Leto LXXL, št 193 a LJaMJana, ponedeljek 29* avgusta I93S Cena Din i.— izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Tnseratl do 80 petit vrsi a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, veC£ ineeraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UP«A VNISTVO LJUBLJANA* sT«a*lJwia ulica ste*. 5 Telefon: 31-22, 31-23, «1-24, 31-25 In 31-28 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanske cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65. r^1m*nlTTi uprave; Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru lui. poštna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 ,1 m*xmxm • Napeto pričakovanje nadaljnjega razvoja t ČSR: Za ta teden napovedujejo kritične dneve Splošno sodijo, da mora že ta _ Vse je sedaj odvisno od Nemcev — Ce ne sp re jmejo položaj Se bolj kritičen OJBhBe vlade, t>o postal Praga, 29. avgusta, br. Dasiravno je včerajšnja nedelja potekla popolnoma mirno in niso javljeni nikaki pomembnejši incidenti, se vendar vsa češkoslovaška javnost zaveda, da so napočili za češkoslovaško republiko odločilni dnevi. Morda bo že ta teden prinesel težko pričakovano odločitev. Pozornost je zbudil včerajšnji dolg sestanek med lordom Runcimanom in voditeljem sudetsko nemške stranke Konradom Henleinom. Lord Runciman je v soboto zvečer odpotoval na tedenski oddih v Teplice, toda glede na to, da je Henlein prosil za sestanek z njegovim prvim sodelavcem Ashtonom Gwatkinom, s katerim bi se imel sestati včeraj na gradu Rottenhausu, se je lord Runciman odločil, da prekine svoj oddih in se je sam podal v Rotten-haus, kjer ga je že pričakoval Henlein. Imela sta štiri ure trajajoč razgovor. O čem sta razpravljala, še ni znano. Domnevajo pa, da je Henlein ponovno obrazložil Runcimanu stališče sudetsko nemške stranke glede na najnovejše predloge češkoslovaške vlade. V okolici lorda Runcimana so zelo rezervirani in ne dajejo o tem razgovoru nikakih pojasnil. Vendar pa priznavajo, da je češkoslovaški problem stopil v odločilni stadij. v razgovora z dre Hodžo V Pragi računajo tudi s tem, da bo sedaj zopet Berlin stopil na plan. Po odhodu madžarskega regenta Horthvja je sedaj v Berlinu zopet v ospredju češkoslovaški odnosno sudetsko-nemški problem. Nemški listi so otvorili novo kampanjo proti Češkoslovaški in jo dolže, da izvaja teror nad nemško manjšino. Vsa ta akcija gre po oni poti, ki so se je tako v Pragi kakor v Londonu najbolj bali in danes je jasno, da bi vsak resnejši incident v Češkoslovaški, kakor to z nemške strani že odkrito izjavljajo, mogel dovesti do najtežjih posledic. Ta teden bo v Pragi posvečen intenzivnim pogajanjem. Vlada je pripravila nove predloge, v katerih je Šla do najskrajnejše meje, tako da sedaj tudi v Londonu priznavajo, da od češkoslovaške vlade ni mogoče ničesar več zahtevati ne pričakovati ter da je mera popuščanja s strani Prage izčrpana. Sedaj so na vrsti Nemci, da pokažejo dobro voljo in spravljivost. Ce tega ne store, potem je jasno, da jim ne gre za sporazum, marveč da zasledujejo povsem druge cilje. Berlin odklanja opomine Londona Berlin, 29. avgusta, br. V Berlinu so bili sprva skrajno rezervirani glede govora angleškega finančnega rninistra sira Johna Simona. Šele sedaj objavljajo listi govor v izvlečku in mu dodajajo kratke komentarje, v katerih odklanjajo opomine iz Londona. V ostalem naglasa j o, da so izjave Simona le potrdile izjave ministrskega predsednika Chamberlaina glede stališča Anglije do Češkoslovaške. Nekateri deli Simonovega govora pa so berlinske kroge hudo razočarali. Očitajo mu, da je s svojimi izjavami še bolj okorajžil one kroge na Češkoslovaškem, ki hočejo iz-, zvati krizo, ni pa posvaril onih, ki s svojim postopanjem neprestano povzročajo poslabšanje položaja. Čudijo se tudi temu, da je Simon govoril o »pomirljivem vplivu« Anglije na oba tabora, Češ da je na drugi strani sam priznal discipliniranost sudetskih Nemcev, ki absolutno ne potrebujejo nika-kega opomina in svarila. Odločna zavrnitev Praga, &» avg. d. V pojasnilo in odgovor na razglas vodstva sudetsko-nemske stranke, po katerem naj bi se člani te stranke v bodoče posluževali vseh pravic do obrambe v sili, kadarkoli bi bili napadeni, je nemška oddajna postaja v Pragi snoči objavila naslednje: S truda polnim zbiranjem raznih bagatelnih novic in policijskih kronik ter z umetnim povećavanjem pomena raznih dogodkov po inozemskih listih je sudetsko-nemška stranka sedaj izvršila vse priprave, da ojači svoj pritisk na csl. pogodbenika. Da naj to njeno delovanje služi Anglija pripravlja novo demarso pri berlinski vladi zaradi ČSR Po sodbi Londona bo ta teden najbolj kritičen za nadaljnji razvoj dogodkov London, 29. avgusta, r. Senzacijo današnjega dne v Londonu je povzročil članek velikega nedeljskega lista »Sun-day Timesa«, ki je dejansko tedenska izdaja »Daily Telegrapha«, v katerem pravi, da namerava angleška vlada po diplomatski poti preko svojega predstavnika