P*itoiu platen« t goto rini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	Bt	SOROTO.	„	Cm*	peesmesni	številki	Din	1*M.
—      -------  ...	:•	•	'	-	'-V***- ~~----
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrlfo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za H leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVII.	V	Ljubljani,	v	sredo,	dne	21.	novembra	1934.	štev.	131.
VltM^aU
S ponosom more reči o sebi slovenski gospodarski delavec, zlasti pa slovenski trgovec, da je vedno vzgledno izpolnjeval svojo dolžnost do naroda in države. Naj se je nanj apeliralo za to ali ono narodno prireditev, naj se je zahtevala od njega ta ali ona žrtev, vedno je našel apel na slovenskega trgovca dober odziv. Prav tako pa je slovenski trgovec vedno vzorno izpolnjeval svojo dolžnost kot davkoplačevalec. Vsako leto se je zahtevalo od njega več, vedno so prihajale nove dajatve, a vsem tem zahtevam je slovenski trgovec zadostil, pa čeprav je dostikrat moral napeti tudi skrajne sile. In tako je po zaslugi slovenskega davkoplačevalca prejemala država iz Slovenije davke skoraj v polnem znesku, do-čim so bili v drugih pokrajinah velikanski davčni zaostanki, kakor je že konstatiral minister Mohorič v svojem znamenitem proračunskem govoru. Od 2.700 milijonov davčnih zaostankov je odpadlo na Slovenijo le milijonov, to je približno poldrug odstotek! Ali je sploh mogoč lepši dokaz o vestno izvršeni davčni dolžnosti!
Pri tem pa je treba reči, da se davčna uprava ni niti najmanj potrudila, da bi olajšala slovenskimi davkoplačevalcem davčno dolžnost. Predpisi, ki so se izdajali, so naravnost blesteli
da so morali trgovci in gospodarstveniki nastavljati posebne moči, da so mogli v reidlu zadostiti vsem1 davčnim predpisom. Ne bi bilo čudno, de bi vzkipela pri davkoplačevalcih nejevolja do viSka^ ko so morali plačati ljudi, da so se spoznali v ‘ ’ davčnih predpisov.
Davčna bremena so rasla, gospodarska stiska pa je bila vedno bolji ostra. Kupna moč ljudi jo padala, plače so se nižale, kar je moralo zmanjšati promet in s temi dohodek trgovca. Po vrsti vse gospodarske organizacije so opozarjale odločilne kroge, da je čisto nemogoče, da bi trgovci in pri-diobitoiki zmogli vedno večje javne dajatve, če so jim1 na drugi strani ne poskrbi vsaj nekaj nadomestila za nazadovanje prometa. Opoaarjaii so na rastočo konkurenco s privilegiji obdarjenih nabarvljal-nih zadrug, opozarjali na vedno večji obseg nelgalne trgovine, opozarjali na vedno večjo delavnost tvorniških prodajaln, opozarjali so na celo vrsto drugih vzrokov, ki so manjšali trgovcu možnost zaslužka, pa bilo je vse zaman, vse te ovire trgovine so ostale skoraj nezmanjšane^ da je morala začeti trgovina pelšati na vsej črti.
V tem propadanju trgovine, ko so tudi rastoče odjave trgovine in obrtov pričale o silni krizi trgovine in obrta, pa je bila lani davčna osnova po vrsti zvišana vsem trgovcem in obrtnikom v prav znatni meri. Soglasno in brez izjeme so tedaj vse naše gospodarske organizacije naglasile, da je skrajna gornja meja znosnosti davčnih bremen že dosežena in da naša gospodarska podjetja ne morejo vz)d|ržati pod silo tako
*. Vsi opomini, vsa opozorila, vse z dokazi podprte spomenice so bile zaman in z načenjanjem kapitala so morali naši pridobitniki plačati davek od dohodka.
Nato pa je prišla cela vrsta novih davkov in taks, nato so prišla tudi nova samoupravna bremena, nato so bile zvišane še socialne dajatve, gospodarska kriza pa je trajala v nezmanjšanem obsegu, še nadalje so padli posli, da se je stanje poslabšalo v tej meri, da je bila že lani določena davčna osnova za pridobnino z ozirom na vse te nove težave nekaj absolutno nedosegljivega. In tisoč odjavljenih trgovin, tisoč odjavljenih obrtov je z žalostno zgovornostjo potrjevalo resničnost te trditve. Lok je bil že prenapet in samo še vprašanje kratkega časa je bilo, kdaj da poči.
Takšen je bil položaj, ko se je nakrat začelo govoriti, da bodo kljub vsemu letos davčne osnove za pridobnino silno zvišane in da so v tem pogledu že bila izdana
navodila davčnim upravam. S strahom so zato vsi davkoplačevalci čakali na prvo razgrnitev seznamov o davčni osnovi za pridobnino. Zlasti še, ko je bil sedaj že v veljavi oni famomi § 7 zakona o izpnemem-bah zakona o neposrednih davkih, ki je vpeljal to nemogočo novost, da se je odmerjala davčna osnova za pridobnino od stanovanjske najemnine!
In seznami so bili razgrnjeni! Bili so mnogo hujši, kakor pa so napovedovali največji črnogledi. Kar za 100 in 200 odstotkov, pa tudi 300 in 400 odstotkov je bila pridobnina višje odmerjena. Ljudje so bili konsternirani in niso mogli verjeti svojim očem. Če so preje bile ocenjene trgovine v Ljubljani z 10 milijoni davčne osnove, so bile sedaj s 30 milijoni! Jokati so začeli ljudje, ker so videli, da je bilo vse njih delo zaman in da bodo moralii zaradi prevelike davčne oanove zapreti obrat, ki je bil njih življensko delo.
Napredek obrta ustvarja
Pod geslom »Temelj narodnega blagostanja je krepak rokodelski stan« prirede letos slovenski obrtniki in z njimi vred tudi vsi jugoslovanski obrtniki v dneh od 1. do 8. decembra svoj obrtniški teden.
Nihče ne ve tako dobro, kako zelo upravičeno in resnično je geslo obrtniškega tedna, kakor trgovci. Saj je trgovina vedno živela v najožjih stikih z obrtom, saj se včasih niti ne more ločiti, kje se trgovina neha in kje se začenja obrt. Zato so vse težave, ki jih je moral premagati trgovec, bile tudi težave obrtnika in zato je vsak uspeh obrtnika imel svoje ugodne posledice tudi v trgovini. Vse to je povzročalo, da sta trgovec in obrtnik živela vedno v največji harmoniji in da je ta postala že pregovorna. Že zaradi te tradicionalne harmonije pa je obrtniški teden tudi zadeva trgovstva, ki hoče tudi svoje strani pripomoči, da bo obrtniški teden čim bolj uspešen.
V sedanjih časih težkih gospodarskih motenj pa je absolutna solidarnost trgovca in obrtnika še zlasti potrebna. Kajti oba najbolj občutita vsako neurejenost v gospodarstvu, oba sta zato najbolj zainteresirana na tem, da pride v našem javnem življenju prava gospodarska politika do veljave. Zlasti s tem ciljem, da pride srednji stan zopet do svojih pravic in da ga tuja velepodjetja ne bodo več uničevala.
Historična naloga našega naroda po doseženem političnem osvobojenju je, da izvede tudi gospodarsko osamosvojitev. Glavna peza vsega dela pri tej veliki nalogi pa pada ravno na trgovino in obrt, kot glavna reprezentanta našega pridobitnega življenja. Strokovno podlago za ustanavljanje tvorniških podjetij daje obrt, kapitalno podlago pa bi morala ustanoviti trgovina. In če te dvojne podlage obrtnik in trgovec ne moreta ustvariti, potem tudi ni gospodarske osamosvojitve, potem tudi ni narodnega blagostanja. Temelj narodnega blagostanja je krepak rokodelski stan v družbi s krepkim trgovskim.
Slovensko trgovstvo bo zato sodelovalo
Maribor, 21. novembra.
