St 96. V Mariboru, sobota 19. avgusta. IV. tečaj. 1871 Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja p O p»»š r i prejemati, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo lct<> 10 rold., za pi>! leta 5 (jold., /.a četrt leta* 2 gold. 60 kr. — Za oznanila g«» plačuje od navadne četiristopne kr. e • se oznanilo enkrat ttfka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. Če bo tri- a"i rečkrat tiska, vsakokrat te plača »tempelj za 30 kr. — l><;jiini naj se Izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški nli< i hiša. štov. 220. O p r a v n i h t v o, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnicii K. Skasa in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. Rodoljubi iz vseh volilnih okrajev slov. Štirskega so po-vabljeui k shodu volilocv, ki bode v ponedeljek 21. avgusta o polu štirih popoldne v Mariboru v čitalnici. Predmet posvetovanja bo: 1. Volitev centralnega volilnega odbor a. 2. Nas v eto van j e kandidatov v deželni zbor /.a slovenske volilne okraje. Dr. J. Vošnjak, poslanec. Franc Kosar, poslanec. J. Pajk, profesor. Dr. M. Prelog, zdravnik. Dr. Fr. Radej, bilježnik. Domačo in slovanske novosti. — V vsej tihoti Bta imela II r B D :a to državo tudi ua pripravljeni biti, dasi smo mali narod, ki i nima težkega, glasa na vago vreči, in čeravno smo politično jako sestradani: vendar se ne smerno sami zavreči, niti 00 smemo in nočemo zarad vsega tega Bfi do prevelike pohlevnosti potisniti dati. Čutimo se kot del Slovanstva. kot del naroda, čigar prihodnjost StOprV zori. kterega je tudi v tej Avstriji najvt .'■ na število. Kdo bi hotel biti izihed nas naiven dovolj, da bi trdil, ka llohen-\vart iz golega p r a v i e o 1 j u b j a iti iz dobrohotnosti do nas Slovencev poravnanja hoče (če je v obče izvestno, da ga hoče). Ne mislimo tega. nogo pogajali se bodo z nami. ker so se z drugimi, čijih del vedo da smo, in kterim mora samim do tega biti. da se ne oslabimo, ker bi izgubili tudi oni s tem. Avstrija nas treba, kakor mi nje. Se bolj : ker po njenem padci imamo mi še vseslo-vau.-tvo. Kaj rraš narod zahteva, to je znano vladi. Naprvo in najstarSe zahtevanje je uvođenje našega jezika v vse javno življenje pri nas in za nas Slovence. Nemci med nami naj niti od nas niti od vlade nobene krivice ne trpe. Kar hočejo oni sami za Sebe storiti, svobodno jim bilo. Kar hoče vlada za nje storiti, podpirali bodemo. Samo nas naj pusti, da svoje varujemo, nam naj da naše, naj m.m ne sili tujega. Kar tujega, nemškega trebamo, to bodemo že poiskali in vzeli sami. V višjem in nižjem, v uradih in šolah pak moramo zahtevati svoj jezik, kot prvo poroštvo proti potujčevanju, proti duševnemu bastardira.iju našega naroda. Z od inje nje Sloven'eev, to je: vsaj administrativno z e tli nji'nje vsega našega naroda je zahtevanje, ktero Slovenci ne moremo nikdar, nikdar pustiti. Ne tirjamo nobene nove države, nobenega kraljestva, nič neav-BtrrjBkcga, nič države v državi, a to kar so nam neobhodno potrebno zdi: da se doli nalega nanula iztrgajo tujcem i/, gospodarstva, da bodo domačini v domači hiši, to no smemo nikoli zahtevati nehati. Zatorej bi pogubna bila politika, ki bi ločila popolnoma kranjske Slovence od štajerskih, goriške od kranjskih itd. Možje, ki bodo besedo imeli, naj govore v imenu vsega našega naroda in za ves narod. Kar je Cehom njih zgodovinsko državno pravo, to nam mora biti V narodnem naravnem pravu utemeljeno t i rja nje vladnega priznanja celokupno sti in edinstva slovenskega naroda. Ne vemo kuki so dogovori s Čehi. A kolikor smo čeke ,- boji videli zadnja letii. kolikor značaje čeških voditeljev poznamo, lehko sa gotovo vzamemo, da so dobili zagotovilo ka se njim prizna njih državno pravo. Oni so to priznanje tirjali, da ne bi svoje bodočnosti pod-vezali, da bi na vse slučaje imeli zaslombo, da ne bi sami sebi naredili nevaren prcoedens. Tudi mi ravnajmo enako, ne pozabimo skrbi za pri-hodnjost narodovo, in — no udajmo se! ppsvetovaje se. o votttvi. Dasi jima je Število nazočih kjvrnTo, da nimata nobenega izgleda zopet voljena biti, hočeta vendar zopet kandidirati. — Slovenci, : pozor pri izbiranji volilnih mož I Nt' zberite nobenega ki ne obljubi narodno voliti. — Ravno je đotiskana slovi uska knjižica, ktera. ima namen podučiti si (»ven« ko ljudstvo o volitvah. Izdalo jo je mariborsko tiskovno društvo. Začne sc že denes udom itd. razpošiljati. Kdor bi želel tega „Poduka", naj sc pri tajniku tisk. društva (g. Rola) v Mariboru oglasi. — V b r e ž k o - s c v n i S k o - k o z j ari s k cm okraji so se odlični rodoljubi irr volilci dogovarjali zopet voliti dozdanjega poslanca g. Kosarja. Nem-ikutarji bodo rinili Janeza Janežiča, naSega odpadnika. — Dr. del Cott, našim bralcem znan ticm-škutar iz Brežic, kakor sc nam poroča, nima več volje blamirati se s kandidaturo v bivžko-sevniško-kozjanskem okraji kakor lani iu prej, temuč se ponuja C olj an o in za poslanca. — V Zave u je bila 1">. t. m., ob treh