P - ‘ / t ' : ',,i 4 gou-v^nl.
Ln^.. sir. v n J
LJUBLJANA, sobota 6. avgusta 1927.
Današnja številka Din 1*50.
in dneva po praz-k>	dan.
Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in uprav ništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica štev. 19.
Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame:	»Naprej«,	Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ)
NAPREJ
Stane , mesečno 25 Din, začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din.
1	Oglasi:
Prostor 1 X 55 mm 60 par, Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise Irankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
Letnik VIII., štev. 27.
Četrtkova »Naprejeva« številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 72 Din mesečno 6 Din
Strokovna politika.
Vsem železničarjem in železničarskim organizacijam!
Vlada v Belgradu pripravlja že dalj časa tako zvano KOMERCIALIZACIJO ŽELEZNIC, BREZ SODELOVANJA ŽELEZNIČARSKIH ORGANIZACIJ. Tajen način pripravljanja načrta o komercializaciji železnic, popolno nerazumevanje strokovnih interesov železničarskih delavcev in uslužbencev od strani direkcij in ministrstva ter množeče se redukcije železničarskih pravic in plač v zadnjem času. vse to opravičuje bojazen, da bo komercializacija železnic še bolj poslabšala položaj železničarskih delavcev, uslužbencev in nižjih uradnikov.
Zato je interes vseh delavcev, uslužbencev in nižjih uradnikov na železnici, da začno organiziran, po vsestranskem razmotrivanju zasnovan boj za svoje pravice ravno sedaj ob času tako zvane komercializacije železnic.
Ta boj pa ne morejo uspešno izbojevati niti katego-rijske železničarske organizacije, niti sami železničarji, niti tako zvane nevtralne organizacije. Kakor ob času boja za izvršitev »sporazuma« leta 1920 in pri vseh napadih na železničarske osnovne državljanske pravice, tako moramo tudi sedaj pričakovati, da bodo železničarjem skočile v hrbet žolte, narodnjakarske in verske organizacije, ki jih vodijo buržoazni politiki.
Vprašanje komercializacije železnic je eminentno politično vprašanje, na katerem je zainteresiran celokupni delavski razred. Poraz železničarjev bo imel za posledico poraz rudarjev v sličnem vprašanju komercializacije državnih rudnikov. Redukciji železničarskih pravic in plač bo sledila še večja brezposelnost, a z njo še večji teror kapitalistov nad celokupnim delavskim razredom.
Stranke in organizacije, ki živijo od milosti kapitala in vlade, ne storijo prav ničesar v tem času, dasi vse želijo z demagogijo loviti železničarske glasove, s hvalisanjem, koliko so se'trudile za železničarske interese!
Zato je potrebno, da se razredno zavedni železničarji postavijo na čelo boja vseh železničarjev, delavcev in uslužbencev in da z združenimi močmi, na temelju proletarske demokracije izdelajo načrt boja za svoje pravice, ki jih namerava uprava zmanjšati s tako zvano komercializacijo.
Mi predlagamo, da se vse one delavske organizacije. ki so že spoznale, da se je treba za pravice boriti
— a ne prositi miloščino, v tem boju združijo. V tem namenu predlagamo, da prevzamejo razredno zavedne železničarske in delavske organizacije iz CRSO in URS iniciativo in skličejo v najkrajšem času v Ljubljano splošno delavsko konferenco z dnevnim redom:
1. Komercializacija državnih podjetij in naloge delavskega razreda.
2. Načrt službene pragmatike vseh delavcev in uslužbencev v državnih podjetjih.
3. Enoten nastop delavskega razreda proti reakciji.
Na tako konferenco naj se pozovejo delegati vseh
delavskih organizacij in strank, da se s skupnimi silami na temelju proletarske demokracije izdela pravilni načrt tega boja, ki ne bo lahek.
Železničarji pa naj v času volilnega boja premišljujejo o tem, kako bi bilo potrebno, da njihove interese v skupščini, ki bo odločevala o komercializaciji, zastopajo neustrašeni, zavedni in odločni ' proletarski zastopniki. Skupni nastop socialdemokratov in dekalistov, ki se je dosegel pri teh volitvah, omogoča, da dobi delavstvo na Kranjskem in na Štajerskem take odločne in nepodkupljive zastopnike, ako železničarji ne bodo postali žrtve žolte in patriotske demagogije.
Strokovna sekcija železničarjev in rudarjev v JSDS in KDZ.
Iz rdeie Koroške.
SHOD POD PECO. V nedeljo se je vršilo javno zborovanje proletariata v najsevernejšem kotu Slovenije, v prekrasnem planinskem kraju Koroške pod strmo Peco, ki krije v svojem osrčju svinčene zaklade. Na senožeti se je zbralo preko dvesto delavcev in delavk, da se utrdijo v skupnem boju za svoje pravice. V duhu so prisostvovali zborovanju tudi delavci, ki so na strmem pobočju Pece kopali praho in napravili iz nerodovitnega posekovja rodovitno njivo.
Na shodu je poročal nosilec skupne kandidatne liste združenih socialdemokratov in dekalistov na Štajerskem s. Moderndorfer. oblastni poslanec za Prevaljski okraj. V svojem poročilu je poudarjal, da mora delavstvo vsakega kraja s pomočjo svoje zavedne javne organizacije vzeti usodo v lastne roke, t. j. začeti izvrševati socialno demokratski program najprvo v svojem kraju, v svoji občini.
Bnpujte samo testenine
hi so priznano najokusnejše.
Delavstvo v Mežiški dolini je to spoznalo. Kapital je uvidel nevarnost pozitivnega izvrševanja socialno demokratskega programa ter je skušal s terorjem oplašiti delavstvo. Toda niti obrekovanja, ki so jih kapitalisti širili proti rdeči občinski politiki in gospodarstvu, niti protizakonit razpust samoupravnih občinskih in šolskih svetov, niti odpust in preganjanje in sumničenje delavskih zaupnikov ni omajal delavstva v njegovem boju za svoje pravice. Revizija je morala ugotoviti samo vzorno gospodarstvo, sodna preiskava je samo dokazala, da je delavstvo upravljalo z milijoni občinskega premoženja nesebično samo za skupni blagor vseh občanov. Vse obdolžitve in vsa sumničenja so padla v vodo. Organizirano delavstvo je izšlo iz teh bojev še bolj utrjeno, še bolj odločno, da brani svoje pravice, da brani socializem in interese delavnega ljudstva pred napadi kapitala.
Kapital sicer povsod najde plačance, ki zastopajo kapitalove interese proti ljudstvu, ali to so poedinci, ki ničesar ne pomenijo, dokler je delavstvo zavedno in organizirano.
Sodr. Klemenčič je nato razložil politične zahteve, ki tvorijo temelj za skupni nastop pri teh volitvah. Te zahteve niso nič novega, saj stojijo v vseh socialno demokratičnih programih od Ma'rksovega in Engelsovega komunističnega manifesta, do Erfurtskega in današnjega programa JSDS. Te zahteve niso nič drugega kakor kratko izraženi interesi celokupnega delavnega ljudstva, delavcev vseh narodnosti in vseh ver in prepričanj.
Boj za mir je danes posebno razumljiv po izkušnjah svetovne vojne, v kateri je človeštvo izgubilo najboljše ljudi, mi pa in z nami milijoni delavcev in kmetov svoje zdravje in življenje in srečo — samo zato, da se kapitalistom bolje godi — a delavcem slabše.
Ta boj za mir pa ne sme biti samo teoretičen, temveč moramo praktično zahtevati, kje želimo mir. In to pove naša druga zahteva: mir in zveza s Sovjetsko Rusijo, ki jo hoče napasti svetovni, posebno angleški imperializem, da bi na ta način ustvaril novo evropsko in svetovno klanje. Angleški rudarji so moško in odločno
Pregled organizacij JSDS in KDZ od decembra 1926 do maja 1927.
(Vpoštevajo se samo oni člani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu JSDS in KDZ v Ljubljani.)
(O
C
T3
£
O
CL
Krajevne
organizacije:
Rednih članov je bilo:
1926-1927
XII.
II.
111.
IV.
> o
j* 'E
TJ D
E
. (D CX. N
J*.