V mariborskem gospodarskem življenju se z neprijetnostjo opazuje, da sili mestna občina s svojo gospodarsko politiko vedno bolj v neko avtarkično smer. Ta usmeritev občinskega gospodarstva se opaža zlasti, odkar so vsi občinski obrati združeni v Mestnih podjetjih. Kljub temu, da se skuša stremljenje po čim večji gospodarski osamosvojitvi zastreti, se učinki take občinske gospodarske politike danes že prav občutno kažejo v poslovnem življenju mariborskega mesta.
Nemogoče! Tega ne zmoremo, pa če žrtvujemo tudi vse, je bil soglasen vzklik, Id je šel sl&oizi vse vrste davkoplačevalcev! Nemogoče, ker nihče ne more plačati tega, česar nima. In zato so vsi trgovci, obrtniki, gostilničarji, podjetniki sklenili kot en mož, da bodo na te nemogoče davčne osnove odgovorili e solidarnim, in nenavadnim protestom!
Iskreno želimo,, da bi bil ta protest pravilno ocenjen in v polni imeri upoštevan, ker je to protest v zadnji sili, predno se polasti ljudi obup. Ta zadnja nesreča mora biti preprečena in zato znova' apeliramo na odločujoče činiteljei, da ustrežejo zahtevi goispodarskih organizacij, in da znižajo davčno osnovo na mero, ki dopušča ljudem, dla vsaj s skrajnimi žrtvami obranijo svoja podjetja!
Nemogoče se ne sme zahtevati in niti ne od potrpežljivega našega davkoplačevalca!
tudi napredek trgovine
pri prireditvi obrtniškega tedna in z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, delalo za uspeh obrtniškega tedna. Ta teden mora postati teden propagande za domače blago in domače izdelke in pri tej propagandi more trgovstvo naravnost odlično poma-
f ........  •	«.	<.' •» »	•
V vBeh trgovinah in tudi izložbenih oknih naj bi plakati spominjali ljudi na važnost obrtniškega tedna. V vsakem lokalu naj bi bilo vidno nalepljeno geslo obrtniškega tedna: »Temelj narodnega blagostanja je krepak obrtniški stan!« Tudi izložbena okna trgovin naj bi bila za obrtniški teden primerno opremljena. Po vseh izložbah naj bi se z razstavo domačih izdelkov čim bolj propagiralo geslo: Kupuj domače blago! Naj bi se v vsakem izložbenem oknu opominjali ljudje, da za tuje blago izdan denar manjka domačemu gospodarstvu. Dobro bi tudi bilo, če bi lepo natisnjena gesla v izložbah poudarjala namen obrtniškega tedna.
Tudi v svoji korespondenci naj trgovci opozarjajo na pomen obrtniškega tedna s tem, da nalepljajo na vsako pošiljko in na vsako pismo reklamne kolke s sliko delavnega obrtnika in geslom obrtniškega tedna: Temelj narodnega blagostanja je krepak rokodelski stan. Te kolke dobe trgovci pri glavnem odboru za prireditev obrtniškega tedna po zelo nizki ceni.
Pa tudi vse prireditve obrtniškega tedna naj trgovstvo obišče v čim večjem številu, da tudi s tem manifestira svojo popolno solidarnost z obrtniki. Vse prilike, ki se nudijo, naj izkoristi trgovstvo, da da obrtništvu moralno oporo in materialno pomoč.
Obrtniški teden mora tudi po zaslugi trgovstva imeti popoln uspeh, ker to zahteva skupni interes trgovca in obrtnika, ker je od tega odvisna zmaga srednjega stanu.
Obrtniški teden je tudi zadeva trgovstva in s praktičnim delom bo trgovstvo to tudi dokazalo.
Avtarkična stremljenja mestne občine datirajo že iz prejšnjih časov, niso se pa tako očitno kazala ko sedaj. Omenjamo tu predvsem gradbeni urad, ki je izvrševal že leta sem tudi nekatera večja gradbena dela v lastni režiji. V javnosti je bil ta način izvrševanja občinskih del predmet opetovane kritike, ker se nikakor ni obnesel ter se je pokazalo, da bi zasebna podjetja delala ceneje in hitreje, kakor občina sama.
Ob ustanovitvi mestnega električnega podjetja se je ustanovila tudi posebna
prodajalnica elektrotehničnih predmetov, ki je imela nekaj let celo monopol za prodajo žarnic. Iz te prodajalne se je sedaj razvilo samostojno občinsko podjetje, ki vodi v zalogi poleg elektrotehničnega in plino-tehničnega materiala tudi ves drugi instalacijski material. Sedaj pa se govori, da nameravajo to prodajalno še razširiti na nekatera druga področja tehnične trgovine. Trgovina Mestnih podjetij je danes najobčutnejša konkurenca zasebne podjetnosti ter ovira, da se tehnična trgovska stroka v Mariboru ne more razvijati. Kakor s trgovino, tako je tudi z elektrotehničnim podjetjem, ki ne izvršuje samo instalacijskih del za mestno občino, temveč tudi za privatnike. Isto tako dela mestna plinarna zasebnim instalacijskim tvrdkam resno konkurenco in prav tako vodovodno podjetje.
Popolnoma se je osamosvojilo mestno avtobusno podjetje. Pravkar je prišlo v promet nekaj popravljenih vozov, ki jih je karoserirala nova delavnica mestnega avtobusnega prometa. Ta delavnica izvršuje tudi vsa monterska popravila. Mestna bencinska črpalka pa občutno konkurira zasebni trgovini avtomobilskega pogonskega materiala.
Tudi na področju tlakovanje se občina osamosvaja. Kljub razpisani licitaciji za asfaltiranje hodnikov na Aleksandrovi cesti opravlja ta dela mestna občina v lastni režiji. Ker se letos asfaltirajo izredno velike ploskve, bi se gotovo dosegla potom licitacije nižja prevzemna vsota pri zasebnih podjetjih. Da so ta podjetja v vsakem pogledu konkurenčna, dokazujejo prejšnje licitacije. L. 1932. je stal kvadratni meter asfalta 95 Din, lani pa že 54‘— in letos bi bila podjetja gotovo še nižja. Jasno je, da občina, ki ni dosedaj imela nobenega strokovnjaka za asfaltiranje, ne more delati za tako nizko ceno, kakor zasebno podjetje.
Obeta se pa sedaj še ustanovitev centralnih mestnih delavnic, s katerimi bi mestna občina nastopila kot samostojen podjetnik tudi v raznih produktivnih panogah, s katerimi se dosedaj še ni bavila. Te delavnice bi bile gotovo najhujši udarec zlasti za kovinarsko obrtno stroko, ker bi ji odvzele največjega odjemalca, obenem bi pa konkurenčno nastopale na obrtnem trgu s svojimi produkti.
Navedli smo nekaj dokazov, ki osvetljujejo avtarkična stremljenja v komunalnem gospodarstvu. Ce so ta stremljenja pravilna in za dvig mariborskega gospodarstva ugodna, je drugo vprašanje. — Dvomljivo je prvič, če bodo komunalna podjetja, ki jih ne vodi zasebna podjetnost, temveč plačano uradništvo, mogla poslovati tako konkurenčno, kakor zasebna. Drugič pa občina z osamosvojitvijo svojega gospodarstva uničuje veliko število zasebnih obratov, ki so spadali med dobre davkoplačevalce in od katerih je živelo mnogo ljudi. Tem obratom se jemlje na ta način eksistenčna možnost in pridnim rokam stalen kruh. Davčna moč pada, brezposelnost bo porastla, ljudje, ki bodo izgubili kruh, padejo v breme javnosti. S svojo avtarkično politiko si bo občina napravila več škode, kakor koristi.
Uvozno blago, ki je zavezano strokovnemu pregledu
Finančni minister je odredil, da se mora vedno strokovno pregledati naslednje uvozno blago: krzno, zdravilne rastline, razne masti, razne smole in katrani, olja za industrijske potrebe, rastlinska olja, sladkor, razne alkoholne pijače, kvas, razne esence, rastlinske in sadne konzerve za jed, steklen papir, material za čiščenje in poliranje, nafta in njeni proizvodi, ce-resin pomešan s parafinom, kolomaz, apno, zlitine živega srebra, žveplo, razne soli in soliter, galica, razne kisline, lekarniški proizvodi in zdravila, razne barve, lak in firnež ter umetna gnojila.
