tribuna
L1ST    SLOVENSKIH    ŠTUDENTOV
LETO XV.
Ljubljana, 3. III. 1965
številka 4
Težišče samoupravljanja
Socdalistična vzgoja šfcudentov je v vsakio-diiievmem življenju; v odmosu mlade geme-racdtje do vseh uapehov, ka jih dosega naša socdalistična skupnost, kiakor tuidi v sooče-nju in sfpopadanju s prablemi, ka vseibtnjeoio protisloivja našega razvotja, v detjajvnosti organov samouprave, pod vpdivom sooiaii-stianrih družbenah odnosov, sociaMstdičnega humanizma, a posebno pod vjplivam šbudi-ja in odnosov na fakulteti. V teii procesiih ima posebno mesto družbeaaa, a poseibno idejnopolitična aktivnost Zveze štiudentov.
.NaSi študentje so prjpravljeni, da sprejemajo odgovorne naloge, ki jih prcd nje postavlja naS družbeni razvoj, Večina študcntov je prepričana, da je njihova bodočnost direktno povezana z na-šo nadaljnjo socialistično izgradnjo, z jačanjem materialne baze in razvojein socialističnih druž-benih odnosov. Na študente vplivajo ne samo rezultati, ampak tudi problemi in slabosti, Id vsebujejo protislovja našega razvoja; birokratske in liberalistične deformacije, sledovi lnalomeščan-ske moraie in razni tuji vplivi, vse tq se kaže v vrsti raznih pojavov; v sprejemanju ideologije standarda, brezobzirni borbi nekaterih mladib strokovnjakov za visokirai, nezasluženimi dohod-ki, v skrbi za samega sebc, svojo osebnost in svoj standard itd. . .. Tega ne smemo ignorirati. O teh pojavih moramo več in bolj pogosto raz-pravljati in dokončno odkriti razne neresne, v bistvu podcenjujoče kritike in trditve, da so prav to glavne karakteristike naše generacije« (Cveto POHAR, predsednik  FO  FNT).                  %
Misdiimo, da so s tesm sitadiiščem enega naših štuidentav demaotiTane, popravljeaie ald dopolnjene vse šitevitoe kritike in kri-tiizerskl iapadi na račuin diražibe!n.e angaži-ramositi študentav s strani ljiuidii, kd situacd-je na naši universsi ne pomejio in se jim tudn ni zKielo vredno potradiiti, da bi jo spozaiali. Zelo preprosto je sicer kirdtlzfiiraM študanitev(in intedigenco sploh) s prestoiLa t. i. »resničnega žifVljeinija«, od featerega da so le-ti odmaknjerni: tada s tem utemeJju-jemo ediimiO le »resnlorai antidintelektuiald-zeim«, fci pa je bdl diosdeij vedno dn jpavsod toddkatoir razrednih druižbeaiih odmosov. PrS. nas se je to dogodiilo: mša dalžnosit in prafvdca je, da se tamai v bodoče z vso reis-nostijo in sikrbuo zoipeirstajviiimo.
Naioga in namein Zš je <v teon, da otno-goči štu&entpim čdin popotoejši angažma v smislu socdalističnega huimianizimia. Cilj iz-kfloiučmo vsake socdalistiičine onganiEsacniie mora bdJtd v preraščanju seme sefoe; ijiudae ee namreč v sociiaiizimu povezujeijo z na-menam osvabodditi se!
če tako, potem je treba dogajanije na
lljiibajiainski umiiverzi vmedmatita s tega viidl-ka. Če tareij qpažamo prej naivademe karak-teriistike študirajoče geoeracije (egodzeim, nedeilavTiosit, idejmo imdiflirefntnosit, kritiizetr-stvo, ki vsekakor So etesastemične — tega nihiče ne zaniika), nikar ne išičiiiio ediinega vzroka zanje izikltjiuiano v bulligansikiih nag-nijemoiih mladiimie aili v peklenisikeim vpiKiviu sikujpine zakoonipleikisiiiraiinih puibJkastoiv. S teon sd namreč aapiramio oči pned rasmič-mim varakom, ki je toiiiko boij boleč, ker močrno fcangira saano našo organnizacijo: Zš prepočasd uinesniii5uqe namein svojega abstotja in štuideot ljuibloianske univerze se očdtao ne more potoo angažirati. Minogo promalo je v vodstiviih Zš lj.uidi, ki bi se zavedaJi nasiledmtjega:
»Izhodišče in temcljno načelo je, da se mora študent s svojini dclom in na osnovi dela vklju-čevati v izgrajevanje družbenih odnosov; s tem se študent realizira kot celovita osebnost v polno-sti svojih družbenih odnosov (tako načelno od-pravljamo tiste deformacije v družbenem anga-žmaju, ki jih sicer označujcmo kot abstraktnost, kritizirstvo, površinsko in pavšalno napadanje itd.) obenem pa se njegovo prvenstvcno delo — študij afirmira kot družbeno delo (tako načelno odpravljamo deformacije, ki jim pravimo odtr-ganost teorije od prakse, zaprtost v historicizem, neaktualnost,   itd.. ..).
Uresničitev celovitega družbenega angažiranja je seveda možna samo z ustrczno transformacijo oziroma revolucioniranjem razmer (odnosov) na fakulteti: to revciucioniranje razumem kot iz-gradnjo dela na fakulteti v . . . družbeno inte-grirano delo. Intcgriranje fakultete v družbo je nenehno uresničevanje neppsrednega družbenega karakterja dela na fakulteti; s tem dobi »notra-njc« revolucioniranje odnosov na fakulteti zna-čaj »zunanjcga« družbcnega angažmaja (enotnost vsch aspektov akcije!). (Rastko MOCNIK — FO FF).
Pod nobeiniim pogouem nd tameflijinii pfro blem ljiuiblijanskeiga šbuidenta za slovanisiko 2jgodicxvino pač sdHno vsaikdanji poijav, da je nek puiblicdist zašed v konflilkt z oblastjo, da je ena reviija začeda dinugo itd. (kHjtuib temu da monaimo takšme pouoive pnavilnio presodiiti; tudi zaito, ker je bila teorija grap — aficajtete v predivojinem času že v modd in vemo čomiu!), pač se danes in fcu-kaj postavlja prod nias neodtožljiifvia nalioga in dolžniost: začeti problean reforme vtiso-košolskeiga štuiddoa, aziroma z mamj jx>M-tičmega pouidaiica — pristopiti h komplelks-ni, preoiani in prafočni knMki današrnie situiacije na tnnd/venai. štuidemitam in profe-scnTijeim niso pri tem patnebni niikakiršitii (ki bodo za nas in namesto nas od.pirali
probleme bodisd na tiubumah, boddsd v ta-efcu), pa tudli ne varuM (ki foodo šoitili in-teiligenco ne vemo pred kom ..., morda pred »tKJplimi gredami«...?). če naj se težinje po boJjšd umiveirzii realiizdirajio, nam je patrobnio takšno sodolovanje vseh čd-niteHjev, ki se danas na umiverzi srečoijetjo, kd bo pokazalo neobhodnost prisotnosti visakega teih čamiteiljefv. Oe se to v nekem prtmeru ne iakaže, je tatašen čiindteilj oviira na potd niitegraoije vuniveirze z družbo.
Z današnoim in naisiledinijimi plenuimi, skiutpšoinami dn zborl začenijamo načrtno akcajo za iEJbodjšanje sbarya na podiročjiu:
—  štiUidija (ain zna^tveino-raiizskovalnega dela na umverzd)
—  socialnoekionomske problennatdjke  (in miaterialne baze unirverzitetaiega študija);
—  študetnitavskega    prostega    časa    (;in aErmacije \3inifverze kot najivi&je ikulturne inistitucajje).
Pri tem moraino uuijno upošteviatd, da
»revolucioniranje dela in pogojev dela na uni-verzi, fakultetat, oddelkih in v letnikih izvede-mo lahko le s SAMOUPRAVLJANJEM; revolucio-niranje je možno samo po samoupravni poti in samoupravljanje se Iahko realizira le v rcvolucio-niranju. Tako je težišče samoupravnega reševa-nja problemov v samoupravnih delovnih enotah — oddelkih in letnikih; Zvcza študentov kot zve-za vseh študentov (predvsem- po svojih pred-stavništvib in vodstvenih organih) pospešuje sa-moupravne akcije, sodeluje pri njiliovetn idejnem načelnera usmerjanju in jih predvsem podpira, jim nudi zaledje ter y primeru resnejših ovir kot širša družbeno politična sila nastopa s svojim vplivom. Posamezne problerae (ki se sicer spo-radično pojavljajo. pa so širšega značaja) ZS po-stavlja na svojo širšo platformo in jih skuša v širših okvirih   reševati«.  (Rastko  MOCNIK).
V Zv&m študentav smo tareo uivMeli, da namena in cilja našega obstoja ne moremo uresiniičiti v ofcvaru same organiizacdije; ce-Jovotta diruižbena angažma je možen šeHe v ofeviru samoupravly'anja. Naša dolžnost je torej družbeno utemeljiiti .in reaiizaratd sa-irnauipravljanje na umverzi in naša dolž-nost je torej ukiindti samega sebe. Samo talko je treba raauimeiti napore lansifcega UO, da bi razknil, kije ZS danes je; am sa-mo tako je treba raziuimeti metodično viprašanije: ald nam je Zš danas sploh po-toielbna. To ni biUio sesanje iz pnsta, mitd ne fmndacdija qpoaiciije, kat so bodmačiiM na raznih straneh (so želeli, da bi bdilo), naše dedo. Ob spoznanjiu, kako realizirati per-
apetktdiv,o — samaujpiravljanoe, samoukiniitenr — je ljuibljanska Zš danes močnejša kot kdajkioili; dovolj trdna in dovolj aposobna raakrinkatd visa namigovarnja, ki v napaand luči prikaauoejo njen pomen dn njeno delo.
Zš danes ne more več samo dedati, pač pa pametniO delati; Zš danes ne more biti več samo odraz (medij) nekega dogajainja pač pa soustvarjalec tega dogajanija.
Dedo Zš danes ne sme več temedjdti na emooiaonainih reakcijaih na takšne ali dni-gačne pritisike, pač pa na študiiozni analaai sdrtiuacije.
Ne kot posebno popaln primer, pač pa kot poskus globlje pogledati v določene probleme, naj služi stališče študenta elek-trotelmiike:
»Vsi veliki zgodovinski procesi, ki se odvijajo v naši družbi, nikakor niso šli mimo mlade ge-neracije, ampak so ji vtisnili neizbrisen pečat. Izvor glavnih idejnih in političnih nerazumevanj in odklonov raladih tnoramo zato iskati prcdvsem v osnovnih protislovjih sedanje družbe, v ncraz-vitosti, v negiranju samoupravnega sistema, v omejevanju osebnosti in ustvarjalne iniciative. Ta protislovja porajajo razkorak raed teorijo in prakso, med tistim, kar želimo doseči in onim, kar dosegamo. V teh protislovjih, ki jih pora-ja naš  razvoj,  se  kot  nosilci  posameznih  njego-
Nadaljevanje na 2. stranl
Na filozofski fakulteti je bilo ko-nec decembra 1964 sto devetdeset (190) študentov članov Zveze ko-munistov. Med štirinajstimi člani faknltetnega odbora ZŠJ na tej fa-kulteti so trije komunisti.
Mogoče še zgovornejša sta na-slednja podatka: od začetka letoš-njega študijskega leta temu fakul-tetnemu odboru ni uspelo sestaviti ideološke komisije. že dva meseca je ta odbor v ostri krizi in ne uspe aiu, da bi našel dva all tri tovariše, ki bi prevzeli delo na ideološkem in kulturnem področju.
R. M.
OSTIHM
Težišče samo-upravljanja
vih polov in ckstremov javljajo negativni pojavl birokratizma, tehnokratizma, zaostalosti, primiti-vizma itd. Pojavi birokraiskega odločanja, uprav-Ijanja mimo samoupravnih organov in delovnega kolektiva, prikrivanje raznih nesocialističmh ko-ristoljubnih odločitev pred kolektivom, izigrava-nje javnosti in zakouitosti brez družbene sankci-je, dušenje kritike in pozHivnih stališč, ncspošto-vanja družbene sankcije, dušenje kritike in po-zitivnih stališč, nespoštovanje družbene odgovor-nosti, dobijo svoj odraz najbolj v mišljenju mla-dih. Nesmiselno in škodljivo je zapirati oči pred temi problemi, jih idealizirati in prikaiovati le to, kar je pri nas najboljše in edino pravilno. Sleherno idealiziranje |e škodljivo, saj mladega človeka dezorientira in razočara ter osmeši in od-tuji vsakogar, Jri se tega poslužuje. Ce prlkriva-mo realno stanje y bojazni, da se ne bi razkrila vsa protislovja in napake na sedanji stopnji družbenega razvoja, kl ao sicer nujne, potem bo študent največkrat to razumel kot zagovarjanje obstoječega stanja all nesposobnost ustreznih or-ganov pri odpravljanjn teb napak. To pa ustva-ri ugodna tla, zlasti med študenti, za samo kri-tikarstvo.
Prav tu so bile slabosti našega dosedanjegs dela, ker nismo znall nuditi študentom tistega, kar jih zanima. Nismo znali sprožiti med štn-denii diskusije o vprašanjih, kl jih srcčuje Štu-dent t vsakdanjem življenju in ki nanje največ-krat sam ne najde pravega odgfovora«. (Drago HRIBSEK, FO FE).
Takšen dostofp je dokaj pogost, aato je tolMiko pameimibnetje, da damo nanj eno sa-mo bdisitvenjo priipamiba: pisec je pablieime zafiuitnflj, oe jpa tutdti dJojel; zato se obrača na nefoakšen abstraktna vseobčd suibjeJflt (dmužbo), kd naj te (piioibleme reši. Pisec |Je uvMea, da se je treba obmitd k Zš, ker Sbuidente oibneimieinijiuije z neiporniembniirral afe-raUiami, da se je fcreba obrraiti na fafcultetal. srot, kar patrjuje nemogiače štuidiiijislke po-goijie; da se je treba obnniiitji na ivodslfcvio podijebja, Iki pomsroča tiak&ne lin takžaie anio-mailije; da se je treba obmita do rodstev ZK, ker rvikJjiuičujetjo čilaine, ki sd tegia s svo-jim deHam niso zaslužili; da se komec kon-oav obme dio sošolca, ki je ipotenaiaiLni M-noferat, tohnokrat, kot dniužbene lasitmine itd....                                    Franci Pivec
Priznanje delovne dobe za redni študij — upravičena zahteva
Ne bi se ntd spuščal v širše obravna-vanje splošne študentske problematike, nekaj se je v preteklem letu za izboljša-nje splošnega položaja študentov že na-redilo. Nedvomno pa bo potrebno na tem področju narediti še marsikaj. Poudaril bi samo, da so sprejeli ukrepe izrazito kratkoročnega značaja. Kaj bo še potreb-no narediti in spremeniti v prihodnosti, bo odvisno od mesta, ki ga družba študi-ju kot posebni obliki družbeno potrebne-ga dela daje. Konkretne oblike sprememb pa bodo odvisne poredvsem od material-nih možnosti. »Premiranje« študija po delu bo torej odvisno od splošno družbe-nega in ekonomskega položaja in razvoja.
"Vloga visokosfcrokovnega kadra v go-spodarstvu je jasna, nesporno je tudi to, da je študij kot trošenje umske energije in kot faza izgradnje strokovnega kadra družbeno potrebno delo. Spoznanje, for-malno priznanje nečesa pa pomeni malo ali nič,.če to priznanje ne najde svoje re-alizacije v praksi. Stvar nikakor ni eno-stavna čim postavimo za kriterij uspeš-nosti in upravičenosti neke akcije rezul-tate, ki jih hočemo doseči na daljši čas. Tema torej zahteva široko in kojnpleksno obravnavo, zato naj se omejim 4ia samo en aspekt tega vprašanja.
Ena od pridobitev socialistične drug-be je pravilno vrednotenje dela. Če je de-lo kot trošenje energije (umske ali fizie-ne) enakopravno, naj se to dejansko pri-znava s tem, da se delo kot tako izena-
čuje ekonomsko, preko enakih dohodkov. Le v tem bo težnja po odpravljanju raz-lik med fizičnim in umskim delom našla svojo konsistenco. če je tako pojmovanje dela sprejeto in proklamirano, se vprašaj-mo, ali je imelo kakrsnekoli posledice na vrednotenje študija. Odgovor bo negati-ven vsaj z nekega aspekta. Konkretno, za pridobitev visoke strokovne kvalifika-cije (fakultetne izobrazbe) je potrebno 16 do 18 let (všteta osnovna izobrazba), za pridobitev strokovne kvalifikacije pa 11 do 12 let. Praktično to pomeni, da bo tebnik, krojač ali meSanik sklenil delov-no razmerje pri osemnajstih letih, inže-nir, profesor ali zdravnik pa pri petin-dvajsetih (kar je vsaj za povprečje pre-cej redko). V redu, opredelitev za ta ali drugi poklic, za to ali ono vrsto dela, je odraz notranjega nagnjenja človeka. Stvar postane bol j problematična, čim jo prouču-jemo od dneva zaposlitve dalje. Ali je lo-gično in opravičljivo, da bo inženir, pro-fesor (vsak strokovnjak) 100 odstotno po-kojnino lahko pridobil šele pri petinšest-desetih letih pač samo zaradi tega, ker mu je bilo za pridobitev potrebne kvali-fikarije potrebnih pet let več kot recimo tehniku, ki isto pravico pridobi že pri šestdesetih letih! (Vsaj po novem pokoj-ninskem zakonu.) S tem dobiva načeto vprašanje širši pomen in se neposredno dotakne vsega visokokvalificiranega kadra. Ali ni današnji kader delal tudi takrat, ko je študiral? Ali ni neposredni rezultat
tega njegovega (osebnega) študija zm< nost sestavljenega, multipliciranega dela, objektivni pogoj za pridobitev od katerega ima neposredno korist širša družbena skupnost? — študij je torej določenih zmožnosti in sposobnosti in za-to višje ustvarjalnosti. če ga tako pojmu-jemo in mu priznavamo tako mesto, ki se samo po sebi vsiljuje zahteva po ustreznem sankcioniranju. če bi, vsaj za današnje pogoje, zabteva po ureditvi ena-kega ekonomskega položaja študenta in neposredno zaposlenega bila pretirana, zahteva po priznanju skraj-šane delovne dobe (torej za pri« znanje redne štud. dobe kot delovne do-be) z a v s e t i s t e, ki so že, ali pa šele bodo pridobili visokošolsko diplomo, ne more biti nerealna. S tem bi študijtt kot družbeno potrebnemu delu samo pri« znali mesto, ki mu gre. V tem ne bi bili niti edini niti prvi. Ali ni v nekaterih de-želah to vprašanje rešeno že s tem, da pridobi upravičenec pravico do polnega pokojninskega zneska pri točno določeni starosti? (Starostna meja kot kriterij.) Ni-kakor ne mislim na kakršnekoli »presa-ditve«, vsaka družba si ureja svoja vpra-šanja v skladu s srojo ideologijo in svo- ¦ jimi možnostmi. V oči pa bode dejstvo, ¦ da pri nas pokojninski zakon zaradi ome-njenih razlogov tako zapostavlja intelek-tualne delavce. Kmalu pa bo tudi to vprašanje zahtevalo odgovarjajočo rešitev.
Jože Rajk
OCENA DELA
Plenum, ki ga je preteklo sredo skli-calo preds^Lstvo univerzitetnega odbora Zveze študentov, naj bi predvsem na pod-lagi obširnega in dovolj kritičnega poro-čila dejavnosti ZS od letošnje skupščine ocenil njeno delo in njena nadaljnja pri-zadevanja dokončno vsebinsko orlenti-ral, obenem pa bi sprejel programe po-sameznih komisij pri predsedstvu UO za obdobje do konca šolskega teta.
Poročilo, ki se prične z mislijo, da Je bojazen o preveliki preorientaciji s pro-blemov univerze na zunanjo univerzitet-no problematiko neupravičena, saj gre prvič za širšo platformo študentskega angažmaja nasploh in da lahko globljo usmeritev na probleme univerze šele pri-čakujemo, je prikaz tako vsebinske, ka-kor brganizacijske orientacije ZŠ v dose-danjem obdobju, kakor tudi že v perspek-tivi zamišljen proces družbenega dogaja-nja na univerzi in izven nje. Poročilo ob-širneje obravnava netkaj večjih proble-mov. Naj omenimo: osnutek zakona o vi-sokem šolstvu, 8. kongres ZKJ, problem odtujenosti vodstev ZS, javna tribuna In družbena kritika. Menim, da^ je zelo po-zitivna preorientacija na področju idejne-ga dela, saj so izkušnje pokazale, da je res absurdno to dejavnost prepuščati eno-stransko orientirani ideološiki komisiji. Ceprav se postavlja vprašanje, ali bo tu-di predsedstvo zmoglo to zahtevno nalo-go, pa je vendarle na mestu ugotovitev, da mu bo to prav gotovo uspelo v večji meri kot dosedanji komisiji.
Kljub mnenju nekaterih, da smo z re-formo zaključili, je iz poročila razvidno, da je Zš na pozicijah, ko bo treba z re-formo dejansko pričeti, saj reformirana univerza družbeno ni priznana, študijski programi so prenatrpani, študentje pa za-radi mnogih peripetij menijo, da je bila le posledica neutemeljenega forsiranja ne-katerih politikov in jo kot tako tudi ne-resno imenujejo.
Nadalje so ^ poročilu zelo kritično ob-delani posamezni najbolj pereči problemi ljubljanskih visokošolskih zavodov. Prl tem najbolj abode dejstvo, da na Peda-goški akademiji že vrsto let postavljajo kot prvo zahtevo pisanje sikript, dosegll pa so zelo malo ali skorajda nič. Edin-stven j~ primer študentov Visoke šole za politične vede, ki imajo vsekakor naj-boljše študijske in druge pogoje, vodstvo študentske organizacije se sploh ne sku-ša aktivnejše vključevatl v življenje unl-verze. Velikl kritiki so podvržene razme-re na vseh oddelkih PAGG, saj so tako razmere v Z§ In ZK kot tudl študijskl problemi kričeč primer, kako se ne sn» delatl. Pravna fakulteta Je tudi tbkrat omenjena kot zatočišfie vseh tistih gu-denov, ki ne uspejo drugod, aii   pa   4
z vpisom na tej fakulteti odlagajo od-hod t JLA. Studentje filozofsike fakul-tete bodo morali posvetiti še naprej naj-več pozornosti razpravi o dvigu kvali-tete predavanj, medtem ko so ekonoml-sti na dobri poti, da si dokončno izobli-kujejo profil reforme, kl bo dejansko za-dovoljeval potrebe prakse. Velika neela-stičnost je tudi pri študentih biotehnlke in FNT, saj je mnogo problemov še da-nes neurejenih In sploh ni resnejših po-skusov, da bi se izkopali iz njih. Boljšega stanja ni niti na elektrotehniki niti na strojni fakulteti, čeprav vsaj skušajo xe-ševati študenske probleme. Popolnoma drugačno pa je stanje na medicinski fa-kulteti, kjer si je ZS z vestnostjo pri ob-ravnavanju študijskih vprašanj pridobila renome najboljše študentske fakultetne organizacije. Umetniške akademije pa so leglo najbolj idejno indiferentnih študen-tov, zato so tudi razmere temu primerne. Poročilo zaključuje z analizo opisa, soci-alne strukture študentov, politike štipen-diranja ln kadrovskimi problemi, s kate-rimi se bori organizacija že vrsto let.
Ker pa je prav gotovo najpomembnej-ša akcija letošnjega UO prenos neikaterib. funkcij iz Zš na samoupravne organe, je prav tako kot uvod v razpravo sledilo poročilo o delu teh samoupravnih orga-nov. Omenjam le nekaj najbistvenejših problemov, o katerih sta samoupravna organa (univerzitetni svet in univerzitet-na uprava s svojimi komisijami) razprav-ljala in sklepala.^Največ časa so samo-upravni organi prav gotovo posvetili unlverzitetnemu statutu, statutom fakul-e in zakonu o visokem šolsvu. Ker je njihova problematilka tesno povezana, mo-, ramo reči, da tako univerzitetni kakor fakultetne stature čakajo še temeljite spremembe, saj je bil osnutek zakoma o visokem šolstvu odklonjen In bo mogoče gele po sprejetju »ovega zakon a dokonč-no urediti vprašanje statutov. študijska komisija pri UO je na podlagi razprav o študijskih problemih na fakultetah pred-lagala določene spremembe, ki poudarja-jo predvsem poostritev selekcije v pr-vih letnikih in dokončen prehod na si-stem, da so vsi izpiti pogoj za vpis v viš-ji letnik. Večkrat je bila na dnevnem re-du tudl socialno-ekonomska problemati-ka Studentov. V zvezi s tem so predlagali okrepitev sklada za posojila študentom zdravstvenega varstva in pospešitev grad-nje študentskih domov. Svobodne kate-dre morajo po priporočilih teh organov čimprej postati najtesnejša vez med fa-kulteto in prakso.