v Berlinu napraviti nov korak pri nemški vladi in pojasniti svoje stališče na podlagi novih predlogov praške vlade in razgovorov, ki se bodo vodili v Pragi v tem tednu. V zvezi s tem je angleška vlada ustanovila poseben odbor, ki ga tvorijo predsednik vlade Chamberlain, minister zunanjih del lord Halifax in finančni minister Simon. Ta odbor bo na posebnih sejah razpravljal 6 Češkoslovaškem proble- mu, medtem ko bo lord Runciman istočasno vodil pogajanja v Pragi. Na ta način bo imela angleška vlada stalen vpliv na razgovore v Pragi. V Londonu z bojaznijo gledajo na dogodke, ki se bodo ta teden odigrali v Pragi. Ce nova osnova, ki jo je pripravil lord Runciman in ki jo bo češkoslovaška vlada predložila sudetskim Nemcem za nadaljnja pogajanja, ne bo sprejeta, bo težko najti novo podlago za nadaljevanje pogajanj. Pomočnik lorda Runcimana Gwatkin je odpotoval v Prago s popolnim odobrenjem angleške vlade, da predloži novi predlog, ki ga bo češkoslovaška vlada dala sudetskim Nemcem. njenemu političnemu namenu tako v državi kakor v tujini, je vodstvo stranke danes jasno in nedvomljivo dokazalo. Izdalo je razglas na vse svoje pristaše, v katerem skuša svetu dopovedati, da so pristaši sudetsko-nemške stranke ogroženi po nekih marksističnih teroristih, ki bi se hoteli uveljaviti kot političen faktor z uporabo nasilnih sredstev. Ta izumetničena argumentacija, ki jo je pa zlahka spregledati, služi vodstvu stranke za pretvezo, da bi umaknilo svoja doslej veljavna navodila za svoje pristaše in v bodoče opozarjalo na nemožnost, da bi samo bilo odgovorno za svobodo in premoženje svojih pristašev. Dr. Franc Kotner in Karel Frank, ki •ta podpisala ta razglas, sta si prisvojila vlogo, za katero nimata nikake legitimacije. Notranje ministrstvo 6sl. republike, katerega organi natanko poznajo vzroke in povzročitelje tako zvanih incidentov, ugotavlja s popolno avtoriteto, da je razglas) brez vaake resne osnove. Ce bi kdo ta razglas zlorabil, da bi lahko motil javni red in mir, bo naletel na strogo in energično postopanje državne oblasti. Tudi že razširjenje tega razglasa pomeni protizakonito dejanje. Red in mir v republiki bodo ohranili le odgovorni organi državne varnostne službe, nikakor pa se ne bo očuval s kakšno protizakonito »obrambo v sili«. »Sedaj se pričenja odložilna bitka44 Praga, 29. avgusta. AA. Tukaj je izzval izredno zanimanje včerajšnji sestanek med lordom Runcimanom in vodjo sudetskih Nemcev Konradom Henleinom. Poslanec sudetske stranke Frank je v svojem govoru v Oberlei-tensdorfu rekel, da se je Henlein v gradu Rottenhaus sestal z lordom Runcimanom in da sta govorila »iz oči v oči.« Frank je Še dodal: »Sedaj se pričenja odločilna bitka.« Henlein ne gre v Stuttgart Berlin, 29. avgusta. Konrad Henlein, vodja sudetskih Nemcev, se ne bo udeležil kongresa Nemcev iz zamejstva, ki se bo te dni vršil v Stuttgartu. Najbrž se bo Henlein kot gost udeležil velikega kongresa v Nurnbergu, ki se bo vršil od 5. do 12. septembra. Minister dr. Korošec o volitvah Kakor vse kale, bo ostalo pri javnem glasovanju volitev Se ni določen sklepa. Zato so pa vse govorice o kakem trdno postavljenem datumu brez vsake podlage. Kljub temu pa je čas, da že sedaj začnemo z delom za dober izid prihodnjih volitev. Mi se prihodnjih volitev ne. bojimo, ampak že sedaj lahko postavimo prognozo za izid prihodnjih volitev. V vsej državi bo ponovno zmagala JRZ, na Hrvatskem bo tokrat še močna bivša HSS, vse druge stranke in pa strančice ostanejo, kakor se Srb izraža: »politična bo ranija«, droben fržolček, katerega bomo drugi pozobali. Kdaj torej bodo nove volitve? Da volitve še ne bodo jutri, za to naj vam bo dokaz dejstvo, da vlada tudi še ni prinesla odločbe o volilnem zakonu, po katerem naj se prihodnjič voli. Res je, da je vlada obljubila nov volilni zakon, a se ni vezala na noben termin. Vsled tega bo morala vlada v prihodnji dobi odločiti tudi o tem, ali že sedaj predloži senatu, in narodni skupščini nov volilni zakon, ali pa svojo dano obljubo prenese na novi parlament. Vse to so stvari, o katerih danes še 1 ne moremo s točnostjo govoriti, a bližnja bodočnost bo prinesla jasnost tudi v ta vprašanja.« Kakor poroča ponedeljskr »Slovenec«, je na včerajšnjem zborovanju v Ljutomeru govoril med drugimi tudi notranji minister dr. Anton Korošec, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi vprašanja skupščinskih volitev. Zanimiva je predvsem njegova ugotovitev, da se volilni zakon najbrže ne bo spremenil in da bo o tem razpravljala morda še le bodoča narodna skupščina. Po poročilu »Slovenca« je dr. Korošec med drugim izvajal: »Kakor ste včeraj in danes bran, se je v vladi izvršila mala rekonstrukcija, mala sprememba. Ta mala sprememba oseb ne pomeni spremembe programa. Smer naše vladne politike se ne bo spremenila. Mi ostanemo zvesti svojim programskim izjavam v senatu in skupščini in programu JRZ. Slovenska pesem bi rekla: Mi pa ostanemo