O&dftišUi teden - tudi zadeva
tegovstva
%Avtadtifa. v oftUnsUetn p&spadacetvu
ICmttsUa vašiita in piačn/an^e- obvesti
r
r:
. •
W
Dne 15. t. miSte dospel v plačilo prvi obrok*1 zaHttenih kmečkihKdolgov. Nekateri časopisi poročajo, da je bilo ta dan jako živahno po denarnih zavodih v Vojvodini in v Sremu, kjer da je do 60 odstotkov kmetov-dolžnikov plačalo prvi obrok, ti J.‘6odstotne obresti od'dolžite glavnice.
V nekaterih krajih da je bil uspeh naravnost presenetljiv, tako n. pr. se je ba-J8T 'Petrovaradinu odzvalo kar 09 odstotkov dolžnikov, med tem ko so pa Irižani prve dni plačali le 30 odstotkov dospelih obrokov. Najbolje so se menda tam doli držali kmetje nemške narodnosti (Švabi).
Da pa ni povsodi tako sijajno, kakor v Petrovaradinu, sledi iz pisma, ki ga je vprav iz onih krogov prejel neki tukajšnji denarni zavod iz okolice Osijeka. Pismo se glasi: »Znano Vam je, da smo Vant, dokler smo le mogli, vedno redno in točno nakazovali pogojena polletna plačila. Prišli pa so za nas hudi časi. Slabe letine zadnjih let, nizke cene poljskih pridelkov in živine nam onemogočajo izpolnjevanje naših obvez, ki se jih v polni meri zavedamo. Jaz n. pr. (pisec pisma) plačam od 96 oralov obdelane zemlje letno 28.000 dinarjev državnih in občinskih doklad, t. j. na oral vrednost 3 met. stotov pšenice, odnosno 6 stotov ovsa ali koruze. Pridelali pa smo letos na oral po 5 stotov pšenice ali po 5 stotov ovsa, odnosno 10 stotov koruze. Ker pridelek žita ne zadostuje za davke, smo si morali pomagati z odprodajo živine, ki je imamo sedaj le še za najnujnejšo potrebo pri svojih gospodar-
stvih. Vi nam morda ne verujete, kako smo -se morali omejiti pri hišrtem gospodinjstvu in kako moramo štediti pri družinskih potrebah! Dobili smo moratorij, dobili zaščito, ki naj bi prinesla rešitev iz težkega položaja. Toda samo z zaščito nam ni nič pomagano. Ker ni zaslužka, ni denarja, na up se pa ne dobi nič. Vsi podpisani (deset dolžnikov-kmetov) sedimo pri miži in še posvetujemo, kaj naj std-' rimo, da izpolnimo svoje obveznosti na-pram Vam, ko nihče izmed nas ne niore plačati niti dinarja obresti. Vsak izmed nas bi rad odprodal nekaj sveta, da bi plačal vsaj obresti, pa tudi to trenutno ni izvedljivo, ker ni nikogar, ki bi hotel danes tudi za inal denar kupiti pri nas kos sveta.
Zavedajoči se svojih obvez, Vas najvljudneje prosimo, da bi nam sporočili, kaj naj storimo, da se obvarujemo stroškov. Zakaj, ako nam naprtite še kake stroške, potem za nas ni izhoda in gremo popolnemu gospodarskemu poginu naproti.«
Kakor tem skrbnim in pridnim Švabom, se dandanašnji godi še mnogim drugim kmetom-dolžnikom, da namreč tudi pri najboljši volji ne bodo zmogli toliko denarja, da bi plačali vsaj Godstotne obresti, ker nimajo ničesar prodati in ker njihovi pridelki nimajo nobene prave cene. Zato naj imajo upniki z njimi potrpljenje in uvažuje težke razmere ne tirajo ubogih družin v propast.
Hafannins- <za te&acinske peosto-ce
Jasno je, da so v daoiašnjih razmerah stroški, ki jih ima trgovec pri prevozu blaga po železnici znatno previsoki. To n© volja samo za železniške tarife, ki so se v času gospodarske depresije povišale,, namesto da bi se znižal©, ampak velja ravno tako tudi za drugo postranske dajatve. Naj navedemo tuikaj kot primer samo železniške ležarinske prostore.
Generalna direkcija državnih železnic je z dine 27. II. 1928 uvedla enotne cene za vso kraljevino, s katero uvedbo so se cene najemninam ogromno povečale. Danes se gibljejo te cene še vedino od 8-— do 20'— Din za m2 prostora. In kaj j© posledica tega? Na celih progah je opažati, da «o železniški ležarinski prostori prazni, torej d,a n© dobi železniška uprava niti ene pare od njih. Trgovci z lesom enostavno ne vzamejo več železniških prostorov v najem, ker jim čezmerno podražijo stroške. Istočasno pa se dogajajo nebrojni primeri, da so trgovci kupili v neposredni bližini železniških postaj zemljišča, ki so postala njihova trajna lltet in to za ceno, ki je nižja od enoletne najemnine za železniški ležarinski prostor.
Že iz navedenega je pač jaisnio, da se z visokimi najemninami ne miore imeti n© le uspeha, ampak d'a so ima na dirugi strani zaradi pretiranih cen celo škodo. In tako dobi danes železniška uprava na najemninah za ležarinske prostore znatno manj kaikor v prejšnjih letih. Sicer je pa treba poudariti, Ida nasprotuje sploh trgovskim načelom, ako se za ležarinske prostore preveč računa. Ležarinskih prostorov se pač poslužujejo trgovci, ki so že iitafc klienti železniške uprave, kajti po železnici prevažajo blago 'in ji s tem dajo tudi glavni zaslužek na tovornim. Ležarinski prostori imajo torej samo namen, da olajšajo trgovcu pošiljanje blaga po železnici. Na ležarliniskih prostorih se blago odlaga in sortira, da se poteim laže in hitreje naloži na vrgone in odpošlje. To je tudi v interesu železniške uprave, pa je že vsled tega načelno pogrešno, ako se za ležarinske prostore računajo tako visoke najemnine, kaker se to danes dogaja.
Zahteve lesnih trgovcev, da se najem-] uine za ležaiinske prostore znatno znižajo, so torej ravno tako v interesu železniške uprave, kakor tudi v interesu trgovstva.
pvai/UniU o kcu'uiak
Trgovinski minister je na podlagi določil obrtnega zakona predpisal ta pravilnik o kavcijah:
§ 1. — Kdor želi, da opravlja obrt, naveden pod točkami 7, 8, 10, 11, 12, 18, 19, 20, 25 in 26 § 60. odstav. 1. obrtnega zakona, mora plačati kavcijo, višino katere predpiše pristojna oblast v dovolitvi in v soglasju s tem pravilnikom.
§ 2. — Kavcijo mora plačati imetnik dovolitve v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih ali v papirjih, za katere je stalno dividendo država jamčila, v vložnih knjižicah ali v jamstvenih pismih domačih denarnih zavodov na Drž. hipotekarno banko ali njeno podružnico ali pa na banovinsko hranilnico one banovine, na področju katere se nahaja obrat. Ce se položi kavcija v hranilnih knjižicah ali jamstvenih pismih, presodi oblast, ki določa kavcijo, če se more kavcija sprejeti. Omenjeni vrednostni papirji se cenijo po borznem tečaju onega dne, na katerem se polagajo, nikdar pa ne čez njihovo nominalno vrednost.