>
0)
Q-
Din
>
o
3 c E*
>1 h- -o fN v O* i-
Izmed teh članov so zadnji mesec plačali po Din
10
12
I 15
20
25
30
40
50
75 100
nad
100
Centralno tajništvo je prejelo:
c t! 70°/o Prog. davka
C " skupaj fep/n.
CL
° !i
I Din
Din
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
3
4 6
10
11
13
17
18 19 21 22 25
27
28
29
30
31 33
41
42
43 46
48
49
Celje, mesto.............
Centrala................
Crna I. ................
Gorje...................
Hrastnik I..............
Jesenice ........
Ljubljana...............
Mežica..................
Mislinje ...............
Sv. Peter, p. Gor. . .
Skale...................
Štore ..................
Trbovlje ................
Velenje..................
Videm-Krško .............
Vrhnika ................
Zabukovca ...............
Ze. Šiška...............
Sv. Lovrenc na Poh.
Celje, okolica...........
Liboje . .  ............
Zgor. Bistrica .... .
Prevalje................
Holmec ...
Vseh rednih članov Zamudnikov.........
14
20
125
4
25
16
28
248
4
3
30
29
84
21
9
53
6
2
11
24
18
38
6
12
20
130
3 27 11 30
184
4 4
44
30
103
20
9
30
6
2
10
19
16
818
45
776
61
18
22
118
5
27
16
29 164
4
4 36
30 90
15 9
30
5 2
10
32
21
39
16 27
12
22
121
5 21 17 30
145
4
4
29
30 111
15
6 33
5 2
10
20
15
47
13
769
15
717
13
16
22
110
5 20 16 30
137
4
4
29
28
57
15
6 33
5 2
10
27
15
43
8
38
10
173
642
74
74
228
50
60
90
14 22
112
10
20
15 28
173
4
4
34
33
68
22
6
5 2
10
17
11
38
8
656
11
13
60
3 13
8
11
146
4 4
32
30
66
18
2
46
5
2
1
1
18
1
/
500 80 19	23	4	9	7	2
Progresivni davek zamudnikov Pristopnine........................
V
14
43
61
204
20
38
35
273
275
5
5
50
51 101
49
32
11
4
17
49
16
53
20
1421
218
14
18
Vseh članov skupaj
863
837
784
730
716
Centralno tajništvo je torej prejelo v tem mesecu
1654
60
povedali, da hočejo z delavsko-kmečko Rusijo mir, ako pa hoče angleška buržoazija vojno, bo delavstvo napovedalo vojno buržoaziji in kapitalizmu. V tej zahtevi smo torej edini s celokupnim delavstvom celega sveta, ker to tudi odgovarja stvarnim interesom internacionalnega proletariata.
Obnova trgovskih zvez z Rusijo pa bi imela za celokupno slovensko izvozno industrijo in gospodarstvo velik pomen. Danes je ta industrija v krizi in stagnaciji, kar izkoriščajo podjetniki za redukcijo. Če bi Rusija pri nas naročila samo majhen del svojih potreb, bi industrija v Sloveniji začela polno obratovati in dala več tisoč brezposelnim dela in kruha.
Samoodločba narodov je tretja važna politična zahteva. Socialpatriotski voditelji najprvo niso hoteli priznati te zahteve, čeprav je že 80 let v vseh programih socialističnih strank. Ko pa so delavci, ki jim še verjamejo, sprejeli to zahtevo, so bili tudi voditelji SPJ pripravljeni jo sprejeti — na papirju. Niso pa hoteli voditi stvarnega boja v volilni kampanji za to zahtevo ter so baš na tem vprašanju samoodločbe slovenskega naroda razbili skupni nastop v Celju.
Toda železničarji in delavci v Mariboru so na skupnem shodu vsi sprejeli to zahtevo, ker vidijo na svojih lastnih izkušnjah vse številne krivice, ki jim jih zadaja birokratični belgrajski centralizem, ki ga podpirajo voditelji SPJ, ker živijo od vladine milosti.
Zavedni delavci in poljedelci na Štajerskem pa vsi uvidevajo, da te zahteve odgovarjajo interesom vsega delavstva in kmetov, zato so tudi sprejeli te zahteve in se tako stvarno pridružili skupnemu nastopu.
Ako so voditelji SPJ varali delavce, da pomeni po komandi iz Beograda postavljena njihova kandidatna lista skupni nastop — bodo proletarci to goljufijo kmalu spoznali in tako spoznali tudi demagoštvo teh voditeljev.
Nam očitajo, da nas je malo. Vsem tistim odgovarjamo, da se mi čutimo eno stranko z mnogomilijonsko delavsko rdečo armado celega sveta. Zato je tudi bodočnost naša in zmaga bližja nego mislimo in pričakujemo.
Toda te zmage ne smemo čakati križem rok, temveč že danes in jutri in pojutrišnjem delati v organizacijah, da zmagamo v občini, v okraju, v deželi in na celem svetu.
Vsi rudarji bi že lahko danes to spoznali, ako ne bi bilo agentov kapitala, ki rinejo med delavstvom. Zato se njih ogibljimo, zavedne najprvo združujmo, a nezavednim odpirajmo oči. Tako bo Delo nepremagljivo vztrajalo proti terorju Kapitala.
Hlapci kolonialnega kapitala.
Napad angleškega kapitala na delavske občine na Koroškem (Mežiški dolini), razpust mežiškega občinskega in krajevnega šolskega sveta, ki je to obmejno koroško občino dvignil v prosvetnem oziru za vzgled vsem ostalim občinam, nezakonita premestitev učitelja proti volji ljudstva, preganjanje in sumničenje delavskih zaupnikov, ki zaslužijo vsestransko priznanje za njihovo nesebično delo za občino in socializem, vsi ti napadi so zadeli na resen odpor samo pri razredno zavednem delavstvu.
Od Samostojne demokratske stranke — ki ima samostojnost in demokracijo samo za vabljivo reklamo v naslovu, ki pa je stvarno odvisna samo od kapitala, nagnjena k absolutizmu in vsa prežeta od fašistične želje po diktatorični manjšinski vladi nad večino, — od take
Lev Nikolajevič Tolstoj:
Jemelian.
(Poslovenil Vinko Moderndorfer.)
(Nadaljevanje.)
Car je poklical Jeineljana k sebi in mu dejal: Pazi, kaj ti ukazujem: Nasproti moje polače moraš sezidati novo cerkev, toda narejena mora biti do jutri zvečer. Če izvršiš moje povelje, te bom obdaril, če ne, boš ob glavo.
Ko je Jemeljan slišal carjeve besede, je šel domov in si mislil: Po meni jel Svoji ženi pa je rekel: Pripravi se, moja draga — bežati morava kakor hitro je mogoče, sicer bo po naju.
— Kako to, mu odvrne ona — zakaj si naenkrat * tako bojazljiv, da bi zbežal?
— Kako naj ne bom strahopeten, odvrne Jemeljan, če mi ukaže car sezidati v enem samem dnevu cerkev in me hoče obglaviti, če je ne napravim. Kaj mi preostaja drugega, nego pravočasno zbežati?
Njegova žena pa je imela gluha ušesa za beg.
Car ima mnogo mnogo vojakov, je menila, ti nas bodo dohiteli in ujeli. Dokler čutiš še kaj moči v sebi, ne smeš obupavati.
— Kako pa naj ne bi obupaval, ko mi manjka moči za izvršitev tega dela?
— Kj, pusti to, očka — samo ne izgubi poguma. Po-užij večerjo in se vleži k počitku, ko se bo videlo, vstaneš in pojdeš na delo, boš videl, da boš opravil.
Jemeljan se vleže in drugo jutro ga zbudi njegova žena.
— Vstani, pravi, in pojdi nad cerkev. Tu imaš kladivo in žeblje — pazi, ti to zmoreš.
Jemeljan je šel na prostor, kjer mu je ukazal car sezidati cerkev. A kako se je začudil, ko je zagledal novo, zidano cerkev, ki je bila do malega že dovršena! Poživljen se je lotil dela in je dovršil, česar je še manjkalo in do večera je vse končal.
