Številka 136. Trst v petek 18. maja 1906. Tečaj XXXI. Izhaja vsaki dan :ndi ob nedeljah in prazniKin ob 5. uri. ob ponedeljtili ob 9. an zjutraj. Posamične številke se prodajajo po 3 nvč (6 stotink) v mnogih tobakaruah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju7 Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu/ Ajdovščini. Postojni, Donibergu, Solkanu itd. Cene oglasov Be računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke 24/i mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po iO stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-•ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost"'. — Plačuje se izključno le upravi , Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Naročnina znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 oesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranknvana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: nI. Giorglo Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni t konsorcij lista „Edinost"'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranilnični račun št. 841.652. -rcccor V edinosti je moč! TELEFON štev. 1157. Na adreso splitske „Slobode" in reškega „Novega lista". in. Danes prehajamo k glavnemu, kar nas neposredno zanima : k izvajanjem v „Slobodi"' 0 tržaških političnih razmerah, k izvajanjem torej, ki so naslovljena na tržaške Slovenee in njihove politike. (lankar v „Slobodi* se drži premis : da na nasprotstvu Italijanov niso krive posamične osebe v italijanskem taboru, pa bile še tako vplivne : da je protivnik mnogo veči in močneji, neka tajna organizacija, ki je v službi nem-štva ; da so vplivu te organizacije podlegli tudi italijanski rodoljubi; da je med italijanskimi rodoljubi dobro-mislečih, ki v svojem srcu goje iskrene - i m p a t i j e do južnega Slovan-s t v a. Iz teh premis izvaja zaključek : Dalmatinski izgled sporazumljenja bo ugodno deloval na vso črto. Čim bo v Dalmaciji sankcijonirano načelo sporazumljenja, rjanski kedaj zaslužil to. da ti bodo drugi ■ 'Ije kedaj enaki Nikoli Gorjanskemu ? Kdo zvesteje, kdo vstraneje služil tvoji kroni, "> >|i volji — nego ta Nikola Goijanski, ki ga i nes vsporejaš ljudem, ki nimajo nikakih zaslug za tvoj prestol ? Konico govoriš... gospod Goranski ! rekla kraljica resno — velike so tvoje za-_re za moj prestol, za vlast mojega žezla. •s te strani bom vsikdar priznavala in kakor treba nagrajala tvoje zasluge. lian Nikola '»orjanski ne bo nikdar v mojih očeh enak \ za sporazumljenje med slovanskim in latinskim svetom. Dejstva in vse dosedanje izsku-šnje pa nas uče, da naši tržaški Italijiini ne pripoznavajo tega pravnega naslova, da se dosledno ne menijo za nemško nevarnost, ako le morejo kjer-koli oškodovati kak slovenski, ne le politični, ampak tudi kulturelni ali praktično-gospodarski interes. Tako smo videli v boju ob glasovitem celjskem vprašanju, tako vidimo sedaj ob vprašanju imenovanja uradnikov za novo železnico na slovenskih tleh, da so se tržaški Italijani vsikdar postavljali na stran Nemcev! Nikjer še in nikoli se ni praktično pojavila tista iskrena simpatija do južnih Slovanov, o kateri nam govori „Sloboda~, ampak vsikdar je izbruhnilo na dan nasprotno od tega, kar imenujemo simpatijo! Nam je uganjka, od kje je dobila „Slobodaa sporočilo o italijanskih rodoljubih, ki goje iskrene simpatije do nas Slovencev. „Sloboda*4 naj nam veruje, da je slabo informirana. Pa denimo tudi, da nimamo prav in da je „Sloboda" bolje informirana. Kaj nam pomagajo simpatije, ki so skrite globoko v srcu, če pa vidimo sama sovražna dejanja ?! In to sovražtvo se pojavlja celo ob tako malenkostnih vprašanjih, ob takih bagatelah, da bi se resen politik niti ne oziral nanje, ker se ne bi hotel smešiti. Da, često so naši italijanski politiki naravnost smešni v svojem nasprotovanju proti nam. Taki so ti tržaški italijanski politiki. Mi pa smo siljeni računati žnjimi s takšnimi ka-koršnji so — in temu primerno urejati svoje postopanje — in ne s takšnimi, kakor bi si „Sloboda" in bi si jih tudi mi želeli! Mi vidimo žalostno realnost pred seboj in ta nam imponuje naše vedenje, ta nam ne dopušča, da bi položili orožje iz rok. Vprašanje je le sedaj, je-Ii važnost tržaške pozicije tolika, da je vredno vojevati ta ljuti boj za nje ohranitev Slovencem in — Hrvatom. To vprašanje nam j^ kaj lepo in plastično pojasnil na velikem javnem shodu v Trstu dne 8. septembra 1905 gospod dr. Josip S m o-dlaka — glavni in odgovorni urednik rSlobode Iz Hrvatske. Desidenti ..narodne" stranke. Poslanca sabora Gedeon Ilić in Bogd. Penjič sta izstopila iz vladne stranke. Prvi je odšel med divjake, drugi se je pa obrnil na koalicijo. Govori se, da bo sledilo še več drugih poslancev. Čim bolj so bo ladij a potapljala, tem več bo njih, ki se bodo skušali rešiti — na drugo ladijo. Pet volilnih okrajev izpraznjenih. Ker so se poslanci, ki so bili voljeni v dveh in več okrajih že izjavili, katere man- drugim ljudem, pač pa nekdanji iniljenec kraljice Marije, knez Nikola Gorjanski. Ali me umeješ, knez ? Umejem... popolnoma dobro te nme-jem... tvoja posebna milost se je obrnila od mene. Opazil sem to takoj, čim sem, povr-nivši se iz Dalmacije, prvikrat govoril s tvojim veličanstvom. Tvoja lili. dno s t je slednjič vhladila tudi inoja čuvstva, je rekla kraljica kakor da se hoče opravičevati... Ti me nisi nikdar hotel umeti... Gorjanski je molčal in le prezirljiv usmek mu je zaigral okolo usten. — Zdelo se mi je celo večkrat — je nadaljevala kraljica da ti ne ugajajo dokazi moje posebne milosti. — Ki je sedaj namenjena drugemu ! — Kaj te pooblašča, da - prigovarjaš temu ? Ni mi bilo na umu, da bi prigovarjal... Hotel sem le pokazati tvojemu veličanstvu, da dobro vem, odkodi prihaja, da si začela naenkrat drugače soditi o veleizda-jici — sužnju in ujetniku mojem — knezu Pa-ležniku. Ali veruj mi, kraljica, da se tudi tu skoro ohlade tvoja čutstva... date da si pridržujejo in ker se je tudi belovarsko-križevski veliki župan Georgijević odpovedal mandatu, je sedai izpraznjenih pet volilnih okrajev: belovarski, glinski, kopriv-nišld, novomarovski in Sv. Iv. Zabno. Hrvatski jezik na železnicah. Zagrebškim listom poročajo iz Budimpešte : Od merodajne strani se javlja, da je j ena glavnih in aktuelnih zahtev hrvatske opozicije, da se na hrvatskih progah državnih železnic namestijo hrvatski uradniki in uvede hrvatski poslovni jezik. Ta zahteva temelji na nagodbi in Wekerle-jeva vlado je v principu privolila vanjo. Pričele so se provizo-rične odredbe v tem pogledu ter se ustanovi v Zagrebu za hrvatske proge posebno železniško ravnateljstvo; ali realizaciji nameščanja Hrvatov stoji sedaj na potu dejstvo, da ni dovolj hrvatskih uradnikov; želi se pa, da se ta praznina izpolni čim prej. šlovansko-latiiiska zveza. G. P. U z e 1 a c piše v „Našem Jedinstvuu : „Cilj slovansko-latinske zveze je točno označen. Na prvem