Po poročilih se je razvila živahna raz-prava, katere prvi del se je odvijal na re-hiciji študentje umetniških akademij: pi-¦ec  poročila predsedstva UO.  fitudentje
akademij se nikakor niso mogli povsem strinjati s precej kritičnimi pripombami na račun njihovega dela. Na eni strani so ti študentje trmasto poudarjali speci-fifinost svojega dela in vsevolitveno pro-testirali, na drugi stranl pa je UO posku-šal spor prikazati predvsem v aspektib različnih idejnih gledišč. Ker plenum teh nesoglasij ni mogel izgladiti, so sprejeli sklep, da se že prihodnji teden sestane predsedstvo UO in odbori umetniških akademij na seji, ki naj bi bila začetek skupnih prizadevanj pri izvajanju pro-grama ZS. Ko so govorili o neresnem sprejemanju nekaterih sklepov ZS pri merodajnib forumih, so menili, da bo treba v bodoče končati s soglasnimi raz-pravami in preiti na konkretne zbore, pe-ticije, skupščine itd.
Precej dolga razprava o sodalni struk-turi študentov je, poleg že starih dobro znanih stvari, odprla tudi nekatere nove manj otipljive probleme. Sugestija enega izmed diskutantov, ki je predlagal ,da bi se poskušalo rešiti vprašanje boljšega materialnega stimuliranja študentov, ki so geografsko oddaljeni, saj bomo dru-gače zašli v situacijo, ko bo kadrov na podeželju vse bolj primanjkovalo, je bila zelo dobro zamišljena, vendar konkretae-ga stališča plenum do tega vprašanja nl zavzel. Razprava o izrednem študiju je izkristalizirala endlno stališče, po kate-rem v perspektivi izrednega študija v na-šem sistemu ne more biti več, saj celo največji zagovorniki tega šttidija pozab-ljajo, da izredni študij v današnjih pogo-jlh zahteva nečloveške žrtve. Zato jim je tafcoj treba izboljšati pogoje.
Omeinbe je vredna tudi razprava to-variša Fetroviča, ki se je skušal nekoliko načelneje lotiti nadaljnje orientacije ZS. Morda sta najpomembnejši ugotovitvi, da nas še vedno čaka velika in težavna bor-ba z birokratskinal ter liberalističnimi težnjami in pa pomislek glede izgrajene-ga strokovnega in dmžbenega profila da-našnjega diplomanta. Statistike, po kate-rih je pri nas v povprečju 5 odstotkov ur posvečenih družbeni vzgoji, na zapadu pa celo 20 odstotflcov, jasno kažejo, da bo treba nekaj ukreniti.
Razpravo k prvi točki je zaključil to-variš Zimšek z besedami, ki jih delno ci-tiram: »V preteklem obdobju so nas ne-kateri fonuni večkrat kritizirali; te kri-tike so povzročile razburjenje predvsem v krogih, katerih se niso neposredno do-tikale. Kritika je v današnji situaciji nor* malen pojav, upoštevati pa moramo ti-sto, kar je objektivno in predvsem real-no; to smo tudi npoštevali. Zato se tudi ne moremo strinjati z mnenjem nekate-rih, da je to poklekanje UO. Naša dolž-nost je, da sprejmemo, kar je v kritikah tehtnega in da se navadimo sprejemati argumente. Kritiko sprejemamo brez bl sterije, saj ne moremo posnemati metod nekaterih, ki sprejmejo sklep in od tega ldjab argumentom ne odstopijo, ker me>
nijo, da bi to pomenllo njibovo Ukloni-tev (kvnkretno odbor Zš v Študentskem naselju). Ne drže očitki, da se je Zš od-tujila od problemov, gre za dejstvo, da se s problemi ni ukvarjala, kar je bist-vena razlika. Študentska organizacija mo-ra imeti jasno pred očmi, kaj hočemo z vsako konkretno akcijo doseči, ne pa zgolj poskrbeti za senzacionalno osebo in ji pustiti, da stvar po svoje izvede. Mno-gi odbori si zastavljajo veliko nalog, ki pa jih nikoli vseh ne izvedejo, zato me-nim, da je bolje vključiti v program sa-mo nekaj akcij in te izvesti dosledno.
Druga točka dnevnega reda je bila na-menjena razpravi programov kcmaisij pri predsedstvu UO za čas do konca študij-skega leta. Ker k programom ni bilo no-benih pripomb, so bili v celoti sprejeti, kar je dokaz, da so bili realno planirani na osnovi nove vsebinske orientacije ZS na ljubljanski univerzi. Odgovorni ured-nik Tribune je posredoval okviren kon-cept orientacije študentskega lista, ki *se bo letos bolj kakor kdajkoli posvetil rav-no problematiki študentov, bo pa obrav-naval tudi druga vprašanja, ki morajo študente vsekakor zanimati, saj je prav univerza presečišče vseh družbenih doga-janj. Vsi programi, vključno z okvirnim programom Tribtine, so odraz prizade-vanj študentske organizacije, da posve-ti povsem enakovredno pozomost vsem najvažnejšim problemom, ki jih je iskri-stalizirala tako razprava na samem plenu-mu, kakor vse prejšnje razprave in zbo-ri. Vsi ti proiblemi pa se bodo v prihod-nje reševali na podlagi najširših razprav v celotni organizaciji in menim, da so re- ' zultat teh teženj tudi tri najpomembenjše, akcije predsedstva in njegovih komisij v marcu. 2e 10. bo plenum, ki bo obrav-naval vprašanja financiranja Zš, 24. mar-" ca pa bo prav tako plenum, ki bo posve-čen izključno specializiranim organizaci-jam, 31. marca pa bo izredna skupščiha Zš ljubljanske univerze, katere edina toč-ka dnevnega reda bo samoupravljanje.
V zadnji točki je socialno-ekonomska komisija pri UO predložila v razpravo predlog o ukinitvi samopomoči, ker me-ni, da je takšna pomoč v sedanjih pogo-jih neučinkovita, da zanjo med študenti ni večjega zanimanja, poleg tega pa mak-simalna vsota pet tisoč dinarjev v seda-njih pogojih ni nobena resna pomoč. „ Eezultat obširne razprave je bil siklep, da plenum zaenkrat zavrača predlog, pri-poroča pa predsedstvu in socialno-eko nomski komisiji, da organizirata širšo razpravo o vprašanju, kako bi najbolj ra-zumsko izrabili ta sredstva in na podlagi teh razprav izdelata nov predlog.
Naj zaključim z mislijo, da je plenum dobro uspel, saj smo se v dobrih treh urah temeljito seznanili z delom, proble-mi In programom dela celotne Zš in bo mo tako šudenti kakbr tudi predsedstvo UO lahko začeli s konkretno realizacijo na podlagi jasno začrtane vsabinske ori-entacije.                                Srečko Rutar
AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMiKA # AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA
Pozitivistično
in
negativistično poročanje
Spoštovano uredništvol
Na kratko se oglašam ob vaši pripom-bi na moj prispevek »O objektivnem ob-veščanju« v drugi številki Tribune.
Nedvomno je metoda, po kateri skušaš diskvalificirati svojega sogovornika več-krat učinkovita, čeprav ne najbolj demo-kratična. če sem v svojem prispevku ob konkretnem primeru opozorila na pro-blem objektivnosti v »Tribuni«, sem to storila zato, ker sem zdinteresirana, da bi list dejansko objektivno informircU štu-dentsko javnost. Zelo jasnemu vprašanju o tern, kakšna je uredniška politika Tri-bune glede obveščanja, in kako se ta po-litika kaše v konkretnem primeru (ali je bil omenjen primer izjema ali pravilo), se je uredništvo izognilo. Zdi pa se mi, da je v svojem odgovoru vsaj posredno zelo jasrib pokazalo, kaj pojmuje pod ob-jektivnostjo in kako si predstavlja svojo nalogo obektivnega informatorja.
Ne moti me, če ima uredništvo odklo-nilno stališče do »deskripcije zapisnikov«, mislim pa, da bi vsaj v naslednjih števil-kah, če že takrat ni moglo, v širšem po-vzetku ali v samostojnih novinarskih za-
pisih omenilo, da je bil v široki razpravi v študentskem naselju tudi kdo, ki je bil drugačnega mnenja kot avtorji člarikov, ki so bili dotlej in kasneje objavljeni v »Tribuni«; da je kdo od teh diskutantov argumentirano odgovarjal na napade ter vprašanja na tem zboru in prej v Tribu-ni. Zame — in verjetno za širšo študent-sko javnost — je veliko vprašanje, če lah-ko tako načelno stališče do razprave vn argumentov druge strani (čeprav ta ni vedno najbolj »simpatična« uredništvu) smatramo kot prizadevanje po objektiv-nem obveščanju. Kakor pa kaže odgovor uredništva, bi bilo tako poročanje, ki bi upoštevalo vsa oistvend mnenja, »objek-tivistično« in pozitivistično. .
Tudi nedavna razprava na zboru Tri-bune v študentskem naselju je pokazala, da večina diskutantov (razen seveda čla-nov uredništva in prizadetih avtorjevj ni preveč trdno prepričana o objektivnosti lista. Vendar diskutanti na mnoge kritič-
ne pripombe največkrat niso dobili pre-pričljivih odgovorov niti na zboru niti kasneje v listu. V Tribuni je bila ta ši-roka, konkretna in kritična razprava zaje-ta le v nekaj vrsticah. Po vsej verjetno-sti je uredništvo tudi do te kritike zavze-lo stališče, da gre za zahtevo po objekti-vističnem poročanju.
Videti je, da ima uredništvo svojo do-sedanjo prakso za zgled objektivnega pri-kazovanja družbenih in specifično štu-dentskih vprašanj, skoraj vsa drugačna in nasprotna mnenja pa za • objektivistična in pozitivistična, ki raso konstruktivna in ne prispevado k nadaljnji razpravi. S to zelo enostavno pragmatistično formulo lahko uredništvo takoj ugotovi objektiv-nost in konstruktitmost določenega pri-spevka in stališča, ostale pa zavrne ali diskvalificira s »primernimi« pripomba-mi (primer: odgovor uredništva na pi-smo DSK v 30. številki lanskega letnika).
M. Demešič
,Devetinp6deset krilatic' kot
odgovor Ljubljanskega
dnevnika
V Ljubljanskem dnevniku z dne 12. ja-nuarja 1965 je Djuro Šmicberger odgovo-ril na kritike, ki so bile v zadnjih mesecih napisane o našem zabavnem tisku, naper-
jene večidel zoper vsebinski koncept Ne-deljskega dnevnika.
Karakteristično za ta odgovor z naslo-vom »Devetinpetdeset krilatic« je pred-predvsem, da ne skuša z argumenti zavre-či očitke Nedeljskemu dnevniku, temveč si je njegov avtor raje privoščil manj ne-varno in manj tvegano pot, kjer mu ni bilo treba dokazovati ali pojasnjevati ni-česar konkretnega. Z vso kritiko, argumen-tirano in neargumentircmo, je D. šmicber-ger opravil na ta način, da je iz nje izbral devetinpetdeset izrazov, sr kakršnimi so avtorji sestavkov o Nedeljskem dnevniku v »tej strastni gonji« nazvali ta list, jih le-po zbral po abecednem redu iz Dela in Tribune in na njihovi osnovi hotel degra-dirati polemiko o zabavnem tišku na za-letavo in predvsem na neresno.
S takšnim načinom polemike, kot jo podaja D šmicberger, se seveda ni moč strinjati, čeprav ima D. šmicberger vso pravico, da odgovori tako, kot se mu zdi prav. Ne morem pa se z njo strinjati za-radi tega, ker ne vsebuje konkretnih pro-tiargumentov, ki naj bi jih prizadeti na-vedel kot  odgovor na kritične pripombe
in ki naj bi ustvarjalno prispevali k raz-ščiščevanju, kakšen je in kakšen naj bi bil zabavni tisk, konkretno vsebina Nede-Ijskega dnevnika.
Tpda, ali ne opozarja takšen način pi-sanja na nemoč z argumenti odgovoriti na neko kritiko?
Tako je ostal odgovor D. šmicbergerja na ravni pavšalrie in splošne zavrnitve oči-tanih slabosti Nedeljskega dnevnika, o katerih pa je bilo doslej vendarle toliko napisano — pred nedavnim so poslali uredništvu tega tednika tehtno kritično pismo predstojniki nekaterih kateder prav-ne fakultete v Ljubljani, Vlado Vodopi-vec pa je poslal svoje pripombe h koncep-tu Nedeljskega v odprtem pismu glavne-mu in odgovornemu uredniku — da ne kaže ponovno utemeljevati, koliko je in koliko ni teh 59 krilatic utemeljenih.
Morda pa kaže opozoriti na izhodišče šmicbergerjega odgovora, ki se opira na vestno izbrane krilatice ali »okrasne pridev-ke«, kot jih imenuje avtor odgovora. Le-ta pravi v začetku svojega sestavka dobesed-no takole: »če se bo kdo v bodočih rodo-vih zanimal za zabavni tisk današnjih dni,
bo zaforedel v lepo kašo. Na primer, da bi tak raziskovalec hotel ugotoviti kako je bil zabavni tisk v svojem času (o) cenjen, bi se zlepa ne mogel odločiti za katerega izmed okrasnih pridevkov, ki zdaj sprem-Ijajo pisanje o zabavnem tisku. Ta razi-skovalec bi namreč moral izbirati med tta-slednjimi trditvami (sledi 59 krilatic kot na primer: zabavni tisk je banalen, bom-bastičen, brezidejen, brez kriterija, brez prave mere, bulvarski, cenen, dlakocep-ski, epigonski itd.J  .
Ob tej ugotovitvi D. šmicbergerja pa se seveda postavlja zelo naravno in nič kaj zapleteno vprašanje, ali bodo naši zanamci, tisti, ki bodo recimo ocenjevali današnji zabavni tisk, šli in izbrskali teh doslej zbranih 59 krilatic in kolikor se jih bo morebiti še nabralo ter na osnovi le-teh izrekli oceno, ali pa bodo nemara raje prebrali njegovo vsebino in tako na osnovi neposrednega spoznanja izrekli svo-je mnenje.
Bržčas bo vsak resen kritik sto-ril slednje.
s                            Drago Mirošič
Psevdokritika
Nedavna razprava« v študentskem na-selju je imela zelo ambiciozen našlov Kritika v socializmu, toda pokazala je toliko pomanjkljivosti, da se mi zdi nuj-no na kratko spregovoriti o najbolj vid-nih.
O organizacijskih slabostih zelo na kratko. Menim, da zamuda obeh zagreb-ških gostov ne bi bila nujna, če bi malo prej odpotovala Iz Zagreba. Odbor ZŠJ v Naselju bi moral povabljencema jasno povedati, v čem je <anisel uvodnega pre-davanja, saj imamo glede tega že pre-cejšnje pozitivne izkušnje. To še zlasti velja za tovariša Kangrgo, čigar uvodno šolsko predavanje je po mojem mnenju zgrešilo cilj, nas poslušalce pa neprijetno
uspavalo. Preveč težav je bilo tudi s pre-vajanjem.
Toda to mi še ni vzelo poguma, ker sena do konca pričakoval, da bom le iz-vedel kaj novega, še zlasti zato, ker je ta tema zelo zanimiva in aktualna. V teh pričakovanjih pa sem ostal zelo razoča-ran.
V tem sestavku nameravam omeniti samo nekaj stališč obeh profesorjev, ki se z njimi ne morem strinjati — seveda, če sem ju pravilno razumel.
Ko je tov. Petrovid odgovarjal na vprašanje, kdo je lahko arbiter v kritiki, je s tem opravil kar na hitro s približno naslednjo formuacijo: tega arbitra ne more biti. Pri naslednjem vprašanju, ki je obravnavalo progresivnosti neke kritike, pa smo izvedeli, da je socialistična vsaka kritika, ki pove resnico. Ne bom polemi-airal o tem, kaj je resnica, pač pa ugo-tavljam v obeh Petrovidevih stališčih neko
protdslovje. Ce razsodnik po avtorjevem, se pravi profesorjevem, mnenju ni potre-ben, kdo pa je potem tisti, ki pokaže, ali je kritik povedal resnico ali ni. Ali je to morda že kar kritik sam?!
Menim, da v sedanji stopnji našega in in svetovnega razvoja mora biti nekdo, ki je arbiter. Ne mislim tu na to, da je to čas sam. Ce bi to sprejeli, potem bi se morali odločati za stihijski razvoj naše družbe. V vseh deželah ima to razsodni-ško vlogo državni aparat. Pri nas, kjer je država v procesu svojega odmiranja, pa ta vloga vse bolj odmira in organizirana sila — ZKJ — z idejnim bojem in pre-pričevanjem vzgaja socialistično kritiko. Jasno pa je, da lahko v skrajni konse-kvenci to vlogo prevzame država s svo-jimi organi, sicer pa je ne bi bilo treba.
Tovariš Kangrga je popolnoma točno povedal, da je socializera totalna kritika. menim pa, da je to premalo, če ostanemo samo pri tej filozofski postavki. Ce filo-zof zelo operira z zadnjo Mancovo tezo
o Feuerbachu, potem bi bila njegova dolž-nost, da pogleda, če je socializem, v tem primeru naša dmžba, na poti uresniče-vanja gornje postavke. Osebno mislim, da je. Uvedeba delavskega in družbenega samoupravljanja pri nas je po mojem mnenju popolna kritika stare družbe. Znotraj teh dveh bistvenih elementov socialistične družbe pa se vse bolj razvija kritika napak pri graditvi pravičnejših odnosov med ljudmi.
Skratka, imel sem občutek, da so te lepe besede obeh predavateljev skoraj po-polnoma ločene od naše resničnosti. Ta-ko razmišljanje o kritfld v socializmu pa se nujno sprevrže v nerealno kritiko, psevdokritiko, negativno kritiko in torej nekritiko.
Pri vsem tem pa me je motilo to, da sta se oba zagrebska profesorja na vso moč sklicevala na Marxa, kot da bi se bala, da jima bo kdo očital, da ga ne po-znata.
Pavle Čelik
Mariborski
študentski list
da ali ne?
Ne želiva biti agitatorja kakršnihkoli novih idej, ampak se oglašava v zvezi z mariborskim študentskim listom pred-vsem kot občana skupnosti, sredi katere živiva, študenta in potrošnika kulturnih dobrin v Mariboru. Res je, da mariborske kulturne ustanove kvantitetno niso pre-več šibke, a o njihovi kvaliteti lahko raz-pravljamo. Jasno je, da te ustanove ne obstajajo zaradi njih samih in njihovih predstavnikov, ampak zaradi tistih ljudi, ki jih srečujemo na ulici, mnogi med nji-mi pa so prav študenti, ki jih nekateri ocenjujejo bolj ali manj ugodno. Seveda pa niso študenti slučajno taki, kakor so, ampak jih oblikuje in pogojuje okolje in njegovi vplivi, pri čemer ima veliko vlogo prav tisk.
Proti koncu lanskega leta so se začeli širiti glasovi, najprej tišji in potem vse glasnejši, da bomo mariborski študenti spet dobili svoj list. V začetku letošnjega študijskega leta so bili ti glasovi prva te-ma pogovora pri večini mariborskih štu-dentov. Njihovih odmevov smo se popol-noma zavedli šele, ko so utihnili, oziroma ko smo slišali, da zlistom ne bo nič, vsaj zaenkrat   ne. Znano je, da   je   pred   leti
Katedra že izhajala, a iz določenih še ne popolnoma jasnih razlogov, se je združila z listom ljubljanskih študentov. Eden od razlogov je bila nada, da bo skupni list prispeval k enotnemu liku slovenskega študenta, bodočega intelektualca. Seveda se s to mislijo o enotnem liku študenta strinjava, kolikor je v danih zelo različnih prilikah to sploh mogoče, a vendar se sprašujeva, ali ni bila že od nekod od zu-naj določena formula in definicija za ta »enotni« lik študenta in s tem onemogo-čena spontana dialektična rast slovenske-ga študenta, ki jo pogojujejo zelo različni faktorji, ki jih ni mogoče predvideti. Ob tem pa se pojavi vprašanje, če je za druž-bo, ki spoštuje in propagira borbo mnenj, sprejemljiva tnisel o enotnem bodočem intelektualcu.
Najbrž sedaj še ni mogoče presoditi, ali je dosedanje sodelovanje mariborskih študentov v Tribuni karkoli pripomoglo k temu enotnemu liku slovenskega študenta in kakšen je ta lik. In, ali je mogoče to doseči z eno stranjo v listu s takim kon-ceptom, ki ne odgovarja mariborskim po-gojem, saj ne upošteva niti specifičnosti prvostopenjskega študija, niti velikega števila izrednih študentov niti srednješol-cev v zadostni meri. fcakšen je ta enotni lik, ki se je pokazal po enem letu sode-lovanja, ali je tak, kot ga družba priča-kuje? Če pa sodelovanje ni dalo nobenih rezultatov pri tem, se vprašamo, koliko je bilo sploh upravičeno.
Med študenti v Mariboru je bilo že pravo gibanje za ponovno izhajanje lista. Negativen odgovor odgovornih forumov je zadušil precejšnjo aktivnost. Tak odgo-vor je bil utemeljen s pomanjkanjem finančnih sredstev (forumi v Mariboru) ia z bojaznijo, da bi samostojen list po-
menil cepljenje slovenske študentske enotnosti (če je sploh bila), oziroma loka-listično zapiranje (forumi v Ljubljani). Zadnje vprašanje se je pojavilo že v zvezi z novo mariborsko literarno-kritično revi-jo Dialogi (prejšnja Nova obzorja), če-prav bi lahko z enako upravičenostjo oči-tali zaprtost skoraj vsem slovenskim (ljubljanskim) revijam, ne sicer lokali-stično, marveč grupaško. Poglavja iz slo-venske literarne zgodovine npr. kažejo, da ni pomembno, če je Cankar ustvarjal na Dunaju, Prežih na Koroškem, Aškerc na Štajerskem in da ni važno, kje so ob-javljali. Slovcnska kultura je ena sama, pa naj nastaja kjerkoli, nikakor pa ne moreva pritegniti mnenju nekaterib (tudi podzavestnemu mogoče), da je slovenska le, če nastaja ob Ljubljanici, kjot bi bilo neumno misliti, da je jugoslovanska le ti-sta kultura, ki nastaja recimo v Beo-gradu.
Torej meniva, da bi lahko mariborski študenti še bolj prispevali k reševanju slovenske študentske problematike, če bi imeli svoj list. V takem glasilu bi labko (in tudi bi) sodelovali tudi dopisniki Tri-bune, prav gotovo pa bi v njem sodelovali študenti iz vse Slovenije in Jugoslavije, ki v večjem številu študirajo v Mariboru. S tem pa postaja argument o lokalistični zagledanosti neutemeljen. Tudi ostala študentska središča v Jugoslaviji imajo sroja glasila (Split? Novi Sad...), pa jim nihče ne očita separatizma, kot se ne ču-dimo, da izhaja poleg Dela, glasila SZDL Slovenije, še v Mariboru Večer itd.
Po stari slovenski težnji, »naj bo volk sit in koza cela«, se v Mariborusedaj po-govarjajo o tem, da naj bi študentski list izhajal kot priloga Večera. Meniva, da ta-ka rešitev ni najprimernejša,  saj  bi  M
labko zgodilo, da bi bila priloga bolj po-ročevalska kot analitična, kot je žal Večer v glavnem informator. Tega pa menda ne potrebujemo. Ali se bodo v taki prilogi labko odkrito načenjala vsa vprašanja? In ali bodo potem prejemali list tisti, ki so najbolj zainteresirani, saj študenti ni-so vsi naročniki Večera.
Meniva torej še enkrat, da bi le lastno glasilo lahko resnično pomagalo k reševa-nju perečih. problemov, predvsem štu-dentskih; da bi aktiviralo š>č več študen-tov, prineslo nekaj svežine v Maribor. Prepričana sva, da bi uredniški odbor v sodelovanju z odborom ZŠJ mariborskib visokošolskih zavodov izpolnil zabteve družbe in da ni nevarnosti, da bi v tem listu pribajale na dan zaplotniške ideje. Da bi pa mariborski dopisniki v* Tribuni spreminjali koncept tega lista (kar si morda nekateri želijo), pa je preoptimi-stična misel.
