninj 60 vin. slalne pri-
stojbino. 3. Morebitni stroški za oddajo
na železnižko postajo ali stroški za vklado,
pripadejo naročevalcu. 4. Plačevanje blaga
in tozadevnih skladnih stroškov, oddaje
na postajo in vklade, se bo izvräilo pred-
plačno, ali proti povzetju. 5. Blago bode
potovalo na riziko in nevarnost naroče-
valca. 6. Gene: a) cepljenci na „Riparia
Portalis" 15 Kron za sto; b) cepljenci na
„Rupestris Monticola" ali „du Lot" 15 Kron
za sto; c) koreninjo na „Riparia Portalis"
1 leto staro 4 Krone za sto; d) koroninje
na ,Rupestris Monticola" ali „du Lot" 4
Krone   za ato.   7. Različnost   cepljencev.
A. Cepljenci na „Riparia Portalis". l.Jedno
grozdje: boli Cha3sc!as, Früh von der Lahn.
2. Grozdje za vina, belo: Pinot, italijanski
rizling  (Wälsch-Riesling),   Renski rizling,
Rebuia, Cividin; črno: Modra frankinja in
frankonija,   Kabernet   sauvignon, Hesoäk
B.  Cepljenci na „Rupeatris monticola'' ali
„du Lol". Grozdje za vina, belo: Rebula,
ltalfjanski rizling(Wülsch-Riesling) Verduc;
črno:  Grozdje   za vino:   Modra  frankinja
in IrankonijH, Kabornol sauvignon, Refožk.
Samomor. — Pri Soči blizu Gra-
dišča naSli so truplo ondotnega mesarja
Artura Morpurgo, in blizu njega revolver.
Predop skozi Karavauke bo že
tudi skoro kon^an. Prevrtati je še okoli
1030 metrov in ker ho vsak dan prevrta
približno 9 metrov, bo predor dograjen
meseca decembra t. 1. V colem bo predor
dolg 7969 metrov, in se bo za njegovo
prevrtanje porabilo tri in pol leta. Ako
ne bo posebnih zaprek, se bo železnica
preko Tur in Karavank izročila prometu
jeseni I. 1906.
iz Kranja pride v prihodnjem šol-
skem letu gimn. supl. Avgust Žigon v
Ljubljano. Kakor čujemo, nahaja se sedaj
v Parizu, na potovanju v London, da
prouči Leonardova slikarska dela ter da
dovrši o Leonardu da Vinci večjo študijo.
Podelilo mil je v ta namen naučno mi-
nistorstvo posebno podporo in podolil
tudi naS dež. zbor z n a n i prispevek že
lansko loto. Onomogočila pa mu je po-
tovanjo v lan8kih počitnicah očetova bo-
lezen in smrt( da je je mogel nastopiti
Se le letos. p'rejfinji mesec je v Kranju
izdal v šolskem jzveHtju tamošnje gimna-
zijo ..Zapužčjnaifi akt Prošornov", zani-
miv prispevek k Preäernovemu življenje-
pisii. Ponatis razprodaja L. Schwenteju
v Ljubljarij
Prva narodna mirodilnlca v Trstu.
~ Prvo wlovonsko mirodilnico (drogerijo)
je otvoril v Trstu g. Simon Skrinjar, in
so nahaju i.sta v ulici Farneto. Na to
opozorjamo naäe ljudi, ki prihajajo v
Trst in ki potrobujejo kaj tnkega, kar He
dobiva v mirodilnicah.
Otvoritev „Narodnepa doina1' v
Brezlcali na Stajerskem. — Ta otvo-
ritev, ki se jo vrSila v nedeljo, je bila
izvanredna manifostacija slovenske in
sploh slovansko vzajemnosti. Posobno
mnogo povskih druälev s Štajerskega, Kranj
skega in Hrvutskega se je prijavilo k udo-
ležbi in k sodelovanju. Nastopilo je
nad 300 pevcev.