§ 3. — Če borzna vrednost položenih vrednostnih papirjev pade za 10 odstotkov izpod borznega tečaja onega dne, ko je bila kavcija položena, je imetnik dovolitve dolžan, da takoj dopolni kavcijo do polnega zneska določene vsote. Če pa se borzna vrednost papirja poviša nad 10 odstotkov borznega tečaja onega dne, ko je bila kavcija položena, more imetnik do-
dočim se živi jensko zavarovanje smatra kot posebna panoga. Podjetja za redno prevažanje potnikov in blaga z motornimi yozili in za male železnice za javni promet ter trahivaje od 5 do -.500 tisoč dinarjev. Višina kavcije za podjetja za prevaža- j nje potnikov in blaga z motornimi vozili in male železnice za javni promet ter tramvaje se določa po številu in dolžini Itoa in števcu uporabljanih voz ter dru-, glh okoliščinah, ki imajo vpliv na izvllja-s nje obrta.
tj 4. —- Pristojna oblast določa višino kavcije tudi za vsako dovoljeno podružnico obratov, navedenih v § 3. tega pravilnika. Vladna kavcija za podružnice znaša polovico kavcije, ki bi se morala določiti .ceujtfaji, eno četrtino pa, če ima centrala več ko 5 podružnic. Kot podružnica v smislu obrtnega zakona se smatra postranska poslovalnica, ki ima pravico, da samostojno sklepa pogodbe in je kot takšna pri pristojnem sodišču registrirana. Za podružnice zavarovalnic se določa višina kavcije kakor za podružnice bank.
§ 5. — Imetnik dovolitve mora položiti kavcijo najkasneje v roku 14 dni po prejemu dovolitve, na vsak način pa pred začetkom poslovanja. Če imetnik dovolitve v določenem roku kavcije ne položi, se izdana dovolitev prekliče.
§ 6. — Položena kavcija se mora vrniti imetniku dovolitve na odlok pristojne oblasti takoj po prenehanju dovolitve.
8 7. — Imetnikom dovolitve, ki jim je izdana dovolitev, ne pa tudi določena kavcija, določi pristojna oblast višino kavcije v 3 mesecih po uveljavljenju tega pravilnika.
§ 8. — Podjetja samoupravnih teles se oproščajo dolžnosti polaganja kavcije.
§ 9. — Ta pravilnik dobiva obvezno moč, ko je objavljen v »Služb, novinah«.
voljenja zaprositi od pristojne oblasti, da se mu povrne oni del vrednostnih papirjev, ki presega prvotno vrednost položene kavcije.
Imetnik dovolitve mora položiti to kavcijo:
Za banke in bančne poslovalnice, ki prodajajo vrednostne papirje na obroke, za dražbalnice, zastavljalnice in zavode za stave v mestih s 30.000 prebivalci 100 do 150 tisoč, v mestih s 60.000 prebivalci od 150 do 250 tisoč, do 150.000 prebivalci od 200 do 350 tisoč in nad 150.000 prebivalci od 250 do 500 tisoč dinarjev.
Za podjetja za dajanje informacij, za posredovalne posle za poravnanje med dolžniki in upniki, za zasebne detektivske zavode in za pisarne za ženitno posredovanje: v mestih do 30.000 prebivalcev 50 tisoč dinarjev, do 60.000 prebivalcev 100 tisoč dinarjev, do 150.000 prebivalcev 150 tisoč in nad 150.000 prebivalcev 200 tisoč dinarjev.
Za menjalnice in zasebne zavode za posredovanje službe in dela: v mestih s 30 tisoč prebivalci 10 tisoč dinarjev, s 60.000 prebivalci 15 tisoč, s 150.000 prebivalci 20 tisoč dinarjev in z nad 150.000 prebivalci 25 tisoč dinarjev.
Za menjalnice na železniških postajah in paroplovnih agenturah se kavcija ne določi. Zavarovalnice za vsako panogo zavarovanja 250.000 dinarjev. Kot panoga se smatra celotno elementarno zavarovanje,
Navodila za ustanovitev kartelov
Trgovinsko ministrstvo je izdalo navodila za ustanavljanje kartelov. V navodilih je natančno navedeno, katere priloge in dokumente je treba kartelni prijavi priložiti. Prošnjo za registracijo kartela morajo podpisati vsi pogodbeniki. Kartelna pogodba se mora predložiti v originalu, prav tako tudi kartelna pravila. Priložiti je nadalje treba statistične podatke o gibanju cen v zadnjih desetih letih ter količino proizvodnje. Navesti je tudi treba bilance za prihodnja tri leta. Končno je treba priložiti pregled vsega uvoženega in izvoženega kartelnega blaga v 1. 1927. ter natančen seznam z vsemi osebnimi podatki o vodilnih možeh kartela. Ministrstvo pa zahteva poleg tega še od vsakega kartela posebne podatke, ki so za kartel značilni.
Nova gospodarska politika Flandena
lz izjav novega francoskega ministrskega predsednika Fiandena (Flandina) se vidi, da je čisto izpremenil dosedanjo vladno gospodarsko politiko. Njegova gospodarska politika bo slonela na teh točkah: 1. ohranitev stabilnosti valute, 2. ne načrtnega gospodarstva, he razširjenja državnega gospodarstva, 3. odprava sistema taks, 4. boj proti monopolom in stalnim cenam, 5. davčne olajšave, 6. znižanje obrestne mere in 7. zopetno obnavljanje liberalizma v gospodarskem življenju.
Kcnh.ts.vxi in
prisilne poravnat t
Odpravlja se konkurz o premoženju posestnice in trgovke Frančiške Troha-Med-ved v Ljubljani, ker ni pokritja za stroške postopanja.
Končano je poravnalno postopanje trgovca Sirca Ljudevita v Kranju.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 21. novembra objavlja med drugim: Uredbo o izločitvi občin Osilnice, Trave in Drage iz območja sreskega sodišča v Kočevju in njih pripojitvi k območju sreskega sodišča v Cabru — Uredbo o izpre-membah v uredbi o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev na stroške in zahtevo privatne stranke — Pravilnik za izvrševanje proračuna Sokola kr. Jugoslavije — Odločbo o opravljanju lekarniškega drž. strokovnega izpita — Odločbo o žigosanju vodomerov in taksametrov — Izpremembo pravilnika d oznamkovanju hmelja, namenjenega -za izvoz — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
ici$e v&sfi
ii—upi a^rmmnatasaBesanmmamsam, tj Plenarna seja Društva narodov se, začela v tprck a ©tvoritvemiim govorom pml-<. .idiniika *j.c!i.'. Beneiša. Med tgnobno tišino del ega/tov in nabito polnih galerij s-e je dr. Beneš v kia.aiem govoru spominjal' zaslug v.iilešlkeiga kralja Aleksandra in ministra ^riuouja za^mir in za srečo njihovih narodov. 'STrtihinintniim molkom je počastila skupščina ispomin obeli velikih imož, nakar sla s© zahvalila predsedniku zun. min. Jevtič in zun. minister Francije Laval. Nato je bila v znak žalosti seja od goden a.
Na popoldanski seji Društva narodov'se je prečitalo poročilo preiskovalne komisije o konfliktu med Paragvajem in Bolivijo zaradi Uran Chaca. Seje skupščine so bile nato odgodeiie do srede. Še med tem j© bil za predsednika skupščino izvoljen mehiški delegat Najera.
Londonski »Tajms« (Times) pravijo v uvodnem članku, da ima jugoslovanska vlada popolnoma prav, če zahteva, da se delovanje terorističnih organizacij razpravlja pred mednarodnim forom, ker te organizacije dejansko ogrožajo mir. Vse vlade morajo smatrati politične ubijalce kot skupne sovražnike, ker ne gre, da bi se politična vprašanja reševala z umori. List je nadalje mnenja, da bi Italija dobro storila, če bi izročila Paveliča in Kvaternika.
Tudi dr. Bencša so hoteli umoriti, kakor je priznal nevarni atentator Ladislav Kiss, ki so ga aretirali v Nici.
Dunajsko kasacijsko sodišče je udarilo samega seb© po zobeh in izreklo, da Avstrija n© mor© izročiti Perčeviča.
Lojd Džordž (Lloyd Georges) je imel ob otvoritvi razstave vojnih slik v Londonu velik govor, v katerem je med drugim dejal:	»Upam,	da bo vojna preprečena,
toda človeštvo gre po poti, da more vojna nastati vsak hip.«
Italijanski poslanik v Beogradu Galli je premeščen v Anglijo in obenem je bil tudi povišan.
Sovjetski poslanik na Bolgarskem Fjo-dor Razkolnikov je prišel na svoje službeno mesto v Sofijo. Ob svojem prihodu je izjavil, da bo zlasti gojil kulturne stike med obema narodoma, da pa bo proučil tudi možnosti trgovinskih zvez med Bolgarsko in sovjetsko zvezo. Kasneje pa pride posebni trgovinski zastopnik Rusije v Sofijo.