kakor smo bili, enega srca, pa ene misli! Bolj kakor za vladno rekonstrukcijo se politični svet sedaj zanima za nove volitve. Kdaj bodo nove volitve? Tako nas sprašujejo na vsak korak. Odkrito in jasno povem: Vlada o tem še ni sklepala, nimamo še nobenega dokončnega nesreča največjega potniškega letala polete določeno letalo je po pristanka eksplodiralo in je popolnoma uničeno Zagone anglefk LONDON, 29. avg. z. Vsa javnost se danes bavi z zagonetno nesrečo, ki je zadela največjo angleško potniško letalo, namenjeno za prekooceanski promet. Kakor znano, ata nameravali Anglija in Amerika urediti stalno letalsko progo preko Oceana. Anglija je v to svrho dala zgraditi novo, najmodernejše letalo, krščeno na ime »Alba Trostc. Letalo je bilo tipa »Da Ha. wiland« in je imelo pcuetora za 42 potnikov. V soboto popoldne so a* vršili zadnji poskusni poleti, ki so uspeli v popolno zadovoljstvo konstruktorjev. Ko pa je letalo po zadnjem poskusnem poletu pristalo in je že kakih 100 m daleč drselo po zem- lji, je nenadoma nastala eksplozija in letalo se je dobesedno prelomilo na dvoje. Od posadke, ki je štela osem mož, k sreči nihče ni dobil resnejših poškodb. Letalo samo pa j& popolnoma uničeno. Kako je prtilo do te nesreče, je dosedaj popolna zagonetka. Nihče ne ve vzroka ekspi: zi-je, Vse ka*? na to, da gre za sabotažo ali za atentat. Domnevajo namreč, da je bil v trup letala položen peklenski stroj, ki pa je eksplodiral neposredno po pristanku. Uvedena je stroga preiskava Zaradi te nesreče so morali uvedbo rednega preko-oceanskega prometa odgoditi za nedoločen Republikanska ofenziva napreduje PARIZ, 29. avg. r. Šibkejši nacionalistični napadi se nadaljujejo okoli Gambe-te, vendar brez rezultata. Pritisk nacionalistov v Estramaduri južno od Taje so republikanci vzdržali. Na jugu republikanci nadaljujejo ofenzivo. Na Ebru v okolici Cerbere so nacionalisti nadaljevali z napadi zlasti pri Ka-naletasu in na hrib Aligo. Kljub srditim napadom se pa nacionalistom ni posrečilo prebiti republikansko fronto. Bitka pri mostišču na reki Ebru se nadaljuje, vendar ni več tako srdita Nacionalisti so at le nekaj mssjSh poztorj v okofid Gambete, sicer so pa doživeli neuspehe Južno od. Zubara republikanci še vedno napredujejo. Njihove čete so že prodrle do Castuere in se nahajajo že pred njenimi vrati. Poleg tega so republikanci že zavzeli Zarzakapilo, in si osvojili Siera del Torezo, severno od Gabeze del Buej. Republikanci so ujeli mnogo sovražnikov. Včeraj ob 10. je 10 Francovih letal bombardiralo severno predmestje Barcelone. Ubit je bil en človek, 10 pa ranjenih. Bombe so napravile tudi precejšnjo gmotno Škodo. Konrad Henlein vodja sudetsko-nemske stranke, Id se je včeraj ponovno sestal z lordom Runcimanom Italija ponuja svoje motorne vlake BEOGRAD, 29. avg:. e. Italijansko prometno ministrstvo j^ stavilo našemu prometnemu ministrstvu predloge za poskusno uvedbo motornih vlakov na progi Zagreb—Beograd. Ital. železniška uprava je pripravljena staviti za dobo trajanja beograjskega jesenskega velesejma na razpolago dva motorna vlaka brezplačno, ki bi vozila na progi Zagreb— Beograd :n obratno. Vožnja s temi vlaki bi trajala r-a tej progi samo 5 ur. Prvotno je bilo nameravano, da bi motorni vlaki vozili na progi Ljubljana__Beograd, toda »astroj proge med Ljubljano in Zagrebom tega iv dopušča. Naše prometr.o ministrstvo še ni odločilo, ali italijansko ponucTho 'sprejme. Horthv se je vrnil iz Nemčije DUNAJ, 29. avg. z. Pri Hainburgu na Dunavu je davi ob 7.30 zapustil madžarski regent Horthv nemško ozemlje in se vrnil v Budimpešto. V pristanišču se jS zbrala poleg oficielnih predstavnikov velika množica, ki je madžarskemu gostu prirejala velike ovacije. Do meje so ga spremljale tri nemške vojne ladie ki so s topovskimi streli izkazale čast odhajajočim gostom. Hitler na inspekcili BERLIN, 29. avg. AA. Vodia in državni kancelar Hitler je včeraj nadaljeval s svojim inspekcijskim potovanjem po zapadnih pokrajinah. Povsod pa je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Belgijski kralj Leopold odpotoval v Italijo BRUSELJ, 29. avg. AA. Štefani: Kralj Leopold je preko Švice odpotoval v Italijo. Zopet velik nroces v Moskvi TOKIO, 29. avg, AA. Neki japonski li^t objavlja listo 50 sovjetskih odličnikov, ki bodo obsojeni v septembru zaradi veleizdaje. Med obtoženci je tudi bivši sovjetski veleposlanik V Toki ju Jurenjev Dolže pa, da se je sestal z državnim poglavarjem tuje države in se z. ntim dogovarjal 6 tem, kako odstraniti Stalina. Kmalu se bo tudi začela razprava proti bivšemu sovjetskemu veleposlaniku v Varšavi in drugim sovjetskim diplomatom, ki jih dolže veleizdaje. Angleška vojna mornarica se zbira LONDON, 29. avg. AA. Nekateri tuji listi so objavili vest, da se angleška takozvana »Home fleet — domovinsko bro-dovje« zbira ob škotski obali zaradi bližnjega narodno-socialističnega kongresa v Nurnbergu. Londonski listi poudarjajo, da te vesti niso resnične, pristojni krogi pa poudarjajo, da se brod o v je zbira samo zaradi običajnih letnih jesenskih manevrov angleškega domovinskega brodovja. Amerika gradi nove vojne ladje WASHTNGTON, 29. avg. z. Ameriška vlada je sklenila takoj zgraditi še dv veliki vojni ladji po 45.000 ton. Stroški za gradnjo teh ladij bodo predvideni v proračunu za prihodnje leto. Z gradnjo se bo pričelo takoj. Borzna poročila. CURIH, Beograd 10. — Pariz 11.9350 London 21.2950, New York 434.75. Bruselj 73.60, Milan 22.9750, Amst rdam 238.62. Berite 17». — Dunaj 29. — Praga 15.00, yai**m azjo, Butamta &». Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 29. avgusta 193a. Btcv. 193 (potiticni o6$oinii ---- ri-=^^==----Mjpgp^a=a Mnogo }«? fcoltolj* v naši družbi Žalostna je resnica — piše Ljubomir Ra-dovanovič — da Je vsako stvar lažje pokvariti, kakor popraviti. Tudi ljudi. A mnogo je kokotja vzrasto v naši družbi. In krvosesi in oderuhi, ki delajo iz ljudskega neznanja, iz njegove bede in stiske političen kapital. In selijo se iz stranke v stranko, menjajo strankarske izkaznice in znake in se obračajo, kakor veter piha. To je tip našega novega »praktičnega* politika, predsednika krajevnega odbora, ki prireja sprejeme in pošilja vdanost ne brzojavke, menja stranko češče, kakor svojo suknjo, imenuje, premešča, grozi in preti, kupuje, kvari državljane in krajevne organe oblasti, goni v stranko preplašeno ljudstvo in se na podlagi tega priporoča kot vodja. — On je v neposrednem stiku z ljudstvom, on je neprestano ljudstvu pred očmi. Ali ni to nesreča, da dobiva narod preko njega pojem o političnem delu in delovanju? Prvo je, da se javno življenje otrese takih politikov in na ta način dvigne ugled političnih delavcev. — Taksnih »politikov«:, o katerih je podal Radovanovič tako uspelo sliko, je pri nas na pretek, v mestih in na kmetih jih srvčavamo, pa jim nihče ne upa stopiti na prste. Pa oni nemoteno vedre in oblačijo v naši ljubi deželi danski! Krokodilove solze Nedavno tega smo zabeležili, s kakim \ndnim veseljem in zadovoljstvom je Šker-bec-Sabothyjev organ zabeležil vest, da je moral njegov tekmec tednik »Sobota« v Kranju prenehati izhajati. Na to našo ugotovitev odgovarja sedaj imenovani dekan-sko-advokatski list takole: »Ne bomo sicer odgovarjali na te trditve »Slov. Naroda«, ker vemo, da je »najbolj informirana dra-\x>banski popoldnevnik. moramo pa odgovoriti radi veselja, ki ga nam pripisuje zaradi prepovedi izhajanja našega »hudega tekmeca«, z drugimi besedami »nacionalnega, močno socialno usmerjenega tednika«. Namenoma se nismo hoteli spuščati v polemiko z našim »nevarnim tekmecem« ves čas njegovega življenja, ker mu nismo hoteli jemati ugleda, ki ga je užival kot »neustrašni časopisni zagovornik nacionalnega življa v Kranju in na Gorenjskem, ki ga v današnjih časih bolj kakor kdaj prej potrebuje,« Nam je bilo celo žal, da je nas »nevarni tekmec«, pod čigar plaščem so imeli svoje pribežališče pttpadniki vseh mogočih svetlih barv. izpustil svojo plemenito dušo v cvetu mladosti. Smatramo namreč za svojo dolžnost, da javno povemo, da se je število naših naročnikov, dokler je živet naš »nevarni tekmec«, vedno zviševalo. Ker smo skromni, te zasluge ne pripisujemo sebi. ampak nasprotno njemu. Ker je po izjavi »SI. Naroda« »nacionalnt živel j v Kranju in na Gorenjskem« sedaj v ne\*arnosti ter rabi v sedanjih časih »neustrašnega časopisnega zagovornika«, se z njim vred veselimo novemu »tekmecu«, ki bo še naprej pomagal širiti nas list.« — Ni treba nobene pripombe temu odgovoru d ekano-advokatske ga lista, ki bi naj nemara bil »duhovita zafrkacija«9 pa je samo nerodno izmota\>an je Oh dvajsetletnici Pisatelj Miško Kranjec je v zadnji »Soboti«, ki je izšla, napisal podlistek pod naslovom »Dvajsetletnica«. Duhovita stvar. Iz tega podlistka posnemamo te-le odstavke: »Gospod Gaber se je tisti čas, ko je bila nekakšna svetovna vojna, ukvarjal s politiko. Bil je natančno do tisočdevetsto-osemnajstega leta proti osvobojenju, kakršnega bomo danes praznovali. Ko pa je sprevidel, da bodo stvari šle svojo pot in bo osvobojen je res prišlo, ne glede na to, ali mu je zoprno in neprijetno, tedaj je gospod Gaber zbolel in se umaknil iz politike. Ta bolezen je bila neizbežna. Zakaj gospod Gaber se je bil od štirinajstega do konca sedemnajstega z vsem srcem oklenil bivše Avstro-Ogrske, cesarjeve hiše in vsega, kar je bilo nekoč važno in sveto. Navduševat se je nad porazi, ki so jih doživljali Srbi »po naših vrlih junakih«, slavil »našo nepremagljivo vojsko«, in ponujal vsemu svetu mir pod pogojem, da vsi narodi predajo orožje xnaši hrabri« vojski, naš kralj in cesar pa bo svetu podelil mir in svobodo in tako bo docela prav. S to veliko zamotano logiko je torej gospod Gaber vodil svojo politiko m se boril: proti Srbom, proti Rusom* proti Francozom in proti vsem, ki so se boriti proti Avstro-Ogrski in Nemčiji. Nemcem pa je