mestu stoji, da se Slovani in Latini složno uprejo vsakemu širjenju in prodiranju Nemcev na Vztok, na Donavo, na Balkan, na Jadransko morje in na slovanski jug v obče. V programu ali pravilniku latinsko-slovanske zveze stoji tudi to, da Slovani. kjer jih je kaj, naj bodo proti dunajski politiki, ako bo ista pijonir germanizacije, ali ako jo bo Nemčija potiskavala na balkanskem poluotoku, ki je izključljiva last balkanskih narodov^. „Ni res, da n. pr. predsednik slovansko-latinske zveze, gospod Cerep Spiridović obljublja, ali priznava Italijanom neko pravo do slovanske Dalmacije. Meni je bila prilika, da sem od blizu pogledal v celokupno zasnovo in pravilnik slovansko-latinske zveze. In v kolikor se tiče spornih vprašanj, pokrajin in narodov, na katere Italijani pretendirajo in prištevajo svojim, je za Dalmacijo izrecno rečeno, da bodo Italijani na obali Jadranskega morja in na balkanskem poluotoku zahtevali svoje naravstveno moralne in ekonomske trgovske interese, delajoči na to, da oni narodi dobe svojo svobodo in da bodo slovanska plemena v slogi z Italijani, in naslanjaje se na zvezo, ki bo obstajala med Francosko, Rusijo, Italijo in balkanskimi državami, skupno odbijali vsako prodiranje nemške propagande na Donavo, Balkan, na Jadranske obali in na slovanski jug v obče. Še ta določba stoji : da se Slovani in Latini upro politiki Dunaja, ako bo ista kakor pijonir v kažipot Germaniji. V programu slo-vansko-latinske zveze je tudi to, da ne gre tu proti obstanku Avstrije, a najmanje tedaj, — Veni, kaj govori iz tebe !... — Motiš se, ako misliš, da je kaj dru-zega razun spoštovanje do osebe tvoje. Knez Berislav se nikdar ne odzove željam tvojim. Ako mu podariš življenje in svobodo, oženi se z zaročnico svojo in poda se žnjo v svet, da ne boš nikdar niti čula o njem. razun morda o prilikah, ko se bodo kjerkoli rotili proti tvoji kroni in vlasti. PotezaŠ se za milost njegovo, ponižuješ sebe in kraljevski svoj u<^led. kuj t i cilja svojega ne dosežeš nikdar. — Ti govoriš z gotovostjo, kakor da si popolnoma uverjen o tem ! je rekla kraljica in ni mogla prikriti utiša besed Gorjanskega v svoji duši. In popolnoma sem uverjen o tem, ker vem, da le smrt more ločiti tisti dve duši. Ako se želi tvoje veličanstvo uveriti, kaka je ta njina ljubezen, kako globoka in žarka, n.ore videti to v nekoliko trenotkih in na svoje oči. — Kako to ? Dovolil sem dekletu, da more po angeljevem češčenju pozdraviti svojega zaročenca v njegovi celici. Tvoje Veličanstvo more na skrivnem gledati ta sestanek zaročencev. ako bo Avstrija hotela biti federativna država in ako bo priznavala slovanskim plemenom obširuo pravo in popolno jednakost z Nemci in Madjari. Ponatisnili smo ta komentar g. Uzelaca o namenili latinsko-slovanske zveze, ker nam se zdi dragocen prispevek k ciklu člankov, ki jih priobčujemo sedaj o vprašanju sporazumljenja med Italijani in Slovani v naših krajih. Iz tega komentarija doznajemo, da je program slovansko-latinske zveze jako ekstenziven in da je koncepiran za daljšo bodočnost, in da jemlje v račun politične konstelacije v Evropi, ki so še precej daleč v bodočnosti. In vendar je tudi ta najnoveji komentar zelo važen za nas ravno v onem, česar — ne pripoveduje izrecno. Zatrja se nam tu, da ni res, da bi g. Čerep Spiridović obečal Italijanom Dalmacijo ; doznajemo tu, da je Dalmacija med tistimi pokrajinami, kjer hočejo Italijani pripomoči slovanskim plemenom do svobode... Nič ne doznajemo pa glede Trsta in Istre : hoče-li „Zveza" osigurati tudi tu narodno ekzistenco Slovanov na podlagi sporazumljenja z Latini ?! Zakaj dobivamo glede Trsta in Istre le splošne fraze, zakaj se nam noče dati tako decidirane izjave, kakor sta jo dala glede Dalmacije nedavno dr. Tresic, a sedaj P. Uzelac ? ! Nam li more kdo zameriti, da — sumimo in da se branimo dokler je čas ? ! Dogodki na Ogrskem. Grof Khuen Hedervary — likvidiran ! Dunajski list „Die Zeit"', piše, da se je bivši hrvatski ban prežalostnega spomina izjavil nasproti neki deputaciji, da se umakne iz političnega življenja. Kaj pa naj stori dru-zega? Vojska njegova na Hrvatskem je potol-čena in nje ostanki se drobe bolj in bolj, da skoro ne ostane na braniku Khuenščine druzega, nego — smeti. Ogrski liberalci, na katere se je grof Khuen naslanjal, so — iz-ginoli. Dunaj sam tudi ne more vzdržati ljudi, ki jih vsa javnost mrzi in prezira. Kaj naj torej store generali brez vojske in brez za-slombe ? Zato je zelo verjetno, da se je grof Kluien odločil, da izgine s pozorišča, na katerem je provzočil toliko zla, toliko nesreče, toliko opustošenja in — krvavih sledi. Dogodki na Ruskem. Witte-predsednik državnega sveta. Ker grof Šolski radi slabega zdravja ne more predsedovati drž. svetu, bo na njegovo mesto, kakor javljajo iz Petrograda, Imenovan grof \Vitte. Novo ministerstvo Goremikin-Stolibin dela na to, da se takoj odstrani general Trepov, ki stremi za tem, da bi bil imenovan dvornim ministrom. Kraljica je vstrepetala, kakor da se boj i storiti korak, na kateri jo navaja ban Gorjanski. In v resnici se je bala tega koraka, ker je slutila, da hi ta sestanek zaročencev mogel za vedno razpršiti njene mamljive sanje, s katerimi je omamila svojo strastno dušo. — Želiš-li kraljica? je vprašal Gorjanski, videči, da se kraljica obotavlja. Slednjič je nadvladala v njej ženska radovednost nad bojaznijo. — Pojdeni I je rekla tresočim se glasom. Ali morem takoj tja V V ta hip so ravno začeli zvoniti zvonovi cerkva. Sedaj je ravno čas ! je rekel Gorjanski - sedaj zvoni pozdrav ljenje. Prekrižala sta se oba. — Pojva ! je rekla tihim ali razburjenim glasom in je šepetaje angeljev pozdrav izšla iz sobe, a za njo Gorjanski. * * * V pritličju južne strani kraljevskega dvora v Budimu, z razgledom na Podunavje, je bival v dveh sobah kuez Berislav Paležnik Obe sobi sta bili visoki in prostrani z jedno Stran II. »EDINOST« Št. 136 V petek, dne 18. maja 1906 Novi ruski odposlanec v Kodanju. Na mesto Izvolskega, ki je imenovan ministrom vnanjili stvari, bo imenovan ruskim odposlancem v Kodanju dosedanji ministerski rezident v Darmstadtu' princ Kudašev. Vlada razpusti dumo ? ..Voss. Zeitung" poroča iz Petrograda: Širi se govorica, da hoče vlada še teden dni opazovati delovanje dume, potem da jo pa razpusti. Delna amnestija. rBerliner Tageblatt" poroča iz Petrograda, da podeli car dne 19. maja, na njegov rojstni dan, delno amnestijo. Izključeni bi bili samo teroristi. Radi izrecno socialističnega značaja programa, ki ga obsega adresa dume, se je bati bližajočega konflikta med krono in državnim zastopstvom. Skoraj gotovo je, da se vlada požuri proglasiti amnestijo, preden bo vsprejeta adresa. Državna duma je nadaljevala včeraj razpravo o adresi v odgovor na j restolni govor. Načrt adrese je bil v prvem čitanju soglasno vsprejet. Potem se je začela podrobna razprava. Izlasti je bila debata posvečena odstavku