popoldne volitev novega župana. Izvoljen je gosp; dr. Jože Tarbauer, po roduNemec, pa izredno pošten in iskren Slovenec . kteri jo Že mnogokrat dokazal, da se ničesar ire prestraši, kadar gre za našo narodno pravične želje in tirjatvo. Slovenščina inu jako gladko teče. Bog živi župana iu odbor domoljubnega trgal — C. k. deželni predsednik kranjski pl. VVurzbach so je z vladnim svetnikom Roth-om zadnjo nedeljo peljal na Dunaj na posvet. — Govori 0 razpustu deželnih zbor»v pi-Sejo ..Novice": Zdaj čakamo le Se dražega djanja vladnega, namreč tega, da se tudi zanj)ni možje Slovencev pred začetkom deželnih zborov pokli-č ej 0 v r a Z g 0 V 0 r n a iMtn a j , in da vlada, kakor je to parlamentarni običaj, i/, večino zborove izvidi deželnega glavarja. Narodna večina ima pravico do tega. Ko so nemSkutarski časniki slišali, da dr. J. Bleiweis-n je trdna volja, da ostane to, kar jo bil, in da nikakor ne hrepeni po stolu deželnega glavarja, če bi se mu tudi namenilo, brž bo bili ti časnikarji b priliko „o grozdji in lesici" pri roci. Ko bo potem časniki govorili, da utegne dr. Costa postati deželni glavar, brž jo bil strašen oginj v Btrehi kazinistov, penzijonistov in druzih taoih istov, ki predobro vedo, da dr. Cos ta, že bivši namestnik deželnega glavarja, bi l»il tudi ves mož za to mesti. Ko se je tudi o dr. Kazi a g-u pisalo, da on utegne priti na to mesto, brž so skovali pretvezo, da ni Kranjce, Se malo časa v deželi itd. Tako za vsacega, ki bi bil slovenskemu narodu po volji, imajo nesramno psovke, a samo do tega si vendar ne upajo, da bi — konstituc\jonalci imenovali koga iz svoje koterijo, da bi — razdiral, kar viada zdaj ustanoviti hoče. — Po soglasnem sklepu c. k. deželne ko-misijc za novo cenitev zemljiških davkov je bil g. dr. Costa izvoljen, da potuje po celi deželi in bližnjih okrajih sosednih dežel v ta namen, da pregleda delovanje dotičnih okrajnih komisij z vnanjimi: potem pa 0 vsem poroča c. k. deželni komisiji. Doaehmal je dr. Costa potoval v Litijo, Krško in Brežice na štajerskem. Nadejati se je, da to potovanje ne bode brez dobrega vspeha za prevažno prenaredbo zemljiških davkov. „Nov.u — Vjunski dolini na Koroškem so nemškutarski prusomani že začeli volilno agitacijo proti Slovencem. V nekem zboru, ki so ga „demokrati4* sklicali, so priporočali in sklenili resolucijo proti mitusterstvu iu proti federalizmu ter izrekli, da hočejo iti z Nemci. Nemški listi poudarjajo tO porneevaje. da BO to Slovenci sklonili. Res so v junski dolini Slovenci, a žalibog da so, vidi se, brez dovoljnoga poduka, brez vodstva ter prepuščeni tujcem, ki so ediui sklepe delali b rez SI o ve uc e v. — Dve novi slovanski gimnaziji na Moravskem se bodo vsled naredbe nj. vol. cesarja ustanovili v vlaškom Meseriču in Trebiču. — Na učiteljski skod v Zagrebu se je dozdaj oglasilo skoro 800 udeležnikov. — Kor na Hrvatske m vlada zadnje upanje stavlja na neko zmerno ali „u m j e r e n o strank o", ktere niti ni, piše zagrebški ,.Obzor", da za zdaj res hrvatski narod ni proti uniji, da pa sc za pri-hodnjost neče iu ne more vezati. Kaj bode kas-uejc, ali se bodo odnošajipremenili. bočc-li večja stopinja razvitka pozabiti na staro navado iu dati drug mer historičnemu toku, bodc-li Ogerska z umno politiko umela zvezo s Hrvatsko utrditi, to je skrb kasnejšega, morda uc dalekega časa in ljudi, ki bodo tačas iz naroda svoja prepričanja zajemali. Za zdaj je enim unija za relativno dobro, drugim za potrebno zlo. — Častnikom e. kr. avstro -ogerskc ar ni a de je bilo te dui od poveljnikov s strogim zaukazom zamolčanja povedano, da sc je avstro-ogersko državno miuisterstvo vojske prepričalo, ka ima ruski poslanec na Dunaji od svojo vlade pooblastilo, najemati za rusko armado one častnike avstrijske, kteri so češkega jezika zmožni in jim zagotoviti za ,.avaneementu za dve stopnji. — K u s k i pr o f e s o r S r e z n e v s k i iz Pe-trograda, ud jugoslovanske akademije, se bavi zdaj v Zagrebu. — „Golosw prinaša jako zanimive date o K u b i j i, ktere povzema iz vojaško-statistične zbirke : Prebivalstvo ruskega carstva iznaša 80 miljonov. Od teh spada 4,427.922 prebivalcev na Sibirijo, 1,794.911 na Fiulandijo, 4,607.531 na Kavkaz in l,o.V,).214 na Turkostansko. Najindj obljuden je Varšavski okraj, kjer je na štirjaški milji 8191 prebivalcev. V malo obljudenih okrajih, kakor v Arhangelsku jih živi le 20, v Jakuskcin samo 3 in ob Amurji po 2 človeka na štirjaški milji. V za padni, severni in srednji Kusiji prevaguje žensko, v južnih krajih pa možko prebivalstvo. Nova vseučilišča so imela vkup 0175 poslušalcev, tedaj pride na 12.955 ljudi en učiliščni slušatelj. Za vseuči-lišča izdaje vlada 2\, miljonov rubljcv na leto, vsak slušatelj jo tedaj, prodno študijo dovrši, stane 1860 rubljcv. Viših iu srednjih šol je bilo preteklo leto 150 s 3S.H09 učenci. Na vsako gimnazijo spada tedaj noprek 259 učencev, na 2020 ljudi en gimnazijalce in na 600.000 prebivalcev ena gimnazija. V 86 čisto