Novi Flandcnov program dokazuje, da je v Franciji zmagalo prepričanje, da je država že preveč posegala v gospodarsko življenje. Zopet naj zavlada staro načelo, da država le nadzira gospodarstvo, da prepreči enostranski razvoj v to ali drugo smer, da pa naj svobodna tekma zopet zavlada v gospodarskem življenju.
Zatrjevanje Hitlerja o miroljubnosti Nemčije je sprejel francoski tisk le z rezervo ter poudarja, da miroljubne izjave niso več potrebne, pač pa dejanja, ki potrjujejo te izjave.
Nemška vlada se obupno bori, da prepriča prebivalstvo o nepotrebnem strahu pred inflacijo in velikim dvigom vseh cen. Stroge odredbe so izdane proti vsem, ki kopičijo živila in blago.
Nemški emigranti predlagajo, da bi se pri januarskem plebiscitu v Posarju glasovalo o tem, da ostane sedanji položaj neizpremenjen še deset let in šele po desetih letih, da se glasuje o pripadništvu Posarja k Nemčiji.
Pristaši fronte svobode v Posaarju so kakor hitlerjevci izvedli organizacijo svojih pristašev do zadnje hiše. Njih voditelji pravijo, da bi glasovanje za status quo moglo hitlerjevcem prinesti poraz.
Novo belgijsko vlado je sestavil Theu-nis, ker belgijski kralj ni hotel odobrili liste, ki mu jo je predložil Jaspar. Na njegovi listi so namreč bili največji tvorni-čarji orožja. Zunanje ministrstvo v novi belgijski vladi je prevzel Hymans.
Avstrijska vojska namerava polagoma uvesti milico iz bivših članov »Schutzkorp-sa«. Splošne vojaške dolžnosti pa ne namerava uvesti, ker pač še ni vse prebivalstvo tako zanesljivo, da bi se mu smelo izročiti orožje.
Zaradi napada Abesincev na italijanski konzulat smatrajo v angleških diplomatič-nih krogih oborožen konflikt med Italijo in Abesinijo kot mogoč. Obenem poročajo angleški listi o povečanju italijanskih čet v Eritreji in Somaliji.
Pri delnih volitvah v Gdanskem so dobili narodni socialisti 82 odstotkov vseh oddanih glasov.
Japonska vlada je sklenila, da ne obnovi vvashingtonskega' pomorskega sporazuma.
Štev. 131. «n———««——
|ž)cnarsžvo
Sodelovanje poštnih hranilnic držav Male antante
V praški »Hospodarski politiki« poroča dr. Fischer o dogovorih, ki jih je sklenila gospodarska Mala antanta za olajšanje turističnega prometa v vseh treh državah in ki so bili podpisani dne ‘26. sepjj/i tembra v Beogradu. Po teh dogovprih vloži državljan iz države Male antante pri svoji domači poštni hranilnici v ijomači valuti znesek na Čekovni račun poštne hranilnice pne države, v katero namerava: potovati, nakar prejme hranilno knjižico pošta® hranilnic«? te državfe. Iz hranilne knjižice morejo nato poljubno dvigati denar. Da pa bodo ti dogovori tudi veljali, so potrebni še nekateri sporazumi med poštnimi hranilnicami držav Male antante. Tudi vprašanje transfera še ni čisto urejeno.
m
Stanje Narodne banke
Izkaz z dne 15. novembra izkazuje te izpremembe (vse številke v milijonih di-naVjev):
Zlata in devizna podloga se je povečala za 8'8 na 1», inskerjejg mčMl zlata za 7*16 na 1*81, devizna za 1'6 na 174 6, dočim je valutna padla za 0'03 na 018.
Devize, ki ne spadajo v podlogo so se
dvignile za 10-6 na 36'8, vsota kovanega denarja pa za 25'2 na 184'6.
Posojila so padla za 10'1 na 1.82§'9. — Eskontna so se zmanjšala za 9'9 na 1.589'6, lombardna pa za 0‘2 na 236‘2.
Druge postavke na aktivni strani so se malo izpremenile.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 44'4 na 4.303-5, dočim pa so obveze na pokaz narasle za 65*6 na 1.296’9. Obveze z rokom pa so padle za 7'4 na 762'2; razna pasiva so se povečala za 27‘4 na 269'0.
Skupno kritje se je povečalo od 35'51 % na 35'54%, samo zlato pa od 32'41 odstotka na 32’42 odstotka.
*
Po zadnjem izkazu Italijanske banke se je njena zlata podloga zmanjšala od C.070-5 na 6.017'3 milijonov lir, njena devizna pa od 28-2 na 27’0 milijonov lir. Obtok bankovcev je znašal 13.524’0 milijonov lir.
Novo notranje posojilo v višini 2 milijard lir je razpisala italijanska vlada. Posojilo bo 4odstotno in se izda v državnih bonih loterijske rente, kakor prejšnje posojilo.
Proizvodnja zlata se je v Rusiji po letu 1924. potrojila. Letna proizvodnja zlata znaša sedaj 80.000 kg.
Proti politiki dr. Schachta je nastal v Nemčiji velik odpor in je pod vtisom teh kritik izjavil dr. Schacht na seji ravnateljstva Državne banke, da bo zaradi utrujenosti odstopil.
Čuvajmo Jugoslavijo!
Javna dela v Združenih državah
V Washingtonu so se končale razprave o novem velikem načrtu javnih del. Ako se izvede, bo veljal 5 do 7 milijard dolarjev. Nadomestil bi do 3 milijarde dolarjev brezposelnih podpor. Ena milijarda bi se porabila za domove, hišice, v katerih bi živeli zaposleni delavci in imeli kos vrta za pridelovanje najpotrebnejših živil. Poldruga do dve milijardi bi šli za stanovanjske hiše v mestih, da nadomeste nezdrave stanovanjske kasarne. Ostanek vsote bi se poirabil za razna javna dela: ceste, mostove, izsuševanja, prekope, pol milijarde za hidroelektrični poskus v Teneški dolini itd. — Za brezposelne se je pričela gradnja 12 vasi za po 100 do 700 družin. Ako se ta poskus obnese, bodo zgradili še več enakih naselbin. Ta veliki načrt naj odpravi nezadovoljnost z ukrepi, ki jih je uvedla New Deal (Nju dil), kakor se imenuje lanski načrt za javna dela.
W0 tet b/edke. Ant. knspčc
Med onimi šestimi tvrdkami, ki so mogle obenem s stoletnico trgovske reprezentance in prve trgovske šole v Ljubljani praznovati tudi stoletnico naše tvrdke, je tudi daleč znana tvrdka Ant. Krisper. Prav za prav pa bo mogla tvrdka v nekaj letih praznovati že svojo 200 letnico, kajti njeni zadetki segajo tja nazaj v 1. 1750., ko je prišel v Ljubljano Mario Angelo Albor-j^hetti in ustanovil na Mestnem trgu svojo trgovino. Od takrat pa do danes, torej celili 184 let obstoji sedanja K.risperjeva trgovina nepretrgano in skozi vseh 184 let na istem mestu.
kratkem času je Albdrghettijeva trgovina postala ena prvih trgtrvin Ljubljane in Alborghettiji so spadali med najodličnejše m&sčane Ljubljane. Zato so zavzemali tudi v javnem življenju Ljubljane odlična mesta. Tako je bil sin ustanovitelja tvrdke, Jožef Alborghetti, ki je 1. 1790. po svojem očetu prevzel trgovino, mestni’"'; svetnik ter od mesta delegirani član deželnega stanovskega zastopa. Nadalje je bil predsednik meničnega razsodišča ter stotnik meščanske garde. Znan pa je bil tudi kot človek širokega obzorja, ki je razumel novi čas* ki je nastajal po Napoleonovih dobah. Zato tudi ni skrival svojih simpatij ;..i novo dobo in za pridobitve, ki jih je dala Napoleonova Ilirija. Pri vsem tem delu za javnost pa seveda ni zanemarjal svoje trgovine ter jo znatno razširil. Njegova trgovina s špecerijo in mešanim blagom je imela daleč v deželo redne odjemalce, obenem pa je ustanovil tudi veliko komisijsko in spedicijsko podjetje, ki so takrat bila v Ljubljani posebno razvita in bila najbolj viden dokaz velikega trgovskega pomena Ljubljane.