delit svoj blagoslov. Ko pa je prihajalo na prag našega žhJjenja osemnajsto hetoy ho so se ie videti prvi obrisi bodočnosti, je gospod Gaber odstopil od politike in se napravil bolnega. Vso to dobo pa je gospod Gaber bU bolan. Gospod Gaber je ozdravel šele, ko je bilo vojne konec, ko se je docela prikazala na obzorju svoboda, nova država, osvobojen je in vse, kar je s tem v zvezi. Tedaj se je močno navdušil za vse to, kar je nekoč z ogorčenim srcem preganjal. Take vrste torej so zasluge gospoda Gabra pri osvobojenjn. Vendar pa Se to ni tak greh, večji greh gospoda Gabra pa je ta, da je sklicat pripravljalni odbor, in le fte si juh: v ta pripravljalni odbor je poklical ljudi, ki so pri resničnem osvobojenju imeli še manj zaslug, kakor gospod Gaber, ki je v pravem času obolel •..« VEDNO ISTO _ Obožujem vedo hčerko, pripravljen sem storiti zanjo vse... _ govorite takih neumnosti... isto sem govoril todl jaz svojemu tastu. MX>2 IN SEJNA — Lahko bi nad Wsa se prisila gumb k hlačam. — Hotela sem to storiti že davi, pa se nisem dobro počutila. Sicer pa, kaj ti je važnejše, tvoja žena aH tvoje hlade? _ No, brez žene grem lahko kamor hočem, brez hlač pa ne.____ ^ostani In ostani *lan Vodnikovo drnžbft! Slovenski tabori 1868 —1918 S««— dal« Hud o* 7S lataisl prvi* »lev—mil 1938 ta S« letal«! Maribor. 28. avgusta Po nasi slovenski domovini se v jubilejnem 20. letu obstoja Jugoslavije aopet vrie tabori. Ti tabori naj bi bih obenem s proslavo dvajsetletnice Jugoslavije nekakšni spominski tabori sa sedemdesetletni jubilej prvih slovanskih taborov L 1868. In vendar na žalost to niso, lakaj i prvi slovenski tobori v letih 1868 do 1870, i dru. gi, deklaracija« v 1.1918 so nosili izključno narodno, vaealovenako o bele!je bres kakršnekoli strankarsko-politiftne pobarvano-sti, dočim današnje taborovanje nosi čisto strankarski pečat in zaradi tegu tudi tako po svoji morami sili kakor tudi po udeležbi daleč zaostaja za ta boro van jem pred TO in pred 20 leti. Kje čutite In vidite danes ono mogočno razgibanost v vsem slovenskem narodu, kakor so jo povzročili tabori: ljutomerski 9. avgusta 1868, žalski 6. septembra 1869 s svojo ogromno udeležbo nad 75.000 ljudi sempaald. 18. oktobra 1868 s 12.000 ljudmi, kakor tudi ▼Jamarski 17. V. 1869 s 30.000 ljudmi L t, d. T Kje vidite ono splošno silno slovensko navdušenje in kje tako mogočne prizore, kakor so bili na taboru v Ormožu 8. avgusta 1869, ko je Božidar Raje vso ogromno množico mnogo tisoč ljudi naravnost hipnotialral k prisegi večne zvestobe in junaške obrambe slovenstva, in njegovih pravic? Morda bo kdo dejal: Takrat je bilo to mogoče, ker Slovenci is niso bih m »cepljeni v politične stranke. Res je, da formalno stranke še niso obstojale, toda svetovnonazorsko so se duhovi že ločevali, še so nastajali »mladoslovencic poleg »staroslo-vencevc, te so mladoalovenci dr. JoaVoS-njak, dr. Zamik, dr. Razlag 1. dr. vrgli med slovenski svet geslo »Vse za omiko, svobodo in napredek!« proti geslu »Vse sa vero, dom, cesarja!« staroslovencev dr. Bleiwcisa in njegovih. In vendar so na taborih splošno nastopali »liberalci« dr. Zar-nik dr. Vošnjak, dr. Lavrič i. dr. poleg župnika Raiča itd. če si is od bliže pogledamo deklaracij-ske tabora 1.1918 v Žalcu in drugod, kjer so prav tako skupno in složno nastopali poleg dr. Korošca dr. Ravnikar in drugi, vidimo tudi tu. da je skupna slovenska narodna zavest, takrat is poveličana 8 jugo slovensko zavestjo, potisnila vse strankarsko - politične in ueciboci pomisleke v stran in dala enoten poudarek kakor v letih 1868 do 1870 slovenski temeljni zahtevi po zedinjeni Sloveniji, tako 1.1918 odločni slovenski zahtevi po Jugoslaviji. Takrat smo bili veliki v svojih koncepcijah in v enotnem poudarku istih ter svojih programatienih zahtev Jubilejna proslava podružnice NSZ Živinska kuga v ljutomerskem sreza KaŠni bolezen, ki lahko napravi naieanu bz^šnajajk u občutno škodo, če ae razvije v posni meri, je zašla tudi v naš are z. Po-javttaae je na dvorcu posestnika Cvetka v Pristavi, občina Ljutomer. Cvetku so obolele najprej tri krave, ki so jih takoj izolirali od oatalih frreh glav goveje živine, ki pa so tudi zbolele. Bolezen je prišla najbrž is sosednega Prekmurja. Pristava je blizu Mure ter ob banovinski cesti, ki voze Ljutomer z -a/kn/kim brodom in Prek-murjem. hi<« posestnika Cvetka v Pristavi pa stoji tudi blizu prometne ceste, pa tudi pristavaki pašniki so ob tej cesti, ki veže Prefcmurje z Ljutomerom. O bolezni je bila obveščena takoj oblast, ki jc ugotovila po svojih strokovnjakih, da gre za nevarno slinavko. Takoj ao bi M odrejeni vsi ukrepi, da ae ne razširi n«a sosedne dvorce. Vsa goveja živin* mora hiti po vsej Pristavi v hlevih, ne sme na pašo in opravljati vprežnih del. Po cesti skozi vas jc prepovedan prehod parkljarjev zaradi slinavke, poseben čuvaj pa razkužuje vozila. tudi motorna. ■ Slavnostno zborovanje našega Maribor, 29. avgusta Slovesno