Car se je okoli poldne zbudil in ko je pogledal skozi okno, je videl v svoje veliko začudenje nasproti svoje palače novo cerkev in Jemeljana. ki je tekal marljivo gor in dol in še tu in tam zabil kak žebelj. Pri pogledu
%
stranke ne moremo pričakovati, da se zavzame za ljudske pravice.
Tudi »narodna« je ta stranka zelo: »vse za narod« razumeva ta stranka: vse za žepe naših vodilnih pristašev, ki služijo pri raznih »nacionaliziranih podjetjih« ter so ne samo v javnem, temveč tudi v privatnem življenju pravi hlapd kolonialnega, inozemskega kapitala...
Od Socialistične partije, ki obstoji v glavnem iz voditeljev, prijateljev in pristašev »Jutra«, — ki so vsi prežeti od želje fašistično vladati s pomočjo »Jutra«, Kristana in viade ter vladnih korit, vladati dfktatorično nad delavstvom in delavskimi institucijami — tudi od take stranke ni bilo pričakovati resnega odpora proti napadu angleškega kolonialnega kapitala na naše delavstvo in njihove osnovne ustavne in zakonite pravice. Kakor v vseh važnih političnih vprašanjih je tudi v tem slučaju vodstvo SPJ na vrvici Jutrovcev, in dela demagogijo previdno, češ, da se ne bomo gospodom preveč zamerili, oni bodo po njihovih izjavah šele tedaj branili samoupravne, ustavne in zakonite pravice občine m delavstva, ko bo državni pravdnik rekel svojo besedo... Sedaj je sodišče izreklo svojo besedo, toda »Jutro« še ni dalo dovoljenja SPJ nastopiti v obrambo delavskih pravic!...
Pričakovati je bilo od slovenske ljudske stranke, ki
je zbrala pod svojo zastavo večino slovenskega ljudstva ravno s parolami o ljudski samoupravi, o občinski itr nacionalni samoupravi, o uvedbi zakonitosti, o avtonomiji Slovenije itd., ki se rada ponaša, da ni odvisna od kapitalistov, da zastopa interese zadružništva ter delavcev in poljedelcev, da bo proti napadu angleškega kapitala na suverenost ljudske volje, na pravico naroda, da nastavlja uradnike in posebno učitelje po svoji volji, nastopila tako, kakor to zahtevajo interesi celokupnega ljudstva: da zastavi torej vse sile in odbije impertinentno vmešavanje angleških kapitalistov v notranje zadeve ljudstva in naroda. •
Posebno bi bilo to pričakovati od te stranke sedaj, ko izjavlja, da je § 82 fin. zakona, ki je v tesni zvezi s političnimi vprašanji in konflikti v Mežiški občini, vtihotapljen brez njene vednosti v finančni zakon. Ta § uvaja proti jasnim določbam ustave neenako obdavčenje mesto progresivnega, ki ga ustava predpisuje. Ta § ima za končni efekt to, da bodo inozemske in domače kapitalistične družbe plačevale samo 25 % doklad, dočim bodo mali podjetniki in kmetje plačevali: 250 in več %, torej desetkrat toliko. Praktično znači to vzeti iz žepov malih davkoplačevalcev in dati v žep inozemskih velekapitalistov.
Tu na praktičnem vzgledu naj SLS dokaže svojo demokratičnost, svojo ljubezen do vseh stanov, svojo ljubezen do zakonitosti, ustavnosti, do samouprave in samoodločbe. Toda dosedaj slišimo samo modrovanja v »Slovencu«, »da se rodi iz marksističnih načel praktično le anarhija!...«
Mar je Mežiška šola. vodovod in vse del6 občine anarhija? Ali ni- anarhija to, da kolonialni kapital noče priznati svojih dohodkov, da noče priznati svojih davčnih obveznosti,, ustave in pozitivnih zakonov, osnovnih ljudskih pravic?
SLS kličemo: Hic Rirodus, hic šalita!
Tu pokaži, če res zastopaš ljudske koristi!
Pletilni stroji najnovejšega patenta »Ideal«,, nemškega izdelka, so edina in najugodnejša prilika za: trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila daje: Frane Kos, Ljubljana,*Židovska ulica štev. 5.
na to ni bil vzradoščen, ker je videl, da ne bo mogel Jemeljana obglaviti in si pripeljati na svoj dom njegovo ženo. Znova je sklical sluge in jim dejal: Glejte, tudi to delo je Jemeljan dovršil, ne morem ga obglaviti. Tudi to delo mu ni bilo pretežko. Izmisliti si morate še kaj težjega, drugače obglavim vas mesto njega.
Mislili in mislili so in končno so carju svetovali, naj ukaže Jemeljanu napraviti okoli palače strugo, po kateri mora teči voda in na njej morajo plavati ladje.
Pozval je car Jemeljana k sebi in mu dodelil novo delo. — Ce si mogel sezidati v enem samem dnevu cerkev, je rekel, tedaj ti tudi to ne sme biti prehudo. Skrbi torej, da bo jutri vse dovršeno po moji zapovedi, sicer ti bom dal odsekati glavo.
Jemeljan je bil zelo žalosten in je prišel čemeren k svoji ženi.
— Kaj te žalosti, dragi, ga je ogovorila, ali ti je naložil car novo* delo?
Jemeljan ji je povedal, kaj se je zgodilo in je menil:
—	To pot nama resnično ne preostaja drugega kakor beg.
Žena pa mu je prigovarjala: Misli vendar na vojake, ti naju gotovo ujamejo, če beživa. Preostaja samo ubogati in iti na delo.
— Ampak, kako naj ga izvršim, ko pa presega moje moči?
— Kj. je rekla, samo ne žalosti se, očka. Povečerjaj in pojdi k počitku. Zjutraj rano vstaneš videl- boš, ti to zmoreš!
Jemeljan je ubogal in zjutraj ga je žena poklicala k delu.
— Pojdi k palači, je rekla, vse je narejebo. Edino riti pristanišču je še hribček ostat — vzemi lopato in ga zravnaj.
Jemeljan je šel k palači in glej: okoli palače jc šumela reka in na njej so se zibale ladje. Ob pristanišču je zagledal še hribček zemlje, spravil se je takoj na razmetavanje.
Ko se je car zbudil, je videl na svoje največje začudenje okoli palače reko, na njej ladjo in Jemeljana, ki je zravnaval v pristanišču. Razsrdil se je v srcu, češ, Jemeljanu zopet nič ne morem in si je mislil: Ni ga dela,
Nauk iz konferenc *a skupni nastop.
Javnosti je znano, da so vse tri stranke imele v nedeljo 17. julija v Celju svoje konference, in sicer najprej vsaka sama zase, potem socialni demokrati in deka-listi skupno, popoldne pa so se udeležili te skupne konference tudi socialisti, ko so svojo zaključili.
Znano je tudi, da se je med socialnimi demokrati in dekalisti dosegel sporazum in to tak, da nobena stranka, ki stoji na razrednem stališču, ne more imeti pomisleka; a socialisti so ne le imeli pomisleke, ampak so platformo sporazuma izrecno odklonili. A niso odklonili te platforme samo pavšalno, da bi se lahko izgovarjali na nevednost, ampak so tudi izrecno odklanjali najvažnejše točke. Tako so n. pr. svoje izdajalsko sodelovanje s fašisti in klerikalci v Delavski zbornici proglasili za avtonomno zadevo Delavske zbornice, kakor da to delavce nič ne briga. Monarhistična dejanja svojih voditeljev so proglasili za njih privatno zadevo. Očitek sodelovanja z angleškim kapitalom v Mežici so kar požrli — delali so sicer hrup, a odreči se niso hoteli svojih zvez s kapitalom, pač pa se je njih vodja Eržen javno zaklel, da bo delal proti preganjanemu mežiškemu učitelju: »Tudi če crknem, Moderndorfer ne bo izvoljen!« Slovencem odrekajo pravico samoodločbe, ker smo baje le pleme in zato da moramo ubogati belgrajski centralizem. Tako in podobno so kazali, da so pod socialistično krinko pravi pravcati zastopniki kapitalen
Po vrhu je Petejan še izrecno izjavil, da so že sklenili svojo kandidatno listo, zamolčal je pa, da so iz Bel-grada dobili naročilo iti samostojno v volitve in da so bile torej njih konference že od početka samo komedije.