En meter dolgi iizolovi  stroki
so zrastli na vrtu Ijubljanskoga trgovskega
vrtnarja gosp. Ivana Goričana na Poljan-
skem nasipu St. 1ü. G. Goridan ima na
svojem vrlu 40 drogov, na katerem ra-
Htojo tako dolgi stroki.
Zdrnvili&če za jeticno na Äta-
jerHkein. -— V Hörgasu pri Gratweinu
so prod dnovi tslovesno položili te-
moljni kamon za prvo zdravilišče za
jotično.
Prepovcdan Izvoz krme. — V
četrtek priob<5i državni zakonik rainistr-
ski odlok, s katerim je prepovedan izvoz
krme in sicer: melase, turšice, ovaa, konj-
ske bobovine, krompirja, detelje, sena
itd. Nadaljeje prepovedan izvoz za alamo,
rezanco, pleve itd. Vlada utemeljuje ta
korak s tern, da je letos malo krme in
je nevarnost, da no bodo mogoče pre-
krmiti poljedelcu in armadi živine. Pro-
poved jo izdana sporazumno z ogrnko
vlado. Izjom ta odlok no dopufiča. Zaradi
suše je železniSko ministerstvo podaljSalo
veljavo znižanega vožnoga tarila za krmo
do 31. docombra t. I.
Požari. — V soboto nastal je ogonj
v parni žagi v Popradu na Ogorskem, ki
je popolnoma pogorela z voliko množino
lo.su. Škoda so ceni na 80Ü.000 K. Isti
dan in par dni poprej gorelo je tudi v
gozdu v PuHzti Korovizi in Bastainu isto-
tako na Ogorskom, kjer se je nahajalo
visoko drovje. Zgorelo je 700 oralov
gozda. Istočasno jo zgorelo v Batizu 250
oralov gozda, ki jo bil lastnina transil-
vansko banko. V Sesuczabu, ludi na
Ogerskem, jo uničil požar 1000 oralov
gozda.
Nove poštne znamke. — Kakor
poroča po^lni in brzojavni strokovni list,
bodo poštno znamko od 1 do 6 vinarjev
nekoliko izpromenili. E^oštne znamke od
1 do 6 vinarjev dobo vrednostne štovilke
v belih krogih na vsoh Stirih oglih. Pri
znamkah od 10 do 30 vinarjov ostane
vrednostna ätevilka črna na belem polju
in sicer v öveterokotih. Poätne znamke
od 35 do 60 vin. bodo imele vrednostne
ätevilke hole na polju barve dotične
znamko. PoStna znamka za 40 vin. bo,
da jo bodo lažje razlikovali od 35 vinar-
ske, vijolčasta.
Ufltanovite vseslovensko zvezo
gasilcev! — Na sestanku ognjegascev
v Celju so zagrizeni nemäki ognjegasci
zahtevali, n«j ae odstrane z deželne zveze
vsa ona ognjegasna društva, ki imajo slo-
vensko poveljevanje. Pravi odgovor na
tako zagrizenost bi bila ustanovitev vse-
slovenske zveze gasilcev s sedežem v
Ljubljani. Taka zveza bi bila močna in
pridružili bi se ji lahko tudi korofiki Slo-
venci, ki morajo silno trpeti od nem-
äkutarjenja požarnih bramb. Tako bi slo-
vansko gasilstvo zapustilo ozkosröno sta-
liäöe deželnih zvez in bilo bi predstavi-
telj velike vseslovenske gasilske organi-
zacije, ki bi bila velikega daiekosožnega
pomena.