adrese, ki govori o splošni volilni pravici in pa vprašanju o odgovornosti ministrov : ali naj bodo odgovorni dumi, ali carju. Mnenja so se križala. .leden govornikov je n. pr. menil, da duma nima še potrebne jasnosti in gotovosti in da bi bilo bolje ako bi bili za sedaj še ministri odgovorni carju. Car da bi bil v veliki zadregi, ako bi moral vpoštevati vsa glasovanja dume, ki jej ne pristoja druga pravica nego ona interpelacij in kontrole. Neki drugi govornik je menil pa, da treba enkrat odložiti misel, da vlast pripada samo carju. Dokler ne bodo ministri odgovorni dumi. ni pričakovati nikake koristi. Prvi del adrese je bil vsprejet kakor je bil predložen od komisije. Drobne politične vesti. Iz Japonske. rDaily Mail" poroča iz Toki j a : Vikomt Hajaši je vsprejel mesto ministra vnanjili stvari. — Njegovo izpraznjeno mesto poslanika v Londonu so ponudili baronu Komuri. Gotovo je, da vsprejme Ko-mura to mesto. Nadškof S t a d 1 e r — škof d j a-k o v s k i ? Neki list v Vinkovcib je izvedel iz verojetnega vira, da je v Rimu podtaknjena misel, naj bi se dr. Stadlerja, ki ne vživa simpatije v tamošnjih vladnih krogih, imenovalo škofom v Djakovu, ker ima kandidatura reškega opata Martina le malo upanja. Domače vesti. Entuzijastom sporazumljenja z Italijani v pouk. Sinočnji rPiccoloM poroča se slastjo iz Celovca : „Ker se pričakuje umevanje p r e k o m e r n e g a števila slovenskih uradnikov za novo železnico, je navstala na Koroškem velika ozlovoljenost in se hočejo vpre-ti z vsemi silami nameščanju tujinskili uradnikov na državnih železnicah. Mestni za-stop je protestiral proti nameravanemu nameščanju in je naložil državnim poslancem, naj ukrenejo energične korake. Tako poroča rPiccolo" se slastjo, a mi imamo en izgled več, kako so naši Italijani liitro na strani tudi svojih — sovražnikov, da se skupno vržejo čez naše pravo. Cesto stavno opravo iz hrastovine. Od dveh strani je objemal ti sobi hodnik, ki je vodil v gornje nadstropje. Na tem hodniKji je bila izdolbina z malimi vratci, a v njem je bilo prirejeno skrivno okno z mrežo, s katerega je bilo možno, čim se je odmaknil zastor z mreže, videti in čuti vse, kar se godi pri ujetniku. V to izdolbino je ban Nikola previdno privel kraljico Marijo ter zatvoril vratca za njo in za seboj. Odmaknil je zastor z okna in šepnil kraljici: Opazuj, in poslušaj. Kraljica je pristopila k odprtini in začela gledati doli. V sobi je bil knez Berislav sam. Na mizi je ležala velika odprta knjiga : sveto pi-mo, jedina zabava, ki jo je imel ujetnik v svoji sobi. Dolgimi, sigurnimi koraki se je sprehajal knez Berislav po sobi. Roki je imel prekrižani na hrbtu, glavo po-vešeno. Razmišljal je ravno o poslednjem svojem razgovoru s kraljico. Povrnil se je od nje v skrbeh, ker je poznal strastnost njegove duše in na vse silno maščevalnost njeno. In takov spopad ž njo moral se je dogoditi ravno v isti čas, ko se inu je zaročnica povrnila z dolgega, težkega pota, donesša seboj jamstvo njegove rešitve in sreče. (Pride še.) čitamo v italijanskih listih, da oni privoščajo Slovencem vse pravice in vse udobnosti, ali le tam, kjer so Slovenci doma! V Trstu pa da so le gostje, kjer se imajo pokoriti edino opravičeni italijanski narodnosti. Nu, gornji slučaj kaže zopet jasno, koliko hinavstva je v tem zatrjevanju. Italijani vedo dobro, da je na Koroškem tretjina prebivalstva sle venska, Vedo dobro, da bo nova železnica s Koroškega doli do Trsta tekla po slovenskih tleh. Vedo dobro, da bi odgovarjalo le principu pravičnosti in praktični potrebi, ako se na tej progi namestijo slovenski uradniki. Vedo dobro, da bi se s tem ne godila nemškemu potujočemu občinstvu prav nobena krivica ali škoda, ker so vsi slovenski uradniki popolnoma vešči tudi nemškemu jeziku ! — Vse to vedo dobro naši Italijani, vendar hite skokoma nemškim srditežem na pomoč s svojim novinarskim vplivom, brez vsacega ozira na to : da ta boj ne tangira prav nikakega italijanskega interesa, da gre za imenovanje uradnikov na teritoriju, na katerem ni italijanskega prebivalstva ! ! Nobena korist, nobena potreba, noben razlog ne sili Italijanov, da se postavljajo tu na stran Nemcev .... In vendar se postavljajo, ker jih goni v to globoko vkore-ninjena, neugasna mržnja, principijelno na-sprotstvo, ne le proti tržaškim Slovencem, s katerimi so v boju, ampak proti Slovencem sploh!! Pred par dnevi še so italijanski listi slovesno protestirali proti temu, da bi se na postajah na tržaškem ozemlju imenovali nemški uradniki. In čez par dni jih vidimo, kako lete na pomoč Nemcem, hi hočejo usiljevati nemške uradnike na slovenska tla! Kje da so Italijani pustili — konsekvenco, o tem niti ne vprašujemo. Tako umevajo Italijani jednako pravo in svobodo ! Za-se reklamirajo še več nego enako pravo, če pa Slovenec zahteva na svojih tleh, kar mu gre, so Italijani hitro na strani — zatiralcev svobode narodov ! Glavna skupščina učiteljskega društva rNarodna Prosvjeta" v Istri se bo vršila o Binkoštih v Puli. Tem povodom priredi „Prvi istarski Sokol" v pulskem gledališču javno telovadbo ob sodelovanju vojaške godbe. Deželni šolski svet je dovolil, da morejo oni učitelji, ki ne bi se mogli že v sredo povrniti domov, odložiti pouk od srede na četrtek, samo da to prijavijo krajnemu šolskemu svetu. Javna shoda. V nedeljo se je vršil v Jelšanah javni ljudski shod o volilni reformi. Shod je otvoril v imenu političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri, državni in deželni poslanec prof. Spinčič. Gosp. prof. Spinčič je pa v daljšem govoru raztolmačil volilno reformo, ki jo je predložila vlada. Prihodnjo nedeljo se bo enak shod vršil v Materiji v prostorih župana g. Kastelica, na katerem bo govoril tudi g. prof. Mandič. Razpis službe. Pri političnem upravitelj stvu na Primorskem je podeliti službo c. kr. gozdnega pomočnika. Prošnje je predložiti c. kr. namestništvu do 10. junija. Prosilci morajo biti vešči nemškega, hrvatskega ali slovenskega in eventuelno italijanskega jezika. Shod hrvatskih državnih in deželnih poslancev ter občinskih predstojnikov v Spljetu je sklenil ustvariti skupno organizacijo. Shodu je predsedoval dr. Cingrija, poročal je dr. Trumbič. Shod je izvolil posebno komisijo 15 členov, ki naj izvede omenjeno organizacijo. Odlikovanje. Vč. gospod Ivan K1 o-b o v s, vojaški superior v Inomostu je imenovan častnim papeževim komornikom. G. Klo-bovs je bival nekoliko let kakor vojaški ku-rat tudi v Trstu. Razpis učiteljskih služb v tržaški okolici. Pri slovenskih ljudskih šolah v okolici je izpraznjeno eno oziroma več efektivnih mest za učitelje (II. kateg.). eno ozir. več efektivnih mest za učiteljice (II. kateg.) in eventuelna mesta za podučitelje in podučiteljice. Na adreso vseh slovenskih pevskih društev. Teh dnij dotiskana je moja „Balkanska Vila", zbirka fantazij na t e m e 1 j u hrvatskih, slovenskih, srbskih in bolgarskih narodnih