Kljub teni’ dejstvom so pa vendar še tudi pozneje uganjali demagogijo z združitvijo, kajti zavedajo se, da si proletariat združitve srčno želi, ker je krvavo potrebuje. Da bi nasuli temu proletariatu peska v oči. zato so še nadalje sklicevali sestanke za skupni nastop. Pri tem se jim je v četrtek 21. VII. v Mariboru pripetilo, da so delavci potrdili platformo, ki so jo oni zaivrgli. Morali so pogoltniti grenkost. a osladili so si jo« s svojimi frazami, češ, pustimo vse na stran, kar nas razdružuje . . . (To pri njih pomeni, naj bo med proletariatom in kapitalom mir!)
Pri takem položaju je razumljivo, kako da sklicuje SPJ še vedno konference za skupni nastop, da skrbi na njih za udeležbo od strani njenih plačancev, od drugega delavstva pa- vabi samo posameznike, o katerih' upa, da jih bo pregovorila, ali pa samo za štafažo, da bo. lahko še nadalje uganjala demagogijo s skupnim nastopom. Očitke teh delavcev posluša, kakor da bi se je nič ne tikali, njih zahtevo po skupnosti proglaša za zahtevo-po »enotni SPJ« in daje drugim strankam ultimatom, na-f v 48 urah prestopijo k SPJ.
Kapitalistični tisk ji pri tem imenitno- pomaga mešati delavstvu glave.
Vseh teh komedij in vsega beganja bi ne bilo, če bi bil proletariat organiziran in če bi postavljal svoje kandidate po organizacijah. Čeprav bi bil organiziran v treh strankah, vseeno bi bil skupni nastop mogoč, ker bi se sestali pravilno izvoljeni delegati, se resno dogovorili in pri svojih sklepih ostali, kakor so storili dekalisti in socialni demokrati. Če bi imela SPJ na svoji celjski konferenci delavske delegate, bi se bila tudi priključila temu dogovoru. A njeno konferenco so tvorili razen 3 ali 4 delavcev samo nastavljenci socialnih zavodov, v katerih vladajo s pomočjo in po milosti kapitalistov.
ki bi ga ta človek ne dovršil — kaj naj sedaj počnem ž njun?
Pozval je svoje sluge in se I njimi posvetoval.
—	Izmislite si vendar kako delo, kateremu Jemeljan ne bo kos. Doslej je dovršil vse. kar mu je bilo ukazano in njegova žena še vedno ni moja.
Premišljevali in premišljevali so. dokler si niso domislili. Stopili so pred carja: Pokliči Jemeljana in daj mu ta-le ukaz:: — Pojdi, jaz ne vem kam, in prinesi, jaz ne vem kaj. Iz tega se ne bo znal izviti. Kamorkoli pojde, vsakokrat mu rečeš, da ni šel prav in naj ti prinese kar hoče, vsakokrat mu rečeš, da ni to. česar si želiš. Nato ga lahko obglaviš in si napraviš njegovo ženo za svojo.
Ta predlog je carju zelo ugajal in rekel je svojini služabnikom: To ste pa zelo dobro pogodili. Poslal je po Jemeljana in mu rekel: Pojdi, jaz ne vem kam, in prinesi, jaz ne vem kaj. če ne prineseš, te dam obglaviti.
Jemeljan se je vrnil k svoji ženi in ji povedal, kaj mu je car naročil.
Bila je zamišljena in je rekla: Glej glej, kaj so vtepli carju v glavo! Treba je biti premeten, drugače bi nama mogla slaba presti.
Dolgo je mislila in mislila, končno je pa rekla svojemu možu: Daleč moraš iti, moj dragi, k naši babici, k stari kmetici, vojaški materi, njo moraš prositi za svet in naučila te bo umetnosti. Na to pridi naravnost v carjevo palačo, kjer bom tudi jaz. Sedaj ne morem več uteči njihovim rokam: odpeljali me bodo s silo, ampak samo za kratek čas. Če boš vse napravil po babičinem nasvetu, tedaj me boš kmalu odrešil.
Odpravila je Jemeljana na pot. zložila potno culo in mu dala s seboj še majhen kolovrat.
—	la kolovrat, je rekla, ji daj, po njem te bo spoznala, da si moj mož. Nato mu je opisala pot do babice.
Ko jo je Jemeljan primahal do širnega kraja pred mestom, je tam zagledal oddelek vežbajočih vojakov. Obstal je in jih gledal, dokler niso končali in se^ vsedli k počitku, Jemeljan se jim je približal in jih vprašal: Ali veste mogoče, bratje, kod se pride v »jaz ne vem kam« in kako se prinese »jaz ne vem kaj« domov?
(Konec prih.)
e se! To je najboljša združitev, zaclje čudežev, ki niso mogoči, temveč glejte, da imate svoje organizacije sami v rokah in da h konferencam pošiljate svoje lastne zastopnike, ki bodo odgovorni vam, ne pa — ministru.
Konferenca SPJ v Mariboru 24. VII. 1927.
(Konec.)
V. Eržen (SPJ): Sklep je bil. da dekalisti povabijo tudi .ISDS, ker ste že združeni. Celjsko tajništvo smo že enkrat povabili in pripetilo se je, da ni prišlo. (Op. ur. Ni moglo priti, ker je dobilo vabilo k seji 10. julija, a seja se je vršila že 9.! Če je bil to namen ali slučaj, boste vedeli sami!)
K. Felicijan (SPJ iz Celja): V Celju so hoteli JSDS in dekalisti zavlačevati pogajanja in izigravati našo stranko. Moderndorfer mi ni dal besede, zato tega nisem mogel tam ugotoviti. (To je iz trte izvito. Saj je govoril!) Klemenčič je kategorično izjavil, da ne pojde z nami skupaj. Sodrugi. jaz vidim delavsko gibanje prej. potem šele sebe, in če spoznam, da sem ovira, grem in ostanem vojak. Zedinjenje strokovnih organizacij pustimo danes. To je delo strokovnih organizacij. Glede drugih grehov pa ugotavljam, da so grešniki pri nas in pri vas. Obžalujem, da SPJ ni napravila enotnega nastopa za celo okrožje že pri okrožnih volitvah. Tako se je zgodilo, da smo mi v Mežici Moderndorferja izvolili. (Op. ured. A ravno bojkot SPJ je povzročil, da je manjkalo 15 glasov in da ni bil v Prevaljskem okraju izvoljen še tudi drugi kandidat.) V Celju so nam pa zdaj skočili socialni demokrati v hrbet in postavili za občinske volitve svojo listo. Nam so očitali sodelovanje z demokrati, v resnici so pa demokrati vam posodili avtomobil, da ste nabrali 22 glasov. (Op. ur. Ta trditev je pač dokaz Felicianove resnicoljubnosti.) Našim občinskim odborom očitate napake. V celjski okoliški občini je vaš član glasoval za zvonove. (Kdo je to?) Povedal bom še, kakšno je vaše načelo javnosti. 3. t. m. je JSDS v Celju imela svojo konferenco, hotel sem se je udeležiti, pa me niste pustili. (Zakaj ni član? Mladi s. Stojan mu je odgovoril: Med zaupanjem in tajnostjo je velika razlika!) Po mojem bi se morala v Celju izvoliti komisija iz vseh treh grup za sestavo platforme. Vendar ste pa vi vse pb svoje inspirirali, samo da bi kazali na nas.
V. Eržen: Da podkrepim načelo javnosti poročam, da je list. ki je za načelo javnosti, objavil pismo name, toda falzificirano. (Op. ured. Da se falzifikacija dokaže, pozivamo g. Eržena, naj nefalzificirane originale objavi zdaj v »Del. politiki«.)