V preteklem tednu je mislil odbor ZŠJ v Mariboru sklicati javno tribimo mariborskih študentov v zvezi s Katedro, a zainisli ni mogel uresničiti zaradi od-sotnosti večine članov na plenumu od-bora. Vsekakor pa je zadnji čas, da se problem na nek način reši, saj življenje teče dalje, problemi se nabirajo, mi pa nimamo niti več stika s Tribuno niti svo-jega glasila.
P. S. Članek je bil napisan pred enim mesecem, a stvari   se   niso   še   nič spremenile, zato ga pošiljava Tribuni.
Tone Partljič in Jaka Rojs, mariborska študenta.
TRIBUNA STRAN   3
0 delovnih organizacijah in revijah
Tovariš urednik!
Pobudo, da sem se odločil za to pi-smo, mi je dalo čitanje člankov Veljka Rusa in Vladimirja Arzenšika o pravnem statusu revij, ki sta bila objavljena v va-ši prvi letošnji številki. Mislim, da je razlaganje ustavnih našel, obseženo v teh člankih, samo deloma pravilno in da so tudi teze, sugestije in zahteve samo delo-ma upravičene. Oba pisca izhajata sicer iz ustavnega načela, da je delo edino me-rilo človekovega družbenega in materi-alnega položaja, da je združeno delo po-goj za avtanomijo (bolje povedano samo-upravljanje) in sodelovanje pri izvajanju avtonomije, vendar pa mislim, da so nju-ni zaključki in logika napačni, ko prena-Šata ta načela v abstrakcijo in poskušata z njimi absolutizirati pravice sodelavcev revij. Ni namreč res, da je vsako delo vir vseh družbenih pravic in da vsako delo ustvarja avtonomijo in pravico so-delovati v njej. Naš družben sistem po-zna poleg združenega dela v delovni or-ganizaciji, ki edino pogojuje samouprav-Ijanje, tudi samostojno osebno delo, ki sploh ne ustvarja avtonomije in združe-vanje dela izven delovne organizacije, kjer je avtonomija v smislu soupravlja-nja samo delna, omejena, ali je sploh ni. Vzemimo za primer obrtnika ali kmeta. Njuno delo je samostojno. S tem, da po-godbeno sodelujeta (kooperirata) z neko delovno organizacijo, še ne dobita sa-moupravljavskih pravic v njej. Zakon ali statut delovne organizacije jima sicer lah-ko prizna določene pravice soupravljanja, kadar gre za obravnavanje in urejanje njune kooperacije, nikakor pa te pravice ne morejo biti polne soupravljavske pra-vice, pravice odločanja o vseh vprašanjih delovne organizacije. Mislim, da velja nekaj podobnega tudi za samostojne so-delavce revij, sodelavce torej, ki niso čla-ni delovnega kolektiva, ki izdaja, ureja, upravlja in morda celo tiska revijo.
Ker sem tudi sicer opazil v disknsiji okrog pravnega statusa revij mnogo ne-jasnosti v pojmih, kaj je in kaj ni de-lovna organizacija, kakšno organizacijo ima v mislih 14. člen zvezne, oziroma 26. člen republiške ustave, kaj je v prav-nem pogledu revija in kaj je vsebina družbenega samoupravljanja v delovnih organizacijah, vas prosim, tovariš ured-nik, da v naslednjem poskušam pojasni-ti te pojme tako, kakor gledam nanje kot pravnik. Upam, da bom s tem olajšal nadaljnje razgovore in diskusijo o ure-ditvi pravnega statusa revij.
»1. Delovna organizacija (podjetje, za-vod) je družbeno proizvajalni organizem, v katerega se delovni ljudje združujejo na podlagi svobodne odločitve, da z zdru-ženim delom in s produkcijskimi ali dru-gimi delovnimi sredstvi, ki so družbena lastnina, proizvajajo ekonomske dobrine ali opravljajo ekonomske storitve, oziro-ma da v njem opravljajo določeno druž-beno službo kot svobodni in enakoprav-ni proizvajalci in ustvarjalci. Karakteri-stično za tak organizem je v naših druž-beno-ekonomskih razmerjih to, da je de-lovna organizacija samostojna in samo-upravna organizacija, da je pravna ose-ba, da je nosilec določenih pravic glede družbenih sredstev, ki jih upravlja, in da njen delovni kolektiv neposredno ali po voljenih organih sam odloča o organiza-ciji proizvodnje, o razvojnih programih, o obsegu in vrsti prolzvodnje, o pogojih za menjavo proizvodov in storitev, o raz-polaganju s sredstvi, o razporejanju in delitvi dohodka, o delovnih razmerjih itd. Pravico soupravljanja dobi posamezen de-lavec z vstopom v delovno organizacijo, to je v medsebojna delovna razmerja de-lovne skupnosti (6., 9., 10., 11. in 15. člen zvezne ustave).
Delovna organizacija temelji tedaj na delovnem kolektivu, na delovni skupno-sti in na medsebojnih delovnih razmer-jih tega kolektiva. Kjer ni medsebojnih delovnih razmerij, tam tudi ni delovne organizacije. Ustava dopušča tudi indivi-dualno svobodno delo posaineznikov z nji-hovimi lastnimi delovnimi sredstvi. Do-pušča še več, za opravljanje kmetijske proizvodnje, obrti in podobnih storitve-nih dejavnosti lahko pritegne individual-ni proizvajalec v mejah zakona tudi do-polnilno delo drugih oseb. Tudi tu nasta-jajo določena delovna razmerja, vendar ne medsebojna razmerja, ki izvirajo iz svobodnega združenega dela z družbeni-mi sredstvi, zato dopolnitev samostojne-ga osebnega dela z dopolnilnim delom drugih ne ustvarja delovne organizacije kot samostojnega samoupravnega organiz-ma (22. člen zvezne ustave). Družbena obrtna delavnica, ki zaposluje samo tri osebe, je delovna organizacija, zasebni obrtnik ni, pa čeprav ima morda pravi-co do zaposlitve petih pomočnikov.
Ustava določa še več. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom in z last-nimi sredstvi opravljajo kulturno poklic-no ali drugo podobno dejavnost, lahko združujejo svoje delo in ustanavljao za-tosne  ali   trajnejše  dlovne skpnosti   (14.
člen zvezne, oziromP 26. člen republiške g ustave). Te skupnosti niso delovne orga-nizacije, ker ne izvirajo iz medsebojnih delovnih razmerij, marveč iz medseboj-nega dogovora. Ustava pa jim daje v osno-vi enak položaj kot delovnim organizaci-jam, delovnim ljudem, ki so dogovorili tako skupnost, pa v osnovi enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delovni ljudje v delovnih organizacijah. Obseg teh pra-vic in dolžnosti je seveda odvisen od med-sebojnega dogovora. Ustava misli v teh primerih predvsem na skupnosti svobod-nih umetnikov, znanstvenikov in podob-nih svobodnih poklicev, npr. odvetnikov, kjer zagotavlja delo izven delovne orga-nizacije, pogosto višjo kvaliteto storitev; zafco določa, da se takim skupnostim ob pogojih, ki jih bo določil zakon, lahko dajo v uporabo in upravo tudi družbena sredstva. Pripomniti je treba, da za de-lo takih skupnosti še niso zakonsko do-ločeni vsi pogoji, ker uresničujejo delov-ni ljudje v takih skupnostih svoje pra-vice in dolžnosti ob pogojih, ki jih bo do-ločil zakon. Za delovanje takih skupnosti bo torej potrebno, da bodo pogoje še uzakonili z ustavo usklajeni zakoni o gle-dališčih, o tisku in založništvu, o advo-katuri rn drugi obstoječi in novi zakoni.
2. Revija je tako kot časopis, brošura ali knjiga oblika tiska. Torej stvar in ne organizacija. Gledano s stališča potrošni-ka, ki kupuje revijo v knjigarni ali kol-portaži, je revija kulturno blago, blago posebne vrste, ki je produkt dela avtor-jev, izdajateljev, založnikov in tiskarjev. Revija je hkrati glasilo nekoga, ki stoji za revijo. Kot glasilo je sredstvo za šir-jenje določenih idej, določene kulturne in drugačne politike tistega, ki je revijo ustanovil. Pripominjam, da zakon o ti-sku ne govori o ustanovitelju revije, mar-več uporablja izraz izdajatelj. V večini primerov se ustanovitelj in izdajatelj re-vije tudi dejansko pokrivata, zato bom v tem zapisu uporabljal izraz izdajatelj tudi za ustanovitelja.
če je revija glasilo, sredstvo za izra-žanje in razširjnje določenih idej, dolo-čene kulturne in druge politike; je jasno dvoje: prvič, da revija kot taka ni in ne more biti delovna organizacija; drugič: da namena, vsebine in politike revije ne more določati (administrativni) organi-zem, ki skrbi za urejanje in upravo re-vije, marveč o vsaj v bistvenih potezah določa izdajatelj.
S tem, ko ugotavljam, da revija kot taka ni delovna organizacija, pa seveda ne mislim reči, da ne bi mogla biti za izdajanje revij sformirana delovna organi-zacija, ki bi lahiko v svoji firmi nosila ime revije. Izdajatelj revije je lahko dr-žavni organ, družbena ali delovna orga-nizacija ali skupina občanov. Izdajatelj lahko postavi uredniško in upravno orga-nizacijo, ki je potrebna za izhajanje re-vije, v svoji lastni organizaciji kot pose-bej poverjeno službo, kot poseben urad ali delovno enoto, lahko izdajateljske, uredniške in administrativne posle po-godbeno prenese na obstoječo delovno organizacijo (založniško podjetje, časopi-sno podjetje) ali pa ustanovi posebno de-lovno organizacijo nalašč za izdajanje re-vije. V nobenem primeru pa izdajatelju po našem mnenju ni mogoče odreči pra-vice, da sam izbira in postavlja glavnega urednika in morebitni uredniški odbor, razen, če je (kolkor zakon o časopisnih podjetjih ne določa drugače) sam pogod-beno prenesel to pravico na pogodbenega založnika, na Časopisni, izdajateljsiki ali založniški svet založnika ali na delovni kolektiv podjetja, ki ureja in upravlja re-vijo. To pravico izdajatelja izvajam iz funkcije izdajatelja po zakonu o tisku, iz pojma revije kot glasila določene organi-zacije ali organa, iz materialne odgovor-nosti izdajatelja, njegove obveznosti, da financira, in njegove subsidiarne kazen-ske odgovomosti za objave v reviji in iz določb zakona o tisku o odgovomem uredniku. Mislim, da tega tudi bodoča uskladitev zakona o tisku in zakona o časopisnih podjetjih v bistvu ne bo mo-gla spremeniti, ker bi sicer prišlo do na-sprotja s funkcijo izdajatelja. Ne morem si namreč zamišljati, da bi izdajatelj re-vije, pa naj bo to v kakršnemkoli druž-bnem sistemu, ne določal namena, idej-ne smeri in vsebine revije, ki jo ozdaja. Nimogoče, da* bi npr. »Komunist« ob-javljal članke, ki bi propagirali in zago-varjali fašizem, da bi revija društva za varstvo živali objavljala članke, ki pro-pagirajo vivisekcijo, da bi časopis labu-ristične stranke objavljal članke, ki pri-poročajo konservativne kandidate. Izdaja-telj mora imeti pravico, da zamenja ured-nika, ki bi delal kaj takega, sicer ohrani samo obveznosti, da financira revijo, iz-gubi pa vsako pravico, da ji določa vse-bino in idejno usmeritev.
Zakon o tisku je dovolj širok, da do-pušča vsakršno uveljavljanje kulturne in druge politike, seveda če ni v tolikšnem nasprotju z družbenimi interesi, da bi njeno razširjanje direktno škodovalo druž-
bi. Samo take, družbeno škodljive ofoja-ve, so prepovedane pod kazensko sankci-jo. Podobno prepoveduje tudi 40. člen ustave samo tako objavljanje mnenj ob-čanov, ki zlorablja svobodo tiska za ru-šenje temeljev naše družbene ureditve. Svoboda tiska pa je zajamčena predvsem s tem, da lahko izdaja (ustanovi) revijo vsak državni organ, vsaka družbena ali delovna organizacija, celo civilna pravna oseba (23. člen zakona o tisku). Končno, zakon o tisku je praktično tudi že reali-ziral norrno 14. člena zvezne ustave, ko določa v 24. členu, da ustanovi revijo vsak državni ergan, vsaka družbena ali delovna organizacija, celo civilna pravna oseba (23. Člen zakona o tisku). Končno, zakon o tisku je praktično tudi že reali-ziral normo 14. člena zvezne ustave, ko določa v 24. členu, da ustanovi revijo lahko tudi skupina najmanj petih obča-nov in da predstavlja taka skupina (združba) pravno osebo.
3. Samostojni sodelavci revije. Status samostojnega sodelavca revije je v obsto-ječi zakonodaji pravno neopredeljen. Samostojen sodelavec je vsak avtor član-ka, literarne ali drugačne storitve, ki da izdajatelju oziroma organizaciji, ki uprav-lja revijo, za objavo svoj članek ali lite-rarno delo. Njegovo razmerje do revije oziroma organizacij okrog revije je čisto pogodbeno, avtorska pogodba. Ker pa je revija produkt dela, velja zlasti za lite-rarno ali drugo kultumo revijo, da se v njej izraža pred vsem drugim delo avtor-jev. Od avtorjev je pred vsemi drugimi odvisen kulturni in politični nivo revije. Zato se mi zdi jasno, da bo v duhu nove ustave v bodočnosti treba priznati tudi samostojnim sodelavcem revije določene soupravljavske pravice, tako glede po-drobnejšega določanja vsebine revije (ure-janja), določanja organizacije dela, izbire oseb (urednikov) in drugih vprašanj v zvezi z izdajanjem revije. Seveda ne bo mogel imeti takih pravic vsak slučajni so-
(^lavec, ker bi sicer lahko zahteval tudi Art "Buchwald soupravljavske pravice pri »Ljubljanskem dnevniku«, ki večkrat ob-javlja prevode njegovih člankov. Tudi ne bo mogoče v celoti enačiti teh pravic s pravicami delovnega človeka v delovni organizaciji, ker revija pač ni delovna or-ganizacija. Zlasti pa po mojem mnenju te pravice ne bi mogle iti tako daleč, da bi sodelavci sami brez izdajatelja določa-li in spreminjali namen, vsebino, idejno in politično smer revije in omejili pra-vice izdajatelja izključno na obveznost f-nanciranja revje. To bi bil namreč druž-beni absurd. Izdajatelj, ki je ustanovil re-vijo zato, da bi preko nje razširjal dolo-čene ideje, uveljavljal določeno kulturno in drugačno politiko, bi bil obsojen na to, da revijo financira, ne da bi imel ka-kršenkoli vpliv na vsebino objav. Sode-lavci, celo slučajni sodelavci, bi se spre-menili s tem v izdajatelja z vsemi njego-vimi pravicami, toda brez vsakršne ob-veznosti. Sodelavcem, ki zahtevajo zase tako obsežne pravice, omogoča zakon ta-ke pravice že danes. Saj lahko že danes ustanovijo sami svojo revijo. Nastopiti morajo seveda kot izdajatelji in z vsemi pravicami prevzeti tudi ves ekonomski ri-ziko financioranja revije. Samo na tako or-ganizacijo sicer samostojnih sodelavcev je tudi mogoče aplicirati norme o delovni skupnosti, ki jih omenja 14. člen zvezne ustave.
Zakonito ureditev statusa sodelavcev bo prinesla uskladitev zakonov o tisku, o založniških podjetjih in o časopisnih podjetjih. Verjetno bodo potrebni še dru-gi novi prepidsi. Mislim pa, da za reše-vanje vprašanj statusa sodelavcev ni tre-ba čakati na nove zakone. že danes je večino teh vprašanj mogoče reševati v statutih založniških in časopisnih podje-tij, če pa izdajatelj ni delovna organiza-cija, marveč družbena organizacija, dru-štvo ali državni organ, lahko rešuje ta-ka vprašanja s posebnim pravilnikom ali poslovnikom o urejanju in upravljanju revije oziroma s pogodbo, ki jo sklepa z založniškim ali časopisnim podjetjem.
Dr. Branko Premrou
Še ena študentska javna tribuna je za nami, tokrat na temo, ki naj bi bila filo-zofska (mesto kritike v socializmu.), izka-zala pa se je za nekaj povsem drugega. Kako je ta problem sam živ in prisoten v naši družbi, dokazuje tudi nenavadno številna udeležba: veliko število prisot-nih pa nazadnje ni pomenlo velikega in-teresa, temveč veliko število razočaranih. Zakaj?
Razprava je pokazala, da je dejansko šlo za dve povsem različni stvari: po eni strani za razčlenjevanje kritike, mesta kritike, to je obenem celotne družbe, nje-ne usmerjenosti, njenih značilnosti, deter-tniniranosti — omejenosti, temporalne po-gojenosti na filozofskem nivoju (Kangr-gin uvodnik z analizo obstoječega kot ob-stoječega in z že v osnovi, v biti človeka prisotno možnostjo človekove svobode, to pa je ontološka in teoretično — logič-na upravičenost kritike, na kateri teme-lji tudi Marxova radikalna zahteva po spremembi sveta, takega kot je, po spre-membi obstoječega — in Petrovičevo lo-gično konstituiranje shemat, v katerih igra kritika vlogo teoretičnega dela člove-kove dejavnosti), po drugi strani pa last-ne zahteve avditorja, ki na razprave na tem filozofskem nivoju ni bil pripravljen — in razen enega dela — niti ne sposoben sprejeti. Dejansko pa bi edino ta nespre-jeti nivo omogočil razpravo, ki bi v ta-kem filozofsko-logičnem ambientu zgubila osebno determiniranost posameznika in s tem omogočila kompleksnost. Namesto tega pa je prišlo do tihe vojne med av-ditorijem in omizjem, v kateri je hotel avditorij speljati razpravo na neznanstve-ni nivo branjevskega obravnavanja »pere-čih problemov naše družbe, konkretno kritike in njenega mesta v socializmu« — zadnja konsekvenca te zahteve je bil dia-pozon vprašanj od »gnilobe« našega kme-tijstva do »problema Djilas« — in omizje, ki obravnave na tem nivoju ni hotelo sprejeti, pa je zato postajalo (in postalo) nezanimivo. Ta tiha vojna »kdo bo koga« in »do kje si kdo upa« se je končala z burko: provociranje, da se Kangrga in Petrovič na nefilozofskem nivoju izjasni-
ta proti (»socializmu«, sicer pa to ni to-likanj važno, glavno je, da »proti«: opo-zicionalnost že sama sije sij herojstva). Zunanji izraz je to razpoloženje avditori-ja dobilo v revoltu: kaj moram storiti, da me zaprejo?!
Čas je, da se organizator nad takim uspehom tribune zamisli. Skoraj tisoč študentov je s svojim nastopom doka-zalo, da* niso dostojen avditorij za znan-stveno-filozofske razprave ne o kritiki, ne o čem drugem, da pa je pripravljeno izsiljevati odgovore od vsakogar — tudi tedaj, ko naj bi ti odgovori dejansko bili njihovi odgovori, (kakšni navadno so, se vidi že po vsebini in načinu postavlje-nih vprašanj), tisti, ki odgovarja, je sa-mo klovn, ki na svojo odgovornost sprejema negativno razpoloženje množice. To je bila medvedja usluga dvema za-grebškima univerzitetnima profesorjema, ki sta bila povabljena zaradi svoje atrak-tivnosti (vsi vemo za njun »spor« z dve-ma vidnima osebnostima našega politič-nega življenja, Vlahovičem in Popovičem), ne pa zaradi svoje dejanske znanstvene uglednosti. Mirno lahko zaključimo. da tak avditorij za podobne razprave ni pri-meren: zlasti še tedaj ne, ko tisti del, ki dejansko je sposoben enakovredno ude-ležti se razprave, molče prisostvuje in s tem daje pristanek na to, da iz resne znanstvene razprave napravimo »gala predstavo« — iz povabljenih pa klovne. ki jitn publika ploska ali žvižga.
Marx je v svojih zgodnjih delih posta-vil radikalno zahtevo po ukinitvi filozo-fje: kako to zahtevo, tam postavljeno na filozofkem nivoju, praktično uresni-čujemo, je pokazala petkova tribuna: fi-lozofija se ne spušča »v krvavo areno po> litike«, temveč v prostituirano areno trga in tržnih zahtev: panem!
če že ne odgovora na vprašanje, ki si ga je tribuna zastavila v naslov (mesto kritike), je dala odgovor, kakšnega mesta kritike ne stne zavzeti: naloga organiza-torjev, vseh udeleženih in nas vseh je, da (a v prihodnje ne b«.
llilan PinUr
Za organizatorja in avditorij: negativno! ^
SREDNJEŠOLCI
Kvantiteta in kvaliteta Zveze mladine
Naslov je dokaj obetajoč, vendar bi se predvsem omejil na dejavnost aktivov Zveze mladine na srednjih šolah (o osnov-nih šolah raje ne bi pisal).
če dandanes ne uporabljaš številk za argumente, pogoriš. To nam kaže praksa polemičnih zapisov, številke pa so prema-
lo. Kaj nam pomaga, če lahko beremo in vemo, da ima danes Zveza mladine Ju-goslavije 1,831.000 članov starih od 14. do 25. leta, od tega 404 tisoč delavcev, 674 ti-soč učencev, 109 tisoč učencev v gospodar-stvu, 84 tisoč\n pol uslužbencev, 23 tisoč študentov, pol milijona kmečke mladine itd. Pri sami dejavnosti pa vedkrat, kot noji z glavami v pesku, naštevamo, koliko mladinskih političnih šol smo imeli, koli-ko se jih je udeležilo, koliko športnih pri-reditev smo imeli za dan mladosti... zgolj in samo številke. Številke pa ne po-vedo mnogo.
Danes ugotavljamo, da je Zveza mladi-ne v dilemah, v krizi. Sami sestanlki, ple-numi vseh vrst prihajajo do ključnega vprašanja, ali je Zveza mladine v takšni obliki, kot je danes, sploh potrebna ali ne. (Le zakaj se moramo to šele danes spra-ševati?)
Na splošno velja mnenje, da bi aktivi ZM lahko najbolje zaživeli na srednjih šo-lah, v prostorih, kjer se kuje novi rod sloven&ke inteligence. Kljub temu pa (in zdi se mi, da ne bam pavšalen) je stanje mladinskih aktivov na srednjih šolah do-kaj slabo. Prav gotovo peščica komitej-skih »entuziastov« na šoli ne more pred-stavljati mladinske organizacije. To je kvečjemu lahko nekakšen ekskluzivni klub, ki se izživlja v dobri veri, da je poli-tično idejni organizator mladine v vseh oblikah družbenega javnega in političnega delovanja mladih ljudi. Pri tem bi mi kdo morda očital, da temu ni tako, da so na šolah še mladinci, kl delajo, organizi-rajo, pripravljajo akcije ... seveda so, vendar tako atomistično naziranje mla-dinski organizaciji še vedno ne daje pra-vega obličja. Vse bi bilo tudi v redu, če bi take skupine, ali kakor jih večkrat na-ivno imenujemo jedra (neke imaginarne) mladinske organizacije pomikale dejav-nost naprej (potem tudi ne bi mogli več govoriti o imaginarnosti organizacije); žal ostajajo ta vodstva v veliki večini na sta-rih okostenelih oblikah dejavnosti, z ne-sakšnim samozadovoljstvam jahajo na njih. Zaradi okostenelosti postajajo tudi ti funkcionarji okosteneli, kar je tudi eden od vzrokov za odtujenost vodstev od nekakšnega »članstva«.
Mladinski aktivi si svojo dejavnost raz-delijo predvsem na naslednja podroeja (in tem ustrezne »komisije«): idejno-vzgoj-
no, kadrovsko, športno, kulturno in delov-no-akcijsko (MDB) področje.
Ko so ti »predalčki« dejavnosti urejeni, sledi naslednja faza: tekanje in iskanje primernih mladincev, ki bi sestavljali ozi roma vodili posamezne komisije. Ko je to po težkern delu bolj ali manj uspešno opravljeno, sledi programiranje dela. In tedaj postane vsa stvar zapletena in na-peta. Prisluhniti je treba interesom mla-dine! Za kulturno komisijo ni težko: ko-ledar v roke, te in te proslave za te in te dneve, potem pa še peticija, ki gre na raz-govore k direktorju zaradi plesa, porodi se mogoče tudi ideja za šolsko glasilo (velikokrat ostane samo pri ideji). Kadrov-ska komisija je statističnega značaja, športna komisija ustanovi takšno ali dru-gačno športno ligo in pomaga še pri kakš-nem športnem dnevu. Komisija za MDB pa je »tjansmisija« občinskega komiteja pri novačenju brigadirjev in zaživi tam nekje v majskih dneh. Vrzeli med temi dejavnostmi pa izpolnjujejo razni sestan-ki..., in šolsko leto se približa koncu. Takrat pa: v slogi je moč! Z združenimi silami se komite pripravi na obračun, na mejnik, ki ima za razliko od sestankov naziv konferenca. Izvoli se nov komite in zopet sledijo obljube, načrti... človek do-bi asociacijo na nekatere južnoameri&ke vlade, ki se bliskovito menjavajo, vendar ne tako bliskovito, da v času svojega ob-stoja ne bi mogle kaj lepega abOjubiti v prid blagostanja.