ruskih okrajih je 9955 ljudskih šol, tedaj ua 470«) prebivalcev en učenček. V 0 severno-zapaduih okrajih je 1510 v poljskih pokrajinah pa 2032 ljudskih šol. V baltiških deželah spada ua 19 duš en učenec. Semenišč je v celem carstvu 51 v kterih so podučuje 15.585 bogoslovcev, tedaj v vsa-eem semenišči .'500. — O ruski železniški mreži pišo v avgsburgsko „A. Z..u Ruska vladajo vsem društvom, ki grade po Kusiji železnice na novo naložila, da do stavljenega obroka svoje delo dovrše iu prometu izroče. V obče stori vlade vse, da sc ruska železniška mreža čim prej razširi in dovrši. Posebno pa se naglijo z zidanjem proge iz Bresta prek Litovskega v Smolonsk. Ta važna železnica, ki veže eno od najznamenitijih točk notranje Rusije z zapadnim delom carstva, dolga je 00O vrst ali Sij milj ter se zavoljo svoje dolžine more primerjati najvećim železnicam na svetu. Dasiravno se je ta proga začela zidati stoprv početkom leta 1 «70 vendar se je že junija meseca tega leta za vožnjo odprlo 320 vrst; cela proga pa bode že meseca septembra tega leta gotova. S tako neizmerno naglostjo kakor Rusi so samo še Amerikanci svojo Paeihk-železuico gradili. — Znano je da je Rusija v zadnji vojski z Evropo podlegla najbolj zarad tega, ker je imela železnice negotove in ni mogla naglo zbrati vojska iz razprostranih kotov svoje veličine na bojno polje; zatorej je dopolnjevanje železniške mreže v Rusiji neizmerne važnosti za bodočnost. V! IZ Milit 11*1114". 10. avg. jlzv. dop.| — Zadnji čin ministerstva, razpuŠčeuje ustavoveruili deželnih zborov je naše liberalce popolnem uničil. Zdaj spre vidijo, da gre njih slava h konci. Vendar nekoliko poguma še imajo in zlasti c. kr. uradniki iu c. kr. nameščeni doktorji prava in medicine še prigovarjajo že onemogli meščanski liberalni gardi, da vztraja. Se ve da so naši Prusaki brez moči, so-sebno če nimajo vladnega zavetja. Zbog tega se njih srd izrazuje le z zabavljanjem v kazini in med druzimi se najbolj odlikujejo obiskovalci klubovib sob. Ves vihar zabavljic je namenjen le grofu Hohcnvvartu. Kako fino govore naši Prusaki, je za čuditi. Tako je zadnjič posebno inteligenten mož izmed kaziuarjev rekel o ministerskem predsedniku: „ firof Ilohemvart bi bil pač kot konjski hlapec pri grofu(Jrlinue-u za rabo,nikakor pa ne kot minister." Tudi obliko navadne uljudnosti so nemčurji že pozabili. Ko je šel zadnjič g. dr. Kosta skozi špi-talske ulice, se ustavi neki c. kr. finančni uradnik, se Sapa Si kakor čevljarski pobalin in reče : „Schoucr Landeshauptiiiauu das, Skandal!" To so nositelji nemške omike! Kako prvotno predpotopno sc pri nas vse razvija, temu je najbolji dokaz, da je urednika uradne „ Lnibaeher-Zeitung" in naslednika gosp. Dimitz-a izbran faktor Kleinmeier-jcvc tiskarnice g. RUting, Prus po rodu iu mišljenji. KakojegOSp.pl. Wurz bach v to privolil nam je zastavica, ktere uc vemo nikakor rešiti. Skoro bi mislili, da hoče demontirati staro prislovico: Wein Gott cin Anit gibt,, dom gibt —" itd. Iz .visi 1'ilMM'll. 18. avgusta. |lzv. dop.j RazpuŠčeuje državnega in deželnega zbora je najbolj neljubo zadelo naša poslanca Scidl-na in Rrand-stsittcr-ja, kajti končauo je za nekoliko časa, morebiti va vselej prijazno in razkošno življenje ua Dunaji na stroške vsakdanjih 10 gold. Misliti je vsaj, da si volilci zdaj izvolijo druge zastopnike, ki bodo bolje zagovarjali njih koristi, ki so kri od njih krvi, naše gore listi. Sicer pa hočeta oba, „strah v Kamuici" in „Radvanjski Fricc" zopet poskusiti svojo srečo, to je kandidirati. Slednji je te dni v Mariboru v neki družbi javno izrekel: rČe pri volitvi propadom, nič ne izgubim, če pa zmagam in sem voljen, je vendar dobro. Za riskirati ni nič.w Iz teh besed se vidi, da je „Fricu" poslanstvo že nekako rokodelstvo, da hoče biti poslanec po vsaki ceni. Kdo bi mu to tudi zameril. Življenje v Rad-vanji mora biti vendar dolgočasno i/, znanih narokov, iu Dunaj je vsaj mikavna preincniba. Čudno pri vsem tem je le to, da je ravno Maribor tak častilec dosluženih vojakov in oficirjev v pokoji, kteri senc odlikujejo nikakorlnimi zaslugami, nikakor* snimi posebnimi lastnostmi. To vsaj ni zasluga, da vzame tak hrust, kakoršen je Seidl, penzijo in tako živi na stroške države od davkov, ko bi lahko še 20 let služil. Seidl-nova edina zasluga je menda ta, da je ovohal ruske rublje, kar pa ni ravno toliko, kajti taki ljudje imajo za denar jako dober nos, ki so v vodni denarni stiski. — Friee hrandstatter pa je imeniten, ker kot posestnik plačuje 2 gl. 12*/« kr. davka, ker ima lepo ,,Selnnacht!ocke" in še druge Listek. H a 0 i- ii. IV* Krasinsk»'in |>o.-iovcui! I. 