A. Gmajner (nekdanji komunist, zdaj urednik klerikalnega lista »Slovenski Gospodar«): Kakor že nekdaj sem bil tudi v četrtek priča teženj mariborskih deka-listov. Kot levičar vem, da so te težnje tudi težnje delavstva drugih krajev. Konstatiram, da v Mariboru noben delavec ne pozna sodelovanja s policijo z ene ali druge strani. Istotako tudi ne sodelovanja s fašisti. Pač pa pozna zatiranje delavstva z obeh strani. Zato ne odobravam podtikanja z ene ali druge strani. Samo eno je mogoče: ali se četrtkov sklep sprejme ali ne. Na celjski nastop se že vršijo protestni shodi in četrtkova konferenca je tozadevno zelo pomirjevalno vplivala. Za načelna vprašanja imate potem čas, najprej je treba pri volitvah pokazati, da je delavstvo tu. Kolikšna je njegova razredna zavednost, se ne da meriti z decimalko. Zato najprej sklenite enotni nastop, da se zbrišejo celjski razburjeni duhovi. Sestavi naj se kratka resolucija, ki naj enotni nastop pregnantno pokaže.
V. Eržen: Še 9 govornikov je priglašenih, predlagam skrajšanje debate, vsak naj govori le po 5 minut, samo s. Korbun še 10 minut,-
S. Korbun (dekalist):	Vsestranska	je potreba po
resničnem skupnem nastopu v vsej Sloveniji. Uspeli vsega delavstva ne odgovarja potrebam tega delavstva.
V	četrtek smo vse 3 skupine sklenile enotno vojno proti kapitalu. Res je, da so med nami 3 ideologije, vendar pa tako podobne, da je enotni nastop delavstva mogoč brez žrtev. Obratni zaupniki imamo silno težko stališče, ker celo kapitalist kaže na našo razcepljenost. Zato delajmo vsi za skupni nastop. Saj programa ni treba spreminjati niti dekalistom, niti SPJ, niti JSDS. V Celju so bila na vrsti le prerekanja za stare stvari. Vsi morajo pripo-znati, da ima delavec pravico obsoditi vse odgovorne činitclje, ki svoje dolžnosti ne izvršijo. V vseh skupinah moramo uspešno kritizirati delo vseh voditeljev, če isto ne bo v korist delavstva. Platforma SPJ in »Enotnosti« se ne strinjata popolnoma. Kdor je za samoodločbo narodov, ne more biti za centralizem.
Ter&ek (dekalist iz Guštanja): Če se nam s strani V*° 8rVa, ,očita diktatura, moramo mi zunanji prote-s ira u a se je v četrtek sklepalo brez zunanjih delegatov h mo za proletarsko demokracijo, zato ni mogoče, da bi mariborski železničarji sklepali za Trbovlje in vse d,rUKe k nJ^poemah smo. da se z SPJ ni uveljavilo skupno delo niti 1. maja, niti na vsedelavskem zletu, na dravograjski konferenci itd. Tako je bila četrtkova konferenca samo vaba za železničarje, kajti vsak poštenjak mora priznati, da en sam kraj ne more skleniti skupni nastop za vse druge kraje.	\
V. Eržen: Na dravograjsko konferenco nismo bili vabljeni.
Teržek: Če te ni tvoj tajnik povabil, nismo krivi mi. Nalog je imel.
Zupanc (dekalist):	Dodatno	predlagam, naj se v
smislu izvajanj s. Terška izvoli komisija za skupno resolucijo.
Gabriel (SPJ, Ptuj): Tudi ptujski delavci pozdravljajo mariborski sklep. Enotni nastop moramo doseči Preko voditeljev. Zato naj nain bodo opomin lačne dru-
žine in izgarani delavci. Vztrajamo na sklepu mariborske konference. Najprej hočemo kruha. Tu so naši želodci in naše revne družine.
Strnad (delegat iz Ruš): Pooblastilo imam od celokupnega ruškega proletariata, pozdraviti enoten nastop, ki se mora doseči na vsak način. Mi, ki organiziramo, vidimo težave našega delavstva, zato če ne bo enotnosti, bomo volitve bojkotirali. Ob tistih redkih prilikah, ko nam kapital da vajeti, moramo znati nastopiti. Zato ponavljam: preko voditeljev in programov moramo doseči enotni nastop. (Op. ured. Ni mogoče, da bi s. Strnad organiziral brez programa. Morebiti ni tako mislil, kakor je zapisano tu v zapisniku. Preko voditeljev da, a preko programov? . . .) '
V. Eržen: Torej, Strnad, si tudi ti za četrtkov sklep.
Strnad:	Ponavljam,	da zahteva ruški proletariat
brezpogojen enotni nastop.
Fr. Stojan (JSDS iz Celja): Slišim medklice in govore: deca je gola itd., a na drugi strani vidim, da socialistični občinski zastopniki glasujejo za spomenike kraljem, namesto da bi skrbeli za oskrbo sirot in odpravo brezposelnosti. Danes se govori, da gremo preko voditeljev, a tu vidim samo voditelje. (Nastal je hrušč med organiziranimi motilci zborovanja.)
V. Eržen: Mi se ne smatramo za voditelje, ampak smo le pooblaščenci oblastnega odbora.
Magdič (nekdanji dekalist, sedaj SPJ): Namesto o enotnem nastopu se govori o politiki pred 5 leti. Kot zaupnik za ruški okraj poudarjam, da je treba enotni nastop doseči. Soglašam z izvajanji s. Strnada. In povem vam, da boste tepeni, če ne pojdete skupno. Sitar in Uratnik ne bosta razbila skupnega nastopa. Napram Klemenčiču konstatiram, da JSDS ne vodi iskreno pot do združitve. JSDS je pri okrožnih volitvah skočila enotnemu nastopu v hrbet. V Mariboru desni breg je postavila svojo listo za reci in piši 151 glasov. Skličite shod in tam boste slišali mnenje mas. Mi zaupniki med delavci in kmeti ne moremo agitirati s samoodločbo narodov, vsak nam pravi: govori o davkih! itd. Tisti, ki ne nosijo nobene odgovornosti, lahko razbijajo. V Studencih so dekalisti sklenili skupni nastop. Nismo poskusni zajci, zato se ne damo izigravati. Neiskrenost je pri vseh treh grupah. Med vsemi voditelji so tudi nepošteni.
S. Čanžek (dekalist): V četrtek se je konstatiralo, da mora priti do skupnega nastopa. Bili so navzoči po večini železničarji, ker pač ne morejo priti vsi drugi delegati, ker nimajo toliko časa kakor železničarji. Platformo »Enotnosti« smo sprejeli. Danes se ima tu vršiti zaključna konferenca za firmo liste in kandidate. V strokovnem gibanju so nam člani dali zaupanje, da jih zastopamo. Nihče ne ve, kakšno orožje smo obratni zaupniki. Če bomo mi zakrivili kaj v škodo delavstva, bo delavstvo nas nagnalo. Že tudi buržoazija nam očita, da delavec ne more ničesar doseči, ker nima nobenega zastopnika v parlamentu. Zato moramo vsepovsod tako delati, da bomo lahko odgovarjali za naše delo. Zelo težko nam bo delati, če ne pride do skupnega nastopa. Za svojo osebo bom ostal na delavski strani, tudi če ne bom funkcionar, četrtkov sklep smatram kot željcV mariborskega delavstva za skupni nastop.
Matjašič (dekalist): Vse delavstvo si želi skupnega nastopa. Slišim, mi hočemo, a voditelji nočejo. Obsojate inteligente. Sodrugi, Marks in Ljenin tudi nista delala v delavnici in jih vendar priznavamo kot voditelje. Hvaležni smo jim, da so nam dali idejo. Zato ne bodimo tako enostranski. Pogajanja so tu in stremeti moramo za tem, da pridemo do trajnega složnega dela. Kritika naj odpravi napake. Ovire, ki nas ločijo, niso merodajne. Merodajne so le delavske koristi. Posamezne predloge je treba stvarno pretehtati, če bomo pošteno delali, bomo želi tudi uspeli.
V. Eržen: Torej, čeprav si glasoval v četrtek za sklep, si danes proti.
Matjašič: Nisem sploh glasoval, ker tudi nismo bili za to kompetentni.
Valenčak (pa ne iz Velenja):	Danes,	ko smo tu
zbrani, ne pojdimo narazen, dokler ne pride do skupnega nastopa. Zdaj so še vrata odprta, po volitvah pa morda dolga leta ne bodo več. Sodrugi. ne zdi se mi prav, da delate take medklice, kajti, čeprav smo le delavci, pokažimo, da smo olikani. Predlagam, naj se iz-vbli komisija, ki naj napravi enotno platformo.