Idejno-vzgojno delo bi moralo biti osnova delu politične organizacije, v tem primeru mladinske organizacije. In ravno tu mladinski aktM najbolj šepajo. Zgre-šeno je že pojmovanje, da bi morala biti to oblika, ločena od ostalih; ali pa, da je nad ostalo dejavnostjo — se pravi, da bi imela sama sebi zveličaven namen. Zaradi takega pojmovanja, za katerim se tudi skriva bojazen pred suhoparnim »kvasi« marksističnim teoretiziranjem, je vse osta-lo delo, ki ga opravi Zveza mladine po svojih predstavnikih, medlo in stihijsko. (Teze za diskusijo na konferenci ZMJ, ki bo marca letos, pa pravijo, da so »mladi ljudje zelo zainteresirani za aktualne druž-bene probleme ... pri čemer je glavni cilj doseči čim neposrednejše in tvornejše so-delovanje najširšega števila mladih pri tudi o lastni življenjsiki in delovni per-spektivi...«)
Ce mladinska vodstva točijo krvavi pot pri organiziranju mladinskih ur in mark-sističnih krožkov, temu prav gotovo niso edino sama kriva. Krivo temu (mimo dru-gih) je sama »tradicionalna« predstava o mladinski organizaciji z njenimi oblikami, ki jih je že davno prerastel čas. Zaradi tega »tradicionalizma« (denimo: letošnji komite in predsednik morata delati ravno tako kot lanskoletna, drugače gorje, bi bi-lo lahko kaj narobe, proti statutu, pa tudi truditi in premišljevati bi bilo treba več) ima mladinski komite (= organizacija) starčevsko senilen obraz.
Ergo: naša vodstva, organizacija ZM se prepočasi prilagajajo metoclam dela, ki jih narekujejo samoupravni odnosi v na-šem družbenem sistemu. Posledica tega je, da stališča in mišljenja mladinske or-ganizacije (ne mladine!) ter njeno sodelo-vanje v družbenem življenju zaostaja za stvarnimi možnostimi.
Kako razbijati zaprtost in zakup mla-dinskih vodstev nad mladinsko organiza-cijo? To je bistveno vprašanje. Rešitev, ali vsaj delni odgovor, se kaže mogoče v ne-davni okrajni javni tribuni o probleinih dijaških domov in financiranju strokov nega šolstva, ikjer so mladinci saini izra-zili svoj initeres, svoje zahteve. S takimi in podobnimi oblikami, vendar ne saino na okrajnih ali republiških nivojih, pa bi v bodoče lažje označili mladinsko organi-zacijo za mladinsko v pravem pomenu besede.
Kazalo bi tudi misliti na kontinuira-nost akcij v delu (šolskih) aktivov ZM. Seveda ne takih akcij, ki bi umetno na-stale v glavah vodstev samo zato, da bi bile, abstraktne in visoko proč od intere-sov in potreb mladincev-dijakov. Ne, pred-vsem mislim na reševanje takih proble-mov, ki so večini mladincev skupni (šti-pendiranje, stanovanjski problemi idr.) Pri tem pa je treba takoj pomisliti, kakš-ne ljudi imamo v naših vodstvih, iker se zgodi, da so to večkrat karieristi, komfor-misti, ki se želijo povzpeti čim više in jim je mladinska organizacija kaj malo mar. Mimogrede: tudi v tem vidim vzrok za današnje stanje v organizaciji.
Ob zakljuoku bi lahko rekli: nič no-vega. Pa vendar aktualno.
Mitja Meršol
PISMO UREDNISTVU
V novoletni številki »Tribuna« z dne 30. XII. 196 ste objavili članek z naslo-vom »Novoletna pota«, ki ga je napisal vaš dopisnik, dolgoletni dijak kočevske gimnazije Miha Mate.
Proti koncli decembra je bil Miha Ma-te na gimnaziji Kočevje in poiskal 4 dija-ke, da bi mu dali podatke za zlonamerni članek o naši gimnaziji.
rredstavniki mladinake organizacije in dijaške skupnosti smo na skupnem se-stanku razpravljali o vsebini tega članka. Ugotovili smo, da nihče izmed dijakov ni bil od vodstva mladinske organizacije ali pa dijaš&e skupnosti pooblaščen dajati kakršnekoli izjave. VsebiBa članka je napisana zlonamemo in ne vpliva pozitiv-no na odnose med dijaki in pedagogi. Nekatere navedbe so pa ne samo netočne, pretirane in razširjene, temveč tudi gro-bo zlagane.
Mladinska organizacija in dijaška skup-nost kočevske gimnazije bosta vedno pod-pirali konstruktivno kritiko, ker taka kri-ritika gradi in ima tudi neko moralno vrednost.
?rosimo vas, da gornji popravek obja-vite v prvi naslednji številki vašega gla-sila. Prilagamo tudi potrdilo podjetja ITAS kot dokaz za brezpredmetne obdol-žitve.
Za šolsko skupnost in
mladinsko organizacijo
predsednik mlad. or. na
gimnaziji Kočevje:
(Mitja švigelj)
0 ZLONAMERNOSTI,
IMETOČNOSTI,
ZLOGLASNOSTI...
Prišel je neki nesramni, neresni pisun, od 6a-sopisa, poiskal na gimnaziji štiri dijake (»name-noaia«), ki so mu dali gradivo za »zlonamerni« danek. Seveda se člankar ni oglasil na ravnatelj-stvu gimnazije, se dobrosrčno rokoval s tov. rav-nateljem, ki bi mu povedal, kako je vse najlepše ia najboljše na gimnaziji ter potem mogoče na
koncu, čisto na koficu morda celo dovolil, da se člankar pomeni z izbranimi in pooblaščenimi učenci, katcre pa bi seveda izbral ravnatelj in »morda še kakšen od profesprjev«. Toda ne! Ta nesramni, neresni pisun si je izbral drugo pot. »namenoma in zlonamerno« si je izbral štiri dija-ke, ki so mu tudi »namenoma podtaknili neres-ničnosti o svoji gimnaziji  in profesorjih«.
Vse bi bilo še dobro in prav, če bi ta nesram-ni pisun ne verjel vsega, kar so mu povedali dijaki ter lepo in mirno zapisal članek, zapisal tako, kot so mu povedali dijaki tiste dni pred novira letom, članek je izšel in že je bil ogenj v strehi
Seveda je bilo treba najprej najti tiste »štiri grešnike«, ki so »nesramno in neodgovorno govo-rili« pred tem pisnnom. No, tiste štiri grešnike so dobili, saj so za intervju vedeli tudi drugi. Seveda pa ravnatelju gimnazije, mladinski orga-nizaciji in šolski skupnosti niti na kraj pameti ni prišlo, da bi povprašali na uredništvo lista, kako je prišlo do članka ter dobili tam ustrezne podatke. Nato je bil sklican sestanck mladinske organizacije in šolske skupnosti (ne vem, na 5i-gavo pobudo ali zahtevo). Na tem sestanku so seveda obravnavali pisfknov članek in imenorali »tiste štiri nesrečneže« za »neresne, nesramne« in za ljudi, ki »niso šoli še nikoli delali časti«. Ravnatelj gimnazije pa jim je cclo blagovolil po-vedati, da niso imeli pravice dajati podatke, ker jih ni za to nihče pooblastil. Seveda so se na gimnaziji našli tudl taki (kje pa se ne), ki so mn prltrjevali in s tetn zanikavali samcga sebe in svoje osnovne pravice, kl so dane vsakemu v socialistični družbi.
Tako! Tisti štirje so bili okarakterizirani kot »neresni in nepooblaščeni«, sedaj je bilo potrebno zamašiti usta še pisunu za njegovo »zlonamer-npst, netočnost, pretiranost, razširjenost in grobo zlaganost«. In kdo to laže naredi kot zopet mla-dinska organizacija ln šolska skupnost, zakaj tudi ne, saj sta prav oni dve bili »največ krivi«, da imata med sabo tudi take ljudi, kl si upajo povedati tudi resnico. Seveda ravnateljstvo gim-nazije tega ni storilo, zakaj tudi, saj je tu mla-dinska organizacija in šolska skupnost, zakaj ne bi onidve odgovorili, da bo stvar videti Limbolj »pristna«. In plod vsega tega je vaš odgovor, popravek, ali kakor ga že hočete imenovati. Ni pa ne eno ne drugo.
Vsekakor ne morem iti mlmo obsodbe, da je moj članek zlonameren in da sem prav zaradi tega namenoma poiskal take štiri dijake, ki bi nii dali »senzacionalneu podatke o gimnaziji in učnem osebju. Ne! Zavedam se svoje dolžnosti. Izbral pa sem dijake na gimnaziji kar na slepo srcčo zato, ker sera le tako vedel, da bodo odgo-vori mnogo bolj avtentični, kot bi sicer bili. In nisem se ziftotil, v njihovo resničnost in nezla-ganost scm še danes, ko pišem tale odgovor, prcpričan. Vaša šolska skupnost in mladinska organizacija pa bi Iahko tudi vedeli, da sem tudi že v lokalnem časopisju,. pa tudi odkar sem pri Tribuni, napisal mnogo pohvalnega o vaši gim-naziji in deln na njej. Ce pa sem pač enkrat zvedel tudi drngačno stran vašega dela in težay, bi morali biti celo vescli, da se je našel nekdo, ki si je upal to povedati, vi, in tudi profe-Borji, pa bi §e morali potruditi, da odpravite \a
oezdrave odnose, da poglobite svoje sodelovanje. Nb, s tem pa sem prcšel že na drugo področje, in sicer na konstruktivno kritlko. Ne bi vas hotel učiti, kaj je in kaj ni konstruktivna kri-tika, vendar pa lahko rečem le to, da je bil moj članek napisan v njencm smislu, pri čemer osta-jam tudi danes. Vendar, če ste si vi to razlagali drugače in ste pri tetn bili še pod vplivom pro-fesorjev, ne boste nikoli znali pravilno dojeti smisel konstruktivuosti. Moj članek, oziroma dcl reportaže, ni bil napisan z namenom, da bi raz-diral vezi med profesorji in vami. Ne! Napisan je bil z namenom. da vam (skupaj z mojo če-tverico) prikažem napake, ki so, in katere bi lahko z malo skupne volje odpravili. O netoč-nosti, pretiranosti, kakor tudi o zlaganosti, pa bi rad poudaril samo tole: zakaj pa v vašem odgovoru niste navedli, kaj je v mojem pisanju netočnega, pretiranega, razsirjenega in zlaganega. Ali potrebuje vaša mladinska organizacija in šolska skupnost tudi za to kakšno »pooblastilo«?
In, če smo že tu. Ugotovili ste, »da nihče od dijakovtt, ki sem jih intervjuval, »ni bil od mla-dinske organizacije ali pa dijaške skupnosti po-oblaščen dajati kakršnekoli izjave«. Nisem vedel, da pri vas veljajo drugačna merila in da omeju-jete osnovne Clovekove pravice, da bi lahko kri-tično spregovoril o svoji organizaciji in stvareh, Id ga tarejo. To pa je protiustavno in nezako-nito. In končno,, ali niso bili vsi štirje člani tniadinske organizacije in šolske skupnosti ena od ojih pa celo predsednica šolske skupnosti)? Ali je, po vašem, te potrebno pooblaščati, da dajo kakršnekoU izjave o živijenju na gimna-riji?
V svojem odgovoru tudi omenjate, da bosta vaša mladinska organizacija in dijaška skupnost vedno podpirali konstruktivno kritiko, ker taka kritika gradi in ima tudi neko moralno vred-nost, toda po vsem tetn, kar st« omenili v vezi s pooblaščanjem svojih članov za dajanje kakrš-nihkoli izjav, vam tega ne morem verjeti, prav tako pa v take izjave ne more verovati tudi naša socialistična  skupnost.
In ob koncu bi se dotaknil vašega edinega argumenta, ki ga navajate. To je potrdilo pod-jetja Itas, da sploh ni nakazalo dcnarja od prak-se dijakov na gimnazijo. Vidim, da vam Je konč-no te uspelo dobiti odgovor, ki ste ga iako dolgo pričakovali od ravnateljstva in profesorjev. Ali nl mogel npr. kakšen od profesorjev ali pa ravnatelj gimnazije zavrteti telefonsko številko podjetja in poizvedeti že prej te stvari. Labko pa bi raorda celo stopili v kakšno pisarno ome-njenega podjetja in to že prej ugotoviU in vam dali zadovoljiv odgovor, saj končno Kočevje ni tako veliko, za to bi bilo potrebno le nekoliko dobre volje. Sicer pa tudi jaz v svojem članku nikogar ne obtožujem glede denarja, temveč se le sprašujem, kje je denar. Ce boste še enkrat pazljiveje prebrali odstavek, kjer govorim o njcm, boste ugotovill,  da nlkogar ne  obtožujem.
Upam, da sem s tem dovolj jasno odgovorfl na vaš popravek, bojim pa se le nekaj, namreč, da ne bi zaradi izjav, M so ml jih dali člani vaše skupnostl, trpell oni sami in njihov nčni uspeh.
Miba Matc
TRIBUNA STRAN 5
mera za mero
DOLIIMA IMEŠTETIH RADOSTI
»Kaj se bo zgodilo jutri, bomo skle-nili jutri. Mirno! Godba!«
Josip Vidmar se spominja krstne predstave Cankarjevega Pohujšanja. »Publika dela ni ra-zumela. Zupančičevo delo je razumel vsakdo. Po Josipu Vidmarju »tudi to dejstvo go. vori o tem, kako zelo je duh tega delapreprost in nezahteven«, s tem pa mu hkrati omogoča popolno anatemo nad avtorjem. Vidmarja je tiskalo Delo 20. februarja letos. — Sam se krstne izvedbe Cankarjevega Pohujšanja seve-da — žal — ne spominjam. Bral pa sem kri-tiko Frana Govekarja, tiskal jo je Slovan v za-četku leta 1908. Bistvene razlike med Govekar-jem in Vidmarjem nisem opazil in tudi pobu-de, ki so obema kritiko narekovale in ki so nevsiljivo razkrite v kontekstu, se mi zdijo ne-prijetno identične. Kljub temu, da je Fran Go-vekar že del slovenske kulturno drušbene preteklosti, in Josip Vidmar še del slovenske kulturno politične sedanjosti, in bi bila zato mogoča prav zanimiva literarnozgodovinska analiza po komparativni poti, o tej identiteti posebej in tu ne bi razpravljal. Mogoče pa je brez posebne bistroumnosti ugotoviti, da zna-ta oba dovolj uspešno, neutemeljeno in z levo roko dezavuirati. Ampak Josip Vidmar se bolj »resnično približuje skrajnim mejam dopust-nega«. Zakaj je v tem, da je Zupančičevo de-lo razumel vsakdo, končni dokaz za primiti-vizem? Zanima me hkrati, kaj bi Josip Vidmar rekel, ko bi se zgodilo ravno narobe, da bi Doline neštetih radosti ne razumel niti »boljši del Slovencev«, kakor je bilo s Pohujšanjem. Bi morda šel takrat prepisovat Govekarja in ali bi tudi to dejstvo obrnil zoper avtorja? In naprej me zanima, zakaj je Josip Vidmar po-tem še vedno zoper »teorijo elite« — in ali je morda samo izgubil svoje prepričanje.
* Prepričan sem namreč, da sega vse to pre-cej izven običajnega estetskega tehtanja dra-me in gledališča. Tudi izven običajnih zdrah med gledališčniki in kritiki v tisto sfero, kjer se bojo morali znajti v nevarnosti tudi pravi in tvorni odnosi med gledališčniki in ob-činstvom. In kjer bo treba tudi nad slednjim, če bo kaj razumelo, hotelo in nečemu pritrje-valo, izrekati anatemo.
Posebej je to dejanje blizu »skrajnim me-jam dopustnega«, ker je bilo storjeno v dnev-
nlku, M ima precej več tn precej bolj razllč-nih bralcev, kot bo Zupančič kdaj imel gledav-cev. Razmerje do dejanske resnice je zato pa-radoksalno, socialna funkcija tega pisanja pa v prvi vrsti in milo rečeno demagoška.
ZupančiČevo sodobno različico Pohujšanja v dolini šentflorjanski je potrebno kritično mo-triti z nekoliko drugačnih aspektov, kakor je to v navadi, kadar imamo v mislih Cankarjevo farso. Cankar živi v naši zavesti predvsem kot pisatelj, kot literarni fenomen, manj kot pravi ter praktični gledališki avtor. Njegove drame se ravno tako dobro bero kot gledajo, se pravi, da posebej ne obvezujejo na določen način komuniciranja.
Komunikacjo z Dolino neštetih radosti pa si je mogoče uspešno in učinkovito zamisliti predvsem izven meje, ki nam jih postavlja običajni način literarnega mišljenja in liter-nih kriterijev, ter jo"prenesti na nov, specifič-ni in v določenem pogledu' tudi dovolj čisti gledališki ntvo. Zato je tudi s stališči, ki jih v svoji kritiki zagovarja Josip Vidmar, težko soglašati, saj zgornje Zupančičeve lastnosti v celoti prezirajo in jih potiskajo v nevzdržne konvencionalne kritične sheme, ki obravnava-jo ločeno tekst in predstavo, predstavo pa še celo le s tehnične plati.
Gledališče, ki ga je poskušal z Dolino ne-štetih radosti uzakoniti Mirko Zupančič (sku-paj seveda z režiserjem Francetom Jamnikom in igralci), je gledališče situacij: vitalnih, di-namičnih, konkretnih, asociativnih, meseno trodimenzionalnih, absurdnih in poetičnih situ-acij. To ni niti znano gledališče dialoga niti gledališče običajne psihologije, ampak gledali-šče absurda,\ki je po svoji formalni plati še najbližje tisti varianti, ki jo diktira dramatika Eugena Ionesca, Temu gledališču je literatura popolnoma podrejena, saj raste na njeni osno-vi popolnoma avtonomno in avtohtono. Odtod v tekstu tudi marsikatera le aktualistična, tu-di banalna, ampak skoz in skoz na moč res-nična in neposredna poanta, saj vemo, da z gledališčem izven tistih treh ur, kolikor traja predstava, ni mogoče komunicirati, saj ga preprosto ni, saj je samd v svojem živem na-stajanju pred našimi očmi, ga je pa samo to-tiko v tistih treh urah, kolikor zmore vzpo-staviti stik, šiv odnos z občinstvom v avditori-ju in kolikor zna v njem zbuditi zive odnose.
Ta temeljna zapisanost teatru, ki Zupančiču aktualnost narekuje pomeni tudt njegovo bi-stveno inovacijo, ki je prejšnji teksti — z izje-mo enega dela Situacij —niso poznali takd izraziti meri in ki je ni poznala tudi dozdajš-nja slovenska dramatika, skoraj brez izjeme.
Res, to je samo vnanja, oblikovna resnica Doline neštetih radosti, resnica žanra in stila. Bistvena pa mora biti njegova vsebina.
Josip Vidmar je kljub metaforičnim poeno-stavitvam v svoji kritiki vendarle preveč eno-staven. Cankarjevemu Pohujšanju gre vendarle za več kot samo za hudomušen posmeh šent-florjanskemu odnosu do pohujšanja, se pravi do Cankarjeve umetnosti. Gre mu predvsem za satirično karikaturno analizo druzbene strukture, ki pohujšanje kot pohujšanje sploh omogoči, za eksistencialno podobo njenega bi-
vanja. Sam pohujševalec je manj pomemben in v drami tudi manj zanimiv: šentflorjancev tako ali tako ne bo mogel — in to je jasno že v začetku — toliko dokonca pohujšati, da se bojo spremenili, ampak bo slej ko prej po lo-giki svoje lepe in čiste, ponotranjene, skoraj nerealne eksistence moral pobegniti »med zvez-de« ali »na važno pot«. Vseeno karfi, ampak nujno stran, iz socialne nečednosti in deformi-ranosti. Zato tudi prihaja v dolino ali kot raz-bojnik ali kot agens intrige, ne pa v svoji za-resni podobi, ki jo razkrije šele potem, ko je že obupal.
Podobrp intencije pr/evladujejo tudi v Zu-pančičevi predstavi in podobna romantika ga tudi/sklene in pogubi. Le pohujševalec Andrej ni več umetnik, ampak socialno manj določno opredeljen, čez navadno mero občutljiv, dosle-den in lirični pridigar nekakšne utopične pan-človečnosti. Doma je seveda v tej dolini, zato jo kljub nerazumnemu posmehu nerazumno Ijubi, kamor se je bil vrnil. Punca, Milena, ki jo ima s seboj, tudi ni simbol lepote in umet-nosti kakor Cankarjeva Jacinta, ampak realni dramatični agens mišljenja svojega fanta, re-alen bolj od njega zato, ker ni doma iz te doli-ne. Fant jo je srečal nekje na svojih popotova-njih po svetu. Milena doline ne Ijubi, zato je s svojo svetovljansko pametjo bolj zmožna razložiti njeno liliputansko poniglavost. In tu-di Zlodej ni več gospod Konkordat s Franco-skega, ampak čisto navaden dolinec, policaj v civilu, čisto navaden, zoprni in vsiljivi prekup-čevalec z dušami. Dolini ne gre več za moralo, ampak se je dokraja deformirala v popačenem politikantstvu, v strahu, v potrebo po prila-godljivosti, neustrezjalni spcialni varnosti, v imenu katere je pripravljena prodati ali pa za,-tajiti vse: vest in prepričanje, resnico in tudi moralo, in se obdržati, pa čeprav za ceno či~ sto vse človeškosti. Situacije, ki jih ustvarja, so absurdne, ampak pretresljivo avtentične in uspešno razkrinkujoče, poantirane z resnično duhovitimi sentencami, na katere je razbit di-alog. Lukenj v njem kljub eMekticizmu, ki ne-hote nastaja s samim nizanjem sentenc, sko-roda ni. Vse je samo divja, neukročena reakcija na situadjo, njeno karakteriziranje, neusmiljeno in nepopustljivo — človeške vse-bine, kakor bi jo hotel Josip Vidmar, ni, ni tu-di psihologije — oboje je povzela in razbila si-tuacija, monstrum, ki se ga ne dd obvladati, in vse je produkt njegove totalizirajoče narav-nosti.
To je boljši del predstave. France Jamnik je režiral tako, da je s potrebnimi in prepro-stimi f= učinkovitimi) tipiziranji akterjev in z veliko skrbjo, da bi nobena sentenca ne zgu-bila svoje konkretne ostrine in (tudi) poezije, v imenitno stiliziranem scenskem prostoru (delo Svete Jovanoviča), med slovenskim ko-zolcern, nemškim klavirjem in obcestnimi kamni, poudarjal zlasti avtentično in deformi-ranost dolinskih komunikacij. Imenitne too derne igralske deleže so dali: Majda Potokar-jeva (ki bebavosti svoje Pentlje ni spreminjala v šabtono, kakor se zdi Josipu Vidmarju, am-pak je z njo ves čas dovolj ustvarjalno dokazo vala, da je takšna šivljenjska pozicija nekaj zelo   običajnega,  po  gledališki plati  pa  prav
Begunec Foto: J. Žnidari
tem igralcu latentno prisotna, tudi ni prizade-val. Kačičeva je bila uspešnejša, čeprav zlasti v odnosu do svojega fanta premalo jasno izdi-ferencirana Jacinta, v hiši nosi hlače, ki je nadvse praktična in realna, brez nepotrebne sentimentalne romantične navlake, kljub temu pa kar zaljubljena v Andrejevo utopično soci-alnd' liriko.
— Kontekstni vtis, ki ga Dolinq> neštetih ra-dosti zapusti, je torej v prvi vrsti močno ne-izenačen. Romantika v tako absurdni strukturi po mojem ne more biti pristtia. Kvečjemu upor, nihilizem bi mogel biti avtentičen izraz prave človeške stiske in hkrati izraz potrebe po konkretni, žilavi, usodni, nepolitikantski življenjski intenzivnosti. Opozoriti pa je v tej dramatiki treba predvsem na njeno praktično in vitalno teatrsko plat, ki očitno ni bila tako dobro in pošteno razumljena, kakor bi to v svoji, že kar boleče zaresni poštenosti izpo-vedne volje zaslužila.
Andrej Inkret
KTSJIZEVNE REVIJE
Ob prvi številki Mladih potov
Doslej v Tribuni ni bila praksa, da bi recen-zirali Mlada pota, najbrž zaradi tega, ker smo menili, da je to naloga Mladine. Vendar pa se mi zdi, da je recenzija v Tribuni pomembna zaradi tesnejšega stika med pišočo generacijo in da je nujna povezava med prizadevanji lite-"rarnih. ustvarjalcev ter iskanjem publicistike.