'i. ro-igoričan.) (Daljft.i Ko je bil vzdignil oči. zagledal je skozi vrsto ua stežaj odprtih duri v daleki sobi prestol BOlnčne jasnosti, vzvrlene nad nemirno morje plesalcev: na prestolu je sedel sanioviadar živenja in smrti, sedel pod zavesami iz samih praporov, iz enega, ua kosce raztrganega, pala je časi pa časi kaka kaplja krvi, le da nihče ni maral za-ni<>. Bamo mladeniči P" vsakem kapnotji je z vso silo svoji dušo odgnal vabljiva mamila in Čisto-oko pogledal iu obrnil bo od skušnjave. V toni so se gnječe jele razmikati na desno m na levo od prestola noter do mladeniča se je raztegnila Široka cesta čez vse cnmnate. A s pri stola je stopil gradu gospod in svobodno šel, kakor bog — sredi ua tla poklokujočih : svobodiu je šel k tnladeničevemu sedalu, ne enkrat mu ni zaostal korak, bolj in bolj se mu je bližal divno Krasen in mogočen! Mladenič, je vstal in Bmelo pogledal mu v oči — živonju iu smrti gO spod ni nabral čela, teinuč z vabljivim glasom jfi rekel: ..Idi, pojdeva skupaj—pokažem ti svojega gradu čuda" — a ker je mladenič stal, kakor prikovan, stopil jc k njemu, poljubil ga na čelo in potegnil ga seboj. Mladenič je šel z materino rakvo, migljajoči) mu pred očmi, a roka se mu jo tresla vsled jasno kipeče krvi mogotcu na roci, — mogotcu, ki je s strašnim glasom grmel na svoj ljud, s tovarišem pa divnO-glasno, ljubeznjivo razgovaijal Be. Omenjal je minolost, neprestraSeno umorjene matere ime je izgovoril tako, kakor bi nje smrt ne bila težila njegove vesti j podoba je bila, da ni čisto nič dvomil, ka je na vekov veke zginila s sveta, in razodel je mladeniču drugo bodočost — ogromno, za-znamljeno v osodni knjizi — netil je njegove mladostne želje in niso se mu smilile obljube, časi pa časi je pa tudi na videz razvnel se, kakor da je božji poslanec. Nesrečni mladenič je svoje oko v tla obrnil od njegovega obličja, vabljivega tako, kakor je antikriSčevo obličje vabljivo. Vsaka BkuS je mogotce, ,,g!edi, ter veruj v me!" A mladeniču se je zdelo, da stoji na kraji neskončnih ognjenikov. Rlisk, švigajoč iz njih dolov tu z njihovih skalovin je moril gledalce; vili so se po njih potoci tekočega zlata in srebra; kakor se božja mavrica oboče nad zemljo, tako so se nad njim šibili otroci iz ametista. Slišal se je žvižg podzemskih plamenov, tresli so se bolmi, rušile so se špilje in demantovih grud novobitja so se stvarila iz njih rušiu. Zdaj pa zdaj se je iz teb ognjenikov oglašalo tako, kakor se razlega pojeniljočib smrtnikov krič, kakor bi bil kedo verige tri v kakovi globeli, in prepeljavale so se človeške podobe po teh jasnostnih progah — tako, kakor se prepeljujo črne marogo v meseci. Zdaj je mogotčevo ok6 krvavo srdito vsplamenelo, postave so vspele vsaka svoji roci, rezljale so z verigami in neprenehoma prosile vsaka samo eno kapljo vode, le trenotnega oddeha. Ni jim račil odgovoriti, sleherno trenotje njavčeva beseda mu je pala na srce, kakor kaplja I pak je nekoliko palo jih v ogenj notranjega žrela, jeze, in iz njo se je črv izlegel. Tako sta prešla skupaj dolgo vrsto Čumnal sred ljudi, ki so se priklanjali . avg. (Izv. dop.| (Osnova nove narodne zavarovalne banke „Slovenije".) Nckteri narodnjaki so napravo narodne občne zavarovalne banke potrebno spoznali, kar je gg. Treuensteinu in Janežiču povod dalo sc sestavljanja dotičnoga oporata in pravil poprijeti. Ko je bilo delo zgotovljeno, sc je ožji odbor štirih gospodov sestavil. Ta ožji odbor ima v svoji sredi iz Ljubljane znanega izvedenca, Miroslava Treuensteina, kteri je po slovanskih deželah potoval, da bi si potrebni materijal za statistiko nabral. Na podlogi statistike sestavil se je program, iz kterega se razvidi, da se napravi narodna banka, in novci, ki se za zavarovanje v ogromnem številu v tuje dežele iztirajo, doma ostanejo. Vsled programa se je ožji odbor do tacih mož obrnil, do kterih ima narod zaupanje in do tacih narodnjakov in ljudi, kteri morejo banko tudi denarstveno podpirati. Iz teh gospodov se je sestavil osno valu i odbor, kteri 2H členov šteje. Ifi. t. meseca sc je sklical ta odbor ter volil opravilni svet. Ob 1 lih prcdpoldnem se je sešel odbor. Enoglasno je bil znani rodoljub dr. Koče v ar kot prvomestuik izvoljen, in p<-zdravil prav srčno iz Ljubljane, Maribora i. t. d. prišle gospode ter v kratkem poudarjal, da jo Slovencem jako treba narodnega denarnega zavoda, oziraje zavarovalne banke. Poten) poprime gospod Treuenstein besedo, iu obširnejše govori, kaj je vodilo odbor ta zavod osnovati. Spoznala sc je opravičenost nazočnih 18 odbornikov in gospodov tega odbora, kteri so svoja pooblastila, ki smo jih 7 šteli, veljavno sklepali. Nazoči gospodje so bili: Dr. Ko-čevar, dr. Costa, dr. Zarnik, drd. Rapoo, knez Sabn Raitiersohoid Krautheim, Josip Hnusvvirt, Dra-gotiu Ahčin, Florijan Konšek, Franjo Sentak. Ivan Janežič, Andrej Pirnat, Jakob Kureš, Ivan Stulieo, Vekoslav Pesarič, prof. dr. Valenta, Miroslav pl, Treuenstein in Josip Gćcelj. Pooblastila pa so poslali: Dr, Ulaga, Davorin Miheljak, A. Žvauut, J. Debevec , stolni prost dr. Janez Zl. Pogačar, Moric Ripšl in M. Herman. Pismeno je bilo zmenjeno, da gospodje ki niso pooblastila poslali, se steni slagajo , kar se bo | večino glasov sklepalo. Dr. Costa, predlaga, da se načrt pravil prečita in pe-rovodja voli. Za perovodjo je bil Josip Geeelj voljen. O