pesmi. Te skladbe so pisane za ženske in možke zbore in samospeve ter so v prvi vrsti namenjene našim pevskim društvom. Ker je „Balkanska Vila" jedno od najznamenitejših mojih del ter bi morala zaradi narodnega svojega značaja zanimati vsakega pravega rodoljuba, poslal sem danes vsakemu slovenskemu pevskemu društvu po jeden primerek s prošnjo, da isti primerek nabavi za svoj arhiv. To velja seveda samo za ona društva, ki ne posedujejo ženskega zbora. Pevska društva s ženskim zborom pak vabim najuljudneje, da si to delo naroče v večem številu za svoje pevce in pevke. V tem slučaju sem še pripravljen, dovoliti mal popust, ako tudi je cena delu v primeri z obilno vsebino že tako vrlo nizka. Za priposlani primerek prosim vsako slavno društvo, da mi dopošlje znesek 3 krone 40 stotink. Ozirom na moje mnogoletno delovanje na polju glasbene prosvete naše. menim, da nijedno slovensko društvo ne odkloni te moje prošnje ter da bo s tem vršilo samo domovinsko svojo dolžnost. V Zagrebu 14. majnika 1906. F. S. Vil h ar. Narodna trgovina knjig in pisalnih potrebščin je postala v Trstu živa potreba. Zlasti tukajšnje nemške trgovine so kaj čudnega vedenja, ako si povprašal v njih po kaki slovanski knjigi. Navadno ti ljudje tedaj odgovarjajo cmokaje in majaje z glavo, kakor da bi bili mutasti! Evo dokaz! Pri tvrdki Mavlander v ulici sv. N i k o 1 a j a je naročenih že okrog mesec dnij nekaj hrvatskih učnih knjig, vendar jih ni bilo možno pričakati do danes kljubu preštevilnemu povpraševanju. Knjige je dobiti naravnost od založništva šolskih knjig na Dunaju, omenjena tvrdka pa kaže, da jih išče po — Afriki! — Zadnje dni je povprašal po njili neki moj poznanec. Odgovorili so mu nekako čudno : da jih je morda zmanjkalo, dočim je tvrdka pred dobrim tednom poprej trdila, da ima račun za knjige že v rokah. Odhajaje pa je opazil moj poznanec, da se mu je dotični trgovski uslužbenec porogljivo posmejal! Tega so zmožni le ljudje, ki so kruha pijani ! Zatorej ne zabimo nič več, da je v Trstu prava živa potreba taka trgovina ! Svoji k svojim ! Slovenski podjetniki, kje ste ? ! K i r i 1 o v. Napisi na novi železnici. Kakor smo že večkrat pisali, zdi se, da misli železniška uprava postaviti na postajah pri sv. Ivanu in v Rocolu izključno italijanske napise. Proti tej nakani sta na željo svojih volilcev zastopnika II. in III. okraja, dr. R v b a r in dr. S 1 a v i k. protestirala na namestništvu ter zahtevala, da isto odredi potrebno, da se prepreči taka nečuvena krivica proti naši narodnosti. Gospod začasni voditelj namestništva grof Schaffgotsch je obljubil, da ukrene, kar je v njegovi moči, da bo ustreženo zakonu in obstoječim odnošajem. Ob enem se je politično društvo „Edinost" obrnilo naravnost do ministerskega predsednika. da odredi, da bodo na teh postajah tudi slovenski napisi. Upamo, da kompetentni faktorji ustre-žejo tej tako opravičeni zahtevi, ker si ne moremo misliti, da bi se hotelo vkljub opetovanim opozoritvam postaviti le italijanske napise v krajih, ki so skoro izključno slovenski in ki so po sijajnih zmagah ob zadnjih občinskih volitvah na tako slovesen način pokazali svojo slovensko narodnost in zavednost. Umrljivost v Trstu. Od nedelje 6. do sobote 12. t. ni. je umrlo 45 moških in 44 ženskih, skupaj 84 oseb, nasproti 93 v istem tednu minolega leta. Umrljivost v tem tednu je znašala 23*5 pro mille. Tržaška statistika. V tednu od 6. do 12. maja se je poročilo 38 parov. Rodilo se je 108 otrok, 56 moških in 52 ženskih (od teh 13 nezakonskih). Umrlo je 89 oseb. to je 45 moških in 44 ženskih (od teh 15 izpod 1 leta). Leto dni po nedolžnem v zaporu! Pred porotnim sodiščem v Celju se je dogodil slučaj, ki drastično osvetljuje justične razmere na Štajerskem. Predminoli četrtek se je imela pričeti razprava proti nekemu Pavlu Kelciču, ki je bil obdolžen, da je bil v Ameriki glavar ponarejevalcev avstrijskih bankovcev. Obdolženec je vžival veliko zaupanje med Slovenci in Hrvati v Clevelandu v Ameriki. Kekič je stal pred porotniki že 13. in 14. februvarja 1.1. Na tej razpravi je bil kakor glavna priča neki Szusc iz Amerike. Že tedaj je Kekičev branitelj dr. Ivarlovšek trdil, da je njegov branjenec nedolžen in da je pravi krivec uprav oni Szusc, ki je nastopil kakor priča. Dr. Karlovšek je ponudil dokaze za to svojo trditev. Vsled tega je bila razprava odložena. Ali državno p r a v d n i š-tvoje ostalo gluho za ta izvajanja braniteljeva in je zastopnik državnega pravdništva celo zahteval, naj se dr. Karlovšeka kaznuje, ker tako drzno sumniči to klasično pričo! Kekič je seveda moral ostati dalje v zaporu. Mej tem pa se je oni Szusc ponosno šopiril po celjskih ulicah, ]) a j d a š i 1 z nekim sodnim u r a d n i-k o m ter se izborno zabaval z izvestnimi celjskimi gospicami. Med tem pa so se vršila v Ameriki poizvedovanja v smislu predlogov dr.a Ivarlovška, a rezultat je bil ta, dasi državno p r a v d n i š t v o ni več u p a-1 o v z d r ž a v a t i obtožbo proti K e-kiču, ker seje pokazala njegova njegova popolna nedolžnost. O onem Szuscu pa se je doznalo, da je bil navaden slepar, da je živel v Ameriki pod krivim imenom ter da je bil v resnici on glavar ponarejevalcev. Da-si je v februvarju svečano obetal, da pride zopet kakor priča v Celje ter da bo drž. pravništvu vsaki čas na razpolago, je sedaj izginil kakor kafra in ga ne morejo dobiti ne v Ameriki, ne. na Ogrskem. v prejšnji domovini njegovi, da-si ga sedaj državno pravdništvo pridno išče. U l> o-gi Kekič pa je moral celo leto dnij po nedolžnem sedeti v preiskovalnem zaporu in sije mej tem n a 1 e z e 1 kal smrtne bolezni. Kdo mu povrne čas, kdo mu povrne škodo in izgubo, ki jo je trpel, in kdo mu povrne zdravje ? ! Celjska „Domovina" pravi, da mora ta kričeči slučaj v širšo javnost, ter obljublja. da se bo odslej pridno bavila s preiskovalnimi zapori na okrožnem sodiš-u v Celju. namreč nosil a ona dva sta Za trafikante. Tratikantje odslej ne bodo več primorani prodajati poštnih vrednostnih znamenj, ampak le, ako bodo sami to hoteli. Buffalo-Bill je plačal od Trsta do Ljubljane železnici 9406 K 10 stot. prevoznim*, od Ljubljane do Zagreba pa 9000 K. Otroci na slabej poti. Alojzij Zatrdi, vodja pekarne gospoda Andreja Lusig v ulit j deli' Aquedotto št. 59, je večkrat opazil, d;, mu zmanjkujejo prazne vreče. Predsinočnjiin je pa zasačil tatove, oziroma tatova : bila sta namreč 13-letni Ivan L., stanujoči v ulici KI Solitario, in komaj 9 in pol letni Emilij I'., stanujoči v ulici Lodovico Ariosto. Zafred iu je namreč videl, ko sta z dvorišča hiše. v kateri je pekarna, vzela in praznih vreč. ki so bile vredne vsaka 40 stotink, in jih hotela odnesti. On je pa skočil za njima, ju prijel ter ju odvedel na policijski komisarijat v ulici Luigi Iiicci. Tu sta pa dečka jokaje povedala, da ju je na to tatvino navedel 14-letni Alojzij I)., stanujoči v ulici Miraniar, ki j» \ službi v isti pekarni. On je vreče iz pekarne na dvorišče, hodila tja ponje. Par čevljev je ukral 20-letni težak I\ n C. v zloglasni hiši Marije Križman, v ulic delle Beccherie št. 35. A Marija Križman ga je dala aretovati. Čevlji so bili vredni in kron. Prebrnil je pijanega človeka. 