Pomanjkanje krme. — Osrednji
svet za varstvo kmetijskih koristij je imel
na Da naj u sejo ter odobril prepoved, iz-
važati krmo. Ob enem je zahteval, da
Železnice znižajo vozne tarife, da vlada
dovoli kmetom primerne podpore in zniža
oziroma odpiäe davke. V petek so se v
železniškem ministrstvu posvetovali za-
stopniki poljedeljskega, trgovinskega in
notranjega ministerslva. Zastopniki za-
sebnih železnic so obljubili, da hočejo
znižati tarife od krme in nastila za pri-
zadete kraje na Češkem, v Galiciji, Sle-
ziji, na Moravskem, Gornjem in Spodnjem
Avstrijskem Tarife za koruzo in graiico
znižajo za 15°/0.
Slovencl na umetnl$ki razstavl
v Bel^radu. — Pogovor in sklepi slo-
venskih umetnikov glede jugoslovanske
umetniške razstavo v Belgradu bo se vr-
äili v nedeljo, 7. t. m. Na povabilo dij.
um. druStva „Vesno", ki je prevzelo pri-
reditev slovenskega oddelka to razstavo,
se jo zbralo precej veliko število slov.
umotnikov. Nekateri so se dali zastopati
po navzočih s pismonimi poobjastili. Po-
svetovanje je vodil g. Saša Šantel kot
predsednik druätva „Vesne". Sklenilo se
je obvestiti slov. umetnike potom časni-
kov o sledečem: 1. Kakor je znano, mo-
rajo vsa za jugoslovansko umetniäko raz-
stavo namenjona dela prispoti mod 20. in
25. avgustom v Ljubljano z naslovom:
„Vesna v Ljubljani". V vsakem zaboju
»me bit; le toliko slik, kolikor jih je mo-
gočo pritrditi s pomočjo vijakov na za-
bojsko stene. Vsak kip mora biti v svojom
zaboju. 2. Vsi transports izdatki poSilja-
tev v Ljubljano se vračajo le od onih
del, katere je sprejel presojevalni odsok.
3. Ker. ima umet. zdruiitov „Sava" avoj
jury, stotako tudi „Veuna", se je sklo
nilo na shodu postaviti posebni ju;y za
one slov. umetnike, ki ne pripadajo no-
beni združitvi. Imena teh jurorjev so se
fl pomočjo glasovanja sostavila ter se bodo
razglasila v slovenskih dnevnikih. Ako
po pretoku osmih dni ne bodo ugovora
| proti temu odsoku od vsaj petih «odelu-
! joöih  ametnikov,   se   bode   Hmalral jury
kot priznan. Vsa imena jurorjev se ob-
javijo kakor bitro bodo dosli odgovori
od postavljonib kandidatov, da sprejmejo
svoja mosta. 4. Kol zaatopnik slov. umet-
nikov v belgradskein odboru, ki bode iz-
biral dela xa (iaslne nagrade in prodajo
pri loteriji, je bil onoglasno voljen g. dr.
Miljutin Zarnik, ki pa časti ni sprejel.
Zuto ostane ta vprašanje za sodaj še ne-
rošeno. 5. Končno so zborovalci sklenili
ae iuformirati še natančno v Belgradu o
vseb detajlih glede dekoracij, velikosti,
prostorov itd. v „Narodnem rauzeju".
Sodno-zdravniSka terminologija
(nemSko-slovenska) je ravnokar izäla. Se-
8tavil jo je goap. dr. Al. Homan, dežolni
okrožni zdravnik v Radeöah. S to termi-
nologijo bode jako olajSano slovensko
narekovanje zapisnikov ter uslreženo
pravniku in zdravniku. Terminologiji jo
pridejano navodilo za narekovanjo sodno
zdravniäkib zapisnikov. Knjižic« jo lična
in v žepnem sormalu jako priročna. Cona
2 K 50 v. Knjigo jo založil g. U. llribar
v Ljubljani.
Dobra letina za kornzo v Ame-
rikl. — Iz Ameriko poročajo, da bodo
imeli letos tarn prav dobro lotino za ko-
ruzo. Tako bi bilo tudi prav. Rurnunija
je prepovedala izvoz koruze, enako Sr-
bija. Rusija ga namorava jako omejiti. Z
Ogorskega pa tudi no prihajajo posebno
ugodne vesti o letini. To pa so začeli
spoznavati tudi na merodajnih mostih, in
že ae proučuje način, kako olajfiati do-
voz amoriäke koruze.