I. §. govori g. Rapoe iz Maribora in nasvetuje naslov družtva „Jugoslavija" sedež pa Ljubljana. Dr. Costa v daljšem govoru razlaga z ozirom na lego in na to , da je Ljubljana središče Slovencev, da ima na vsak način sedež banke v Ljubljani in naslov „Slovenija" biti. Dr. Zarnik se popolnoma s tem slaga. ter pravi, da je naravno sedež banke za Ljubljano odločiti, ker bi gotovo tudi Čehi tako banko le v Pragi napravili, in tu sta središča dotičnih dežel- Dr. Rapoo se steni slaga in odstopi od prvega dela svojega predloga. Dež. sod. svetovalec Pesarič tudi govori za sedež v Ljubljani, delokrog banke pa da bi le avstrijske dežele obsegal« Dr. Costa Stavi predlog za delokrog banke, avstrijsko cesarsto s pridržkom, da Ogersko ministarstvo banko tudi za Translajtanijo kouocsijonira. Z večino glasov sc je sprejel predlog, da ima banka ime „Slovenija" in sedež v Ljubljani. Glavnica banki je 2,000.000 for., ktera se z 10.000 delnic po 200 for, utemelji. — Po obedu sc je zborovanje nadaljevalo in debata o uačrtu pravil je prav živahna postala , ktere se je posebno dr. Costa udeležil. Nckteri so bili popravljeni in se načrt pravil odobril. V odbor za scstavljenje načrta pravil so]voljeni, gg. Vekoslav Pesarič. Ivan Stulieo, Miroslav Treuenstein in Josip Gčcclj. Ker je tehnično delo glede po Treuensteinu izdelanega operata gotovo, se bo v kratkem prošnja za koncesijo vložila. Do prvega občnega zbora se je sledeč odbor voli: Za j predsednika knez Sabn Raitler-scheid Krautheim, za podpredsednika dr. 11. Costa, za odbornike s<> voljeni: Andrej Pirnat, Vekoslav Pesarič dr*Ulaga, dr. Valentin Zarnik, JosipHaus* wirt, dr. Štefan Kočevar , Prof. dr. Valenta, Ivan Stuhec, Dragotin Ahčin, Florijan Konšek, dr. Franjo Raduj in M. Herman: za namestnike Jakob Kureš, Franjo Sentak, dra. Josip Rapoo in A. Žvauut, v pregledni odbor: Stolni prost dr. Ivan Zlat. Pogačar, Gustav TOniee in .Jože Debevec lx Trl»ov4kl.f. 17. avg. jlzv. dop.| — Pri zadnjih volitvah za štajerski deželni zbor izneverili smo se bili Trbovlje: svojemu narodu, izstopili smo bili iz narodnoga V sovražni tabor, izdali smo bili svoj narod, kajti vsi štirje od nas v Celje poslani volile!, volili so naše nasprotnike, Iin s tem celemu Trbovlju naklonili sovraštvo vseh poštenih narodnjakov. Trbovljci! Zdaj je prišel čas, da lahko to, kar smo takrat zakrivili. zopet poravnamo, — da se zopet lahko t našimi vrlimi brati iz saviuske doline sprijaznimo: kajti deželni zbor štajerski je razpuŠčen in nove volitve so razpisane. Zdaj je toraj čas da pokažemo svetu, ka nismo še popolnoma odpadniki, da še bijejo naša srca za narod, da se še nismo popolnoma izneverili narodu. — Možje zgrabimo toraj urno za duševno orožje, in stopimo na dau volitve pogumno pred sovražnika, in zagotovljam vas, da zmaga bo naša. Vi pa naši sosedje pri sv. Jakobu v Dolu, pokažite zopet Jsvetu, kakor pri zadnjih volitvah, da si uainreč zopet izberete može, kteri bodo z narodno stranko postopali. — Kličem vam toraj vsem: Le složno in pogumno! Iz IHaillljil. 17. avgusta, flzv.-dop.] Obnašanje Nemcev poravnanju nasproti je tako , da nas, ki nam je Avstrije treba, nikakor veseliti uc more, pač nam mora oči odpirati, da spoznavamo kaj nas vse Slovane čaka. V zadnjem poslanji sem obrisal ton, ki vlada v tukajšnjih največjih listih. Pogledimo denes v ustne in pismene izjave nemških društev iu strankinih vodjev. Ni treba da nazaj segamo, vzemimo samo v roke zadnje častnike in borimo „program" in „ volilni manifest" Pruso-nianov , ki so se sešli v sv. llipolitu (St. Polten). Tu se bere strasten, srdit, ognjen, divji čut Nemca, ne proti llohoiivvartu nego samo proti Slovanu. „V oči napadov Slovanov na Ncmštvo odgovorimo mi nemški možje", itd. — „nii hočemo napade Slovanov na naše ustavne slobode iu naše ncmštvo z vsemi pripomočki odbiti," — ,,ini slovesno obljubimo brez obzira na tuje koristi svojo narodnost varovati" — „mi sami ncčcnio pomoči, milijone nemških sorodnih bratov češkemu , slovenskemu iu kdo ve kteremu posilstvu izročiti" itd. itd. V tem tonu so možje , ki so v sv. llipolitu vkup stopili nemško ljudstvo ogovorili. Kaj pomaga če dokažemo lopovstvo, nesramnost in breztemeljnost tacih ščuvunj proti nam ; kaj je iz tega , ec sc med Nemci sami še dobodo nckteri hladnokrvneji možje, ki pogubljajo in obžalujejo tako z ničemer opravičeno obnašanje« To je vendar le gotovo, da se tako vedno bolj širi iu Uglobljeva brezobziren a nezaslužen srd ua nas Slovane, iu da to hujskanje brez vpliva in vspeha ne more ostati. Je logika in metoda v tem postopanji, namreč ta: Nemcem življenje v monarhiji Ogreniti in jih pripraviti zrele za zedinjenje s pruskimi brati. To je, rekel bi, najbližji namen, daljši pa izvira iz instinkta. Nemci čutijo , da jih čaka ogromen boj s Slovanstvoin, zato to sovraštvo, ki vzplanieni pri najmanji priložnosti. In s tem bode treba računati — v bodočnosti! — Ilammer oder Ani- ukazal; ..Ob dvanajstih bodi v prcstolni sobani — tam izveš, kar izveš." Zdaj pa, kamor koli sc je obrnil mladenič, pOVSOdi BO ga gnjeee pozdravljale s kričein. Tudi so bili taki. ki so mu roke poljubovali, zato ker sc je njegova dlau bila dotaknila njihovega gospoda. Povprašali so ga, kako pesmi ima rad, in tekoj so godci zagodli: prinašali so mu v prozračnih čašah pijače. Mladenič se je čudil iu zaničeval je vse to od kraja, kasneje pa je začel ponosno gledati in ukazovati. Na prekrasni strani, sredi vonjivili grniičev, na aksamitovili šarenicab je našel družbo vdanih ženskih iu živili devic. Ko hitro jc bil prišel do njih, takoj so sc vselc okrog njega; vsaka ga je pozdravila z rajskim nasmehom, vsaka ga je poljubila, kakor bi bila sapica dihnila va-nj, in cvetice so metale na-nj. Vročina mu jc razvnela lica: začutil je, da bi v sovražnikovem gradu srečen utegnil biti, in to čutje mu je, kakor grom, pre-i ailo Brco. Jame bežati — one se ženo za njim in šume s plapolajočhni krili. Celi dve uri te dolge noči sem gledal, kako je bil zapleten, zino-Čen, kako se je boril sam s seboj; prosil je nebeškega očeta za moč iu poštenje, kmalu pa je v obupnosti begal po sobanah in iskal orožje da bi prodrl prsi, ali ni ga našel nikder! Kmalu je I zopet obrnil sc v čarokrasne ženske in device,] J preklinjal jih iu zaničeval. trgal njih niušelinaste j zavoje in z nogami teptal po njih. One so pa I jokale in ponižno prosile: „Lo eno, samo eno nam povedi, da jo ljubiš!" — Naposled je zmočen vskiiknil: „Ljubim!" — in stisnil v naročje ptu-l jega rodu devico, svoja vroča ustna pritisnil naj njena in odpeljala ga je v prcstolno sobano. Tam je živenju in smrti gospod zopet sel pod priborjene prapore. Udarila je uekova uni po noči; dvoran je so se ustopili na okrog. Glasnik je za-klioal pred pragom čakajoče in prišli bo vshodnih in zahodnih kraljev poslanci. Dolgo časa so imeli sprevod, slaven sprevod, a vsakdo je pred prestol postavil zlato osodno čašo, napolnjeno s pepelom vseh tistih, kateri so v sveti pravici vojevali po raznih straneh sveta in poginili; ko pa so bili vsi zvrstili se, stopil je prod-nje bojni vodja in osodno knjigo in pepelnik postavil na tla. Mladenič je zagledal svoje umorjeno matere ime na njem — stemnilo bo mu je prod očmi — nič ni videl nekoliko časa, cehi svoje krasne tovaršice ne — slišal ji' samo gospodovo vprašanje: »Kateri so resnično umrli, ali ne vstane?" — poslanci pa so odgovorili: ttGotovo no vstan6, nikoli!" V tem so pristopili dvoranje in po obeh straneh v sobani pa slopeh iz črnega granita bo raz slavili pepelnike in s plamenom prižgali njih vrhe. Pepel je sinje vsplanienel, bled dim se je valil po zraci in gospodu donašal smrtno vonjavo. Iu zdelo so je. mladeniču: vse, kar je videl 0 večernej uri — da je sču bilo j zdelo se mu je da so te trume svetu gospodje, a kralj, da jc njih vekoviti vladar. Po vseh sobah v gradu je vstala miza iu iu obtičala sredi phunenečih pepelnikov. Devica jo mladeniča poprosila, da bi šel k gostiji; gospodar sam je stopil s Bvojega prestola, pokimal mu iu pokazal mesto, in vsi, kolikor jo bilo nazočnih, seli BO k ti "mizi. Prav mladeniču pred očmi jc stal slop, ki je držal materin pepel. Kader koli je pogledal va-nj, vselej je kozarce spustil na tla: vsak pot pak inu gaje Milica zopet pobrala in podala. Ali čem delj, tem groznejše in strašnojSe se je njegov duh boril s zmočenostjo, rad hi se bil vrnil k svoji poprejšnji veri in muli; ali vse, kar je bilo okrog njega, zavijalo mu je razum v gost zavoj. Strupovite napitnice bo se vrstile okrog — moral je piti gospodu na čast — prsi so mu oslabele, ude mu je mraz pnparil; čelo sc mu jc pooblačilo vsled ziniuega potu; ljudje pepelnik, oboci so mu migljali pred očmi. Razgovori, njili bruni, godba — nje zvunci, Milica — nje besede, vse to je stopilo se v grozen truš, nestrpljiv mladeniču: iu tako so niiuole poslednje ure ! (Dalje.) bos scin — loje No in o o pel iu pravil, poje iu pravi še zdaj. Nakovalo nefie '»iti, to je nam, ki so tako dolgo po nas tolkli, naravno zdi. A da tako upije, že kađei ima Bai i■ ■ d, da ne bode ve? kladivo, to bi motalo nas Slovane same do obupno-sti pripraviti, da vzpored ne moremo životi. Politični razgled. je začela povsod. Na glasov . da so taka zveza, ktero so ruski narodni Časopisi kot za slovanstvo dobro že zdavnaj poudarjali zdaj želi na Francoskem. Iz P c t r o g r a d a se „\Vand." brzojavlja, da je ruski car ostro okara! carevića naslednika, kteri je generalu Leiio-u govoril v Nemčiji sovražnem smislu. Tudi v Srbiji so zdaj volilne priprav se, da ima napredna stranka največ tal. Ctrje Volilna agitacija se Štajerskem je razglašen po e. kr. namestništvn zapisnik volilcev velieega posestva, IJstavovenieži so brž glas zagnali, da je ta zapisnik sestavljen njim na škodo, ker bi bili izpuščeni nekteri liberalni nstavoverci. To je zopet eden tistih pripomočkov, s kterimi nstavoverci nad ministerstvom vikajo. Go-tovo je, da s,, zadnjič nekteri volili v tej skupini z