21 -h-t ni kotlar Emilij V., stanujoči v ulici della Bar-riera, je včeraj popoludne. prepirajoč se 57-letnim Antonom Bencina, tega pahnil tako, da je pal na tla in se precej težko pobil na glavi. Emilij V. je bil aretovan, odveden na policijo, tam zaslišan in potem izpu ščen. Benčina je bil pa odveden na zdravniško postajo, kjer mu jo zdravnik izpral ranu in obvezal glavo. Dokaz ljubezni. 24-letni voznik Andrej V., stanujoči v ulici delle Sette Fontane, .it-predsinočnjim srečal svojo ljubico 24-letno Ano Brandolin na ulici del Molino a Vento ter jo — kakor trdi ona — brez vsacega vzroka pretepel. Ona je pa šla potem takt na policijski komisarijat pri sv. Jakobu in tam ovadila svojega Andrejčka. Samomor. Včeraj v jutro ob <5. uri m> našli mrtvega v svoji postelji v vojašnici poročnika 97. pehotnega polka Ljudevita Gori!. Vstrelil se je bil z revolverjem, in sicer, kakor so se izjavili zdravniki, kakih par ur prej. Truplo samomorilca je bilo prenešeno v mrtvašnico vojaške bolnišnice. Srebrno uro in verižico. Predsinot-njim, ob 1. uri in pol po polunoči, sta bila aretovana težaka 47-letni Mihael V., stanujoči v ulici Malcanton, in 42-letni Aleksantli t D., stanujoči v ulici di Riborgo. Aretovanu sta bila pa na zahtevo 30-letnega prodajal« a sladoleda Angela Sampieri. ki trdi, da st;: mu ona dva — mej tem ko je bil on malo zadremal na vogalu ulic Malcanton in delit Beccherie — ukradla iz telovnikovega žepa srebrno uro in srebrno verižico, vredno oboje 18 kron. ___ Kolodar In vreme. l>anen: Vonancij, mm Medan; Mladica. — Jutri: Ivo, svečenik; Predivoj: Vitoslava. — Temperatura včeraj : ob '2. uri popoludne 15° Celsius«. — Vreme včeraj : dež. Društvene vesti in zabave Pevsko društvo „Slovenska mladina pri sv. Ivanu naznanja si. občinstvu in bratskim pevskim društvom, da priredi v nedt l.it> dne 17. junija t. 1. na vrtu konsumnega društva pri sv. Ivanu na Frdeniču svoj vrtni koncert. Program se objavi pravočasno. Koncert bo v namen nabave društvene zastave. Slovensko akad. društvo Ilirija v Pragi bo imelo V. redni občni zbor dne ljI. vel. travna 1906. ob 8. uri zvečer v ..Narodnem domu*4. Slovanski gostje dobrodo-li. Darovi. Velikodušen dar. V počeščenje opomina svojega nepozabnega sina Mateja sta darovala gospod Tomo vit. C o s s o v i < I: in soproga Magdalena 200 K za sl<»v< -lisko in istrsko družbo sv. Cirila in Metodija. za vsako polovico, katero svoto sta poslal t naši administraciji. V ime obdarovanih družb presrčna hvala ! Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu so darovali na občntm zboru zbrani slovenski in hrvatski c. kr. p<>-rštarji 16 K. Družbi sv. Cirila in Metodija v Ljubljani so nadalje poslali zbirke rabljenih poštnih znamk sledeči p. n. gg. : 180 Lucijan Kovačič. c. kr. poštar pri sv. Luciji ol» Soči. 181 Neimenovan v Gorici, 182 Anton Rejc . posest, in obč. tajnik v Šebraljah na Gori-škem. 183 J. Vogrinec v Novi Štifti, lb4 Alojzij Kokalj. župnik v Vurbergu pri Ptuju. 185 Dr. Janko Bonebšek. c. kr. tajnik v Črnomlju, 186 Makso Pleteršnik, dru/l>in nadzornik v Ljubljani. 187 Dr. Ivan Mencinger. odvetnik v Krškem, 188 Malvina Plaper vrtnarica v Podgori pri Gorici. 189 Evgen Lah. mag. tajnik v Ljubljani, 190 Ant. Pu-celj v Žlebiču, 191 Uredništvo rGIas Svobode ** v Ohicagi. 192 Učenke V. razreda Fr. .Tos. dekl. šole v Ljutomeru. 193 Ivan Čolnar, asistent m. hranil, v Ljubljani. 19* Tomo Vamberger. posestnik v Sp. Šiški. I " Pavlina Ličanova v Ljubljani. 196 Slavim Kodričeva v Gorici, 197 Matija Zemlju"'- petek, dne 18. maja 190G. »EDINOST« štev. 136. Stran III. župnik pri sv. Juriju ob Pesnici Štajersko, 198 Janko Sclnveiger v Črnomlju, 199 Va-letin Bernik, župnik na Homcn, 200 Terezija Kranjec v Loki pri Zidanem mostu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani. Književnost in umetnost. Slovenska dramatika v Trstu. i. Ustanovitev ..Dramatičnega društva". Že v četrto leto gre, odkar se je jela v Trstu razvijati bolj zistematično slovenska dramatika v oskrbi ..Dramatičnega društva v Trstu". Sicer pa je minolo že poldrugo desetletje, odkar se je vzbudilo v tržaškem občinstvu ' posebno zanimanje za dramatične predstave. V času vzbujanja narodne zavesti po Trstu in okolici so večkrat poleg navdu-šajočega petja, deklamacij in govorov klile skromne vijolice, male dramatične predstave,* višek vsakokratne zabave in veselice in sklepna točka „koncertov". Bile so večjidel jednode-janske burke in šaloigre, cel«') ad lioc spisane, ki so po največkrat izzvenele v razposajeno klovnerijo. z jedinim najivnim namenom, da so vzbujale smeh, še več, razposajenost in zabavo občinstva in — proizvajateljev samih. Xa teh priredbah na vseh koncili;: in krajih Trsta in okolice so se polagoma iz velikega števila teh igralcev — rodoljubov — in za igralca je bil tedaj zmožen vsakdo, da je le znal čvrsto in hrabro nastopati in deklamirati v. večjim ali manjim patosom, četudi podčrtanim večkrat z bojaznijo ali resi-gnacijo — — iz tega števila torej so se pojavile polagoma bolj markantne osebe, ki so silile v ospredje s svojim bolj sigurnim in premišljenim nastopom in spretnejšo in neprisiljeno igro, tako, da se je počasi zrekru-tiralo malo številce boljših, večega upoštevanja vrednih igralcev-diletantov, ki so predstavljali izvoljence med velikim številom nepoklicanih. In sem in tja, seveda bolj po redko, so se zbrali ti izvoljeni igralci in priredili kako večjo igro. Pod raznimi pokroviteljstvi, v prvem času „Rojanske čitalnice*4 in „Bralnega društva svetoivanskega*4, potem „Trž. Sokola" in slednjič „Družbe sv. Cirila in Metodija" so bile te veče igre senzačne prikazni med tržaškim občinstvom, senzačne ne samo kakor redke prikazni in pa kakor veča podjetja s skromnimi sredstvi, ampak tudi radi res dobre kvalitetete izvajanja. — Sedanjedobniki se skoro gotovo vsi spominjajo iz tega polpreteklega časa najprej začctnice-igrc „Mlinar in njegov a h č i" v Kojanu in pri sv. Ivanu, potem „L u m p a c i j -Vagabun-d u s a~ in ,.