Mlada pota smo kar predolgo pričakovali. Tudi smo vseskozi upali, da jih bomo dobili v obliki revije, ki nam jo je obljubljal CK ZMS. Edini vzrok, ki je omenjen, je pomanjka-nje denarja. Ne bi delal iz tega daljnosežnih sklepov, vendar pa se mi zdi zanimivo dejstvo, da smo skoraj hkrati s tem, ko je izšla pri
jo ali pa v sintezi z njo. KakŠen je npr. njen  odnos do  nekomunikabilne  stvarnosti?
Le kaj lahko storiš, če je stvarnost zate ne-komunikabilna, zagrajena pred tabo s kitaj-skim zidom? Ce na primer ne veš, ali bo kdo, ki mu poveš svoje mnenje, odgovoril tako kot normalen človek in ti povedal, ali se strinja ali ne, in zakaj ne — ali pa bo kot nerazumna žival začel namesto odgovora vpiti nate in te kresnil po glavi? Kaj drugega ti preostane, v takem primeru negotovosti kot t v e g a n j e? Toda v tem primeru si nesvoboden, ker učinek tvojega dejanja ni odvisen od tebe samega, temveč od tega, kako boš pač naletel, od na-ključja. Svoboden si le toliko, kolikor lahko poveš svoje mnenje, govorim — toda noben nbrmalen človek ne govori v prazno, samo za-to, da govori, temveč zato, da bi kaj povedal komu drugemu in v njem izzval določen od-govor. če ta odgovor ni odvisen od tebe, od tvojega govorjenja, ampak od tega, kolikor se na primer tvojemu sobesedniku pač zdi pri-mern« upoštevati norme normalnega dialoga — potem pač nisi svoboden, tako kot nisi svo-boden, če si zaprt v temnici in je odvisna tvoja izpustitev od dobre volje ječarja. Jetnik ni svoboden, tudi če mu je dovoljeno razbijati po vratih in pri tem upati, da mu bo kdo le odprl.
Svoboden je človek le toliko, kolikor ustvarja — se pravi, kolikor je učinek nje-govega dejanja odvisen od njega samega, ne pa od dobre volje »stvari po sebi«. Kolikor je človek prisiljen računati z neznano stvarjo po sebi, se prepuščati naključju in~6 tem tve-gati, je nesvoboden. Toda s tem ni rečeno, da mora ustvarjalec presegati svojo determinira-nost v času in socialnih odnosih, kot misli Crafenauer. Nasprotno, ustvarjanje je tem bolj živo in tem resničnejše, kolikor bolj neposred-no je povezano s tem konkretnim, sedanjim časom in konkretnimi socialnimi odnosi. Pe-snik je velik toliko, kolikor izpoveduje resnico svojega časa, ne pa toliko, kolikor izpoveduje resnico vseh časov. Determinacije so potrebne njegovi ustvarjalnosti, kot je upor zraka po-treben ptiču za letenje. Toda problem je ravno v temle: kateri družbeni odnosi, katera »stvar po sebi«, katera determinacija je taka, da jo pesnik zmore inkorporirati v sebi, uresničiti, izpovedati, oblikovati? Kateri družbeni odnosi omogočajo resnično komunikacijo in ustvar-janje — in kateri dopuščajo samo tveganje?
človekova svoboda in ustvarjalnost nam-reč ne moreta izhajati niti iz subjekta niti iz objekta kot takega, temveč edinole iz njune komunikacije, sinteze.
Iz subjekta kot takega ne more izhajati za-radi tega, ker je pač vezana na konkretno de-janje, dejanje pa je seveda mogoče le v kon-kretnem svetu objektov. Gibanje v praznem prostoru ni gibanje. Subjekt, ki ni determini-ran po konkretnem objektu, niti hoteti ne more kaj početi — kaj šele, da bi mogel kaj početi v resnici! Karkoli subjekt počne, je de-terminirano — in antiteza med determinira-nostjo in svobodo, kot jo vidi Grafenauer, sploh ne obstaja. Svoboda v bistvu ni nič drugega kot ustvarjalna sinteza subjektivnih in objektivnih determinacij.
Sicer pa danes le še redkokdo izvaja ustvar-jalnost iz abstraktnega subjekta, kakršen je bil moderen v času francoske revolucije. V so-dobni tehnizirani družbi je bolj moderen avto-matizem o b j e lc t a. Slikar sede s hrbtora proti platnu in meče barve čez ramo. Kar ta-ko nastane, je umetnina.
Eksistencializem pa, ki se noče sprijazniti s tem slepim avtomatizmom, a tudi ne prizna-va ustvarjalne, delovne sinteze subjekta in ob-jekta, se zateka v negotovo akcijo, temelječo na tveganju (Jaspers) in upanju (MarceD: to-da 'taka akcija napravlja iz subjekta samega slep, iracionalen avtomatizem, ker subjekt pač zavrača sleherno determiniranost od zunaj. Sicer pa noben pameten človek ne tvega, če ni prisiljen, zatp je upanje Gabriela Marcela konč-no v resnici izraz obupa. Razen tega pa ni moralno tvegati resničnih vrednot — in zato je tveganje v najboljšem primeru katarza po-sameznika od njegovih drobnih, malenkostnih navezanosti. Tudi eksistencialist v svoji akciji ne tvega tistega, za kar mu v resnici gre. Nasprotno, tisto, kar tvega, s tem žrtvuje svo-jemu resničnemu cilju. Tvegati življenje je skoraj isto kot žrtvovati življenje za kaj vred-nejšega.
Svoboda ne more dozoreti niti v izolaciji čistega subjekta niti v izolaciji čistega subjek-ta niti v kljubovalnosti tveganja. živeti je tre-ba v kon^retni stvnrnosti, in stvarnost je treba urediti tako, da se bo v njej dalo živeti.
Jan Makarovič
Samoupavljanje nfrij
Ker"se mi zdi pijfeevek tovariša Rudija Kocjančiča o samouMvljanju revij v pred-zadnji številki »Tribufu pomanjkljiv in pre-več poenostavljen, bi i rad na kratko ustavil ob nekaterih njegovihBklepih in ugotovitvah.
Delovno razmerje | delovna organizacija: res je, da ustava in ninjej sloneča zakonoda-ja priznava razen »fopalnega« (rednega) de-lovnega razmerja, na Iperem temelje in iz ka-terega izhajajo samoiaavne pravice, tudidru-gačno delovno razmei i — vendar to ni tako preprosto, kot ugotav^f tovariš Kocjančič. ll. člen zvezne (in 26. čle naše republiške) usta-ve imata namreč poli odstavkov, ki sta v članku citirana, še ti$ji odstavek, ki se zelo redko omenja: »Zakoidoloča pogoje, ob kate-rih ti delovni ljudje iipjihove skupnosti ures-ničujejo svoje praviclfin izpolnjujejo svoje obveznosti, ter pogoj&ob katerih smejo pri opravljanju svoje d(j|raosti uporabljati in upravljati družbena silistva.« Iz celotnega te-ga člena sledi, da je t bžbenoekonomski polo-žaj ljudi, ki samostojnltkot svoj svobodni po-klic ali kot taki združpi v delovno skupnost) opravljajo določeno dijavnost, v načelu enak položaju delavcev v <abvnih organizacijah in da imajo take delow skupnosti v osnovi enak položaj kot delajie organizacije; kakšen pa bo ta položaj, pratle in obveznosti, ob ka-terih pogojih se te pnrice uresničujejo —to je stvar zakona, ki tHfposebej urejal to pro-blematiko in je vsafc analogija lahko samo zelo približna. Iz zadii ga odstavka tega člena tudi smiselno sledi, dj 7 taki delovni skupno-sti delovni ljudje zdm ijejo svoje samostojno delo in sredstva, zako| pa naj bi točneje dolo-čil, v kakšnih pogojillnnejo uporabljati tudi družbena sredstva. DAmi ljudje na podlagi svoje samostojne kul§ne in poklicne dejav-nosti seveda lahko uiiiovijo skupnost in s svojim delom ter sred ri omogočijo med dru-
gim tudi izhajaoje revije ali drugačne publika-cije, odprto pa je torej vprašanje, v kakšnih pogojih bo zakon omogočil taki delovni skup-nosti tudi uporabo in upravljanje družbenih sredstev v ta namen. Vsekakor pa delovne skupnosti ni mogoče enostavno enačiti z de-lovip organizacijo, ki dela z družbenimi sred-stvi, niti ni mogoče sodelavcev določene revije popolnoma enačiti z delavci T delovni organi-zaciji in v delovni skupnosti, kar zadeva njiho-ve pravice in obveznosti — čeprav je jasno, da tudi na tem področju ni mogoče izločiti tistih pravic, ki izhajajo iz njihovega dela.
2. člen Temeljnega zakona o volitvah delav-skih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. 1. SFRJ 15/64). nam-reč določa, da se za člane delovne skupnosti de^ovne organizacije štejejo delovni ljudje, ki so v rednem delovnem razmerju, razen teh pa tudi tisti delavci, ki so sklenili z delovno organizacijo občasno delovno razmerje za se-zonska dela. Aktivno in pasivno volilno pravi-co pa Imajo v delovni organizaciji po 3. členu tega zakona poleg delavcev v delovnem raz-merju še vajenci, delovni ljudje, ki delajo s svojimi sredstvi in trajno gospodarsko sodelu-jejo z delovno organizacijo (npr. zadrugo), ter delovni ljudje, ki se samostojno ukvarjajo s kulturno, poklicno ali drugo dejavnostjo, ka-dar opravljajo (skladno s statutom delovne organizacije) s pogodbo dogovorjeno delo in sodelujejo pri uresničevanju načrta oziroma programa delovne organizacije, a le v primeru, če je njihov delež pri delitvi dohodka delovne organizacije odvisen tako od uspehov njiho-vega dela kot od dela delovne organizacije. Ker je zakon zelo točno določil, kaj se pojmu-je pod delovnim razmerjem (tudi v širšem smislu) in kateri delovni ljudje, ki sicer niso v delovnem razmerju, lahko sodelujejo pri sa-moupravljanju delovne organizacije, so tu od-več vsake analogije. Sodelavci rev.ije so ne-dvomno zainteresirani za njen program, njeno fiziognomijo, urejanje idr., vendar njenih so-delavcev ni mogoče pojmovati kot ljudi, ki so v delovnem razmerju z revijo, ker ni za to zakonske osnove in je treba ta njihov interes in to vsebinsko povezanost urediti na druga-čen način.
Ker torej odnosov sodelavcev revije ni mo-goče   obravnavati   kot   medsebojna   delovna
razmerja, tudi revija na tej osnovi ne more biti delovna organizacija — razen če ji seveda drugi pogoji to omogočajo (število delavcev v rednem delovnem razmerju idr.). Ker torej na-čelno za revije ne morejo veljati zakonske in ustavne^ določbe o delovni organizaciji, je po mojem mišljenju nesmotrno enačiti tudi strukturo upravljanja delovne organizacije in revije. Revija je ustanovljena in se financira iz družbenih sredstev z določenim namenom, ki je v skladu s težnjami širše ali ožje družbe-ne skupnosti, organizacije — seveda pa tudi sodelavcev, ki tak koncept sprejmejo in ga, s svojim pisanjem realizirajo — na določenem področju. že ustanovitev revije jasno dokazu-je popolnoma določen družbeni interes za raz-voj, kvaliteto i«evije, za njeno rast in širjenje kroga bralcev. Stvar skupnosti, določene orga-nizacije idr., stvar uredništva in seveda tudi stvar sodelavcev, ki sodelujejo v reviji, torej je, da revija čim bolj adekvatno opravlja svo-je družbeno jposlanstvo in vlogo y j^vnem živ-ljenju: čim bolj adekvatni realizaciji jasno določenega namena, koncepta in usmeritve re-vije pa je treba prilagoditi tudi strukturo nje-nega urejanja in upravljanja — v vseh prime-rih pa tako, da ne bo kršen niti širši družbeni interes (ki ga zastopajo predstavniki zaintere-siranih društev, organizacij in posamezni druž-beni delavci) niti posamezni interesi sodelav-cev, da v enakih in enakopravnih pogojih ob-javljajo in zagovarjajo svoja stališča, mnenja in ugotovitve, ter da s tem ustvarjalno sodelu-jejo pri razreševanju družbenih vprašanj.
Rešitev, ki jo predlaga tov. Kocjančič ob koncu svojega prispevka, ko poskuša vso ustav-no in zakonsko ureditev (sedanjo in tudi pri-hodnjo) prilagoditi ureditvi urejanja in uprav-ljanja pri nekaterfh naših revijah v dosedanji praksi (za vse prav gotovo ne velja, da so do-slej zanikale družbeni interes), po moje ni prava pot, ker zamegljuje celo vrsto stvari, ki so že v sedanji ureditvi in razpravi jasne ali pa se šele urejajo. Tovariš čikic je na enem od razgovorov v Naselju dejal) s tem, in samo v tem se z pjim strinjam), da ustava ni ela-stična, da bi jo lahko nategovali po potrebi; mislim pa, da gre pri članku tovariša Kocjan-čičft — tudi če je to nrizadevanje dobronamer-no — prav za tak poskus.
Savin Jogan
Mladini literarna priloga na 16 straneh, dobili na trg pisano barvno revijo Popotnik. Ni nam znano, kateri interes in kakšne vrste potrebe so ga ustanovile ter odločale o koncepciji te konfuzne revije brez kakršnegakoli idejnega oporišča konceptu. Znano nam je le to, da so se za Mlada pota kot revijo pol leta potegovali vsi njeni bivši sodelavci in vsi, ki so bili pri-sptni na sestanku s CK v decembru preteklega leta.
Novo, čeprav za zdaj le še obljuba, je pri Mladih potih pojmovanje mentorstva. Uredni-štvo bo, kot obljublja, odgovarjalo avtorjem v pismih in se ne bo več omejevalo le na nekaj stavkov na zadnjih straneh. Naloga, ki je vse-kakor težja, a mnogo pozitivnejša v povezova-nju uredništva s sodelavci ter v dezalienaciji odnosa avtorčka do redakcije. Enako po-membni za iskanje skupnih interesov so ob-ljubljeni razgovori v okviru Društva sloven-skih književnikov, kar je že davno pričakova-na oblika mentorstva in dolgo zaželen stik mladih ustvarjalcev s starejšimi književniki. Ko smo se še v preteklem letu izrekli proti tradicionalnemu mentorstvu, je bilo DSK v zmoti, češ da se opredeljujepio proti starejši pišoči generaciji, vendar smo takrat zavračali cenzorski način enega mentorja prav zaradi želje po tesnejšem stiku, osnovanem na delov-nem angažmaju in neposrednem sodelovanju starejših književnikov v Mladih potih.
Kar je pomembno za širino Mladih potov, a bo v obsegu priloge težko realizirati, so pri-spevki, kot sta jih objavila Jože Meglič in Di-mitrij Rupel. Prispevek prvega daje zgolj »lite-rarnim« Mladim potom širše dimenzije, med-tem ko esej Dimitrija Rupla v napol lepo-slovni in prosti, poljudni obliki, oprt na izho-dišča sodobnih literarnih ved, zlasti fenome-nologije, bralcem na nevsiljiv način posreduje tudi tisto, kar običajno imenujemo »estetsko vzgojo«, a je mnogo več — vrednotenje umet-niškega dela samega in njegove življenjskosti.
Pomembna, če se bo seveda obdržala, uteg-ne z dobro politiko urejevanja postati rubrika Predstavljamo, v kateri je bila objavljena afriška domovinska lirika. Kot smo mogli ugo-toviti že na predstavi v Križankah, kjer je pr-vič prišla v slovensko javnost, je poezija dobro prevedena — ne samo v relacijah ocenjevanja »gimnazijskih« prevodov.
On naših mladih literatov se nam v prvi številki pred-stavljajo trije prozaisti, od katerih sta dve imeni že znani, saj sta lanska nagrajenca sea prozo. Vsekakor je novela Skoki Matevža Dolenca najbolj dovršena proza v tej šte-vilki, venda v razvoju Dolenčevega pisanja v primeri z lan-skim letom ni -^nič izpovedno novega — še vedno problem distance in alieniranosti med spoloma. Nov je samo — se-veda zgolj v njegovi prozi, ne pa tudi \ literaturi — sur-realistični prijem hoje v krogu, ki je v tej noveli funkcio-nalen in prepričljiv. Drugo znano ime, Darja Bukovec, ptt je z novelo »Dnevi, dnevi«, napravila precejšen razvoj v pri-meri z lanskim pisanjem. Ce se prav spominjarr), so lani njeno prozo nagradili z utemeljitvijo, da je avtentična in homogena. Ce se nam je takrat zdela avtentičnost (čeprav homogena), premalo za tisto pisanje, ki ga lahko imena-jemo literatura, je z »Dnevi, dnevi« izpovedala kljub »avten-tičnosti« in poleg nje tndi tisto splošnost, ki se lahko inte-grira v splošno literarno in dražbeno problematiko našega časa: doživljanje enoličnosti v vsakdanjcm delu ter zaseb-nem življenju, doživljanje brezdušnosti popolnoma alienira-nega sveta, v katerem se junakinji posreči le od časa do časa, da se osvesti obdajajočih predmetov, med katere se sami od sebe uvrščajo celo človekovi najbližji kot oče in-mati, ki v odtujenosti drug drugemn asodno spregledujeta tudi otroka.
Proza Draga Medveda bi bila tematsko lahko zanimivs (problem vozača), vendar je notranje vezana in zlepljena le s tem problemom, ki pa v fragmentarni razdrobljenostl postaja nič več kot izgovor za pisanje. Razdrobljenost je resda lahko element stila, vendar mora biti stU, ne pa po-vršnost avtorja, ki se ni zmogel poglobiti v zakonitbst te razdrobljenosti,
Kljub   tem»   pa   :<-<->r   •               >;••>   -m;sla  ¦/.-.   pn-hajanje
iz brskanje po svo.ji r>otr^n:n.*i v sn!"š"o ¦¦^-^•v*^t. Le njegove poante in meditacije (o cesti, kl jemlje) so še pri-siljene, ker neizdelanim malenkostim pripisuje.jo toliko usod-nost.
Od pesnikov se nam predstavljajo Vladimir Gajšek, Na-taša Kastelic in Tztok Geister s po eno pesmijo, zato je težko kaj reči v oceno. Meditacija Nataše Kastelic ni nič več kot sila preprost aforizem, ostala dva sta že globlja in rušita iluzijo človeka (z veliko začetnico) z meditiranjem o njegovi minljivosti in končnosti ter materialnosti. Saša Kraigher se \ svojih pesmih izpoveduje sicer občutcno, tudi metaforično ubrano, vendar sta pesmi, zlasti druga, obli-kovno nedodelani, skicirani. Čemu ostajati za vsako silo skrivnostno globok s kompliciranjem in skiciranjem poliz-x povedi?
Jerneja Repovša že dlje poznamo kot pesnika v Mladih potih. Dosle.i je v svo.iib rtrobcih osta4!-;! še živl.jen.isko pri-sten, toda če W ga sodili samo po treh pesmih, bi morali i.7.->•-¦'¦. -     •                                                                                                                                                       ¦   _   :   ". x-
tualizrnu. Imamo namreč abstraktno poezijo, ki jo še ved-no   lahko   doživljamo,     k.>i    ^                                  ;¦•:   >   raa,
ljenju, imamo pa tudi abstraktno poezijo, ki se je abstra-hirala življenju in je samo abstraktnost poezije. Če hočemo povedati kaj novega, povejmo preprosto, starega, znanega pa  nam  ni  treba.
Sergeja Verča dve pesmi iz tržaškega življenja sta v splošni usmerjenosti poezije v Mladih potih poživitev n» »preprostega« bralca. Clovek enkrat zadiha, ker se mu ni treba premotavati skozi zapleteno konstrukcijo za vsako ce-no novih metafor. Njegove pesmi odlikuje preprostost in splcšnost lzpovedanega. Doživljanje avtorja samega prinaša s seboj tudi doživljanje vsega, pri čemer si predstavljamo naš pojem »morje«.
Tudi z Igorjem Mlahovskim in Tonetom Kuntnerjem smo v Mladih potih že znanci, zato le nekaj besed: Medtem ko osta.jamo pri Mlahovskem kljua izpr,\ ¦¦." n re ^;v;r '.; jiekam hladni, Knntnerja doživljamo. Vzrok je zelo preprost — v Kuntnerjevi preprostosti, neposrednosti, s katero spomi-nja rta Minattija. Največja in poslednja dragocenost vsake resnične umetnosti je preprostost. Dmga dragocenost pri pesniku našega časa, ki je hkrati redka, je vera v ta svet in to življen.je. Pesnik Kuntner je do njega v neposrednem, živcm odnosu, jemlje ga takšnega kot je, a vendar z občut-jem pcsnika, ki je hkrati globok hutnanist. Nedvomno bo to najdragocenejši avtor. kl ga bodo dala slovenski litera-turi Mlada pota.
V prihodinje sd želimo še v&& živositt, alasti na straneh, ki naij odigrajo in presežajo vloso nekda-njega mentonstva
Jaroslav Novak
zaradi svoje preproi i nekaj zelo duhovite*
ga, razločnega in h\ mega; je torej iz nje zavestno izhajala, dt pravo mero zelo trd-no in se torej nikak u zgodilo, da bi jo ta lastnost začela ne\ mljivo zasužnjevati), Lojze Rozman in Jan Albreht, tisti, ki se na koncu zav6 poniglav svoje doline, odpove službo in se ji na ta bm upre. Njegov upo* pa bo — po logiki t la — najbrž absurden in zato tudi tragičer, mprej obsojen na ne-uspeh, čeprav tako ze  otreben.
Bolj kočljiva  je     oba obeh  pohujševal-
cev, Andreja in Milen  orej 'tistega dela pred-
stave, ki je povzel us  i Cankarjevega roman-
tičnega umetništva. 1   b temu, da sta to »le-
po« idealno dvojico i  h rok in duš pa odpr-
tih src igrala Aleksan  • Valič in Mila Kačiče-
va. Mirko Zupančič j  pisanju najbrž ni mi-
slil na  takšno inter\  icijsko  varianto, zato
se tu dialog precej    > z  odrsko   situacijo.
Valič ne zmore  resi  ega  romantičnega pa-
tosa, Jamnik pa si tu  !<j parodijo, ki pa je v
USTVARJALNOST IN TVEGANJE
V svojem članku »Ustvarjalnost in svobo-
da« (Tribima 30.12.64) pravi Niko Grafenauer med drugim:
»Razumeti je namreč treba, da je resnično ustvarjalno le tisto, kar presega danost, zate-gadelj je popolnoma razvidno, da je v ustvar-janju... prisotno nenehno tveganje.«
Zakaj? Seveda, lahko se mi zgodi, da s svo-jim ustvarjanjem le pretirano presežem da-nost svojih bližnjih in se s tem izpostavim po-smehu, norišnici ali kehi... Toda ali je zato res nujno, da je tveganje v ustvarjanju kot ta-kem? Kaj pa je pravzaprav tveganje?
Osnovni pogoj tveganja je »stvarnost, neod-visna od naše zavesti«: če ne bi bilo te stvar-nosti in bi človek vse vedel in vse zmogel, naj-brž ne bi imel česa tvegati. Toda kakšen je pravzaprav odnos te stvarnosti do naše akcije, ustvarjanja, svobode? Grafenauer pravi:
»Zategadelj je ta ustvarjalna volja hkrati determinirana in svobodna. Determinirana je po času in socialnih odnosih, v katerih nasto-pa, svobodna pa kolikor oboje presega ...«
Zdi se, da živita tu objektivna stvarnost in ustvarjalna volja v kar lepem sožitju. Sicer je volja svobodna le toliko, kolikor presega svojo determiniranost, vendar se s svojo determini-ranostjo le nekako sprijažni in pravi z Grafe-nauerjem, da je »razumljivo, da absolutne svo-bode ni« ... Kaj hočemo.
Stvar bi bila čisto v redu, ko ne bi Grafe-nauer v nadaljevanju svojega članka sam pri-šel do ugotovitve, da le ni tako enostavna... Poudarja namreč, da obstajata dve vrsti objektivne socialne stvarnosti: komunikabilna in nekomunikabilna. Prva omogoča svobodo, druga jo onemogoča. Svoboda torej ne more biti v odnosu s socialno stvarnostjo k o t t a -ko, ne glede na to, kakšna je ta socialna stvarnost, in zato svoboda s stvarnostjo tudi ne more biti s to stvarnostjo v odnosu aprior-nega kompromisa, kot ga postavlja Grafenau-er.Lahko je samo v nasprotju sstvarnost-
NOVA OBZORJA - DIALOGI
Slovensko revialno življenje je v zad-njem času prav pisano; za nami je uki-nitev Perspektiv, zamenjava uredništva So-bodnosti, odstop uredništva Problemov in preklic odstopa, za nami je dalje po-govor o mentorski reviji Mlada pota in prevzem mariborske. literarne revije v »roke« pododbora Društva slovenskih knji-ževnikov. Medtem ko je vprašanje ured-ništev Sodobnosti in Problemov postalo akutno šele v decembru, je bilo podobno vprašanje aktualno v Mariboru že v polet-nih mesecih.