in dostojno je proslavila včeraj 30 letnico obstoja in plod on osnega delovanja naša mariborska podružnica Narodno strokovne zveze Dopoldne je bil slavnostni zbor v podružničnih prostorih, popoldne pa skupen izlet članstva v Kamni-co pri Mariboru k predstavi tamošnje podružnice CMD. Dopoldanski zbor je otvoril s prisrčnimi pozdravnimi besedami poslevodeči podpredsednik tov. Karel Rauš, ki je najprej pozdravil slavnostnega govornika, zvezinega tajnika Vladimirja Kravoaa iz Ljubljane, zastopnika mariborske Zveze kulturnih društev F. Goleža, predstavnika sokolstva g-J. Mohorka, zastopnika Zveze društev kmečkih fantov in deklet dr. Rosino, predsednika »Nanosa« prof. Bizjaka in predsednika tukašnje podružnice Ruske matice prof. Sokolova, Tov. Kravos je v zgoščenih obrisih opisal zgodovino Narodne strokovne zveze, njene borbe in uspehe. Ob avstrijskih volitvah 1. 1907 se je sprožila v Trstu misel samostojne delavske organizacije. NDO, ki se je Se isto leto ustanovila. Potem je sledila Ljubljana 1. 1908, ko je organizacija doživela ob znanih septembrskih dogodkih svoj krvavi krst. Par mesecev zatem je bil ustanovni občni zbor NDO, ki je od vsega delavstva začetka propagirala misel jugoalovenetva in ki je bila zaradi tega 1. 1910 razapuščena-Njene smernice je nadaljevalo »Bratstvo«. L. 1912 je bil ustanovni občni zbor Narodno strokovne zveze, ki je morala med svetovno vojno skozi preganjanja in trpljenje m ki je z osvobojenjem zajela po vsej Sloveniji široke kroge narodno zavednega delavstva, rudi v Mariboru, kjer so 1. 1919 ustanovili podružnico, ki beleži lepe uspehe v borbi za narodne in socialne ideale nacionalno zavednega delavstva. Slavnostnemu govoru, ki so ga sprejeli vsi navzoči z odobravanjem, so sledili pozdravni govori predstavnikov posameznih organizacij. Prisrčne čestitke so izrekli F. Golaž zs Zvezo kulturnih društev v Mariboru, J. Mohorko zs sokolsrvo, dr. Rosina za Zvezo kmečkih fantov in deklet, prof. Bizjak za »Nanos«, prof. Sokolov pa za mariborsko podružnico Ruske matice. Vsi so naglašali tesno povezanost Narodne strokovne zveze s temi organizacijami, s katerimi je v važnih nacionalnih vprašanjih korakala vedno ramo ob rami. Lepo uspeli slavnostni zbor je zaključil z navduse valnim i besedami tov. Rauš, ki je pozval zbrano članstvo, da pohiti čim številne je 3. in 4. septembra v Ljubljano, kjer bo velika proslava 30 letnice Narodno strokovne zveze. Proti likvidaciji »Pohorske železnice« Večina zadružnikov je proti razpustu zadruge, ki na] bi Maribor, 27. avgusta Mariborska javnost se za občne zbore zadruge > Pohorska železnica« zelo zanima, saj so zaradi svojih deležev mnogi prizadeti, četudi ne pridejo na občni zbor, ki so ga morah zaradi nesklepčnosti dva-krait preložiti, že par let eem se ob zadni-ginih občnih zborih poraja vprašanje: bo likvidacija, ne bo likvidacija? V tem znamenju je potekel tudi snočnji občni zsbor, ki ga je otvoril in vodil zadrugin načelnik upok. kapetan in veleposestnik g. Karol Kordak. Izčrpno poročilo o zadrugloem delovanju je podal njen tajnik in blagajnflc P. Soršak. Iz poročila povzemamo: že na lanskem obenem zboru se j iz vrst Članstva (g. Weixl) sprožil predlog, da se zadruga »Pohorska železnica« likvidira v primeru, če bi se izvedba gradnje v teku cne?ga poslovnega leta ne mogla, izvršiti. Računski zaključek kaže, da je bilo v priče tiku preteklega leta 369 zadružnikov, s 1952 živimi ter 142 mrtvimi deleži, skupno 2094. Ob koncu 1. 1037 jih je ostalo še 351 b 1773 živimi bar 108 mrtvimi, skupno lg75 podpisanimi in vplačanimi deleži. Razen tega je podpisanih se deležev sa 400.000 din, ki ao jih zadružniki obljubili plačati, če bd se pohorska železnica gradila, tudi mariborska mestna občina in banska uprava sta obljubili vsaka po 900.000 dinarjev. Vplačani ter obljubljeni deleži ter podpori mariborske občlgae ki banske uprave predstavljajo razpoložljiv kapital, dočim bi bilo za izvedbo načrta po proračunu potrebnih pet milijonov dinarjev. Zadruga razpolaga danes s premoženjem 208.347.95 trehr**a treninga, ki je spričo bMmjega začetka prvenstvenih tekem nujno potreben. Prvotno bi moral namreč ISSK Maribor preizkusil svoje moči s SK Celjem, kipe je oži vi dno odpovedal, nakar si ja ISfiK Marmor poiskal drugega nasprotnika in sicer celjski Oterop. Toda tudi Olimp je najbrže odpovedal, tako da so končno povabfll celjske Atletike, ki so prišli v Maribor z rssmeroma dot rim moštvom. Ce primerjajmo današnjo postavo ISSa Maribora s postavo, • katero je bil pasto* v spomladanski sezoni, vidimo, da je x9BK Maribor eoajatorico temeljito preustrojil ter nekatere moei zamenjal z novimi, ki so v prejšnji senom igrali Se v rezervnem moštvu. Poudariti moramo, da je moštvo ISSK Maribora ngajakv Sicer so ie nekateri ne-dostsjaki, ki pa ae bodo prav gotovo U&lsr dat ee ae bo moštvo vigrato. Zelo dobra, naravnost odlična, je na primer aa aadstna vrsta, ki je zlasti v prtom