Ž u p a nove M i c i k e~ v gledišču „Fenice". dalje „Požigalčeve h e r e v sokolski telovadnici na Farnetu. ..S t a r e ga 11 i.i e"-' v redutni dvorani in slednjič _R o k o v n j a č e v" v Barkovl jah. Z druge strani nam še vstajajo pred očmi, združene s temi igrami, osebe-diletanti kakor : Negode, Lacko Križ. Borovščakov. Stoka, Kažem, g.a Ponikvarca, g.ca Lina Deklevova, g.ca Kobalova, g.ca Kramarjeva in drugi, od katerih so nekateri še danes aktivni. Ce se pomisli, s kako skromnimi sredstvi in pomočki. a s kako ognjevitostjo so prirejali tedaj take veče predstave, in sicer po največ tako dobre predstave, moramo se tuliti vstrajnosti in požrtvovalnosti tedanjih delavcev, od katerih posamični se niso strašili biti ob jednem režiserji, inspicijenti, še-i letalci, inscenerji, mašinisti, prevajalci, igralci j in pevci, in poleg tega so še iz svojega pokrivali marsikak trošek za garderobo, uloge in rekvizite. Jedino zadoščenje in zahvala jim bil vedno mnogoštevilen odziv, hvaležno ><>čutstvovanje in izredno zanimanje našega občinstva. A prav ta dva faktorja : požrtvovalnost, ugilnost in razumevanje diletantov z jedne strani in zanimanje in sočutstvovanje občinstva z druge strani, tvorita bistveno podlago, i kateri je spočetkoma možno vkoreninenje i zvitka in probujanja dramatike. Ni bil namen, da bi ob kratkem skici-r nju tega početka in razvijanja slovenske dramatike v Trstu in okolici pisali nekako zgodovinsko črtico o tem predmetu. Le mimogrede bodi omenjeno, da bi bil natančneji opis teh zgodovinskih spominov o početku in razvijanju slovenske dramatike v Trstu in okolici ne samo hvaležno delo za spretno in trudavoljno pero. ampak tudi vredno, da se j' zabeleži kakor mal prispevek h kulturnemu i zvitku tržaških Slovencev in v spomin n a tf res lepe, i d e j a 111 n e zlate čase i z dobe narodnega probujenja in podrobnega kulturnega dela. Tej skici v debelih potezah je bil le na-Dii-n. da ob obstoju teh dveh prej imenovanih bistvenih faktorjev k razvitku slovenske dramatike v Trstu pokaže, da je bila sama ob v bi umevna misel za ustanovitev torišča, na katerem naj bi se skušalo bolj zistematično in koncentrirano gojiti, četudi početkoma v najskromejših mejah, slovensko dramatiko. In t' torišče je postalo r Dramatično društvo v Trst u". ki je bilo ustanovljeno na Ustanovnem občnem zboru dne 8. marca l!<«»2. ob udeležbi vseli tedaj aktivnih slovenjih igralcev-diletantov Trsta in okolice, društvo, ki je pravkar sklenilo svoje četrto leto delovanja, društvo, ki je, četudi skromno, a r&'-ijonelno napredovalo v ieh letih, društvo, ki si je pridobilo vsestranske in neomejene simpatije tržaškega in okoličanskega, za vse dobro in lepo vnetega občinstva, s kratka, društvo, ki je pokazalo ne samo, da ima živ-ljenskih moči v sebi, da sme in more, ampak da — mora obstajati. Vspričo takega pomena, potrebe in koristi tega kulturonosnega društva in njegovega namena, in vspričo njegovega delovanja v prošlih štirih letih bo torej na mestu, da izrečemo odkritosrčno besedo o njega obstanku, načinu delovanja, o sotrudnikih, sredstvih in ciljih istega, o povzročenem utisu, o njega presojevanju ter slednjič o pogreških, ki bi jih imeli odstraniti, in o pripomočkih, ki naj bi jih porabili v dvignenje in razcvit „Dram. društva*4 in ž njim združenega razvijanja slovenske dramatike in gledališkega življenja v Trstu. Brzojavne vesti. Ogrska. BUDIMPEŠTA 17. (Ogrski biro). Titu-larni škof nitranskega stolnega kapitelja Fran Venczer je danes umrl. BUDIMPEŠTA 17. (Ogrski biro). Policija je aretovala danes dva služabnika FZM barona Fejervarv-ja, ki sta v njegovem stanovanju ukradla vrednosti in denarja v znesku okolu 10.000 kron. Potrjena smrtna obsodba. BUDIMPEŠTA 17. (Ogrski biro). Kr. kurija je potrdila obsodbo miškolskega sodišča, s katero sta bila Jurij Molnar in Ivan Nagv iz Mezii-Csatherja obsojena na smrt na vešalih, ker sta umorila in oropala posestnika Ragalvi-ja. Francoski vojni minister. PARIZ 17. Vojni minister Etienne se danes v spremstvu načelnika generalnega štaba generala Bruna poda v Belfort, da si ogleda utrdbe, zgradjene ob vztočni meji. Poroka španskega kralja. PARIZ 17. „Matin" poroča govorico iz Philippeville, da se povodom ženitve španskega kralja podasta dva oddelka srednje-morske eskadre na špansko obalo. Turška dostojanstvenika — obsojena na smrt. CARIGRAD 17. Izjemno sodišče, odposlano v Tripolis, je obsodilo na smrt tjakaj pregnana moralična provzročitelja umorstva na tukajšnjem mestnem prefektu Redvan paši, divizijskega generala Ali Samil pašo in ceremonij erj a Abbur-Rezaka ter enega njunih sorodnikov. Z Balkana. CETINJE 17. Glasom semkaj došlih poročil so baje katoliški Albanci pečkega okraja oplenili srbsko vas Monastirsko ter jo zažgali. Kabinetna kriza na Portugalskem. LIZBONA 17. Kabinet je podal svojo demisijo. Vrnitev Vei-hai-veja. LONDON 17. „Dailv Telegraph" poroča iz Tokija : Japonsko novinarstvo razširja neko }»oročilo iz Pekinga, v katerem se glasi: Govori se, da je med Anglijo in Kitajsko sklenjena pogodba o vrnitvi Vei-hai-veja. Pogodba določa nastopno : Kitajska napiavi v Vei-hai-veju postajališče za brodovje in je ne sme izročiti drugim vlastim v zastavo oziroma v zakup. Kitajska povrne Angliji svote, ki jih je potrosila v Vei-hai-veju ter bo v varstvo domačincev in inozemcev vzdrževala v Vei-hai-veju posadko. Dunajska borza ob Državni dolg v papirju „ „ srebrn Avstrijska renta v zlatu v kronah *J° Avstr. investicijska renta 37,°/0 Ogrska renta v zlatu 4°/„ kronah 4°0 n n 3 Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini 2. pop. včeraj 100.6 D 100.00 117.95 99.90 89.95 114.15 95.75 86.*5 danes 100.50 100.55 118.— 99.90 89.«5 114.20 95.75 86.40 1684.— 1680.— 690.75 680.75 240 40 240.40 117.32 \;i 17.37 V, 23.47V, 23.47 19.11 19 14 95.55 95.55 11.32 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 99.05, italijanska renta 105.75, španski exterieur 97.—. akcije otomanske banke 656 — M.enjice na London 251 85. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne Železnice —.— Lombarde 141.— unificirana turška renta 95.35 avstrijska zlata renta ——, ogrska 4°/0 zlata renta 97.10, Landerbank —.—, turške srečke 144.50, parižka banka 15 37, italijanske meridijonalne akcije 814.—, akcije Rio Tinto 16.63 Slabotna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 89 ."/,„, srebro 30.T/a, Lombardi 5.1/,, španska renta 96. italijanska renta 105.— tržni diskont 35/„ menjice na Dunaju 24.35 Mirna. Tržna poročila 17. maja. Budimpešta. Pšenica za maj K —•— do K —*—, rž za maj K —•— do--, oves za maj cd K 17 50 do 17 60 koruza za maj K 13 24 do K 13 26. Pšenica: ponudbe srednje, povpraševnnic omejeno tendenca mrtva Prodaja: 15.000 met. stot., ob otvoritvi za 5 stotink nižje, pozneje nespremenjeno. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme : preti dež. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za maj i*7 '/*> september 37 s/4, za december 38.V«, za marec 39.—. Stalno. — Kava Rio □avadna loco .H8—40, navadna reelna 41 — 42, navadna dobra 43—44. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za maj 16.10, za junij 16.2«», za julij lb 35, za avgust 16.55, za september 16 65, za oktober 16.95. — Mirno. Vreme: oblačno. Havre. (Sklep.) Kava Santos eood average za tekoči mesec 46.25, za sept. 47.—. Mlačno. New-York. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dobave. — Stalno, nespremenjeno. — Prodaja: 1000 vreč. London. Sladkor iz repe surov 7,5/,6 Sb. Stalno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, • za junij 15.25, za julij-avgust 15.50, za sept.