Nova obzorja, ki so začela izhajati leta 1947 pod uredništvom Antona Ingoliča in Janka Glazerja, imajo svojo tradicijo v letih pred vojno. Ko sta urednikr zaradi drugih zaposlitev leta 1952 odstopila, je prevzel uredništvo Novih Obzorij doseda-nji urednik prof. Jože Košar, ki je leta 1957 revijo »priključil« Založbi Obzorja. Kot priloga te založniške hiše je revija izhajala vse do lani. Res je, da se je ured-nik včasih boril z velikimi težavami pred-vsem • zaradi prispevkov, ki jih je moral velikokrat prosjačiti in naročati, pri če-mer pa se ne morejo pohvaliti maribor-ski avtorji, saj je bilo njihovih prispev-kov malo ali pa niso bili dovolj kvalitet-ni. Od mariborskih avtorjev so že nekaj let sem sodelovali isti. Seveda ni bilo zmeraj lahko dobiti niti tistih milijonrov za izdajanje revije.
Kljub temu, da je revija tako rekoč iz-hajala kot interno glasilo založbe, je v ma-riborskem kulturnem življenju imela svo-jo besedo. To je bilo še posebej opazno, ko je dosedanji urednik skupno z organi upravljanja v založbi nameraval revijo »oddati« v Ljubljano skupini slovenskih književnikov (Mejak, Menart, Minatti, Pav-ček in Zlobec. Okrajni odbor SZDL je ob koncu poletja sklieal razgovor o revi-
ji, Ki so se ga udeležili skoraj vsi mari-borski književniki in drugi prizadeti. Tam so nekateri ocenil Košarjev korak kot »ldofuto mariborskim kulturnikom«, na-dalje so govorili celo o dveh revijah itd. Omenjeni njiževniki so se v Izjavi v De-lu potem odpovedali Obzorjem (samoini-ciativno in uresničil se je predlog neka-terih, da prevzame uredništvo revije pod-odbor DSK v Mariboru. V nov uredniški odbor so bili izvoljeni France Filipič glav-ni urednik, France Forstnerič, Slavko Jug, Marjan Kolar in Ignac Kamenik. Toda za-ložba je zahtevala, da se spremeni tudi naziv revije. Uredniški odbor se je skup-no s spododborom odločil za naziv Dialo-gi. Prva številka bi morala iziti že januar-ja, a zaradi težav v tiskarni ni izšla, v februarju pa bomo dobili v roke prvo, to je dvojno številko Dialogov.
Tik pred koncem leta 1964 smo lahko prejeli zadnjo številko Novih Obzorij, na zadnji &trani pa je bilo naslednje poja-snilo: »S tem letnikom revija NOVA OB-ZORJA, ki jo je izdajala in zalagala ZA-LOŽBA OBZORJA, preneha izhajati. Na-sledila jo bo nova revija DIALOGI, ki jo bo izdajal mariborski pododbor Društva slovenskih književnikov.« Upamo, da bo-do Dialogi upravičili pričakovanja, da ne bomo dobili revije, ki se bo razlikovala le po imenu in ki bo imela višjo raven kot rajnka Obzorja. Ne potrebujemo re-vije, ki bo provincialna. Cetudi izhaja v Mariboru (mislim, da je to edino pravil-no, bo lahko ustvarjala, oziroma poma-gala ustvarjati slovensko kulturo, Edini pogoji pa so seveda kvaliteta, nov in ja-seri koncept in sposobnost angažirati čim-več kvalitetnih sodelavcev. Prerojena revi-ja bo morda tudi razgibala mariborsko kulturno atmosfero, ki je precej mlačna.
Tone Partljič            §§|
POPOTNIK JE PRIŠEL
Z velikim porapom je bila že dalj časa pred svojim rojstvom najavljena nova slovenska barVna revija. Pričakoval sem, da bo pomenila precejšen prispevek naši publicistiki, celo naši političrd inforiniranosti, saj sem iz napovedanega imena Reporter sklepal, da bodo v njej na po-' Ijuden način obravnavani tudi mednarodni pro-blemi.
Ko smo že vsi težko pričakovali porod, smo neuadoma zvedeli, da so starši spremenili ime še nosečcmu otroku, in sicer v lepo slovensko be-sedo,  ki pa se žal zclo  malo  uporablja.
Tedaj je Popotnik napravU svoj prvi korak po slovenski deželi. Spoznal pa sem kmalu, da to rcs ni rpporter niti popotnik, ampak čisto nava-den kranjski pešec Janezek, ki ravno postaja Janez, to pa z vsemi dobrimi in slabimi lastnost-mi, ki so značilne *.a pubcrtetno dobo.
Ko sem revijo prebral, je bila moja splošna ocena relativno slaba To pa sem popravil potem, ko sem na drugi strani prebral, komu je pred-vsem namenjena Resnica je tudi, da so njeni uredniškl sodelavci mladi ljudje, ki so brez dvo-ma morali vložiti precejšen trud že zgolj v io, da smo mladi dobili svojo revijo v barvnem — pravilneje, skromno barvnetn — tisku. Branje pa je spet takšno, da bi nekatere sestavke prenesel lahko šolarčck, druge pa odiasli ljudjc.
Mislim,   da   je   najboljse   v   tej   rcviji,   kar  ji
tudi daje težo, prav to, kar ni naše, se pravi prevodi iz tujega jezika. Tu mislim na članka o LR Kitajski in o angleški mladini. Vse kaže na to, da se je izraz »iz oči v oči« pri nas že pre-cej udoinačil. Toda kljub temu mislim, da bi v Mladini ostali lepo pri Ireninih pogovorih, ki so že prinesli pozitivne rezultate, bralcem 1'opotni-ka pa bi prihranili branje Boštjanovih razmiš-ljanj. Prcpričan sem namreč, da bi naša revija kaj lahko prebila brez takih srčnih in podobnib izlivov. Osebno sem tudi takoj pripravljen pla-čevati za revijo nekaj dinarjev manj, čeprav bi caradi tega moral izpolnjevati popolnoma navad-ne, se pravi črno-bele križake.
Taka   revija   nam  je  bila  potrebna,  saj  bomo verjetno   radi   segli   po   njej.   Toda   vidim   neko nevarnost,   in   sicer   v   tem,   da   bi   se   vsebini mladinske revije in časopisa (tednika) preveč po-krivali.  Nedvomno bi to peljalo  v  stagnacijo,  ta pa je nedopustna. Uredništvo mora od te osnove graditi dalje, saj bi ostajanje na sedanjem nivoju v   daljnji   ali   celo   bližnji   prihodnosti   pripeljalo do   tega,   da   bi   skupaj  s   pesnikom   —  v  malce prenesenem pomenu — zapeli: »Popotnik pride  v nfriko puščavo, steze mu  zmanjka, noč na zemljo  pade, nobena luč se skoz oblak ne ukrade, po tnescu hrcpeneč se uleže v travo.«
Pavle Čelik
/. G. PLAMEN
SPET DIŠI PO KOSTANJU
Imate postrvi? Potem pa grem na zrak. Aber Mutti, du lebst ja ganz richtig. Ta odpeti gumb, to je res najlepše kar imaš. Poželi sma potetje in šli v gozd po gobe. Drugi so izginili, ostala sva sama. Potem so naju iskali v obledeli travi končno našli izgovor in se spet razšli. Nikoli te nisem videl na soncu
lahko bi igrala klavir, bila porašena in imela otroke. Na sliki, veš, je mrtev tovariš vidijo se le noge in čevlji. Ljudje dobri kot so, so posedli na tire Vstopila sva in opravila kar na stranišču. , Včasih sem Ijubil encijan in ves tisti prehlad
z vročim čajem Ana mihaela!
Greva Ana, tvoje zasnežene prsi grabi mrtvec. Nekje med travami je to
kjer se reka izogiba skaL Vagoni so stari, so mi dejali, zato ječijo včasih človeka mine, da bi sploh še kaj rekel. Kje vendar hodite, za božjo voljo, spet je mimo. Po vlaku, gospod.
Obrnil je žepe, slekel je hlače in me poprosil naj mu pomagam iskati
Bil sem kmet z rjavimi očmi in valovitimi lasmi odgrinfajoč posteljo iz dežja in vetra in dolgih nog sonca izkopanih iz obrazov sončnic. (poletje in zima, pomlad in jesen, dva torza v objemu)
Zgodi se, da nehote zabredeš
do kolen v kletev
kjer gnezdiš, dokler deševje ne upade.
Nazadnje sem bil lovec na fazane strastet:
požiralec ognja za množice
valujoče z morja.
Za tretjo rundo pravijo strokovnjaki   -
da je bila najlepša v zgodovini boksa.
Seveda bom doma          ,
v naslonjaču bom sedel
in lupil bom banano;
vsa modra bo
Kot smeh otroka ali nos mrliča
ki mu postava dogoreva. To je moja hiša.
POIZVEDBA
Jn to dvorišče. Nisem vedel, da se boš vrnila z verigo spominov
in me tepla kakor psa. Sedite, prosim, sedite. Nasedli smo! nasedli smo. Oblecite se.
če vam je hladno kar precej. Zavijte se v ta jadrd polna poletja in music. akaj ne, ana viihaela? zakaj ne? zakaj? Kličejo me!
Prihajajo!
* Ana!
clay je bil v tej rundi odločno boljši
Oblečen pa je bil v sivkast športni suknfič,
izdelek podjetja »Modna oblačila«,
dolge črne hlače,
kratke rjave črtaste spodnje hlače,
sivo rjavo karirasto srajco s kratkimi rokavi,
in kratke elastične nogavice rjave barve
s črnimi nizkimi čevlji.
česa drugega se o vašem mozu ne spominjate? Imate časopis? berite tukajle Ali kjerkoli
•  m
ZOB ZA ZOB
(Antiglosa)
Po reakciji Hermana Vogla v Tribuni (gtej gloso na osmi strani 4. številke li-sta slovenskih študentov z dne 20. janu-arja 1965.) se zdi, da so na Slovenskem po zakonu zaščitene tudi... metaforične ptice, ne le prave pravcate, iz perja, klju-nov in kosti. Ko bi to vedela, bi jih kaj-pak pustila pri miru. Ne bi se pač drzni-la streljati nanje s svojo nič smrtonosno presojevailsko pračo, izdelano po lastnera in najnovejšem izumu, tipa Critica Nova. Na vrat si utegnem nakopati še Društvo za varstvo ptic Slovenije.
Sicer sem si predstavljala, da uživajo ptice pri nas posebne pravice, da so tako rekoč skrajnje privilegirana bitijca, doma-la predmet narodnega oboževanja. Le da so nedotakljive in sakrosanktne — Apage, Satana v modrem krilcu in črnem mo-drčiku s svojimi nečistimi prsti! — se mi ni sanjalo. Postala sem božja roparka ter skrunilka hramov in svetišč čisto poneve-doma, kajti... profanacija ni moj poklic.
Vendar si ne morem kaj, da ne bi pri-bila še tole. Tudi ta oblika kulta, pa če-prav je zadobila nacionalne razsežnosti — ne misltm na ikonodulijo — mi je tuja.
TRIBUNA STRAN 8
Kakor pač vsaka oblika češčenja, maliko-vanja in fanatične, slepe privrženosti če-mursibodi.
Povedala sem samo (česar ne prekli-čem, naj me čas demantira v svoji, se zdi, hudo ekspresivni in nespodobni la-tovščini. (Stii je stil. Ne moremo zah-vati od Millerja, da piše ko Musil ali od Musila, da si besednjak sposodi pri Grim-melshausenu ali Toepfferju. No, napisala sem, da je pri nas različno variiranih in stopnjevanih metafor na en in isti pojem več kot preveč. Milo rečeno, da dišijo že po. . . serijski izdelavi. Primojdunaj, ko bi Crvena zastava fičke metala na trg s tako ležernostjo in frekvenco kot sloven-ske muze ptioke, bi bili Slovenci že dav-no in do zadnjega motorizirani. (Nota be-ne: Tudi avtomobilske tovarne zboljšuje-jo, variirajo, stopnjujejo, spreminjajo, utrjujejo, prilagajajo, modernizirajo, blu-firajo itd., skratka, iščejo nove možnosti in pota z novatorstvom, triki, domislica-mi in reklamo.
Mimogrede povedano... kdo ni pri nas še ... zagrešil ptičfca? Celo jaz, slovita ne-pesnica in kritičarfca (zakaj ne kar kritiica-strka, tov. Vogel? Vam ta beseda bolje zveni? Povednost tega izraza v tej kom-binaciji ne pridobi stoodstotno? jih imam poln predal. Da o zefirčkih in nežno ru-menih sapicah, ki zaman trohnijo po predalih naše Ijube domovine, niti ne go vorimo. In niti ne omenimo otočkov z mračnim angelom noči v sredini; ter se ne spotaknemo ob atole s koralno skalo tišine v ozadju in povsem zatajimo oaze s palmo samote na levem končku.
Pritisaila sem samo na alarmni zvonec.
Kriknila sem v beli dan: »Pozor, pozor! Do tu naj še bo. Od tod dalje pa pelje pot neizbežno v ... dolino polaganja grob-nic ter krašenja in cizeliranja sarkofa-gav« Svojo nehvaležno VlogoslovenskeKa-sandre in sežanske pitije sem pač oigrada. Nisem pa nikomur prepovedala, bognedaj, Voglu najmanj, rabe ... inkriminiranih besed. Vse so še ostale v besednjaku. Kar po njih lopnite, tov. Vogel, jaz vam ne branim. Mojstrom bo še kdaj nspelo iz njih iztisniti kaj soka, četi imitatorjev in navijačev pa zelo malo ali sploh nič. (V oklepaju: Po Voglovi srečni splavitvi v Naših razgledih z dne 23. januarja 1965, brez romantično poantiranih in retoričnih ptic, si skoraj ne morem predstavljati, da bi kdaj zmogel zamenjati svojo pesniško barko na Dieslov motor s čolničkom na veter in na jadra.
In nimam več kaj dodati.
Ne, še to.
Mislim, da so Forstnerič, Grafenauer, Košuta in Pisk dovolj močne, samostojne, samonikle in samokritične osebnosti — vrh tega vsi štirje že davno polnoletni fantje in možje — da niti malo ne rabi-jo Hermana Vogla za guvernanto. Glosator jih v svoji neizmemi prizadetosti ter ma-terinsko obarvani zaskrbljenosti titulira kar z »revčki«, ter vihra z zastavo njiho-ve mladosti kot z neizpodbitnim argumen-tom, češ: »Samo poglejtee, Ijudije, kaj tale babnica, tale zmaj v bikinih počenja z najnežnejšimi poganjki naše kulture. Ne-zaslišane reči. Nedopovedljive grozote. Ecrasez l'infame!«
Ko bi jih jaz, po Voglovem zgledu štela za tako nebogljene pobiče ia nemočne si-
rotke, bi se mu najbrž takoj pridružila. Prelevila bi se v najbolj tenkočutno ba-by sitter dežele Kranjske in jih z aja tu-taja uspavala.
Za konec še drobceno vprašanje.
Kam meri Vogel z »nepošteno igro« in »nepošteno samovoljo«? če ima kaj pove-dati na račun moje nepoštenosti, naj gla-sna in jasno pove, da bo šel glas v »ta deveti komun«, kot lepo pravi neka slo-venska poskočnica. Ribarjenja po kalnem ne cenim preveč, niti šušljanja za voglom in v polmraku, opletanja z insinuacijami in podtikanja pa sploh ne trpim. Na dan z besedo, prosim. Drugače pa z jezičkom rajši skopariti. Kar za zobki z njim ter raje udarjati na čmobele tipke — še koli-kor toliko sprejemljive, jaz bi se kar po-gajala za kompromis —, ki govore v prid Joikine brezmejne nedoimiselnosti, zdalgo-časenosti, neinspiriranosti, omejenosti, to-poumnosti, genialoidne neosveščenosti, ne-strokovnosti, paradoksalnosti,. samoljubno-sti, domišljavosti, vulgamosti, revolver-stva in tako dalje do utešitve.
Pa brez zamere. Saj tudi jaz nisem za-merila.
Voglovo ekspeditivno obnovo s solo petjem levit na koncu sem napeto kot za-jec poslušala z obema uhljema. Ne da bi med branjem z očmi trenila in zasto-kala aj.
Nikomur namreč ne odreikam pravice do lastnega mnenja, do lastnih morebit-nih zmot in dvomov. Niti sebi ne.
Ne vrabci in srnice, tov. Vogel, pravica do lastnega mišljenje je neodtujljiva in SANKROSANKTNA.
Jolka Milic
OB NOVIH KNJIGAH
Marksistična analiza svetovnega dogajanja
Slovenska založba Komunist je lani pričela izdajati novo zbirkč politdčme lite-rature, ki ima okvirni naslov Sodobni svet. Do sedaj so izšle že štiri brošure. V prvi je bilo uvodoma zapisano, da je edi-cija namenjena »politično angažiranemu bralcu, ki se ne zadovoljuje s tekočimi informacijami o dogajanjih v svetu in želi spoznati družbeno-ekonomski in politični mehanizem dogodkov.« Torej korenito in pravilno zastavljen koncept. Lanskoletna žetev na tem področju pa dokazuje, da so te uvodne besede postale tudi resnič-ne. Rnjižice so namreč obsegle res tiste probleme, ki so bistveni v našem času in jih obdelale na poglobljen način. če so ¦napisane strokovno, pa to še.ne pomeni, da so težko razumljive. Njihova velika prednost  je  prav  enostavnost  razlaganja.
Ob najavljanju te zbirke sem se mi-mogredej spomnil na podobno Malo poli-tično knjižico pri Cankarjevi založbi, ki je bila pomembna za politično vzgojo vseh nas. Ko pa sem dobil v roke prvo knjižico nove zamisli, sem takoj ugotovil veliik korak naprej. To po mojem mnenju kaže na dve dejstvi. Naš publicistični ka-der, ki se udejstvuje na političnem pod-ročju, se je kvalitetno in kvantitetno dvi-gnil. To je prva stran. Druga pa dokazu-je, da smo se občani že precej bolj zna-šli v svetovnem prostoru in času, kar po-meni tudi enega od vidikov naše dezalie-nacije. Prav to dejstvo je po svoje zahte-valo kvalitetnejšo obdelavo mednarodne-ga dogajanja.
Mala politična knjižica je zajela našo notranjo problematilko in zunanjo politi-ko. Precej njenih brošur je bilo napisa-nih s področja kolonializma. To ni slučaj-no. Prav tedaj se je dogajala antikoloni-alna revolucija. V nekaj letih pa se je te-žišče svetovnega razvoja razširilo, oziro-ma boljše rečeno, razširilo se je področ-je reševanja mednarodnih napetosti in na-sprotij. Zato je povsem jasno, da se je v skladu s tem moral spremeniti tudi kon-
Nova zbirka Sodobni svet.
cept nove politične literature, tokrat v re-dakciji Komunista. Zanimivo je dejstvo, da se vse štiri knjižice neposredno ali po-sredno dotaknejo Združenih narodov. 2e to jasno dokazuje, kako pomembna je ta svetovna organizacija, saj danes ni med-narodnega problema, ki ne bi našel odme-va v generalni skupščini ali v drugih or-ganih OZN.
Dobra stran nove zbirke je tudi to, da ima vsaka osnovne podatke o posameznih avtorjih. Zlasti to velja za navedbo glav-nih del, ki so jih oni objavili v naši pu-blicistiki.
D. Ninčič: Načela
koeksistence in njihova
kodifikacija
Prvi zvezek Sodobnega sveta obravna-va osnovne principe aktivnega miroljub-nega sožitja in prizadevanja za njihovo kodifikacijo. Zanimiv je prikaz zgodovin-skega razvoja tega pojma, ki že sam po sebi istočasno odseva razvoj mednarodnih odnosov. Teorija in praksa koeksistence v modernem smislu besede je lahko na-stala samo v pogojih, ko so proizvajalne sile omogočile nastanek svetovne poveza-nosti, svetovne zgodovine torej.
V preteklosti je posamezna država urejala svoje odnose z drugimi po svoji volji. Kot rezultat tega so nastajale različ-ne doktrine v raznih deželah. Tukaj bom omenil samo Monroejevo in Hallsteinovo. Prvo je proglasil predsednik Združenih držav Amerike v času, ko so se latinsko-ameriške kolonije osvobajale izpod špan-ske in portugalske oblasti. To praznino so hotele zapolniti ostale evropske oziro-ma zahodnoevropske sile, pa tudi same Združene države. Zato so razglasile nače-lo: Ameriko Američanom, kar je v bistvu pomenilo, da mora vsa zahodna polobla postati izključno stvar ZDA. V novejšem času, točneje po drugi svetovni vojni, pa je ZR Nemčija sprejela doktrino, ki de-jansko zanika obstoj DR Nemčije, kar pomeni, da je izrazito blokovsko in anti-komunistično usmerjena. Prav zadnji čas pa doživlja ta doktrina svoj polom. Pri tem je zanimivo, da jo rušijo prav deže-le, ki so važni zagovorniki politike aktiv-ne  miroljubne  koesksistence.   Slednja  je
—   če jo  vzamemo  s  teoretičnega  vidika
—  doktrina, ki je odsev novih mednarod-nih odnosov, napotilo za ustvarjanje pra-vičnejše  svetovne  skupnosti  in  potemta-kem načelo novih razmerij med vzhodom in zahodom, med severom in jugom.
Ko avtor razpravlja o naporih v OZN za kodifikacijo koeksistenčnih načel, se nujno spoprijema s stališči, ki so nega-tivna do te politike. Tu gre predvsem za reakcionarne kroge v zahodnih kapitali-stičnih državah in tudi za LR Kitajsko. Prvi niso niti za koeksistenco s socialistič-nimi deželami, kaj šele z novoosvobojeni-mi, saj jim ravno to omogoča različne (neo)koloniallistične mahinacaje.
L Radovanovič: Francija in de Gaulle
Zunanjepolitične koncepcije francoske-ga predsednika so prav v zadnjem času predmet številnih razglabljanj tn komen-tarjev v tujem tisku in pri nas. Radova-novideva študija nam prikaže sodobno Francijo vzelo poljudni obliki. Avtor go-vori o novejšem dogajanju v tej deželi, ki se brez dvoma odraža tudi v sedanji politiki. Posebno je važen tisti del, kjer govori o pogojih, ki so omogočili, da je nekdanji šef odporniške vlade v tujini ne-nadoma postal zadnje upanje za ultraške oficirje v Alžiriji pa tudi njegov, se pra-vi, predsednikov obračun z vrhnjimi iz-rastki fašizma v armadi.
De Gaulle je najprej moral urediti no-tranje zadeve, ki mu jih je prepustila v dediščino četrta republika. Sem mora-mo šteti tudi kolonialne odnose, ki jih je odpravil skoraj z enim zamahom, razen seveda Alžirije. Potem pa je na tej osno-vi začel svojo zamisel zunanje politike, ki dela vse večje preglavice zlasti Združe-nim državam Amerike.
Najprej je začel s svojo vizijo o ure-ditvi odnosov v Evropi. Že tu je prišel v nesporazum z ZDA, ki pa se je še poglo-bil tedaj, ko je pristopil k politiki tako imenovane tretje alternative v deželah sve-tovnega juga. Popolnoma točna je avtor-jeva, se pravi Radovanovičeva ugotovitev o pozitivni in negativni strani te politike. Nekatere De Gaullove poteze so objektiv-
no v prid zboljšanja razmer v svetu. Nje-gova vizija Francjje, kot velike sile z ustreznim vplivom v mednarodnem pro-cesu, pa ga je pripeljala v negativen odnos do svetovne organizacije in zlasti še do vprašanja razorožitve. Avtor je zapi-sal, da doma »De Gaulle verjame v moč ljudstva — ne pa tudi v vlado ljudstva.« To ugotovitev, ki zelo posrečeno okarak-terizira njegovo notranjo politiko, pa bi v nekem smislu veljalo razširiti tudi v De Gaullovo gledanje v mednarodni pro-stor in čas.