Matjašič: Naj se čez opoldan prekine in nadaljuje popoldne.
V. Eržen (preko vseh predlogov delavcev izjavlja): Sodrug Gmajner vam je prav iskreno tolmačil sklep četrtkove konference. Konstatiram rezultat današnje konference: Vsaka stranka obdrži svoj program. Sprejme se platforma v »Enotnosti« in »Delavski politiki«. Dodatno pismo v »Enotnosti« se ne vpošteva. O ostalem
Najboljši šivalni stroj in kolo
GRITZNER in ADLER
za dom, obrt in Industrie v vseh opremah. Istotam pletilni stroj
DUBIED.
Pouk v vezmju tarezplafen. Viflefna ganacija.
Delavnica sa popravila.
Nizke cena. tudi na obrok«.
30SIP PETELINE, Ljubljana
blliu Preiernov««a spomenika.
se ne debatira več. Zastopniki ostalih skupin naj se še končno izjavijo.
Drag. Gustinčič (za dekaliste): Vztrajam na uvodnem govoru in soglašam s stališčem s. Terška, da mariborski okraj ne more sam odločati za druge okraje.
S, L. Klemenčič (za JSDS): Ugotavljam ponovno, da na današnjo konferenco nismo bili vabljeni, da se je torej vršila brez sodelovanja naših organizacij. Pozdravljam sklep, da se sprejme platforma v »Enotnosti« in skupni nastop.
V. Eržen: Sodrugi, i dekalisti i JSDS so proti naši platformi v »Delavski politiki« in vztrajajo na svoiih sklepih, zato so proti skupnemu nastopu. A mi pojdemo preko njih v skupni nastop. Zaključujem današnjo konferenco in pozivam zunanje delegate, naj pridejo v stransko sobo.
Mariborčani so se razšli. Posamezniki so še debatirali med seboj. O priliki bomo tudi iz teh debat objavili par anekdot, ki bodo dokazale, kako preračunano ravnajo kapitalistični hlapci, ki so z migljaji zmožni razkačiti nevedno delavstvo.
Socialpatrioti v Liubliani za »skupen nastop".
(Konec.)
Vprašal bi sedaj g. Kiteka, kje da je bil takrat on in kako se je »ganil«. V odboru železničarske organizacije je bil takrat, ko so jo komunisti prevzeli v svoje roke. Videli smo ga predavati o Marksu in Bakuninu v Mah-rovi hiši. Takrat mu je bilo vse premalo revolucionarno in radikalno, kritiziral je socialiste in njih delo, posebno v gospodarskih in strokovnih organizacijah. Zdaj je pa Kitek sam zlezel v te organizacije in k tem ljudem, ki so se le toliko spremenili, da še hujše in še bolj odkrito lezejo kapitalu in buržoaziji pod peto. Takrat so bili Kiteku vsi v Sloveniji izhajajoči listi premalo radikalni, socialistični kakor komunistični, in se je naročil na list »Svobodo«, ki so ga izdajali komunistični radikali na Hrvaškem. Sedaj pa očita delavcem tisti greh, ki so ga tudi po zaslugi Kitekovih radikalnih predavanj izvršili. Trdim, da nezavedni delavci zato ne nosijo sploh nikake odgovornosti. Kitek sam prizna, da niso bili zavedni, torej je bila tudi njegova sveta dolžnost, da jih opozori na posledice, ali pa ko bi jih vsaj pozneje poučil, imel je dosti priložnosti za to.
V	nadaljnjem govoru je Kitek tudi trdil, da so iznašli socializem le intelektualci, kapitalisti in celo tovarnarji, ki so bili ljudje plemenitega srca. i Torej da ga niso iznašli navadni ljudje, da je socializem visoka znanost in da ni mogoče, da bi ga navadni delavec kar tako razumel. Vsa čast delavcem, ki imajo žuljave roke, ne smejo pa pozabiti, da imajo intelektualci ravno tako žuljave možgane in da je to hujše. Baš zato so poklicani le intelektualci, da zastopajo v takih zbornicah te visoke ' paragrafe. Ker delavec, ki dela, se ne more tudi učiti spoznavati tako visoke paragrafe, da pa le taki, ki poznajo paragrafe, lahko proletariat zastopajo.
Torej ste se, gospod Kitek, postavili kot socialist v isto bazo kakor gospoda v Delavski zbornici, ki trdi, da je intelektualec več nego delavec. Povedali pa niste, da ima socializem program in tam se zahteva 8 ur dela.
8 ur izobrazbe in razvedrila in 8 ur počitka; tega niste povedali, da mora delavec tistih 8 ur za izobrazbo posvetiti res izobrazbi, študiranju socializma in visokih paragrafov. Trdili ste. da delavec ni zmožen zastopati socializem in proletariat. Vprašam vas, koliko intelektualcev je bilo pred vojno v avstrijskem parlamentu od 87 poslancev? Niti ena četrtina ne. drugi so bili pa vsi preprosti delavci.	i
Potem je dal predsednik Štukljev predlog na glasovanje, dasi ga ni omenil niti en govornik. Bili so vsi za, nobeden proti. Sicer kako proti biti, če ga delavci niti poznali niso, ker ni bil nič v debati. Nato so volili neko komisijo za postavljanje kandidatov. Izvoljeni so bili večinoma pravi patrioti, tako dr. Likar, dr. Jelenec, urednik bivšega Kristanovega »Napreja« Mlinar, Pastorek, Petrovčič itd., nekaj so jih pa še med odmorom polovili. Med sejanjem komisije, ki je trajalo skoraj eno uro, so se pa na vrtu razvijale v gručah razne debate. Vsi se sramujejo svojega pokrovitelja Antona Kristana. Med drugim je tudi trdil mladi Berdajs, tajnik v Strokovni komisiji, da se delavstvo popolnoma nič ne briga in da mu je vseeno, ali je pleme ali narod, samo da ima želodec poln. da je sit.
Poročevalec te komisije je bil dr. Jeleijec (pozna visoke paragrafe!) in je poročal, da je komisija sklenila predlagati konferenci sledeče sodruge, da pa lahko "konferenca tudi druge izvoli.
Za mesto Ljubljana nosilec Ivan Mlinar, uradnik OUZD, namestnik Kitek, ki pa lahko med seboj zamenjata. Za ljubljansko okolico so bili pa kar trije predlagani, in sicer železničarja Miklošič in Jernejčič in dr. Likar.
Okrajni kandidati pa:	za ljubljansko okolico:
Petrovčič-iMiklošič, Kranj: Pastorek in Vehovec; za Kamnik: Stebe in Bešter; za Novo mesto; Oberster in Pirnat; za Litijo: Jože Kopač in Ivan Kamnik; za Krško: Kužnik in Mesojedec; za Logatec, Kočevje, Radovljico in Črnomelj pa določijo kandidate pozneje na konferencah. Potem je prišlo do glasovanja in nikakor niso mogli odglasovati. ker so bili predlagani kar trije borci za mandate med seboj, pi*vi se oglasi dr. Likar in izjavi, da on odstopa od nosilca, da se ostala dva lažje sporazumeta. Jernejčiča niti navzočega ni bilo, tako da so pozneje med predlaganimi okrajnimi kandidati nanj sploh pozabili, čeprav so ga prej za nosilca predlagali. Ker nikakor ni prišlo do glasovanja, je Tome predlagal, naj vsak na listek napiše, koga hoče imeti za nosilca liste. (Škoda, da ta predlog ni bil vpoštevan; kdo bi dobil listek? Bi se vsaj konferenca konstituirala!) Mikec je predlagal, da morji biti na vsak način intelektualec nosi-
lec liste. Na Kranjskem bomo gotovo dobili enega in mora biti le intelektualec. Da pa le ni bilo prevelike zamere, je predlagal Sedej, da naj se za ta kratek čas predlagani nosilci liste odstranijo, da bo mogoče lažje glasovati. Na to sta se odstranila dr. Likar in Miklošič in glasovanje se je pričelo. Najprej za Miklošiča: dobil je 5 glasov, potem za Jernejčiča (9) in končno je dr. Likar dobil 28 glasov. Ostala predlagana lista je bila pa sprejeta brez vsake spremembe. Nato so se še oglasili nekateri delavci in izjavljali, da bodo delali na vse kriplje. če pojdemo skupno, magari od pete ure zjutraj do enajste ure zvečer; če pa ne pojdemo skupaj, pa nič. Pred zaključkom jih je Sedej pozival, naj gredo vsi na volišče, čeprav bosta dve delavski skrinjici, nobeden ne sme biti pasiven. Nato jim je še zatrdil, da’ če pride do skupnega nastopa, ne velja ta lista nič več. Torej zakaj pa so prišli ti ljudje skupaj, če ne zato, da slišijo in vidijo, katere kandidate bodo volili. Če se ti generali (sedaj že tolikokrat zedinjeni in fuzionirani) zopet zedinijo z zedinjaši, ne bo veljala ta izvoljena lista nič več in bodo po svoje postavili kandidate sami, katere bodo oni hoteli. Ko sem to razlagal nekaterim udeležencem, me je dr. Likar na cesti prijel za roko in rekel, da zopet nekaj trdim, kar ni res. Navzoči sodr. Habe je pa potrdil. da je res, kar pravim, ter da so ravno tako že storili.	Karl	Kisovec.