-dec. 15.50 (mimo). — Pšenica za tekoči mesec 23.70, za junij 23.70, za julij-avgust 23.20, za sept.-dec. 22.10 (stalno). — Moka za tekoči mesec 30.25, za junij 30.45, za julij-avgust 30.65, «entember-dec. 29.25 (stalno). — Repično olje za tekoči mesec 59.50, za junij 59.75, za julij-avgust 60.50, za sept.-dec. 61*25 (stalno). — Špirit za tekoči mesec 41.25, za junij 41 75, za julij-avgust 41.75, za september-dec. 38.25 .mirno). — Sladkor surov 88° uso nov 2l.3/,—22- - (mirno) bel za tekoči mesec 24 za junij 24.T/B, za julij-avgust 25.*/,, za oktober januvar 26.'/*, (trdno), rafiniran 56.--56.50 — Vreme: oblačno. Rusija. TAMBOV 17. (Petrogr. brz. agentura). Policijski uradnik Sedov, ki se je udeležil grdega postopanja z Marijo Spiridonovo in je bil radi tega odpuščen iz službe, je bil danes na ulici ustreljen. Morilec je bil are-tovan. PETROGRAI) 17. Upravitelj trgovinskega ministerstva Fedorov je na lastno prošnjo odpuščen iz službe. Začasnim upraviteljem ministerstva je imenovan dosedanji pomočnik upravitelja, Stok. Državna duma. PETEOGRAD 17. (Petr. brz. ag.) Nadaljevala se je adresna debata. Vsprejeti sta bili točki 6 in 7 adresnega načrta. Točka 7 se bavi s samosilnostjo uradnikov. Popravek, naj bi se v adresi podčrtale besede : rsamo-volja policije, potreba odprave ojačanega varstva in orožniškega zbora", je bil odklonjen. K točki 8 je bilo predloženih več popravkov. Xa današnji seji je bil razdeljen volilni zakonski načrt, ki so ga vložili členi „kadetne" stranke. Prvi slovenski Kinematograf v Trstu „Sokolska dvovana" (Nar. dom) Podpisani si dovoljuje naznaniti slav. občinstvu, da odpre v nedeljo, 20. maja t. 1. prve kinematografične predstave z naslednjim programom : 1. ©pež med (4) ženskami 2. Pestunja in dva vojaka. 3. Djabollčm lonec. 4. Fantastično kosilo. 5. Tat 6. Žandar in služkinje. Začetek predstave ob 4. uri pop. in potem vsako uro jedna do 10. zvečer CENE: Sedeži, v II. vrstah, 30 sto., v I. vrstah 4-0 stot. za otroke: v II. vrstah 20 stot., v I. vrstah 30 stot. Naznanjam Vam topotoo, da se priredijo tudi nadalje slične predstave vsaki praznik in nedeljo po-poludne od 4. ure naprej do lO. zvečer z vedno novim zanimivim programom. Za obilno udeležbo uljudno vabi in se priporoča Lastnik. Najfinejše namizno in jedilno olje se vdobi pri = narodni zalogi olja = Trg Barriera štev. 3. ivan Miiionig, lastnik Osebni kredit! S porokom in brez poroka častnikom, svečenikom, dvornim, državnim in privatnim uradnikom. učiteljem, trgovcem, obrtnikom trgovskim uslužbencem, gospem. ki imajo pravico do pokojnine in zasebnikom vsake vrste na */4 — 25 let proti mesečnim l/i l/s in celoletnim odplačilom, kjer se ob enem odplačuje glavnica in obresti. Posebnost: Osebni kredit v smislu parižko-dunajske enkete (kapitalizacija plače). 4% ! 4o/0! 4% ! 4% ! Realni kredit! od 300 kron naprej na L, II. in III. zastavo za posestnike polja, obresti, hiš na deželi, dvorcev, tovarn, kopališč, mlinov, mineralnih in druzih studencev, kamenolomov in vsake vrste zemljišč od 3/4 dela cenilne vrednosti. Stavbeni kredit! Xa gradnje vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje gradnja. Konverzije bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in menjava akcep-tov za trgovce! Mi izdelujemo in financiramo načrte novoustanovljenih podjetij. Prevzemamo tehniška in geologiška presojevanju po zapriseženih strokovnjakih. Bavimo se s premenitvami obstoječih podjetij v delniške družbe. Zelo reelno ! Hitro! Diskretno po prvorazrednih tuzemskih in francozko-angležkih zavodih. Reference prve vrste! Zahtevajte prospekt! — Priloži naj se znamka za odgovor ! MELLER L. EGYED Budimpešta V. Kohanv-Utcza 19/B Ćcole francaise". Pauk v cfovoru in praktični trgovski korespondenci v jezikih: francozki, italijanski, angleški, nemški, španski itd. itd., in sicer na podlagfi kombiniranega zistema POEHLMAN. — Originalna, hitra in naj-laglja metoda,ki doseže vspeh v 12lekcijah. URAD za prevajanje iz vseh jezikov ulica del Farneto št. 3, I. nad. ———Vedno odprto. — 99 -ftti. -a« - i O i • O ■ O OilOi O I O • O : Čil O : i o I O-----* Tovarna pohištva ~M sander Zm Jftinzi ulica Tesa Štv. 52. R (lastna hiSa). ZALOGA: Pinzzn R05RRI0 (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nooans konkurenoe. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po O o aoacoacooca posebnih načrtih. Hutrov&a cenili brezplačno ln framke g^ Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLAS!'" v „Edinosti" Sprejemaj« «e vsakovrstna dela ln po — -■ -posebalh načrtih. - mr JMmu ceiil ireiDiafoo is frulo Tovarna pohištva = RAFAEL^ ITflLIfl = Velikansko skladl&6e in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po aelo niaklh cenah. Borzna poročila dne 17. maja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 240-'0—240.6S, Francija K 95.42'/,—95.55, Italija K 95.52--95.70, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.30--117.5% nemški bankovci K —.—*— — avstrijska ednotna renta K 99.55 — 99.P5, ogrska kronska renta E 95.60—95.90, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 688.— — 690.—. državne železnice K 679 25 -681.25 — Lombardi K 133— 1M5,— Llojdove akcije K 77«».— 77V— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. 310.—. Bo-denkredit 1989 K 302.— 310.—. Turške K 150.50 do 1. 2 50 Srbske —.— do —.— Serravallo-vo železnato kina vino* za bolehne otroke in rekonvalescente. ProTOoi* voljo do Jedi, utrjuje želodeo in ojačtge organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano t 16 kolajnami na raznih raztavab la z nad 3000 zdravaiikini spričevali. I. SERRAVALLO = ZrsL = Stran I V. »EDINOST« štev. 13(5. V petek, dne IS. maja l'.HHJ HOTEL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, lift. kopelji Cene zmerne. počkai & 3{ogl HOTEL KALKA^ MALI OGLASI. 1 L Mali oglasi računajo Be po 3 stot. besedo ; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. : Plača se takoj.. Kdor izven Trsta piftnpro r.arcči kak ..MALI OGLAS", nsj pošlje denar v naprej. k*r Drugače ne bo njegov oglas objavljen. Če ni oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakdo lahko preračuni, koliko mu je plačati s tem. da prešteje besede. Oglase treba nasloviti na ,,INSERATHI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK". Informacije edino le. če bo pismu priložena znamka za odgovor TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CA ,rtSSA Dl RISPARMIO KATALOGI BREZPLAČNO. D. Ppornulipnn stanovanje v sredini Kocola se n CllUVIJCilll odda v najea: dve sobi. sobica in kuhinja, vse za 24 kron na mesec. Naslov pove ..Inseratni urad Edinosti4*. "j»7 1 Gostilna ,.Stadt Laibach" (ulica Giulin št. 15) Toči vino istrsko, vipavsko, furlausko in briško. Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občin-stvu J. Kante. (29o) Veliki ples se priredi v nedelio 20. PleAivici pri Sežani. maja v 57:") Vol i I/n 7Pmliicro blizu mesta v &iorkIji- w vllIMJ £GIIIIJI3UG Kolonji, v najzdravejem solnčnatem kraju je na prodaj (na male iu velike parcele). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci, uradniki, zasebniki, ki imate na razp. lago kaj denarja, in si hočete nabaviti svojo lastno hišo, ne zamudite te vaz je izredne prilike. Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiš, dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom, tako da se dobi materijal za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tndi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je, da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Patem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. Na željo se gradi dvorce, hišice poljudne visokosti, tudi proti plačilu na obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustmeno INSERATNI URAD EDINOSTI (Trst, ulica Giorgio Ualatti šl iS od U.-12. dop. in 2.-7. pop.) Narodni «lom. Mirodilnica Alojzija Mermol nasled. Leban — Trst — (ul. Barriera vecchia št. 18) Prodaja barv, drog, žvepla, modre galice, nenadkiiijiv prah proti mrčesom. 502 Druotvenik išče se za neko mnogo let obstoječe podjetje s kapitalom od 10 000 K. Naslov pove ..luseratni urad Edinosti" (57S „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro -amerikauska proga.) - Fratelli COSULICH. Nova redna, Mtra in direktna služba. sa blago ln potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzooambrtd 11N7 —...... ^ odpluje dne 22. maja. t. 1. v Novi Vork. = Cene jako nizke. = Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso* dobro vino, zdravniško službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 Dr. KOLB = bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik Dr. A. Mittak, ulica deila Zonta čt. 7, I. Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemih. Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittaka odlikovan z „Grand Prix" in zlatimi kolajnami na r a stavah V Rimu, Berolinu in Saint-Luis. se odpravi za vedno z upo- rabo praha ,.ZOA-\ k;«t<>i i jo bil že preskusen v toliko -lu-eajih z izvrstnim vs[><-Iio'm. Ta prah, ki nima nik;tkcga okusa, se zamore nevidno natrositi pijancu mej pij aro. Ena škatljiea, ki zadošč a /a popolno odpravo pi.;iin^irnega zemljišča, nahajajočega se I <19 OCIts na enem najziiravejih gričev pri Trstu so na prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje dvorcev in hiš. Informacije duja ,Inseratni urad Edinosti". Ml 5 kvintalov časnikarskega papirja se takoj pijaiičljivesi M. SALARINl * ulici Ponte della Fabbra st. 2 (Vogal ul. Torrente.) Poletje! ---: —II__-J_- I Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke ln otroke, velik izbor platnen obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena i ■ modra obleka za delavce. ——> Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvr- točno in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in fmnko. HOD RUŽN1CA: CITTA _OI LONDEA- al. Poete nUOve Št. 5. (vogal ul. To re hiai r.i r!i*2l7inQ sestoječa iz moža, žene in otroka, išče Ul U£llla za poletje meblirano sobo v Miljah ali pri sv. Roku, in sicer s kuhinjo ali prosto vporabo i kuhinje, ako možno zmaliai vrtom, bodisi tudi pri I kmečki družini. Ustmene ponudbe ali, pismene pod | „Kopeli" ..Inseratni urad Edinost4. ; i Tamburaške pove „Inseratni urad instrumente za popolni tam-buraški zbor se v k upi. Več j Edinosti-. 8001 2J2ET* Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase | in v obče kakorsno koli vrsto oglasov sprejema fC „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost*' j Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in speiicijsko poDjdjs RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via detla Stazione Civ. 7. - Telefono it. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. ■ (Pošiljanje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in prevažanje t)!aga na vse pruse.) = Sprejema se tudi pohištvo In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. za Edini tržaški zavod ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PfiEPROH Točna postrežba in nizke cene. „VACUM-CLEANER U trn J ki ■d k Jk m» k dik Velika zaloga koles (bicikljev) j* Germania in Nazionale Koles na bencin (motociMet) ROSSLER & JAUERNIB pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin mehanična delainica « m- kolesarska šola GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3. *l x $ c. Vecchiet »r zlatar -m TRST - Corso štev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. Električne vpeljavo izvršuje Franjo S. Dalsasso TRST C ulica D. Spiridione što v. 6 Sli-* re— l .S^F" Bcirvarnica pralnica in čistilnica na sjhc (s parnim strojem* ; za obleko brez razdiran ju, blago, pobžštr uregrinjillu itd, kakor tudi dežnike TRST — ulica Farneto št. 11 - TRST ^ibisi goegasa O priliki plesov sv izvrši najhitreje. Pregrinjalu se liku po "JO un*. konr.nl. svet l it i parkete Kremo Exelsior za čcvije ste ju že poskušali? j l1 e p r e k o s 1 j i v o \ l)ol>iti je povsod. — Tovarna voska za svetliti Esssčei TRST - Bi C* —" -i- ■ ulica Giulia tQ - TRS i ^ flvtorizirana mehanična delainica -Cl za j inštalacije plina, vodovodov in to- ^ varna aparatov za acetilenski plin Odlikovana zapripeženeera izvedenea JOSIPA JESCH TRST, ulica Na debelo in drobno. Cene brez konkurence fSu." - arr^'LT-: »^»^Jšesa sestava na množeči se obrat in naprednjočim kdor S^^ pritiskom. — Otolnice za oljk — Stiskalnica za oljke želi posojila« vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. Euj se posluži KALIH OGLASOV v d i n o s t i4*, ki so uujceneji, največ eitani in najbolj pripravni v dosego namena. z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnice. Proračuni na zahtevo. Da bodete spaii mirno in j ^ brez nadlege, da si ohranite } g Vaše obleke in Vaše kožuhe ) ( pred molji ter da uničite škod- J i Ijive učinke nezdravega zraka t 4! po sobah in stanovanjih, rabite P j ZIEILLI-jeve j kadeče se stožce[ p Na prodaj v vseh mirodilnicah a in lekarnah. „eiLAVUA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazuovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, . ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih oooccs: pravico do dividende, ccc let B 3 V I j TOMa zaTamalaa Ma t Prm — Rezsmi fnnd 31,565.386 83 K. izulaćans ožsicliiiae: 82,737.159 57 K. Po velikosti druga vzajemna, zavarovalnica naše driave a vaeskosi aloransko-narodno upravo. ▼•a pojasnil* daje: Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisaiiie so v lastni bančni hisi v Gcspcdclli^ 12 j Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim skopam po najniž iti cenah. £»kode cenjuje takoj in najakutnija ' Uživa naj bolj5i sloves, koder poni u | Dovoljuje podpore i tz čistega narodne namene m dnhifka izt-T'.-občini; -uii" »