Po njegovi smrti je vodila nekaj časa trgovino njegova vdova, ki jo najdemo tudi med podpisniki izjave za ustanovitev I. trgovske šole v Ljubljani ter ki se je v ta namen tudi obvezala na določen letni prispevek za šolo. Z njeno hčerko Jožefino se je poročil dne 19. junija 1832. Anton Krisper ter leta 1834. prevzel Alborghetti-jevo trgovino na vogalu Špitalske ulice in Glavnega trga.
Ustanovitelj sedanje tvrdke Anton Krisper je bil rojen dne 6. marca 1805. v Slov. Bistrici kot sin vzornega učitelja Antona Krisperja in Ane Repolust. Na podlagi svojega velikega trgovskega znanja je pridobil stari tvrdki nov sloves in ko je v letu 1865. umrl, je zapustil tvrdko, ki je imela trdno podlago in vse možnosti za nadalnji razvoj. Te možnosti sta njegova sinova Jožef in Valentin, ki sta po očetovi smrti prevzela trgovino, tudi dobro izkoristila. Tvrdka je med tem svoje poslovanje že tako povečala, da je prevzel Jožef oddelek za kolonialno blago in barve, Valentin pa oddelek za galanterijo in drobno blago. Kakor mnogi trgovci v tedanji dobi vedno novih iznajdb in zaradi tega tudi novih industrij, se je tudi Valentin posvetil industriji. V Draždanih je študiral kemijo, nato pa se posvetil papirni industriji in ustanovil tvornico papirja v Radečah, ki jo še danes vodi kot direktor njegov sin Anton.
Po izstopu Valentina iz trgovine je Jožef zopet združil oba oddelka ter znal ustvariti podjetju nov razmah. Začel je izvažati izdelke našega domačega hišnega obrta ter si s tem pridobil za gospodarski napredek dežele trajnih zaslug. Z izvozom glavnikov, ki jih je začel tudi sam izdelovati, z izvozom slamnikov, krtač in podkovnih žebljev je ustvaril prebivalstvu nov vir zaslužka. Njegove trgovske zveze so segale v Egipt in Levanto in v vseh teh deželah je našel za izdelke našega hišnega obrta odjemalcev.
Pri tem je aktivno sodeloval tudi pri drugih domačih industrijskih in finančnih podjetjih. Tako je bil soudeležen pri papirnici v Vevčah, pri Trboveljski premogo-kopni družbi, pri svinčenem rudniku v Litiji, pri Ljubljanski eskomptni banki ter pri rudarski družbi v Litiji. Bil je tudi upravni svetnik pri Trgovski delniški družbi na Reki ter bil sploh v središču vsega našega gospodarskega življenja.
Po njegovi smrti dne 8. avgusta 1. 1887.
sta prevzela njegovo močno fundirano podjetje njegova sinova Jožef in Ivan. Jožef je že pod očetom posebno deloval za razširjenje kolonialnega oddelka in ga dvignil zlasti s trgovino na debelo v tej meri, da je veliki vagonski promet zahteval 1. 1907. ustanovitev I. ljubljanskih javptjh skladišč »Ant. Krispej: Colojiiale«. Bilo je to podjetje.?največjega obsega, ki je bilo dalečjf znano tudi izven mej Slovenije. L. 1918. je prodal svojo trgovino A. Lillegu, ki je pozneje vodji podjetje dalje v družbi z Josipom Verličem. Od 1. 1930. je Josip Verlič edini lastnik starega renomiranega ppdjetja.
Drugi brat Ivan pa se je z enakim uspehom posvetil oddelku za galanterijo in igrače ter dvignil svoje podjetje do te višine, da je bilo v ponos Ljubljane. Njegov sin. Erik Krisper, sedanji šef . tvrUke. "je prevzel trgovino L 1922. in jofvddi v smislu svetlih tradicij svojih prednikov J dalje,; Kakor so bila vedno osnovna načela! tvj'dk<it;Krisper, da mora ustrezati trgovi- V na vsem zahtevam časa, da mora biti čisto v,službi svojih odjemalcev, da mora solidnost biti vodilna deviza in da jima uspeh samo vseskozi reelna trgovina, tako so ta načela tudi sedaj edino veljavna liačeTft tvrdke Ant. Krisper. Zato se krog njenih odjemalcev širi in zato se more tvrdka s ponosom šteti med one trgovine, ki jih vedno počasti s svojim obiskom Nj. Vel. kraljica Marija in drugi člani našega vzvišenega kraljevskega doma.
Da si je ljubljanska, trgovina ohranila svoj stari sloves solidne trgovine, je v ne-mali meri pripomogla tudi tvrdka Krisper, ki je skozi vse stoletje zvesto čuvala visoke tradicije svojih prednikov. Pri tem pa tudi skrbela, da je bila vedno na višku zahtev časa, kar je tudi na zunaj dokazala s svojimi, dostikrat naravnost senzacionalnimi izložbami.
S ponosom more gledati nazaj na svoje stoletno delo tvrdka Ant. Krisper, s ponosom pa se tega jubileja spominja tudi ljubljansko trgovstvo in Ljubljana. Saj je tvrdka Ant. Krisper slovela vedno tudi kot tvrdka, kjer je našlo polno domačinov mnogo dobrega zaslužka in kjer se na-meščenstvo ne menja, ker ima pač pri tvrdki vse, kar potrebuje. Mnogo nameščencev pa se je tudi osamosvojilo, tudi a, pomočjo tvrdke in ti skrbe, da -se širijo lepe tradicije tvrdke Ant. Krisper še drugod. Svoje socialno mišljenje pa je pokazala tvrdka Ant. Krisper tudi pri vseh drugih prilikah, zlasti pa pri ustanovitvi zdravilišča na Golniku, ko je plačala polovico kupne vsote.
Spomenik sposobnosti in veljavnosti ljubljanskega trgovstva je stoletnica tvrdke Ant. Krisper in zato se je spominja ljubljansko trgovstvo s ponosom, Ljubljana pa s hvaležnostjo.
Potrebna knjiga za trgovca je »Stalež šolstva in učiteljstva v Dravski banovini«,
o kateri smo že poročali. V tej knjigi je zbran dragocen naslovni material, ki bo dobrodošel vsakemu trgovcu pri propagandi njegovega blaga. Zbrani podatki so absolutno natančni in pravilni, da jih more vsak trgovec s pridom uporabljati. Vse osebe, ki imajo zvezo z našimi šolami, so v knjigi navedene. Poleg tega^pa nudi stalež tudi druge koristne podatke. Tako o številu prebivalcev, oddaljenost od železniške postaje, možnost zvez obstoječe gospodarske in prosvetne ustanove, imena predsednikov občin in župnikov, da so v knjigi vsa imena, ki jih potrebuje trgovec pri propagandi svojega blaga. Ves ta material pa j enajnovejši, kar še zlasti povišuje njegovo vrednost.
»Stalež šolstva in učiteljstva« je poleg tega zelo pregledno urejen, da se vsako ime najde z lahkoto. Obsega 308 strani in velja le 68 Din. Naroča se pri »Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani«. Pripominjamo, da je naklada omejena.
Knjigo toplo priporočamo in z njo je ustreženo veliki zahtevi gospodarskega sveta.
Trgovski klub v Beogradu
Na pobudo Saveza, trgovskih združenj in
Srpsfkcga trgovskega združenja v Beogradu Je bil pred krallkim osnovan v Beogradu Trgovski kluib, ki ima svoje prosto r? v PoeiUtarejevi uljti 7 (v hiSi Saveza tr-govalkih združenj). Beograjski khiblje os-'■novan,' da oinfib^oSi trgovstvu iz vseh pokrajin, ki prihaja v Beograd po svojih posfflj, priti v slik s titovskimi tovariši iz ra/jfib poikrajlin, da se v 'klubu osredotoči Vsčfkar trgovec Ob svojih p&lifrv Beogradu potirelbuje.