M. Šahovič: Združeni narodi danes
Od svojega nastanka dalje je OZN pre-cej realna slika odnosov med državami, po drugl strani pa je svetovno dogajanje vse bolj pod vplivom aktivnosti svetovne organizacije. To pomeni tudi to, da posta-ja svet vse bolj organiziran, planskj in ne več stihijski. Ce je misel o vse aktivnej-šem vplivu OZN na sodobni svet točna, potem nam mora biti povsem jasno, da je to rezultat dosledne uporabe najvaž-nejših postavk iz ustanovne listine in to uresničevanje načel so dosegle prav socia-listične in novoasvobojene države.
Ravno vse večja usmerjevalna vloga svetovnega zbora narodov pa ni po volji nazadnjaškim silam v kapitalističnih deže-lah. Zato začenjajo vse večjo gonjo proti Združenim narodom, ki da so postali pro-komunistična ekspozitura. Zanje je torej OZN preveč napredna. Za socialistične in neangažirane države pa je pozitivna vloga te organizacije kazala na prizadevanja, da bi se ta vpliv še povečal. Zlasti to velja za mednarodno gospodarsko sodelovanje.
Moramo pa omeniti še tretjega, ki si-cer ni član OZN, a je negativno razpolo-žen do nje. To je LR Kitajska, ki enostav-no zanika vsako pozitivno posledico nje-nega obstoja, se pravi, obstoja svetovne organizacije. Zlasti se zaletava v koloni-alno vprašanje. Toda dejstvo je, da je svetovna organizacija do sedaj svoj naj-večji uspeh dosegla verjetno prav na pod-ročju boja proti kolonializmu. To je lep
primer,  kako  moralni  pritisk   naprednih sil na osnovi  pravno  formuliranih načel ustanovne listine postane politični faktor, ki spreminja mednarodno stvarnost.
Združeni narodi so danes nepogreš-ljiv instrument za fnadaljnji progresivni razvoj na svetu kot' celoti. Njihova slabi-tev koristi samo onim, ki .bi radi vedrili in ctelali zmedo po starih metodah. So va-žen faktor na poti k uresničevanju besed, ki jih je zapisal Karl Marx v Inavguralni poslanici Prve internacionale; tu je dejal, da se mora delavski razred prizadevati, »da bodo običajni zakoni nravnosti in pravienosti, ki naj urejajo odnose med privatniki, dobili veljavo tudi kot najvišji zakon v občevanju med narodi«.
L Mafes: Ekonomske osnove neangažiranosti
Odpravljanje prepada med razvitimi in manj razvitimi državami, oziroma pospe-ševanje ekonomskega razvoja svetovnega juga, je tista osnova, ki brez nje ne mo-re biti zboljšanja mednarodnih odnosov. Brez tega ni enakopravnosti malih in veli-kih, saj so nerazvite dežele stalno izpo-stavljene slepim zakonom svetovnega trga in neokolonialističnim težnjam bivših me-tropol. Lahko rečemo, da brez dejanske, materialne relativne enakosti narodov ni trajnega miru, pa tudi ne socializma, ker bi presežek dela še vedno bežal iz nekda-njih odvisnih ozemelj v industrijske de-žele.
S tega stališča bi lahko knjižico direk-torja beograjskega inštituta za mednarod-no politiko fn gospodarstvo označili tako, da obravnava bistven aspekt doktrine ko-eksistence in glavni moment socializma kot svetovnega procesa. Zato je verjetno najpomembnejše delo v dosedanjih izda-jah Sodobnega sveta.
To je tudi področje, kjer so nerazvite države dosegle najvišjo stopnjo akcijske enotnosti. Ta se je pokazala na kairski ekonomski konferenci neangažiranih de-žel, svoj vrh pa je dosegla na lanskoletni ženevski konferenci OZN o trgovini in raž-voju. Tu so narodi, ki sicer gledajo raz-lično na politično dogajanje v svetu, enot-no nastopili proti težnjam industrijsko razvitih kapitalističnih držav, da bi še naprej živeli v izobilju na račun lakote v ostalih  deželah  na  jugu  zemeljske   oble.
Pri obravnavi tega vprašanja je imela naša država, in jo ima, zelo pomembno vlogo. Mi smo prvi z delavskim samo-upravljanjem m začeli odpravljati izkorišča-nje. Toda v teh težnjah smo se nujno sre-čali s položajem v mednarodni eksploata-ciji, ki je posebno jasna v svetovni trgo-vini. Zato smo se jasno in odločno začeli prizadevati za odpravljanje izkoriščanja v svetovnem merilu.
Pavle čelik
KOMENTAR
IRAN SE SPREMINJA
V mdnjem času je Iran precej v ospredju svetovnega tiska, Temu so vzrok premiki v notranji in zu-naji politiki te azijske dežele.
Notranja politika Irana je te-meljila na fevdalnih druSbenih strukturah in na muslimanskih tra-dicijah, v zunanji dejavnosti pa se je identificiral z zahodno vojaško-politično strategijo. V zadnjih ne-kaj letih pa je veter sprememb za-čel pihljati prav iz palače šefa države, to se pravi, perzijskega ša-ha. Ori je začel izvajati reforme, katerih osnovno vodilo bi lahko za-jeli v tem, naj se Perzija počast pomakne v naše stoletje. Prva opo-ra teh reformnih prizadevanj so bili intelektualci. ki so na šola^iju v tujini spoznali, da več desetletij lo-čuje njihovo domovino od moder-nega sveta. Ta ozka osnova je tudi narekovala zmernost v uresniče-vanju reform. Kmalu pa se je jasno pokazalo, da hitrejši napredek zah-teva množično podporo Ijudstva, ki se je že spontano začelo zavedati svojih pravic. Vlada je morala pri-sluhniti težnjam delovnega člove-ka.
Na vasi je naslednja slika: last-niki zemljišč — aristokratska, cer-kvena in generalska gospoda — ži-vijo brezdelno življenje v svojih vilah, kmet pa jim mora obdelovati zemljo. Zato je vlada začela naj-prej z agrarno reformo, kajti ne-zadovoljstvo na podeželju je nai-večje in najbolj eksplozivno.
Delavski razred je še relativno mlad in številčno manj pomemben od kmetov. V glavnem je zaposlen v tekstilni in naftni industriji. Prav za drugo pa se zelo zanima tuji kapital. Vlada je delavcem priznala pravico do dela ustvarjenega do-bička v podjetjih. Reforma je do-segla tudi muslimansko tradieijo in ženske, ki so v javnosti še vedno
pokrite s feredžo, so dobile volilno pravico.
Vse te in druge spremembe pa bi ostale samo mrtva črka na pa-pirju, če bi delovno Ijudstvo še na-prej životarilo v duhovni bedi. Vse do nedavnega je bilo skoraj 90 odstotkov Irancev nepismenih. Ko je država začela z dejavnostjo pro-ti analfabetom, pa ni bilo dovolj prosvetnega kadra. Našla pa ga je v edini laični organizirani sili — v vojski. Mladi oficirji, ki končajo vojaške akademije, odhajajo na podeželje, kjer opravljajo delo profesorjev in učiteljev. V kratkem času so dosegli velike uspehe. Zato je Iran dobil tudi svojstveno med-narodno priznanje. Letos poleti bo namreč v Teheranu svetovna kon-ferenca o problemih nepismenosti v našem času.
Ta notranja evolucija je nujno vodila v politično polarizacijo. Pro-ti politiki vlade so se obrnile vse tiste sile, ki temeljijo na zaostalo-sti prebivalstva in iz nje črpajo svoje privilegije in blagostanje. Med prvimi je pokazal svoj obraz muslimanski verski fanatizerh, ki se hoče z raznimi atentati obdržati pri življenju. Toda te konservativ-ne in reakcionarne sile ne bodo mogle zavzeti druzbenih preobrazb. Vladne reforme, ki so bile posledi-ca vrenja med množicami, so okre-pile vlogo prav teh nižjih plasti; to pa zahteva še večji, hitrejš* in manj kompromisni korak k na-predku.
Naprednejša notranja usmeritev se je odrazila tudi v zunanji poli-, tiki. Ta postaja vse manj togo blo-kovska in protikomunistična. To dokazujeta že nedavni obisk polj-skega zunanjega ministrstva in zboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo
WtS OB LETOSHJIH SMUČARSKIH TEČAJIH
POIMOVNA AFIRMACIJA
MEDNARODNO PRVENSTVO V SMUČANJU
Pred dnevi se je iz smučarskega tečaja na Mežakli vrnila skupina študentov medž-cinske fakultete, ki so skupaj s pravniki in študenti elektrotehnike preživeli na smu-čanju nekaj prijetnih dni.
Naprosili smo Marjeto Zupan, študent-ko 5. letnika stomatologije, ki se je letos že drugič udeležila tečaja na Mežakli, da nam pove nekaj svojih vtisov. Takole nam je pripovedovala:
»Šele letos sem dodobra spoznala vse čare osemdnevnega brezskrbnega bivanja v lepem planinskem okolju in na prijet-nem višinskem soncu. Lansko leto se mi je namreč že drugi dan zgodila nesreča in tretji dan sem že z mavcem na nogi ža-lostna zrla na sivo Ijubljansko ulico. Cilj in namen bivanja v Mežakli ni bU samo počitek in zabava, marveč smo se mnogo tudi naučili. Zelo kvalitetni vaditelji so z mnogo dobre volje in žara prenašali vešči-no svojih nog in smuči na nas, ki smo bili predvsem še začetniki. Delovni elan je bil povsod enak: tako v prvi skupini, ki se je že spoprijela s tehniko moderne smučarske šole, kakor v skupini začetnikov, ki se je ukvarjala z osnovno tehniko stanja in vož-nje s smučmi. V začetku je bilo za ene in druge težko, pozneje pa smo, zaposleni z obvladanjem novih veščin, vztrajali na smučanju dalje, kakor je bilo obvezno, ozi-roma predvldeno po hišnem redu. Poleg smučanja smo imeli še nekaj predavanj o teoriji smučanja, prav tako pa nismo zanemarili izletov, saj smo poleg obveznih delali tudi neobvezne v času opoldanskega odmora. Vreme nam je bilo zelo naklo-njeno, tako da so prišli na račun tudi Iju-bitelji temnih polti, ki so svoja lica vztraj-no nastavljali soncu, seveda pa je bil nji-hov trud tudi poplačan. Ker pa brez spo-drsljajev nikoli ne gre, je tudi tokrat kon-čal v tnavcu kolega, ki ga obiskujemo v bolnici, saj je doživel dvojni spiralni zlom. Tudi družabno življenje je bilo na zavid-ljivi višini. Družabne igre,. igranje kart, ples so nam nudili dovolj razvedrila, tako da je ostala celo televizija le izhod za skraj-no silo. Ob zaključku tečaja smo organizi-rali tekmovanje. Tokrat sem sama občutila nehvaležno vlogo favorita, saj sem kljub napovedi, da bom sigurno prva, razočarala sebe in tudi ostale. V splošnem smo bili tako z organizacijo, kakor s hrano in pri-
jaznostjo osebja tako zadovoljni, da smo ob slovesu sklenili: nasvidenje prihodnje leto.«
H gornjemu dodajamo še kratko oceno vodje tega tečaja prof. Janeza Berganta z visoke šole za telesno kulturo:
»Letošiije leto smo že petic organizirali smučarske tečaje. Od skromnih začetkov, ko smo uspeli v Tnmarju pripraviti tečaje za nekaj več kot sto študentov, smo do letošnje zime kar lepo napredovali. Izkuš-nje, ki smo si jih pridobili v preteldih letih, smo znali s pridom uporabiti tako, da je bilo letas vse v redu. Pripravili smo razpored izmen v smučarskih tečajih na Vojskem, Sorici, Mežakli, Vršiču in v Kranjski gori, kjer smo že več let stabii gostje. Planirali smo okoli tisoč tečajnikov, vendar jih bo do konca februarja smučalo nekaj nad osemsto, to pa zato, ker jc osta. lo nekaj kapacitet v januarju neizkorišče. nih, medtem ko pa so tečaji v februarju polno zasedeni. Študentje so vplačali 4.000 dinarjev, kar je za osemdnevno biva. nje na snegu in ob odlični hrani zelo malo. Del sredstev je prispevala Zveza študent-skib športnih organizacij za telesno kul-turo, del komisija za telesno kulturo pri univerzitetnem svetu, ostala pa so prispe. vale fakultete. Moram reči, da sem bil z disciplino tečajnikov zelo zadovoljen. Mor. da vas zanima, kako da sem bil že drugo leto na Mežakli, kjer smučajo predvsem začetniki. Izredno sem vesel, ko vidim, da nekdo od začetnih vaj napreduje do dobre. ga smučanja. Za takšne rezultate mi ni žal nobenega truda, noben napor ni prevelik. Res je, da je delo z začetniki naporno, tako je treba biti predvsem potrpežljiv, vendar to, kar dobiš od njih po osmih dneh resnega dela, je zadostna nagrada za vsakegra entuziasta.«
Smučarski tečaji so tako že peto leto za nami. Študentje tudi letos niso bili razoča-rani, kvečjemu presenečeni nad dobro ce* lotno organizacijo. Vse kaže, da se bodo v kratkem, v kolikor se že niso, uveljavili kot najbolj priljubljena oblika študentske rekreacije. Sicer pa ni čudno, saj so ravno smučarski tečaji ena izmed rednih študenU skih športnih dejavnosti, ki temeljijo na zdravi realni podlagi.
S. Rutar
PLANINCI VABIJO!
Akademsko planinsko društvo prireja 6. III. 1965 že svoj peti letošnji izlet. To-krat ne bo izključno le smučarski pač pa bo združen tudi z vaponom na Mojstrovko in prikazom osnavne tehnike zimskega alpunizrna. Tafco kot vsakokrat bo tudi to-pat zbiranje prijav v pisarni društva v pe-tek, od 18. ure dalje. Pozneje pa se bastte lahko prijavili in vplačali 500 din (za pre-voz z vlakam in premočišče) na občnem zboru društva. Po prihodti v Kramjsko go-ro (v soboto okoli 18,30. uri), nas čaka še drve do tri uire zmeme hoje do Erjavčeve
TRIBUNA STRAN 10
koče, kjer bomo prenočili. Nasledmjega dne se bamo delili. Oni, ki si bodo zaže-leli izleta in edinstvene smluke izipocl M. Mojstrovke, se bodo podali že navsezgadaj pod vodstvom inštruktorjev Akademskega alpinističnega odseka proti M. Mojsfcrovki. Od anega in udeležencev pa bo odvisno, kje se bodo ustavili — na vrhu ali že prej. Zato bodo inštruktarji na primernem me. stu pokazali, kaj vse mora paznati dobeir planinec, od ravnanja z vrvjo pa do upo-rabe cepina in derez. Sledilo bo prasto smučanje in kasneje spust nazaj do Erjav. čeve koče.
Druga skupina bo smučala pmasto okoli koče, Okoli 14. ure bo zbor obeh sku/pin in takoj nato povratek v Kramijtsko garo.
S. F.
Študentski smučarski kiub Akademik prireja skupaj z Zvezo študentskih šport-nib. organizacij za telesno kulturo v petek in soboto 12. in 13. marca v Kranjski gori prvenstvo Ijubljanske univerze v smuča-nju za ženske in moške z udeležbo tujih tekmovalcev, tako da je neuradni naziv prireditve »Mednarodno prvenstvo ljub-ljanske univerze«, ker bodo gostje tekmo-vali sicer izven konkurence. Tekmovanje v slalomu in veleslalomu bo na svetovno znanem pobočju Vitranca, kjer je bilo v soboto in nedeljo znano FIS-A tekmova-nje. Poleg študentov ljubljanske univerze, katerih prijave so že začeli zbirati, so do-sedaj prijavile še študentske reprezentan-ce Nemčije, Avstrije in Italije. Nemci in Italijani so poslali že tudi poimenske prijave in bo morda najzanimivejša no-vica, da bo v ekipi Nemčije tekmovala tu-di znana reprezentantka iz Innsbrucka Gretl Haid. število tujih ekip se bo verjet-no še povečalo, saj so doslej udeležbo od-povedali le Poljaki in Francozi, ki imajo v istem času svoja tekmovanja.
Ceprav se mi zdi, da bo sodelovanje tujih tekmovalcev in tekmovalk nedvom-no izredno pomembno, pa se vendar ne morem otresti pomislekov, da sta se or-ganizatorja zavzela predvsem za zagotovi-
tev teh tekmovalcev, medtem &o je zago-tovitev udeležbe naših študentov v ozad-ju. Pri tem ne mislim toliko na samo za-gotovite- teh študentov, saj jih bo verjet-no precej, marveč bi jih rad opozoril na sklep jesenskega seminarja na Mežakli, kjer je bilo jasno povedano, da morajo fa-kiiltete pred prvenstvom uniuerze izvesti svoja interna prvenstva in nato na tekmo-vanje univerze poslati res najboljše. Ker o kakšnih pripravah na interna prvenst-va razen z medicinske fakultete ni niče-sar slišati, menim, da je dolžnost ZŠOTK" (mimogrede povedano, aa že dalj časa po-vsem počiva), da ukrene vse potrebno, da se sklep seminarja uresniči. Jasno je namreč, da nekatere fakultetne športne komisije še niso tako močne, da bi prven-stvo same organizirale, zato / je ravno ZŠOTK kot koordinator, idejni, moralni in delno tudi materialni nosilec športne dejavnosti študentov poklicana, da ukre-ne vse, kar je v njeni moči, da bi se pre-jeti sklepi uresničili. Prepri^an sem, če-prav vemo, da povsod to ne bo mogoče, da bi se dalo z združenlmi močmi marsi-kje le še kaj ukreniti, kajti še vedno je čas, potrebno je le malo dobre volje tako z ene kakor z druge strani.
S.  Rutar *¦
ŠPORT NA NEPRAVEM MLSIl
Telesna kultura v našem družbenem živ-ljenju še vedno nima tistega mesta, ki ji v sodobnem življenju pripada, kar se kaže predvsem v nesodobnem pojmovanju in vrednotenju, ko jo pojmu-jemo le kot razvedrilo, ne pa kot sredst-vo za krepitev zdravja, fizične, psihične in socialne sprostitve, pridobivanja zdra-vih navad življenja itd.
Posledice tega se kažejo v stanju na-še telesne kulture, ki ni zadovoljivo, če upoštevamo stanje v šolah, delovnih orga-nizacijah kakor tudi društvih, ki si priza-devajo množično vključevanje članstva v svoje vrste. Res je, da v kvalitetnem špor-tu sicer dosegamo lepe uspehe, tudi v mednarodnem merilu, res pa je tudi, da vsi ti uspehi niso resničen odsev naše te-lesne kulture, niso rezultat sistematične-ga in načrtnega dela, rezultat naravne se-lekcije iz množičnosti, ampak primer »umetno vzdrževane kvalitete«, ko se nam večkrat slučajno pojavijo in odkrijejo na-darjeni športniki, potem pa vlagamo v njih precejšnja sredstva, da jib. razvijamo v kvalitetne športnike. Takšen način je za afjjrmacijo v športu prav gotovo hitrejši, vendar zahteva mnogo sredstev, ki največ-krat niso najbolje izkoriščena. To misel bi ilustiral z nekaterimi konkretnimi primeri.
Tipičen primer te ugotovitve lahko vi-dimo v študentskem športu, ki bi bil, 6e bi ga ocenjevali po usj>ehih AŠK Olimpi-je,. ki »predstavlja« študentski kvalitetni šport, dokaj razveseljiv. Toda če pogle-damo resnično stanje telesne kultur eštu-dentov na fakultetah, kjer ugotavljamo, da nimamo za skoraj 10.000 študentov niti enega pokritega' prostora za to dejav-nost, da je veliko pomanjkanje strokovne-ga kadra, da se še vedno borimo z uvaja-njem obvezne telesne vzgoje (kar bi mo-ralo biti že življenjska navada in potreba vsakega študenta, seveda če bi bil že v os-novni in srednji šoli deležen pravilne in načrtne telesne vzgoje), nam je takoj jas-no, da je stanje precej kritično in nika-kor v skladu z doseženo kvaliteto AŠK Olirnpije, ki bi morala imeti zaledje v množičnem športu na fakultetah.
Takšnemu stanju je krivo predvsem nesodobno pojmovanje, ker se šport poj-muje le kot razvedrilo, česar posledica so nesorazmema vlaganja v kvaliteten šport, ki predstavlja v mnogih pomenih le za-
bavo nekaj tisočem gledaicem. Vprašu-jem se, kaj nara več pomeni, ali zabava nekaj tisočev ob nogometnem spektak-lu, v katerega družba še vedno vlaga pre-cejšnja sredstva ali zdrav razvoj nekaj ti-sočev študentov, ki ob intenzivnem študi-ju predstavlja za njih močno enostran-sko psihično obremenitev in ki imajo ze-lo majhne možnosti za rekreacijo v šport-no rekreativnih aktivnostih, ki naj bi pred-stavljale ravnovesje umskemu delu. Kljub temu da že dalj časa sprejemamo na raz-ličnih zborih lepe sklepe, kot so aktivno te-" lesno kulturo približati občanu, še poseb-no mladini, omogočiti jim vsakodnevno rekeracijo, še vedno lahko ugotovimo, da vrge to ostane le pri deklaracijah brez konkretnih rezultatov. Poglejmo zopet samo primer, ko že pred leti za športno halo v študentskem naselju, za katero so bili načrti že izdelanl, ni bilo in še ni sred-j stev (le približno 100 milijonov), da pd istočasno vlagamo milijarde v športn^ halo v Tivoliju, ki predstavlja objekt, kl| bo namenjen predvsem v razvedrilo in toj v pasivno razvedrilo.                                  1
Nezadovoljivo je tudi stanje šolske ta*| lesne vzgoje, kjer še vedno ni objektivniM pogojev za zdrav razvoj šolske mladin3 kljub temu da že leta in leta govorimo, dta morajo telovadnice postati sestavni deli vsake šole. šolski pregledi nam večkrall pokažejb. nezadovoljivo zdravstveno stanjei in cfbloločene teleane deformitete otrofei kot so: slaba drža, štrlede lopatice, plo-1 ska stopala itd. Vendar navadno se zado-1 voljimo le s temi ugotovitvami. Takšnol stanje nam je popolnoma razumljivo, 6om upoštevamo, da se kolikor toliko načrt«! na telesna vzgoja začne šele od 5. razredaj dalje, ko je že prepozno, in ko moramol že odpravljati vse telesne napake, ki so' nastale v razvoju otroka od 1. razreda da-.-lje. Vprašanje je, koliko lahko pri tem uspemo z dvema urama tedensko
Nič bolj ni razveseljivo v delovnih or« ganizacijah, kjer sicer ugotavljajo, da da-jejo precejšnja sredstva za rekreacijo za-poslenih, ki pa niso navečkrat najbolje izkoriščena. Vse preveč se omejujejo na priložnostne akcije, priložnostna tekmo-vanja, pogrešamo pa načrtne in organizi-rane rekreativne dejavnosti, ki bi pred-stavljale dopolnilo obremenitvi na delav-nem mestu. To so izleti v naFavo, plani-ne, organizirane aktivnosti, ki imajo izra-zito rekreativni značaj (balinanje, strelja-rije, kegljanje, odbojka, kolesarjenje, pla-vanje, smučanje itd.)
Zaradi nesorazmernega vlagana v množični in kvalitetni šport je tudi situa-cija v manj kvalitetnih društvih manj raz-veseljiva. Res je, da so v zadnjem času ob-činske skupščine prevzele skrb za rrmo-žičen razvoj telesne kulture v občini, ven-dar so tudi tu težave. Ali si lahko predstav-ljamo razvoj telesne kulture, če na primer občina Metlika nameni telesni kulturi 60.000 din? Pa tudi v občini Center, ki je finančno zelo močna, in kjer je razmero-ma precejšnje razumevanje za to področ-je, so v letu 1964 društva, Tu so vključena v ObZTK, dobila Ie 18 odstotkov realnih potreb. Pri vsem tem pa so precejšnja sredstva v republiki in federaciji, ki so namenjena zgolj  za kvaliteten šport.
Prepričan sem, da bi vsa ta nesoraz-merja in pomanjkljivosti odpadle, če bi pristopdli k realizaciji vseh tistih zaključkov, ki jih sprejemamo že vse od I. kongresa teleane kulture v Ljubljani leta 1958. V nasprotnem primeru tudi v kvalitetnem športu ne bomo mogli iti v korak s tistimi državami, ki še danes ne predstavljajo toliko, zato pa imajo lepe perspektive, ker imajo osnovo v množič-nosti, kar ne moremo trditi za naš kva-liteten šport.                                        «f
*_fl>  9)
Komparcftivni zemlfepis —5. Rusija
V Sovjetski zvezi se vsake kvatre ujeze in postrelijo nekaj špeku-lantov, ki preprodajajo tekstil, devize, zlcrto in druge tfoMne...
Pri  nas   pa  beremo ob  epidemijl oktanske  mrzlice  mole  oglase ...