Tudi žlvali pl.jejo rarie alkoliol.
— Če mi8li kdo, da so samo človek rad
opijani, se moti. Ravno nasprotno: živali
se šo raje opijejo nego človok.
Tako je n. pr. v mostu Jena, tako
piäojo namreč „Hamb. Korresp.", imel
neki visokoäolec bernhardinca, kateremu
takoimenovano vino „Lichtenhainer" ni
dopadlo. Paö pa je najraje pil bavarsko
pivo in tudi dobro poznal, ako je bila v
pivu pomešana kaka druga pijača. V torn
slučaju seveda piva äe pokusiti ni hotel.
Pa ne samo psi ljubijo alkoholične pijače,
ampak n. pr. tudi čebele. Tako se je pri-
godilo, da so čebelam, katerim so navadno
vodo s sladkorjem dajali, pridjali tej vodi
špirita.
Čebele so se nato kar vsule na
vodo zmeäano a apiritom, dočim jim ni
posebno ugajala sama voda s sladkorjem.
Seveda so se, ko so se napile, zvrnile
onemogle na hrbet in poginile. Posebno
radi pijejo alkoholiöne pijače sloni in
medvedi. Medvedu poaebno žganje dopada,
kateregase upa veö spiti nego vsak „šnop-
sar". Pa tudi konji ga radi pijejo. Ko so
v vojski 1. 1870 skrili vojaki pol soda vina
v neki hlev, v katerem sta se nahajala
dva konja, niso drugi dan niti kapljice
v sodu našli. Pa tudi konj ni bilo v hlevu
veö; vtrgala sta vorige in kakor divja dir-
jala po vasi, kjer sta bila nastanjena. Konja
niso mogli več reäiti; v dveh dneh sta
poginila.
Loterijske številke.
13. avguHla.
Dunaj......77    16    34   21    31
Gradec ...       ,   . 70    78    28    66    58
St. 2604
oPr
Naznanja ae, da
JAVNA DRAZBA
zastavll II. 6 etrtletj a t. j. mesecev
aprila, maja in junija 1903
začne v ponedeljek dne 5. septembra 1904.
ter ae bo  nadaljevala   naslednje   četrtke
in ponedeljke.
Od ravnat eljstva zastavljalnlce
in ž njo združeue hranilnice.
V Gorici, 6. avgusta 1904.
y^Fr. Obrdank>^
UJT(i>opreJ J»siP Hrovatin)^=
r^L pnporoča  svoje  $\-^r
r    Vfone in Pokall"JT
[HiEr^k ce po nizki^r
I             Sprejoina
hranilne vloge
I  katere obrestujo po
I  472% polumosečDo; ne-
I  vadigneneobrestipripi-
suje konoc leta k glav-
nici. Rentni davek pla-
čuje posojilnica sain a.
PosojUa
I   udom   na   osebui  k red it   po
6% In ua vkujiibo  po 67»%
„ Centr alna posojilnica"
reyistrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprojoma             I
I     nove člane
z glavnimi  in  opravil-  I
niini doloži. Glavni do-  I
loži po 200 K, opravilni  I
po2K. Otvarja članom  I
tokočo računo,  katoro  I
obro8tujopo dogovoru.  I
Uradnc uro          I
\»ak dan od  8.  ure  zjutraj  I
pa do 1. ure popoludue.      I
ßotel „UNION" Gorica
Gledališka ulica St. 10
Vsako sredo
KonceRč
cele vojaške godbc v prostornem in lepem
vrtu, ki je električno razsvelljeii. Toči se
plzensko in puntigamsko pivo. Kuhinja do-
bra. Domača in tuja vina. — Hotel razpo-
laga čez 30 moderno urejenih sob. Cene
zmerne. Poleg vrta je tudi lepo kegljišče,
ki je po" dnevu vedno na razpolago, zvečer
pa v soboto, nedeljo in pondeljek.