jaku dvomljivo pravico, se ve podpirani po vladnih organih. — Iz Koroškega se '/ve, da potuje deželni predsednik, kije Iz Dunaja vrnil sc, po okrajih okrog. Bode-li voljo imel podpirati spravoljnbno stranko, tO bede dejanje pokazalo. — Klic : b o d i m o edini, gre po vsem nemškem časopisji: Torej b o dime tudi mi S I o v e n c i edini in delavni! M i niste rs k i časniki sami ostro prijemajo nstavoverno novinarstvo, ki poskuša med Nemci vpihati sovraštvo do Slovanov. Traktirajo jih naravnost z imeni, ktera jim grotlo: sleparji in podporniki [»ruskega eezariztna. Število poslancev, ktere pošljejo posamezne dežele v deželni zbor. so naslednje razdeli. Izmed dežel, kterih deželni zbori niso razpttščeui pošlje Galicija 88, Bukovina ">. Dalmacija .">, Kranjska 6, Vot-arlbcrg 2, Istra 2, Gorica _f in Trst 2 poslanca. Izmed toga števila jih je do zdaj ">7 glasovalo z vlado. Teška voli ."i4 poslancev, Moravska 22, Slezija <>. Dolenje Avstrijsko 18, Gorenje Avstrijsko 10, Štajerska 18 iu Tirnic 10 poslancev. Po mnenji .. Yaterland-u" utegne vlada pri novih volitvah dobiti za-se 99 poslancev proti 80 n stavo-vernim, tako da bi brez Cehov in Meravauev imela večino dveh tretjin. Shod c e s a r j c v v C a š t a j n u in dogovarjanje IScusta z Bismarkom jc tudi Francozom jako nepovoljen. skoro vsi listi se ostro o njem in o Avstriji izrazit jejo. Toliko bolj pa 80 zadovoljni naši in berolinski prusaki, ki imajo upanje zvabiti zopet Avstrijo na bal proti — Kusom. Kako si Cehi mislijo po nagodbi ravnati glede M a gj arov ali o g c r s k e nagodbe od 1.1867 kaže članek „Pokrokov" pod napisom ..Magjarom." „l'okr." pravi, da Cehi dualizem in ustanove glede skupnih zadev, delegacije, v neki stopnji priznajo, ■ da se, pa zavarujejo proti vsem posledicam, ki bi za tolitavsko polovico škodljive bile. ,.Pokr." protestira proti temu, da bi Magjari skušali neogerske dežele v tako zavisnost spraviti, kakoršne bi sami od te polovice no želeli. Kakor bi Hohenwart ne imel ni s prešlimi ni z bodečimi dogovori ogerskimi prav nič opraviti, take se od česke strani tirja, da se Andraži ne meša v naše stvari. V D u b 1 i n u n a l r s k e m jo bila f rauco/.ka deputacija z veliko navdušenostjo sprejeta. Množina ljudstva je bila po ulicah, kjer BO slavoloke delali in nagovore imeli, v kterih se je prijateljstvo Irske Franoozko poudarjalo. — Znano je, da Irci že dolgo upajo od Francozov oslobođenja iz angleškega jarma. Italijani, ki so yOdesi naseljeni, praznovali so sijajne dovršenje italijanske edinosti. Ruske ljudstvo v Odesi jc svoje simpatij«- do Italije B tem pokazalo, da je napravilo praznujočim velikansko ovacije, ktere seje [»osebno meščanstvo In nižjo ljudstvo udeležilo. Garibaldi jo jake nevarne zbolel. Njegov sinje bil telegrafično poklican k njemu na kozji otok O razmeri Rusije k Francoski pišejo zdaj posebno francoski listi. Ker jc Ruski car izrekel generalu LeHo-u svoje obžalovanje zarad razkosane Francoske, vidijo vsi v tem začetek nove zveze med Rusijo in nova* Francoske. Vidi se iz francoskih Bazne stvari. * t V očigled novim volitvam* se že pričenja običajni ravs in kavs po krčmah, kjer zanosljani moželjni pri vrčku piva in klobasicafa s hrenom tirajo visoko politiko« V neki krčmi je bilo te. dni, da sta se nemčurski meželj in neki pol-narednjak do hudega poprijela. Pol-narodnjak se je v prepiru vedno bolj možato odgovarjal, in ko mu nasprotnik, kteremu se tudi nekoliko sliuc cede biti poslanec, reče: „A bas bollcn diese Bindischen, so sami osli l" mu zavrne pol narodnjak: „Posebno, če Vas za poslanca volijo." * (Strašen ogenj) je skor celo vas Vižmarjc blizo Ljubljane pokončal zadnji pondcljck. Začelo je dopoldne goreti in gorelo jc skoro celi dan. Precej gospodarjev je zavarovana imelo svoja pohištva; ali kaj ko jim jc pogorelo mrve in mnogo druzega, kar se navadne ne zavaruje I škoda je tedaj silna. Kako se je ogenj začel, ni še znano. Komaj pa je v Vižmarjih ugasnil ogenj, začelo je Vtorok popoldne goreti v Poljanah, ne daleč od St. Vida iu Vižmarjcv, in, kakor slišati, pogorelo je 5 ali 6 hiš. Tudi o tej nesreči pričakuje s0 natančnega poročila. * (Društvo sv. Moliora) ravnokar razpošilja Udom svojim (> knjig, namreč 1) „življenje svetnikov in svetnic" (J. snopič: 2) ..življenje Kristusovo" 3. snopič;:}) „živali v podobah": Ptice, 2. snopič; 4) ..nauk o gospodinstvu" in ,,Muče-larček": 5) „vcčcrniee" zvezek: 6) ..koledarček" za leto 1872.) i: (Novi Ho tari jati na Kranjskem.) Vsled odloka pravosodnjega ministerstva in c. kr, više deželne stalnije v Gradci so razpisani nota-rijati s sedežem pri o. kr. okrajni sodniji na lir d i, v ili rs Ki Ris trici, v Kranjski gori, v Ložu. v Tržiču, na Vrhniki iu v Senožečah, za ktere kraje do zdaj še ni bil noben notar sistemiziran. Vrh tega je tudi razpisan izpra-znen notarijat v I pavi. Prošnje z dokazom znanja slovenščine naj se predlože v 14 dneh pri c. k. notarski zbornici v Ljubljani. * (Odlikovanje.) Gospod Peter Mussi, nadučitelj v SoŠtajnu jo dobil za svoje večletno, marljivo in uspešno delovanje na šolkem [»olji zlati križec za zasluge | Vordienstkreuz.) * (Imenovanje.) Nj, vel. cesar jc imenoval dr. .losip CiŽmana za rednega profesorja cerkvenega prava na dunajskem vseučilišči. Čižman je rojen in odgojen Slovenec , po duhu. če prav čujemo, pa Dežmanov brat. (Jsledtega se tudi piše „Zhishinann." * (Razpisana je služba) c. kr. okrajnega sodnika v Mokronogu. Letna plača 1300 gl Prošnjo naj sc vlože do J s -ptembra pri e. kr okrožni sodniji v Novem mestu. ,; (Državni dolgovi na celem svetu) znašajo /daj črez 41.O0<) iuilijom»v goldinarjev Od leta 1849 do 1. 