DRŽAVNI  SEKRETARIAT ZA   NARODNO OBRAMBO —  PERSONALNA UPRAVA — razpisuje
N A T E C A J
za dodelitev adrejenega števlla šitipemdij študentoim spodaj navedenih fatoultet:
—  sfcrojne
—  elektrotehniške (oddelek za telekomuinikacijo in elektroauiko in ©nergetsfci oddelek)
—  gradbene
—  ladjedekiiške
—  medicinske
—  stomatološke (III. in storejših lebnikov) —*farmaoavtske.
POGOJI.
Pri natečaju lahko sodelujejo osebe ntoškega spola, šfcudemtje navedenih fakultet, ki izpolnjujejo naslednje pogaje:
— da so državljani SFRJ;
— da so adnaarstveno spooobni za aktivno službo, kar potirdi vojaški zdravnik zdravstvene komisije;
—  da niso starejši od 21 let odnosmo stoirejM za toliko, kolikor so koančali študij;
—  da so pcrimernega vedenja;
—  da niso sodno kaznovani.
Višina štipendije znaša od 20 do 25.000 din, odvisna je od leita študija, izplačuje pa se od začetka prvega naslednjega meseca po predložibvi zahtev, odnosno od 1. oktobra za šfcudente prvega letnika, če so zahtevo predložili pred tem rokom. Poleg tega imaoo vojni štipemdisti pravico na zdravstveno zaščito na račun predračuna DSNO, na nadomfestilo za šoJske potret^čine v znesku od 20.000 din za vsako lelo študija, na nadomestilo za izdelavo diplom-skega dola (kjer je ta potoreban) v zmesku od 30.000 din, kot tudi povračilo stiroškov za odhod na strokavno prakso.
Osebe, ki bodo sprejete za štipendiste, sklenejo s štipenddtorjem pogodibo, v kateri se obveeujejo, da bodo po diplamiranju stopili v stelni sestav JLA in bodo v njej ostali toliko časa, kolikar so štipemdirani v dvojnem trajanju, ali ne dailje od 10 let.
^   NAČIN NATECAJA
Prošnja, koikovana s 50 dfti taksnih znamk se predloži odgovarjajočemu oibčinskemu orgamiu za narodno obrarnibo (kjjer se dobi tadi obrazec prošnje), za-aven katere se predloži:
—  overjen prepis spričevala zadnjega razreda in končnega izpita
—- odnoano potrdilo o izpitih, če gre za štuideinte, ki so že kančaii kako leto študija
—  življenjepis.
Prednost imajo študentye starejših letmikov študija. Natečaj velja do 31. oktoibra 1965.
IZ PERSONALNE UPRAVE DSNO.
DRŽAVNI  SEKRETARIAT ZA  NARODNO  OBRAMBO  — PERSONALNA  UPRAVA
razpisuje
NATEČAJ
po katerem bo v letu 1965 sprejela iz občanov gojence naslednjih akademij:
1.  vojne   akademije
2.  letalske vojne akademije
3.  letalske tehniške akademije
4.  vojno  pomorske akademije
5.  mornarlško tehniške akademije   ^
Šolanje se prične 1. oktobra 1965. leta.
6.  vojno tehniške akademije (splošno teh-k    ničma   smer   in   specaalne   veje   veze
tehnične slu2be)
7.  inetendantske  vojne  akademije  (inten-dantske in finančne službe.
POGOJI NATECAJA:
Natečaja se lahko udeležijo osebe, državljani SFRJ, moškega spola, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
A)  Obče:
—  da so zdravi in sposobni za aktivno službo v JLA
—  da niso sodno kaznovani, da jim ni omejeno delovanje državljanskih pravic in da se proti njim ne vodi sodrii postopek
—  da niso poročeni.
B)  Posebne:                     .
—  da so končali eno od teh šol II. stopnje v štiriletnem trajanju z zaključnim izpitom:
—  za vojno akademijo KoV in letalsko vojno akademijo: gimnazijo, učiteljišče, tehni-ško šolo, poljedelsko šolo ali ekonomsko šolo.
V poštev ne pridejo gozdarska šola, vinograckjiška, tobačna, tekstilna in asnjarska šola.
—  za letalsko tehniško akademijo: tehnična šola (strojni, elektrotehniški oddelek, odde-lek šibkega toka ali telekomunikacije) ali gimnazija;
—  za vojno pomorsko akademijo:   gimnazija, tehniška šola  (strojni elektrotehniški, kemijsko   tehnološki,   gradbeni,   hidrometeoorološki   oddelek  ali  oddelek  šibkega toka), pomorska šola (navtični oddelek) ali učiteljišče;
—- za mornarsko  tehniško  akademijo:  pomorska šola  (strojniški oddelek),  tehnična
šola  (strojni, elektrotehniški oddelek, oddelek šibkega toka ali telekomunikacije)
ali gimnazija; — za vojno  tehniško akademijo:  (obe speciailnosti)  tehniška šola (sfcroijni, elektroteh-
niški oddelek šibkega toka ali telekomunikacije ali gimnazija, a za splošno tehniško
smer tudi še kemijsko tehnološko tehniška šola.
Za intendantsko vojno akademijo: (obe službi) ekonomska šola, učiteljišče ali gimnazija.
Da so rojeni 1944. leta in pozneje.
Pravico natečaja imajo tudi vojaki, ki služijo vojaški rok in gojenci šole za rezervne oficirje, če izpodnijo pogoje tega natečaja.
Na vseh vojnih akademijah traja šolanje tri leta.
Pravice in dolžnosti gojencev:
Gojenci vojnih akademij dobe po končanem šolanju čin podporočnika. Te osebe morajo po končanem šolanju ostati v aktivni službi JLA najmanj dvakratno dobo tra-janja šolanja.
Način natečaja:
^~3be, ki žele sodelovati pri natečaju, raorajo predlpžiti prošnjo, ki je taksipana s 50 dinarji, organu občinske skupščine, ki je pristojen za zadeve narodne obrambe. Prošnje se pišejo na določenem obrazcu, ki se lahko dobi pri omenjenem organu. Rok predložitve prošnje je do 15. julija 1965. leta.
Vojaki, ki služijo vojaški rok in gojenci šole za rezervne oficirje predložijo prošnje preko svoje komande — mprave, katera te prošnje s svojim mišljenjem in predvidenimi dokumenti dostavi komandi vojnega okrožja, s katerega teritorija je predlagatelj pro-šnje poslan na služeneje vojnega roka.
—  overjen prepis spričevala 4. oziroma 5. razreda in končnega izpita odgovarjajoče šole, ki jo zahteva natecaj;
—  Prepis izvoda iz matične knjige rojenih.
Osebe, ki v času predložitve prošnje še niso končale šolanja, predloge poleg prošnje averjen prepis spričevala o končanem zadnjem raaredu in overjen prepis ocen iz prvega polletj? razreda, katerega obiskujejo. To velja tudi za tiste osebe, ki so zaključne izpite prijavile za septembrski izpitni rok ali katere morajo do tega časa položiti popravne izpite, a želijo sodelovati pri natečaju za eno od navedenih akademij. Pri odhodu na šolanje morajo prinesti s seboj overjen prepis spričevala o popolni končani šoli. kate-rega zahteva natečaj.
Vsa druga obvestdla se laliiko dobijo v organu uprave občinske skupščdne pri oddelku za narodno obrambo in na komandi vojnega okrožja.
*           IZ PERSONALNE UPRAVE DSNO
3 f N V 211» S V W 3 Q
ZNANSTVENO- RAZISKOVALNO DELO ŠTUDENTOV
Kakor vse kaže, so se tako umverzitetni in fakultetni organj kakor Zveza študentov resno pričeli ukvarjati z idejo, ki je sicer že stara, da se dokončno izdela koncept znanstveno raziskovalnega dela študentov. žal smo bili do zdaj priča le nekaterim osam-ljenim poizkusom uveljavljanja te dejavnosti študentov. V letošnjem letu pa je študijska komisija pri uiuverzitetnein odboru Zveze študentov uvrstila v svoj program tudi dejav-nost na tetn področju. Komisija je že izdelala osnovne teze za nadaljnjo razpravo, kl pa naj bi dokončno izoblikovala jasen koncept dela na tem področju. Predsedstvo UO je o tezab razpravljalo na eni izmed svojih sej, vendar se je pokazalo, da bo treba pred dokončno realizacijo rešiti še vrsto načelnih vrašanj. Zamisel, da bi bili osnovni nosilci dejavnosti klubi na fakultetah, hkrati pa bi delai nekak »reprezentalivni« klub na nivoju umverze, najbrž ne bo uresničljiva, saj se je upravičeno takoj postavilo vprašanje, kaj naj bi ta klub deial. Menimo, da bi bilo to delo po fakultetab tako spe-cifično. da je takšen osrednji klub nepotreben oziroma sploh realen. Zato naj bi celotno delo potekalo na fakultetah po vzoru komisije za znanstveno-raziskovalno delo na medi-cinsld fakulteti, v kateri so profesorji in študenti, ta pa moralno in materialno omogoča študentom znanstveno delo na vseJ^ področjih medicine. Podobno naj bi se ustanavljali klubi ali komisije tudi drugod pri fakultetnih upravah, saj bi bile na ta način fakultete dolžne tudi financirati tovrstno dejavnost
Še živahnejša je bila razprava ob vprašanju materialnega stimuliranja teh mladih znanstvenikov. Nekateri se namreč niso strinjali z idejo, da bi bili študentje za svoje delo tudi plačani, čeprav bi jih pJačaJe zaintersirane gospodarske organizacije, podjetja, družbeno-politične brganizacije itd. Bili so mnenja, da bi bilo takšno delo nekvalitetno, da bi vse skupaj postal servis za socialno šibke. Menlmo, da je pravilna ugotovitev — če smo osvojili sistem — da je vsakdo za delo, ki ga opravi, plačan, da ne moremo tega zavirati, seveda s pripombo, da bo vsako delo nagrajeno šele po temcljiti analizi oziroma preverjanju kvalitete. Ceprav predsedstvo še ni izdalo dokončnih stališč, pa lahko v kratkem pričakujemo poizkuse utreti pot tudi tovrstni dejavnosti med študente.       s-v«
KAJ NIMAŠ NIČ  DOMIŠLJIJE,  DA SE VSAKO LETO  ZA PUSTA
TAKOLE ENAKO OBLEČEŠ?
JAZ JO ŽE IMAM, SAMO Tl NIMAŠ DARU ZA OPAZOVANJE! KAJ NE VIDIŠ, DA SEM VSAKO LETO NEKOLIKO MANJŠI?
Mumerus clausus-da ali ne IZREDIMA SKUPščlNA medicincev
Citiramo nov;co: svet beograjske uni-verze je na zadnji sejd proučeval osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu. Clani svet so ttneli največ predlogav in pripomb k pravicam in dolžnostim vsakega od pred-lagandh organov upravljarya. Osnutek predvideva namreč naslednje samoupravne organe: svet visokošolske ustanove, uprav-ni odTx>r, dekanat in profesorski svet. Večina članov meni, da bd bil upravni od-bor odveč, ker bi ga lahko nadomesfcil pfofesorski svet. Univerzitetni svet je podprl predloge 18 fakultet beograjske univerze, ki bi rade v naslednjem šol-slkem letu omejile vpis.
Ceprav je tudi prvi dei vesti zanimiv, nas je v trenutnem položaju najbolj zbo-d<6H drugi del Ustava zagotavlja neomejen vpis na fakuitete, na raznih sestankih vedno znova poudarjamv zahteve, da tako imenovani »numeras clausus« ne sme pro-dreti, venedar pa smo znova in znova pri-
ča temu, da govorimo eno, delamo pa drugo. Najprej Je medicdnska fakuilteta v Ljubljani dosegla, da je izvršni svet potrdil numerus olausus na podlagi sicer neotipljivih argumentov, na zadnjem se-stanku Skupnos*i \jugoslovansktih medli-cinkih fakultet pa so sprejeii sklep o omejitvi vpisa na vseh medcinskih fakul-tetah, sedaj pa bo, kot kaže, ta sprejet tudi na večind beograjskih fakultet. Ne mislimo se spuščatd v polemiko, kaj je bolje, vendar se nam zdi, da je upra-vičena zahteva, da čimprej prenehamo tako prakso, ampak da se najprej dogo-vorimo aa eno ali drugo politdko, saj bomo le s tem preprečaili situacijo, v ka-tero smo zašli: smo načelno proti nume-rusu claususu, delamo pa prav nasprotno. saj primeri, ki smo jih navedld, še zda-leč niso osamljeni, ampak je vse botlj čutiti splošno tendenco v tej smeri, razen jja fakultetah, ki nikoli nimajo izrabljenih. vseh kapacitet.
MLADIIMSKI TURIZEM-
DRUŽBENA NUJNOST
Dejavuost organizacij Počnniške zveze, Zveze tabornikov, Planinske zveze, športnih organizacij, fci se ukvarjajo z organiziranjem izletov, poto-Tanj in lelovanj za mladino, kaže, da mladinski turizcm ni vcč samo pojem, ampak zavestna od-ločitev mladih ljudi za udejstvovanjc v njihovem prostcm času. Ob tem pa postajajo vsebolj nera-zumljiva dojatva, kako da se mladinski turizem še ni povzpel od mesta obrobnih pripomb do predmeta šir.ših razprav iu drugib zainteresiranih činiteljev. Mladinski turizem se šc vedno ue obravnava kot enakovredna, dasi specifična Teja splošnega turizma; zato tudi še ni bil, ali pa je bil potnanjkljivo upoštevan pri planiranju razvoja turizma v občinah, okrajih in republikah, kljub piiporočilom, ki jih je že leta 1960 dal svet za  turizem  pri  izvršnem svetu  SR  Slovenije.
Hitri gospodarski in družbcni razvoj je z moč-nLtn povečanjeni standarda oniogočil tudi mladini vse več ekskurzi,,, letovanj, zimovanj in izletov ter drugih oblik turLstične dcjavnosti, ki zahte-vajo, da posvetimo vprašanju mladinskega turiz'-tua širšu družbeno pozoraost tako zaradi njego-vega vzgojnega kot — gledano perspektivno — gospodarskega pomena. Polcg že navedenih orga-nizacij prispevajo k organiziranju akcij tnladin-skega turizma tudi množične organizacije kot Rdeči križ, Zveza borccv itd. Oel mladine letujc tudi v počitniškib domovih gospodarskib organi-zacij, vendar je to v glavnem stacionaren turi-zem, bolje rečeno, rekreacija v širšem pomenu besede, saj so nekatere teb oblik letovanja čisto zdravstvene kolonije. Zato je potrebno poudariti, da je od vseh naštetih organizacij, ki se ukvar-jajo z mladinskim turizmom, cdino Počitniška zveza izključno mladinska organizacija, saj vela-njuje vso mladino od 13. do 25., oziroma studen-te do 27. leta starosti, medtern ko ostale organi-lacije včlanjujejo tudj pioninirje in starejšc. Ne-mogoče je y nekaj besedah prikazati vso dejav-nost specializiranih mladinskih in drugih organi-eacij, ki vključujejo v svoj delovni program tudi dejavnosti mladinskega turizma. Ugotavljamo pa labko, da je ta dejavnost pestra, vsebinsko bo-gata in množična. Želje in potrebe po vseh obli-kab turistične dejavnosti mladine iz Ieta v leto presegajo sposobrosti in zmogljivosti, ki jih nu-dljo posamezne organizacije. To je poleg subjek-ttvnih slabosti organizacij samih — zlasti organi* lacijskih in kadrovskih — predvsem v veliko pre-majbni materialni osnovi, s katero te organiza-eije razpolagajo
Počitniška zveza, kot izrazito mladinska turistična organizacija, si posebno v zad-njem času prizadeva zastaviti jasen kon-cept dela ravno na področju rasti material-ne osnove in se z izdelanim sedemletnim perspektivnim planom vključiti v plan splošnega turizma. V ta namen je bilo pred dnevi posvetovanje izvršnega odbora Po-čitniške zveze Slovenije in predsednikov ter sekretarjev okrajnih odborov PZ, na katerem so največ časa posvetili ravno temu vprašanju. Razprava o nadaljnji per-spektivi že obstoječih letovišč in gradnji novih je izkristalizirala dvoje stališč: del udeležencev se je oprijemal predvsem miš-ljenja nekaterih strokovnjakov na tem pod-ročju, ki trdijo, da letovišča s kapaciteto Izpod 500 ne morejo biti rentabilna, med-tem ko je bila sicer večina mnenja, da to ne more biti recept, ampak je treba gledati vprašanje rentabilnosti bolj skozi prizmo same organizacije dela, kakor pa skozi pri-zmo kapacitet. čeprav so ob zaključku me-nili, da bi bilo nesmiselno dušiti iniciativo občin, ki bi želele graditi svoja — pa če-prav manjša letovišča, je le na mestu za-ključek, da se že letos organizacija na ni-voju republike angažira predvsem na dvo-je večjih letovišč. Zaključek je predvsem rezultat dejstva, da razpolaga organizacija Počitniške zvez% Slovenije trenutno le s tremi letovišči in to v Makarski, Premao-fcuri in Zadru, letovišče na Cresu pa je bilo pred dnevi dokončno ukinjeno. Ker bo poslovalo letovišče v Zadru le še letoš-nje leto, in ker letovišče v Premanturi ni-ma jasnih perspektiv, bi se prav lahko zgodilo, da slovenska mladina že prihod-nje leto  ne bi  tmela kje  letovati,  razen
Kljub mnogim obijubam, da bo v krat-kem sprejet nov zakon o ureditvi medi-cinskega staža, medicinci že precej časa zaman čakajo na izpolnitev te davno dane obljube. Zvezni zakon, ki predpisuje eno-ten sistem staža, je po mnenju večine že preživel, saj je iz dneva v dan vse bolj pereče vprašanje organizacije in plačeva-nja staža onemogočilo Ijubljanski medi-cinski fakulteti, da staž uredi z ozirom na možnosti, ki so v trenutni situaciji naj-boljše. V Ljubljani se namreč navdušuje-jo za vključitev staža v študij, plačevanje pa naj bi bilo enotno za vso Slovenijo. Pri idejno-vzgojni komisiji fakultetnega odbora na medicinski faknlteti že dalj ča-sa dela posebna komisija, ki zbira podat-ke o problemih staža v SRS, v kratkem pa bo pripravila zaključke in konkretne predloge, ki bi jih obpodpori univerzitet-nega odbora predložila zakonodajnim or-ganom. Da bi bila z vso akcijo seznanjena najširša javnost in da bi bili zaključki re-zultat temeljite razprave, namerava fakul-tetni odbor sklicati v marcu izredno skup-
tnorda majhen del v Makarski. Po statutu organiiaacdje, ki zagotavlja vsakomu fe-rialcu letovanje v kateremkoli letovišču, bi ta bojazen sicer odpadla, vendar moramo žal ugotoviti, da se ostala letovi.^ča tega sploh, ali pa v veliki meri, ne držijo
• Zaradi vseh teh okolnosti je torej tako postala ideja o centralnem slovenskem mladinskem letovišču bližja uresničitvi kot kdajkoli s tem, da bi se mariborsko in celjsko področje orientiralo na skupno la-tovišče beograjske univerze in Celjanov v Makarski, ves ostali del Slovenije pa bi skušal združiti vsa sredstva in pričeti z gradnjo   slovenskega   letoviškega   centra
Ker so udeleženci menili, da ima velik vzgojni pomen predvsem dejstvo, da til študentska letovišča odprli tudi vsej ostali mladini, so sprejeli predlog, da Zveza štu-dentov ljubljanske univerze prouči možno-sti eventualne razširitve študentovskega '.e-tovišča v Ankaranu s tem, da bi Počitniška zveza investirala nadaljnjo gradnjo tega lefcavišča, ki štMdentske potrabe sicer že zadovoljuje. Tako bi lahko postalo ravno sedanje študentsko letovišče v Ankaranu slovenski letoviški center za vso mladino.
Razprava o sprejemnih domovih in ob-jektih je pokazala, da je vsekakor potreb-no še nadalje izpopolnjevati že obstoječe doffnave na Sredinjem vrhu, Blediu, Veilenju In da je treba čimprej pričeti z gradnjo zimovnikov na Pohorju in celjski koči, pre-ko katerih bomo s pravilno politiko le lal» ko zagotovili delu slovenske mladine leto-vanje v ostalih letoviščih. Po vseh ostalih republikah je namreč veliko zanimanje za naše objekte, predvsem v zimskem času in tako bomo na osnovi pogodbenih izme-njav le delno rešili ta pereč problem, saj bomo z izgradnjo novega centra verjetno lahko pričeli šele prihodnje leto. Problem zase, ki mu mimogrede povedano ni pri-mere v vsej državi, je vprašanje sprejem-nega mladinskega centra v Ljubljani. To pomanjkljivost mogoče najhuje občutimo ravno študenti, saj so vsi poskusi o organi-ziranju obiskov ostalih univerzitetnih cen-
ščino študentov medicinske fakultete, na kateri bi razpravljali izkJjučno o proble matiki medicinskega staža.
Upravni odbor Študentskega tabora v Ankaranu
RAZPISUJE
1.  Mesto upravnlka
2.  Mesto računovodje
Pogoji:
ad 1. Reden študent ekonomske ali pravne fakultete, ki aktivno dela v ZŠJ.
ad 2. Reden študent ekonomske fakultete z znanjem vodenja knjigo-vodstva.
Pismene prijave s kratkim življe-njepisom, študijskim uspehom in opisom dela v ZŠJ pošljite na Uni-verzitetnl odbor ZŠJ, Poljanska 6, Ljubljana, do 4°- marca 1965.
trov na podlagi izmenjav že v kali zatrti. Ideja o preureditvi Akademskega kolegija v turistični center je trenutno sicer realna, vendar je vprašanje, ali ne b^omo ostali zopet samo pri besedah.
Velik vzgojni karakter ima predvsem mladinski potovalni turizem. Da pa ne bo-mo ostadi le pri besedafa, moramo še nada-Ije širiti mrežo naših mladinskih objektov in pričeti z usposabljanjem servisov -& iz-posojanje turistične in športne opreme. CTdeleženci so menili, da se zaenkrat izog-nemo preveliki drobitvi te dpreme in da v začetni fazi usposobimo servise pred-vsem v večjih centrih, ta oprema pa naj bi seveda bila dostopna vsakemu mladincu. Menim, da je osnovno, da ob razformira-nju okrajev ne drobimo te opreme, ki jo sedaj okraji imajo, na več občin, ampak da jo združimo v eni sami občini na pod-ročju vsakegaokraja in tako usposobimo sodobne izposojevalnice.
Na univerzi ima Počitniška zveza 25 šotorov, tabomiki šotore, spalne vreče, zračne blazine, športniki smuči in drugo športno opremo, prav tako imajo nekaj tudi planinci. Menim, da bi bilo najbolje vso opremo združiti in ustanoviti sodob* no izposojeva.-iiicc, kjer bo vsak dobil, kar po-trebujc. Verjetno bo na ta način možno dobiti tudi več sredstev za izpopolnitev te opreme. Po mojem mnenju je nesmiselno drobiti sredstva na vse mogoče organizacije, katerih namen in cilj je t bistvu en sam: omogočiti mladini zdravo in cencno   rekreacijo.
Vsi ti Iepi načrti okoii nadaljnje rasti mla-dinskega turizma pa lahko ostanejo le na papir-ju, če ne bodo merodajni činitelji temeljito spremenili politiko financiranja in investiranja teh organizacij. Vse to zahteva, da mladinski turizem najdc vsaje mesto v komani, kjer mora prevzeti nase del skrbi in nalog za izletništvo, oddJb in potovanje mladine ter tako postati del celotnega organizma v komuni, izven katerega nc more živeti. Pri tem pa je treba odločno pove-dati, da problem in razvoj mladinsklh organiza-cij ni le v oblikah dela, ki so sc že dokaj razvile t obstoječih možnostih, ampak predvscm v mate-rialnih vprašanjih Doseči je treba, da se orga-nizacije mladinskega turizma obravnavajo (in to tako po družbeno-vzgojni kot po ekonomskl plati) t komuni kot nujna družbena oblika, v ka-teri se razvije določena interesna dejavnost mla-dih ljudi.
SreČko Rutar
iribuna
Tribuna — list slovenskih študentov — Izdaja univerzitetni odbor ZŠJ — Ureja uredniski odbor — Glavni urednik Ivo Vajgl — Odgovorni urednik Tine Hribar ~ Uredništvo in uprava Tribune: Poljanska 6 II — Telefon št. 30-123. — Tekoči račun 600-14-608-72 — Letna naročnina 500 dinarjev — posamezen izvod 20 dinarjev — Rokopisov in fotografij ne vračamo  — Tiska časopisno podjetje »Delo«  Ljubljana, TomšiČeva 1, telefon 23-522 — Poštnina plačana v gotovini