pulaaan bvUjr rala V dragem polčasa igrssoem dsk> si 6 ; 3 (6 :1) tako slo od rok kakor v prvem, vendar je bilo opaziti, da igrajo napadalci pretehtano in pametno. Ce se bodo posluževali igre s krili, potem bo ta napadalna formacija ena najboljših, kar jih je ISSK Maribor imel v zadnjih letih. Tudi krileka vrsta je gotovo mnoffo pridobila v tehničnem pogledu, nekaterim igralcem v tej formaciji pa se je poznalo, da jim manjka kondicija. Branilca sta bila prav dobra. Imata lep odbojni udarec, rasen tega pa sta hitra m odločna Edino alato točko je imel ISSK Maribor v vratarju, ki je s svojimi paradami zbujal obilo zabave m smeha. Atletiki as na trenutke dobro zaitrraK in s tem povzročili, da je moral nasprotnik odpreti vse registre svojega znanja. Gostje ao imeli dobre modi v obrambi m krilaki vrsti, doten napad ni bila formacija, ki bi navdušila. V splošnem sta oba nasprotnika igrala zelo fair, tako da sodnik g. Bizjak ni imel prevelikega posla. °b tej priliki bi apelirali na sodniško sekcijo, naj poskrbi za to, da bodo nogometni sodniki sodili v pgjjpšfMri obiski m ne kar v ctvim, kakor je bil to danes slušaj. V predtekmi je rezerva ISSK Maribora zmagala nad Rapidovo rezervo v razmerju *4 CbOV To tesano pa ja seda g. Neme* Uspel nastop Sokola v Hočah V proslavo ao letnice Jugoslavije Maribor, 29. avg. V proslavo 201etnice Jugoslavije jc včeraj priredilo agilno Sokolsko društvo v Hočah pri Mariboru javni nastop. Navzlic popoldanskemu nalivu in živahni proti-agitaciji so Hoče včeraj izpričale svojo jugoslovensko in globoko sokolsko zavest. Proslave bratskega društva so se udeležili tudi Sokoli iz Maribora, Tezna, Prager-skega, Frama, Rač, Slivnice in drugih bližnjih sokolskih edinic. Ko so se sokolske vrste zbrale pred tribuno in ko je godba odigrala državno himno, je spregovoril tople in zanosne pozdravne besede neumorno delavni in požrtvovalni sokolski delavec, starosta h očke sokolske edinice br. Anton Flis. Najprej se je spominjal pokojnega viteškega kralja Aleksandra ter junaka severne meje generala Maistra. Navajal je, da hočejo hočki Sokoli s proslavo posebno poudariti, da bdi tudi pri nas sokolska vztrajnost in vdanost kralju Petru IT. in Jugoslavizi. Svoj govor je zaključil z vzklikom »Naj živi prvi sokolski starosta Kralj ePter II!«, čemur se je spontano odzvala vsa množica. Sledil je bogat spored in nastopili so vsi sokolski oddelki, skupaj 203 pripadniki z raznimi vajami in na orodju. Treba je priznati, da so bile vse točke izvajane gladko, skladno in precizno in zaradi tega so bili telovadeči deležni navdušenega aplavza. Sokolsko seme je padlo na rodovitna tla in obrodilo stoteren sad. Ob tej priliki moramo tudi pohvaliti vzorne sokolske mamice, ki so deci in naraščaju same preskrbele kroje. Nastop je pokazal izredno iniciativnost in delavnost edinice brata Flisa, saj je društveni nastop po svojem obsegu in udeležbi bolj si i čil okrožnemu zletu. H koncu so se zbrali na telovadišču vsi oddelki in napravili sokolski emblem, is sokolskih grl pa je zaorila mogočna »Ls naprej, brez miru!«, ki jo je s Sokoli vred pelo vse občinstvo. Nato so oddelki zapeli še himno »Hej Slovani«, a navdušenje Je doseglo svoj višek, ko so Sokoli zapuščali telovachšče, vzklikajoč Jugoslaviji in kraljevskemu domu. Po telovadnem nastopu se je razvila prijetna zabava, ki je trajala do noči, dokler ni zadnji večerni vlak odpeljal goste proti Mariboru. Ne samo bočkim Sokolom, temveč tudi vsem, ki so se udeležili lepe si a vn ost i, bo proslava 20-letnice Jugoslavije ostala v neizbrisnem spominu. Po tem lepem uspehu kličemo: Po tej poti za vzornimi sokolskimi Ideali do popolne zmage. — Zdravo! Lepo uspele kolesarske dirke SK Železničarja Štefan Rozman ie vedno najbolji! dirkač Maribora Veliko zanimanje za kolesarski sport Maribor, 29. avgusta Naš agilni SK Železničar je priredil včeraj popoldne na svojem stadionu ob Tržaški cesti medklubske kolesarske dirke, ki so prav lepo uspele. Kljub temu, da so startali le mariborski dirkači, so dirke nudile dober sport in so bile tudi sicer zelo napete in zanimive. Pri včerajšnjih dirkah bi morah po prijavah startati tudi dirkači iz Ljubljane, ki jih pa ni bilo. Skupno je star ta k) 8 dirkačev, člani prireditelja SK železničarja in SK Maratona, tako da je bila včerajšnja prireditev prav za prav dvoboj med Železničarjem in Maratonom. Po pozdravnem krogu je bila najprej dirka juniorjev, ki so se 10-krat podili po tekalisču. Prvi je prispel na cilj Karol Sodeč (Maraton) v času 6:30.4, drugi Oskar Rozman (Železničar) v času 6:40, 3. Slavko Lampe (M) 6:41. 4. Alojz Rozman (2) 6:46, 5. Ivan Tavčar (M) 6:50. Nato je bila glavna dirka in so dirkači morali absolvirati 20 krogov. Rezultati so bili: 1. Štefan Rozman (Žel.) 16:06.3, 2. Karel Sodeč (M) 16:06.2. 