Kluib iima lastno restavracijo in kavarno, v katerih dobijo trgovci, ki se nahajajo v Beogradu, dobro hrano in pijačo ceneje, nego v di.ugilh restavracijah. Tu se bodo zbirali trgovski tovariši 'iz vseh pokrajin države; tu bo prililka, da se bodo mod seboj seznanili in navezali medsebojne pri-jaiteJjlsiko in poslovne stike, kar je važno tako z gospodarskega', pa tudi s stanovsko-C‘!]gan izatc ričnega /gtajišča.
Vsi trgovci, ki prihajajo v B&aBrad. imajo fjtklubu na razpolago vse domače in tu-je liste in dab$jf bcido^sa potrebna po-
Naše trgovstvo naj se ob bivanju v Beogradu ustavi vedimo v klubu, ki bo zbirališče trgovstva iiz vseh pokrajin v državi ob bivanju v Beogradu.
Že v
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi
in svctlolika srajce, ovratnike in manšete.
Perc, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Sclcnburgova ul. 3.
Telefon št. 22-72.
Važna nova knjiga
Pi ve dni meseca decembra t. 1. izide v založbi tiisikarne Merkur v Ljubljani kot pgsoben zvezek zbirke zakonov in uredb knjižica, ki bo obsegala vse zakonske predpise o ■zaščiti kmetov in denarnih zavodov. Na to izredno važno knjigo, ki jo prireldi sodnik apelac. sodišča, g. dr. Anton Štuhec, opozarjamo že srjdaj vse interesente, da si jo morejo pravočasno nabaviti. Ceno bo nizka.
| ž)cl>ai?c>rlicifgcf/e
Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 6. decembra ponudbe o dobavi raznih strojev in potrebščin za naprave za rudniške svetilničarje.
Pri Upravi skladišča 1. oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu bodo naslednje licitacije: dne 11. decembra za dobavo 2000 kartonov, dne 12. decembra za dobavo 5000 kg krp, dne 13. decembra pa za dobavo 31.000 m gurt. (Pogoji so na vpogled pri isti upravi.)
Dne 14. decembra bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 61.200 kg kromovega kartona.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici razpisuje I. pismeno licitacijo za dobavo mesa v času od 1. januarja do .HI. marca. Licitacija bo dne 12. decembra ob 11. v pisarni uprave.
Dne 13. decembra bo pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo 4000 kubičnih metrov gramoza.
Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu bodo naslednje ofertae licitacije:
Dne 10. decembra za dobavo 3200 m lanenega platna; dne 11. decembra za dobavo 7000 kg konjske žime in dne 19. decembra za dobavo 2000 rjuh.
(Pogoji so na vpogled pri istem skladišču.)
Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje na dan 10. decembra ob 11. uri prvo pismeno licitacijo za prodajo 17.325 kg škartnega papirja in 2250 kg (90 vreč & 25 kg) starih znamk iz leta 1930. Licitacija bo v ekonomskem odseku poštne direkcije v Ljubljani. 5% kavcijo je plačati najkesneje do desetih na dan licitacije. Pogoji v pisarni obč. odseka po Din 10-—.
Dp.	sladhaa	kava
re prvAmtrn doiuilč isezicJeli, % kaicriin pripravite zdravo, izdatno, redilm'i iti ceneno niiačo za	in	Vaše	o#r<»l<e.
Dr. Pijeva tl<i<ina kava je prav priietneqi nltuta in io pii’) odratli olr#0 v.
Ob 100 letnici imena Ivrdke Ani. Krisper
dajemo v času do 30. novembra i L
vsem trgovcem
na vse naše cene poseben popusl
ANT. KRISPER
UOBLIANA
MESINI TRG 26 ~ STRITARJEVA ULICA 1-3
Gospodarski svet Male antante
Češkoslovaška vlada je določila termin za predposvetovanja Gospodarskega sveta Male antante na dan 3. decembra. Verjetno je, da bosta ta termin sprejeli Jugoslavija in Rumunija. Na dnevnem redu posvetovanja so zlasti vprašanja o sodelovanju vseh treh držav na kmetijskem polju, o izenačenju Čekovnega prava in carinskega postopka ter ureditve statistične službe. Glavno zasedanje sveta bo dne 28. januarja v Pragi.
lEunanfa
trgovina.
Ogrožen je izvoz naših puranov v Anglijo
Uvozna caTina na purane je dosedaj znašala v Angliji 1 peni (92 par) za 1 funt (45 dkg). Sedaj pa se dela v Londonu na to, da se ta carina poviša na 3 penije za funt. Ce bi se to zgodilo, potem bi znašala carina okoli 3 Din za kg. Prodajna cena za purane pa znaša v Londonu od 6 do 7 penijev. Naši izvozniki plačujejo danes purane po 6 Din za kg žive teže. Če bi se uvedla v Angliji nova zvišana carina, potem se izvoz v Anglijo ne bi več izplačal. S tem bi bilo zlasti težko prizadeto hrvat-sko Zagorje, ki je vedno izvažalo velike količine puranov v Anglijo. Ker so dovozi puranov v Anglijo silno veliki, je nevarnost povišanja carin tem večja. Treba bi bilo zato nujno nekaj ukreniti, da se reši naš izvoz puranov v Anglijo.
Sovjetska naročila v Angliji
Moskovska Narodna banka je objavila seznam ruskih naročil v Angiliji za september 1934. V tem 'mesecu so naročila znašala 1,110.418 fumtov (lani 330.721), torej trikrat več ko 1. 1933. Skupna naročila tekočega leta so dosegla vsoto 7,762.737 (lami 3,157.038) funtov. Za Anglijo je vred-npst teh naročil manjša zaradi sirovin, ki jih je sama kupila za te izdelke.
Posamezni preldlmeti angleškega uvoza so bili letos porazdeljeni naslednje: gu-mij 2,171.474 (lani 306.503), čaj 839.699 (614.483), kovine (razen železa 1,601.697 (1,188.951)', stroji in oprema 1,205.062 (256.010), jeklo in žel. spojine 1,156.390 (288.454) funtov. Izvoz samih strojev pa je celo padel na 723.158 odi 1,772.528 lani in 4,970.215 predlanskim, dočim je naraste! uvoz železa in jekla spet nad kvoto iz leta 1982.
H«
Nemško-jugoslovanska trgovinska zbornica je bila ustanovljena v Berlinu.
I. G. Farben so začele izdelovati sintetični petrolej na debelo. V letu 1937 bi proizvodnja tega petroleja narasla že na 2 milijona ton.
Hcnry Ford namerava povišati svojo proizvodnjo avtomobilov v letu 1935 na 1 milijon voz. Od leta 1929. ni več izdelal toliko avtomobilov. Pogum Forda je tem bolj občudovanja vreden, ker bo moral večino avtomobilov prodati v Ameriki.
Zakupniki kolodvorskih gostiln na Češkoslovaškem bodo smeli v bodoče točiti samo pivo iz državnih pivovarn.
I
J* IvffcvinsMtega -----
-------------  regifira
Izbrisale so se nastopne tvrdke:
Ferdinand Kiister, Weinkellerei, trgovina z vinom, Maribor — zaradi prestanka obrata.
M. Naveržnik, trgovina s čevljarskimi potrebščinami, kakor tudi s sirovimi in izdelanimi kožami, Maribor — zaradi opu-sta obrata.
M. Palouc, trgovina z lesom in deželnimi pridelki, Maribor — zaradi opusta obrta.
Rudolf Smolej, agentura in komisija s papirjem in galanterijskim blagom na debelo, Maribor — zaradi prestanka obrata.
Sebastian Scherrer, izvoz perutnine in divjačine, Maribor — zaradi opusta obrta.
»Žitarica« Josip Serec, izvozna in uvozna trgovina z moko, mlevskimi izdelki, žitom in deželnimi pridelki, Maribor — zaradi opusta obrata.
Ivan Živic, stavbno podjetje, Maribor zaradi končanega konkurza.
Voršič Jožef, trgovina z vinom na debelo, Moravci — zaradi prestanka obrata.
Marko Bauer, trgovina z vinom, Ormož — zaradi smrti imetnika.