1870 so so, državni dolgov več noge podvojili, narasli so za 21.000 milijonov to je vsako leto za eno milijardo (1000 milijon.) Pa za kaj je ta denar potrošen? Za omiko, žc leznice? Ne. nego 88 procentov so zapravili zs vojske in enake neplodnosti. Domača petletni vojska v severni Ameriki je povzdignila Amerikan ski dolg od 180 milijonov na 5510 milijonov Amerika jo vendar v petih letih plačala že 000 milijonov narejenega dolga, med tem ko tudi bo gata Angleška v 55 letih ni plačala več kakor 610 milijonov: drugo države pak ne samo da nič dolgov ne plačajo, temuč še nove dolgove delajo in davek podložnikom muožć. * (Vročina ua južnem Ruskem.) Novo-rossijskij telegraf piše: Tako tropičnih dni, kakor smo jih ravno preživeli, se ne spominjajo najstarši ljudje. Dne .">!. julija je kazal toplomer ob dveh popoldne 4."» Stopinj | Reaumj toplote« V malo minutah se je jajce v pesku skuhale na mehko, kovani predmeti kakor kljuke pri vratih, držaji na balkonih so bili tako razpaljeni, da se jih «i smelo dotakniti. Železne strelu' in marnieljnasti tlak so bili tako razbeljeni, da jc bilo se po noči na ulicah za zadušiti. V hišah sc je razbijala vsa maščoba, salo in sveče; po hladilnih pijačah jo bilo tako hrepenenje, da so bile vse pivnice natlačene. — Vročina je uničila po najnovejih vrtih v nekterih okrajih vse [»oljske, pridelke. * (Nemška učenost.) Veliki učenjak, profesor Nassl je ua opavski gimnaziji prednašal tudi statistike in pri tej priliki napadal Slovane in posebno nas S love n c e. < b'ital in smešil sc je o nas premodri gospod svojim opavskitn dijakom nasproti, da smo si celo besedo ..ura" izposodili od Nemcev, ker v svoji ..(iriindliehkeit" menda ni vedel, da je nemška beseda ,,1'hr" iz latinskega, slova „bora". Mi to zbog tega tu navajamo, ker je bil gosp. Nassl več let v Ljubljani za profesorja statistike in zgodovine in se vendar — dasi so mu dijaki celo okna pobili in je ljubljanski policist Perona dosti rv oaker hodil" zarad njega — ni druzega o Slovencih naučil, nego izreči ,„ kolku ttra.u Spominjamo se pa pri tej priliki, kako je nekdaj v Ljubljani znan narodnjak zavrnil nadležnega nem-čurja, ki gaje v kavarni prašal: „Sie, \vie heisst deun der Stoekliseh slovenisch ?" — ,,I)en Stock-fiseh lassen wir Bohon den Deutsehen" odgovori narodnjak nomčurju, ki na to ni rekel ne bev nc inev. *. (Atlantiški telegraf) si je pridobil nov trimnf". Natančen popis o banketu v slavo romanopisca VValter a Scott-a, kterega so obhajali v Edin-burgh-u, je bil tiskan v večernih listih amerikanskih asnlkov še istega dno. Amerikanski poročevalce jc odposlal 7 „depćš". ktere, so bile vsled amerikanske, asnikarske uprave v istem času v Novem Vorktt, Novem Orloans-u Havani, Montrealu, San Francisco itd. v 2.'50 dnevnikih tiskane. Podpisan pa je bil ves banket, obhod, mesto Kdinburgh, in razstava VValter Scott-ovib relikvij. * ((J aulo i s) francosk list poroča skoro ne-erjetno vest, da sejo najveČa egiptovskih piramid, namreč Keoj»-ova podrla ter zasida nekoliko potnikov, ki so pregledovali njene notranje prostore. Ta ogromna stavba je bila na podnožji 74*J' (an-lcškihi dolga in460* visoka. Bila je spominek kralja Keopa iz četrte meniliške dinastije in stavljena več nego 8000 let pred Kristusovim rojstvom. * (Pepel iz milijona bankovcev.') Neki francoski častnik brani za spomin škatljieo, v kteri e pepel iz onega milijona frankov. Izročena mu je bila namreč vojskina blagajnica, ktera bi bila po bitvi pri Scdanu prišla Prusom v roke. Da bi je Prusi ne dobili v roke. je sežgal častnik celi milijon v kasi hranjenih bankovcev , pa si popred vse številke bankovcev zaznamoval. Ko bo Prusi prišli, so našli mesto bankovcev le pepel, kterega si je previdni častnik v spomin ohranil * (Veliki knez K o n sta. n t i iD brat ruskega cara, biva že več dni v Parizu, kar daje nckteri m časnikom povod k raznovrstnim kombinacijam. (iosp. Za, Tomšičev spominek. Prenesek . . 1479 ghi Štefan Vrankar, župnik pri Jezeru 1 „ Janez Stular, posestnik „ „ i _ Peter Muri, „ n 1 n Franjo Ahčin, dacar v Lokvah pri Karlovcu ........ Skup 50 kr. 1 1488 gld. 60 kr. Listnica oprav ni št v a. Gosp. .Jan. Sk. v Žalcu. Do konca leta iznaša naročnina gvld. !»0 kr. Izdatelj iu odgovorni urednik Martin Jelo v še k. Tiskar: F. S k a z. a in drugi.