Odlomek.
(Za ves članek ni bilo več prostora.)
Nikakor ni prav, da je »Enotnost« 29. julija objavila Gustinčičeva izvajanja brez odgovorov naših sodrugov. Treba je objaviti ne samo eno, ampak tudi drugo plat zvona, kakor je n. pr. »Naprej« objavil mariborsko konferenco, da se vidi obojestransko mišljenje. Ali pa naj bi bili nam povedali, kaj mislijo objaviti, da bi »Naprej« lahko objavil takoj odgovor.
Kar se tiče nasilja, smo že v dopisu, objavljenem pred celjsko konferenco, povedali, da ima vsak lahko svojo teorijo nasilja, da pa vendar ne smemo puščati delavce v iluziij. kakor da bi bilo mogoče v sedanjem položaju rešiti kaj z nasiljem. Delavec, ki se vdaja tej iluziji, drži roke križem in čaka, kdaj ga bo nasilje rešilo, potem se mu pa pripeti, kakor se je pripetilo v Italiji. Še bolj nevarno je pa, ker delavec ne zna misliti tako teoretično, kakor čitamo v »Enotnosti«, on misli in go-
Obrambni skad.
Zadnji izkaz dne 30. julija 1927
Din 5.479.70
dolini:
Din
Zbirka v mežiški Štefan Marflak Maks Homar Paul Vurmicar Anton Brezar Jernej Piko Tomaž Kočevar Neimenovan Prevalje Franc Kaizer Martin Petrej Leopold Konečnik Silvester Abraham Matevž Verčnik Ivan Pistotnik Simon Jop Franc Grauf Ivan Traunekar Franc Stane Franc Solar Roza Kaizer Vinko Grobelnik Franc Traunekar Dominik Gregorič Karl Andreata Angeli Bazili Franc Praper Josef Koblek G. Škorjanc Anton Kočan Josef Kočan Josef Perovec Ivan Stane Franc Golobinek
15.—
13.—
25,—
20,—
13.—
15,— 200,—
50,—
30,—
25.—
18,—
210,—
23,—
58.—
20.—
21,—
10.—
17.—
25,—
30,—
23.— 41,— 53.— 20,—
31.— 20,— 50,—
16.—
24,— 40,—
5,—
10,—
vori bolj preprosto in bolj konkretno, predloženo teorijo razloži po svoje in pri tem se mu prav lahko zgodi, da pride v navskrižje s paragrafom, v zapor in ob kruh, potem mora pa ministrom na razpoloženju tlako delati, da mu izprosijo izbris kazni in posledic. To se pripeti včasih tudi voditeljem . . .
Vsaka stranka, ki se zaveda svoje odgovornosti, mora to vpoštevati! Saj je za kapital že zakon sam dovolj veliko nasilje, kakor smo videli v Mežici. Tudi so zaradi tega zakonitega »nasilja« prišli sodrugi v zapor in ob kruh, a vsa poštena javnost je bila na njihovi strani in končno je morala tudi oblast priznati, da izvrševanje zakona ne spada pod zakon o zaščiti države. Če se nam posreči dvigniti delavsko zavednost in združitev, bo kapital od podobnega zakonitega »nasilja« ne le plačal, ampak tudi z zobmi škripal.
Tudi o progresivnem davku, o strokovnih organizacijah in o mežiški taktiki se govori tam tako, da bo treba še mnogo debate. Ta bo odločila, ali govori nevednost'ali demagogija. Za zdaj verujemo, da je nevednost, kajti sploh se zaradi apatije premalo razpravlja o gospodarstvu, posebno o davkih; le tako je mogoče, da je iz platforme izpadla zahteva boja proti indirektnemu davku, ki požre ljudstvu tajno letno okrog 10 milijard Din, torej štiri petine vsega državnega proračuna.
Tudi notica o naročnini in o rudarskih pokojninah nam ni všeč. Prva bi bila zmožna kakšnega manj zavednega naročnika odgrizti, druga pa je nejasna, da bi kdo še lahko mislil, da je Žerjavov pravilnik določil previsoke penzije. Dober je pa konec: čas je, da se rudarji zganejo!
Mi verujemo, da bo skupni tisk poglobil medsebojno odkritosrčnost, povečal stvarno debato o življenjskih vprašanjih delavstva in tako zbližal tudi tiste zaupnike, ki so si danes še nasprotni.
Razno.
Volilni shod združenih strank JSDS in KDZ in deka-listov se bo vršil v soboto 6. VIII. t. 1. v Celju.
V nedeljo 7. VIII. t. 1. ob 10. uri v Petrovčah pri Vodeniku, ob 14. uri v Sv. Petru v Sav. dol. pri Šri-barju. Poročala bosta ss. Vinko Moderndorfer in inž. Drag. Gustinčič.
V Loki pri Žusmu ob 11. uri. Poročala bosta so-druga A. Leskošek in Iv. Bizjak iz Celja.
Za dvakratno izdajo »Napreja« že od avgusta je poslalo po 10 Din do 30. VII. 104 naročnikov, ta teden zopet 21 naročnikov, skupaj torej 125 naročnikov.
Koritarstvo in solidarnost. Neka tržaška strokovna organizacija je prispevala za političen list 100 goldinarjev in dotičnemu predsedniku je g. Kopač, ravnatelj Del. zbornice, po dolgih letih hotel očitati, češ, saj si sam tudi iz strokovnih prispevkov podpiral politično stvar. Gospod Kopač nima slabega spomina, ampak skuša le svoje sedanje koritarstvo opravičiti s tedanjimi dejanji solidarnosti. Samo solidarnost je bila takrat, če je socialno demokratična strokovna organizacija prispevala za socialno demokratičen tisk. Lopovstvo pa je, če podpirajo nevtralne organizacije — socialpatriotsko politiko!
Razžaljena »Delavska Politika«. V. Eržen se je izjavil, kakor nam poroča s. Leskošek, da jim »Napreja« ne maramo v zameno pošiljati. V resnici pa mi nikdar nismo imeli niti namena niti vzroka, da bi »Naprej« skrivali, vsak ga lahko dobi, če si ga naroči. Za »Delavsko Politiko« pa bi ga niti naročiti ne bilo treba, dovolj bi bilo, če bi nam jo bili poslali v zameno — a tega niso storili, ker so upali, da bo »Naprej« takoj prenehal, ko ga bo novi dnevnik odpihnil. A zgodilo se je narobe, «Del. Politika« je morala kot dnevnik prenehati, čeprav je dobila lepe stotisočake in še urednike ji je plačeval proletariat potom OUZD (Petejan, Mlinar, dr. Likar itd.), Delavske zbornice (Uratnik itd.), Posredovalnice za delo (Golouh, Komavli itd.). Tudi strokovni tajniki so svojo nevtralnost tako razumeli, da so za SPJ delali, čeprav so bili plačani od nevtralnih strokovnih organizacij. Pa še sram jili ni bilo, ampak hvalili so se, da delajo za SPJ uredniki zastonj, iz same požrtvovalnosti. A vsa ta ukradena požrtvovalnost je bila enako nezmožna, kakor stotisočaki, Delavska Politika nikamor ni mogla naprej, ko jo je imel Kristan sam, ne potem, ko jo je »podaril« SPJ, ne zdaj, ko se je preselila v Maribor — vendar pa je še vedno upala, da bo radi nje »Naprej« zmrznil in zato jo še zdaj niso poslali v zameno, zdaj se pa Eržen čudi, da ne dobiva v zameno »Napreja«. Ali pa čaka, da mu »Naprej« sporoči, da je začel izhajati.