3. Oskar Rozman (žel.) 16:06.4, 4. Ivan Sojič (M) 16:07, 5. Slavko Lampe (M) 16:8, 6. Alojz Rozman (ž) 16:10, 7. Ivan Tavčar (M). Po 10 minutnem odmoru je bila dirka ciljev na 2 5krogov in je bil vsakih 5 krogov cilj. Tudi v tej dirki je zmagal kolesarski mojster Štefan Bazman (2) s 36 točkami v času 20:46.8, 2. Karel Sodeč (M) 28 točk (20:48), 3. Oskar Rozman cž) 24 točk (20:48.3). 4. Slavko Lampe (M) 17 točk (20:48.4), 5. Ivan Sojič (M) 15 točk (20:49.1), 6. A loj is Rozman (2) 6 točk (20:49.3). Potem je se sledila handicapna dirka na 10 krogov. V tej dirki je zmagal Alojz Rozman (Ž) v Času 6:30, 2. Ivan Sojič (M) 6:30.1, 3. Slavko Lampe (M) 6:38, 4. Oskar Rozman (Ž) 6:42, 5. Karel Sodeč (M) 6:45. V tej disciplini je star tal tudi matador Ste. fan Rozman, ki pa je padel in odstopil. Naposled je bila tolazilna dirka na 10 krogov. Zmagal je Slavko Lampe (M) v času 6:49.4, 2. I. Stojič (M) 6:50. 3. Alojz Rozman (Ž) 6:51. 4. Ivan Tavčar (M) 6:59. Po dirkah je požrtvovalni vodja kolesarske sekcije SK Želenzičarja g. Vinko Glavič razdelil zmagovalcem posameznih dirk lepa darila, dočim so drugi in tretjeplasi-rani v posameznih dirkah prejeli praktična darila in kolajne. Obisk te kolesarske prireditve je pokazal, da vlada v Mariboru za kolesarski sport veliko zanimanje, žal pa so kolesar* ske prireditve te vrste pri nas zelo redke. Morda bo včerajšnja prireditev dala pobudo, da se dirkališčne dirke večkrat prirejajo. Omeniti moramo tudi da je bila organizacija zelo dobra, za kar gre zasluga našim vrlim organizatorjem kolesarskega sporta gg. Steinbiichleirju, Flfcerjn, I^^ni-ku, Divjaku in Luk«* ju. Mariborske in okoliške novice Mariborska beležnica Union: Poslednji dunajski izvošcek Grajski kino; Zamrla melodija Detarnl lekarni: Maverjeva v Gosposki ulici in Vaupotova na Aleksandrovi cesti. — Glavna sknpscma Družbe sv. Orisa in Metoda za 1.1938 bo v nedeljo 11. septembra v Ptuju. Pričakujemo, da se člani in prijatelji te se danes prepotrebne družbe udeležijo v čim častne j sem številu te skupščine in tako obenem manifestirajo za nas slovenski Ptuj, kjer so ae prav pred 36 leti odigravali prav nič kulturni dogodki proti slovenskemu življu. — Mariborčani, ki žele skupno kosilo v Narodnem domu po 12 din, naj se priglasijo do srede 31. avgurta v trgovini Saks na Grajskem trgu ali pa v pisarni ZKD v Narodnem domu pri tajniku g. Gotežu, kjer naj plačajo 12 din. — Vpisovanje v nepopoang» me*- par alno gimnazijo v Mariboru, Razlagova ul. 26, bo za LE., m. in IV. razred 2.septembra od 8. do 11., za I. ra*red pa S. septembra. Ravnateljstvo opozarja starše, da ne zamenjajo datumov, ki so določeni za to šolsko delo na drž. realni (stari) gimnaziji. Otovorltvena služba božja bo dne 9. septembra; čas in kraj bodo učenci zvedeli pri vpisovanju; začetek rednega pouka bo lO.septembra. — Učenci, ki želijo imeti to ali ono učno knjigo na posodo, naj napišejo na četrtinko pole svoja ima in razred, spodaj pa naslov učne knjige; tako izpolnjen list naj sa pri ▼pisa izročijo svojim razrednikom. '_»privredna sadrojpac. V soboto popoldne bi moral biti pri Kapetanovicu v Melju izredni občni zbor Rože tove >Privredne zadruge«, ki pa Je bfl zaradi nesklepčnosti preložen na soboto 10. septembra, lfa občni zbor so prišli le zadrugin komisar, sre-ski pjg^adeMfc za Maribor lasi breg g. Modrijan, zadrugin zastopnik za ptujski Spap Gregorc. še dva zadružnika, dva novinarja in Sef kriminalnega oddelka mariborske policije. — Utonila? Tkalka Terezija Reamano-va, stanujoča na Koroški cesti 41, je naznanila tuk. policiji, da je njen 19-ietni sin Josip Resman 26. t. m. popoldne odšel v Kaferjevo kopališče ter se še ni vrnil. Zadevo je prijavila policiji, ker sumi, da se mu je kaj zlega pripetilo, zlasti, ker so njegovo obleko našli v kabini omenjenega kopališča. V zadevi je bil zaslišan tudi mizarski pomočnik Zor k o Valter s Koroške ceste 43, ki je pri zaslišanju povedal, da sta se 26. t. m. okrog 16. odpeljala izpred Ka-ferjevega kopališča po Dravi proti Melju pogrešani Resman Josip m Se brezposelni natakar Jan Artur s Koroške ceste si, se tudi ni vrnil na svoj dom. Oba sta se najprej kopala v omenjenem kopališču ter pustila svoji obleki v zaklenjeni kabini. Zorko je nadalje izpovedal, da ga je Resman dan prej zaprosil za čoln, ki ga je imel Zorko priklenjenega v kopališču. Zorko mu je čoln obljubil in mu dal ključ. Kakor je kasneje zvedel, sta se oba pogre-Šanca se istega dne odpeljala z modro barvano sandolino. Videli so ju v Melju oblečena v kopalne obleke, nakar je izginila vsaka sled za njima. Sumijo, da sta oba v času, ko sta se vračala iz Melja, utonila v Dravi. — Pravoslavna parohija, v Mariboru obvešča svoje vernike, da bo odslej služba božja redno ob navadnem času. — Tsasnske novice. Na Narodni šoli bo 1. septembra od 8. do 10. vpisovanje novincev, ki meseca maja še niso bili vpisani. Starši naj prinesejo s seboj rojstni list In domovnico. Dne 2. septembra ob 9. bo mala. Deca se zbere ob 8. pred solo. V soboto dna 3. septembra ob 8. reden pouk. Lep dan Zgodbe brez grose