Aliča Gabrič, trgovina z jajci, perutnino, ribami in divjačino, Ptuj — zaradi prestanka obrata.
J. Kasimir, trgovina s špecerijskim blagom, Ptuj — zaradi prestanka obrata.
Josef Werčko, trgovina z lesom, vinom in deželnimi pridelki, Rdeči breg — zaradi smrti imetnika.
Alojz Lovrec, trgovina z vinom in sadjevcem na debelo, Slabšina — zaradi opusta obrta.
F. Schosteritsch, trgovina z mešanim blagom, Št. Vid pri Ptuju — zaradi prestanka obrta.
Hetitih
mpo sve
—ai» r 'MTrrrr ^
Kr. namestnika dr. Perovič in dr. Stankovič sta se na Oplencu poklonila sporni-* nu velikega kralja. Dr. Stankovič je položil na grob venec iz čistega srebra, dr. Perovič pa manjši venec iz 103 listov iz suhega zlata. Oba venca sta izredno umet-: niško delo.
Zveza židovskih verskih občin in rabinski sinod sta se poklonila v krščanski cerkvi na Oplencu spominu velikega kralja. Obredne svečanosti za kraljem Aleksandrom so bile odmoljene tudi v sinagogi v Tel-Avivu.
Spominske kolajne s podobo Viteškega kralja' Aleksandra I. Zcdinitclja je izdala francoska vlada.
Dr. Ante Kargotič, eden onih Dalmatincev, ki so bili vse življenje vredni stražarji ob Jadranu, je v visoki starosti, izmučen od bolezni, a še vedno nezlomljen, umrl dne 19. t. m. v Splitu. Slava njegovemu spominu!
V Maribor so prišli novi politični begunci iz Avstrije. Med njimi je tudi nekaj žen, ki hočejo odpotovati s svojimi mož-
mi v Nemčijo, kamor odpelje vse narodno socialistične begunce iz Avstrije nemška ladja, ki pride v kratkem v Sušak.
Čeprav je v Mariboru nastalo več novih podjetij, se vendar ni zmanjšalo število brezposelnih, ker so vsa podjetja racionalizirana in potrebujejo manjše število delavcev. Tako je tvornica v Rušah pri polnem obratu zaposlovala preje 500 delavcev, sedaj po izvedeni racionalizaciji pa potrebuje samo 350 delavcev.
Davčni oddelek finančnega ministrstva razglaša, da bo začel strogo kontrolirati vse tvrdke, ki imajo pravico, da same lepijo kolke na račune. Če bi se našel le en primer, da ni tvrdka izdala kolkovanega računa, bo izdano dovoljenje takoj preklicano.
Zaradi komunistične propagande je bilo pred ogUlinskim okrožnim sodiščem obsojenih 22 oseb, dočim je bilo 22 obtožencev oproščenih.
Velikim poneverbam so prišli na sled pri zagrebški občinski upravi. Gre za milijonske poneverbe. Več uradnikov je bilo aretiranih, ki so svoje poneverbe že priznali. Nekateri so izjavili, da bodo povrnili vso povzročeno škodo.
V Kosovski Mitroviči sta bila aretirana blagajnik davčne uprave in njen šef zaradi poneverb.
Beograjsko gledališče je uvedlo kuponske knjižice, ki dajejo lastnikom pravico na 40odstotni popust od normalnih gledaliških cen.
Bolgarski general Todorov, eden najbolj znanih bolgarskih generalov, ki se je udeležil že vojne proti Turkom v 1. 1878, je umrl.
Pariški »Excelsior« dvomi, da bi Italija izročila Paveliča in Kvaternika, ker so francoski in italijanski juristi raznega mnenja, če je Italija po pogodbi s Francijo obvezana, da izroči politične zločince.
308 avstrijskih občin je že izvolilo nadvojvodo Otona za svojega častnega občana.
Mednarodna aeroplanska razstava je bila prejšnji teden odprta v Parizu.
Stalno zračno zvezo med Kalifornijo in Filipini namerava uvesti washingtonska vlada.
40 bojnih acroplanov je zgorelo v kitajskem mestu Naučau. To je že drugi tako velik požar bojnih aeroplanov v Naučuvu.
Latinica se baje v Rusiji ne more uveljaviti in od 180 milijonov prebivalcev uporablja latinico poleg cirilice le 25 milijonov ljudi.
Po pomoti so bile poslane španske pomaranče, zavite v papirje s Hitlerjevo sliko na Angleško, kjer pa ni nihče hotel kupiti teh pomaranč.
500 ljudi je izgubilo življenje v zadnjem tajfunu nad Filipini. Materialna škoda je silno velika in ponekod so bila skoraj vsa drevesa od viharja uničena.
Matuška, znani atentator na železniške vlake, je bil obsojen na smrt, ker so zdravniki izjavili, da je toliko razsoden, da more odgovarjati za svoj zločin.
Lena Goldfields
Končno je bil po dolgoletnih pogajanjih in sporih sklenjen sporazum med angleško družbo »Lena Goldfields« in sovjetsko
vlado. Sovjetska vlada se obvezuje plačati družbi 3 milijone funtov, kar je samo za pol milijona manj, kakor je družba zahtevala. A plačilo se bo raztegnilo na dolgo dobo 20 let. Delničarji družbe imajo šest tednov časa, da ratificirajo pogodbo, potem bo sovjetska vlada ratificirala v treh dneh. Po pogodbi bo sovjetska vlada prevzela dolgove in zahteve nastavljencev v Sovjetski uniji v sovjetski valuti, a družba mora urediti zunanje dolgove. Po ratifikaciji bo sovjetska Narodna banka plačala 50 tisoč funtov in ostalo v polletnih obrokih do 1954. leta brez obresti. Sovjetska vlada bo izdala obveznice (sovjetske note), ki bodo prenosne na tretje osebe in se bodo lahko uporabile za plačilo dolgov Lena družbe v inozemstvu.
1 'Radie ~ Clablfang
mmmmmmmrnm
Petek, dne 23. nov.: 11.00: Šolska ura: Ljubljansko polje, pokrajinska oddaja (izvaja osnovnošolska mladina sv. Peter pri. Ljub.) — 12.15: Plošče — 12.50: Poročila
— 13.00: Cas, plošče — 18.00: Literarna ura (Ljudevit Mrzel) — 18.20: Radijski orkester — 18.20: Sokol — 19.00: Nac. ura: dr. Maksimiljan Vrhovec in grob neznanega vojaka — 19.25: Radijski orkester — 19.50: Jedilni list, program za soboto — 20.00: Radijski orkester — 21.00: Mando-linistični kvartet »Erika« — 21.40: Cas, poročila — 22.00: Radijski orkester.
Soboto, dne 24. nov.; 12.15: Plošče — 12.50: Poročila — 13.00: Cas, plošče — 18.00: Klasična in moderna diplomacija (Ruda Jurčec) — 18.20: Radijski orkester
— 18.50: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.20: Nac. ura: Davorin Jenko in Stepan Mitrov Ljubiša — 19.50: Jedilni list, program za nedeljo — 20.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20.20: Arije iz francoskih oper poje ga. Oberwalderjeva
— 21.00: Radijski orkester — 21.30: Cas, poročila, Radijski orkester.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Četrtek, dne 122. novembra: Gugalnica. Red B.
Petek, dne 23. novembra: Zaprto.
Sobota, dne 24. novembra ob 15: Bratje Karamazovi. Dijaška predstava. Izven. Cene od 5 do 14 Din.
Nedelja, dne 25. novembra ob 15: Gugalnica. Otrdška predstava. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Nedelja, dne 25. novembra ob 20: Water-loo. Premiera. Izven.
Opera, začetek ob 20.
Četrtek, d|ne 22. novembra: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron, opereta. Red Četrtek.
Petek, dne 23. novembra: Cannen. Gostovanje francoskega tenorista Andree Burdina. Izven.
Sobota, dne 24. novembra. Izgubljeni valček. Opereta. Premiera. Izven. Nedelja, dne 22. nov. ob 15: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 36 Din navzdol.
Nedelja, dne 25. novembra ob 20: Traviata. Izven. Cene od 36 Din navzdol.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0- MIHALEK, Ljubljana.