Serafm Joos, Iastnik.
Hojafti!
hipjte norodni holed!
Rnizilfi! spominjajte s° ° vsain
I lUjaHI. 1)riHki „šolskega domH'<.
Fani Drašček,
zaloga šivalnih strojev
Gorica, Stolna ulica hiš št. 2.
Prodaja
stroje tudi .
na teden- I
ske ali    |
mesečne   j
obroko.    i
Stroji ho '
iz prvili
tovarn ter
najboljšr,
kakovosli
Priporoča
se slav.
ohčinslvu
Anton Ivanov Pečenko, Gorica
Veliha zalogn
pristnih bclih in črnih vin
is lastnih in drugih prizna-
nih vinogradov.
Dostityi.ja na dom in ra/.po
silja po /.('lc/i)i<-i na vsc krajt*
avslro-o^«THk«' inonariiiji' vs»i
dill od f)(} 1 naj'ivj,  ISIa/aliii'vt»
pošilja tudi  u/nrrr.
Zaloga piua
„Delni&ke druhbe sdruhvnih
pivovaren Žalec-Laški Trg
in pissen j skega piva „pra-
zdroj" iz slovočo foške „Me-
šranske piiutvarne".
Zaloga ledu, kntcro^a sc od-
ilaja  h> na dclM'lo od 10U k# napcj.
Cene zmerne. Postrežba poštena in točna.
Samo enkrat „...,
nnj vsakdo kapiti svoje potrehžčine pri tvrdki
J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7,
kin nikriar večTne bode iskal drugod boljšega, W
I lepšega in kakovosti primerno cenega blaga, C
Fkakor se tu dobi.                                                  \
*             Došle so uže zadnje   novosti   modnega 4
blaga za
poniiadno in letiio nezono v
nedoftegljivi  izbori
kakor: krasni okraski za obleke najnovejša
mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile,
pa8ovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo,
rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne
ovratnice, hlačniki, iepne rute, solnčniki, dež-
niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd.
Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami
za g. šivilje in krojafte, kakor, iQle» cvlrn,
svile, sodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno
blago za vezenje itd.
„Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta 19 — v Medjatovi Mši v pritiicju — Dunajska cesta 19
vsprejema:
1.  zavarovanja vsakovrstnih poslopij, preiniöniu in
pridelkov proti požarnl škodi;
2.  zavarovanja zvonov proti poskodbi in
3.  zanižjoavstrljHkodeželno zavarovalnico na Dnnaji:
a)  zavarovanje   na   doživetje   in   za smrt, jednostavna zavarovanja
za slufaj Hinrti, na doto in rento, Ijudska zavarovanja z mesečnim
plačilom zHvarovalnine po 50 vin,,   1, 2, 3 in 4 K   in   dajo   po
neprisiljenih vlogah v oddolku „Rentna   hranilnica"  deželne za-
varovalnice zelo praktično slarostno in rentno preskrbo ;
b)  zavarovanja proti vaakovrstnim  nezgodam (telesnirn   poškodbam)
in nezgodam na potov»njn po suhem in na vodi ter jamstvena
zavarovanja vsake vrste.
Pojasnila daje in vsprejema pomnlhe  nivnat.oljst.vo zava-
rovalnice ter postreže na 2eljo tudi s preglodnicanu in ceniki.
Taedina sloven ska aavarovalntca sprejema zavarovanje
Pod tako ugodnimi pogoji, da se lahkomeri» vsako dm go
aavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti
proviziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel.
Postavno    vloženi    ustanovni   zakhul   jamči   zavarovalcem
—           popotno varnost.                             ¦
IP Svoji k svojim! -«
Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!