Ni dovolj, če zahtevate pri trgovcu samo žitno kavo. Teli je več vrst. Če hočete res nekaj redilnega in okusnega, potem zahtevajte Žiko v rdečem zavitku.
5. avgusta — 3800 izvodov.
Riha	Škudnik	»	10-
Ivan	Pudgar	»	30.-
Gregor Valunšek	»	2-
Ivan	Večko	»	10,-
Filip	Grabner	»	50,-
Ludvik Kopmajer	»	4.-
Lovro Kuhar, Guštanj »	62,-
Apolonija Škorjanc	»	5.-
Filipič nabral	»	90-
Josef Veidl	»	10-
.losef Podpečan	»	5,-
Ivan Grabner	»	100,-
Rudolf Praper	»	20,-
Vinko Moderndorfer »	10-
Ivan Podkeržnik	»	10.-
Josef Potočnik	»	5,-
Josef Stručnik	»	2,-
Ivan Prevainik	»	6.-
Florjan Gostenčnik	»	5.-
Lovrenc Capuder	»	18.-
Neimenovan V.	»	20.-
Lovro Vidic	»	20,-
Alojzij Leskošek	»	10,-
Jurij Liebnik	»	8.-
Feliks Mahor	»	6,-
Josef Čekon •	»	10,-
Jurij Kožel	’	»	6,-
Roza Kolar	»	5.-
Martin Vrčkovnik	»	10-
Peter Havle	»	10-
Ivan Ledinek	»	10,-
Sušec	»	10.-
Ivan Nedved	»	10-
Tomaž Izak	»	4,-
Anton Jamnik	»	5,-
Ludvik Očko	»	5.-
Anton Maklin	»	5.-
Franc Čepin	»
Franc Borovnik	»
V Heleni nabrali	»
V Igerčevem nabrali	»
V Žerjavu nabrali	»
Na Neupurgerju nabrali	»
Na Frideriku nabrali	»
Na Poleni nabrali	»
Na Glančniku nabrali	»
V Črni prvega maja nabrali »Svoboda« v Meži dala	»
Filip Grabner nabral in
po s. Veidlu poslal	»
Rudniški železničarji nabrali (Večkratni prispevki posameznih mežiških darovalcev so sešteti in zapisana je le skupna vsota darov od začetka zbiranja, da se prihrani s tem prostor).
J. B. Vič
A. Leskošek, Celje	»
JSDS v Trbovljah, a conto veselice	»
Vinko Požar, Cerklje	»
Nabiralna pola 39: nabiral s. A Žnidar na Jesenicah:
15,—	Miloš Rinaldo »	2,—
6,—	Martin Jeram »	3 —
962.10	Marija Zupančeva »	10,—
311.—	K 35	4,—
759.—	Ivan Lekardi »	2,—
289.10	Albin Tancar »	2.	
273.40	Janez Tavčar »	5.’—
86.25	Anton Žnidar »	5,—
470.50	Nabiralna pola 42:	
580.30	nabiral s. J. Stražišar, Jesenice	
280,—	Neimenovan, Sava Din	50.—
134.10 75,—	Nabiralna pola 46:	
	nabiral s. Ant. Thaler, Jesenice	
	Tomaž Volf Din	5,—
	Ivan Schonvvetter »	5.—
	Martin Noč »	6,—
	Anton Osredkar »	2 _
	Ivan Blažič »	5.—
	F. Uranič »	4,—
	Aleš Lagoja »	4 —
50,—	N. N.	2,—
13.80	Anton Thaler »	10,—
600.—	Skupaj Din 12.328.25	
6,-
T. Sablatnik Albin Kobentar Jožica Rancinger Ahauer Rotorjeva Gregorčič Stražišar Lovro Podlipnik I Leopold Stražišar
Din
2,-
2,-
2,-
5,-
2,-
3,-
1.-
3.-
2,-
Od mežiške zbirke v skupnem znesku Din 6030.75 je treba odšteti že v »Napreju« št. 52 1. 1926 objavljene zbirke:
V Heleni	Din	614.—
V Igerčevem	»	186.60
V Žerjavu	»	413.50
Skupaj Din 1.214.10
Tiskovni sklad.
Zadnji izkaz dne 2. julija 1927
Din 14.832.05
Zbirka barakarjev v Ljubljani VII.	»	50.—
M. Veselko,	drobiž	»	0.50
K. Kisovec,	Ljubljana	»	20.—
M. Demšar Poljane	n. Šk. L.	8.40
Al. Leskošek, Čelje	»	10.—
Pavla Kisovčeva, izposojnina 15.— Iv. Blažič, Žiri	»	9.10
Franc Klančnik, Velenje	»	9.—
Miroslav Pevec, Velenje	»	6.50
Franc Kranjc, Mislinje	»	10,—
Andrej Kajtna, Zabukovca	»	10.—
Alojz Veber, Žabukovca	»	5.—
Mihael Varmočnik, Štore	»	15.—
Neimenovan, Štore	»	2.—
Josip Resnik,	Štore	»	3.—
Al. Podlogar,	Hrastnik	»	12.—
Jak. Smrtnik,	Vinkovci	»	5.—
Mirko Blanc,	Hrastnik	»	3.—
JSDS v Hrastniku, drobiž	»	2.60
Skupaj Din 15-028.15
Interes delavskih strank ne sme biti v lastni zmagi, ampak v napredku vsega delavskega razreda. Razredni boj ni boj oboroženih vojsk, ampak boj zavednosti proti apatiji, proti brezbrižnosti. Skupni nastop' JSDS in dekalistov bo imel v tej sme-rr*uspeh, čeprav brez SPJ. Delavci, Skupaj torej Din 11.113.151 ki gledajo, tudi vidijo!
Kdor inserira v drugih listih,
v „Napreju“ pa ne,
ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšno
inseratno
politiko
delajo trgovci.
Trgovci so holf navezani na Vas, nego Vi nanje!
Gospod lEtarnar Blum, Subotica.
čast mi je »poročiti Vam, da so mi Vaše kapsule Larucin zelo dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kapanje povsem prenehalo. — S spo-itovanjem K. M. Maribor. — Kapsule Larucin se dobivajo po 20 Din v vseh lekarnah. Glavno skadišče: Apoteka Blum, Subotica.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaAA44AA
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MI K UŠ, Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni.
Ustanovljeno leta 183 9.
NOVA
manufahturna in modna trgovina „Pri Golobu*1
Celje, Narodni Dom.
Vam nudi svojo bogato zalogo tu- in inozemskega blaga po konkurenčnih cenah. Fabriško platno od Din 6.50 naprej. Belo platno od Din 8.— naprej. Platno za rjuhe od Din 25.— naprej. Oksfort za srajce od Din 10.— naprej. Blago za moške obleke od Din 60.— naprej. Druk od Din 10,— naprej. Močna hlačevina dvojna širina Din 30.—. Ševijot v raznih barvah dvojna širina od Din 35.— naprej. Volneno blago v vseh barvah dvojna širina od Din 48.— naprej. Močne ženske nogavice od Din 15.— naprej. Močne moške nogavice od Din 9.50 naprej. Srajce za moške od Din 31.— naprej. Spodnje hlače od Din 20.— naprej. Pavolnasti krepi za ženske obleke od Din 12.— naprej. — Velika izbira svilenih robcev, nogavic, naglavnih robcev, brisač, odej, potrebščine za šivilje in krojače. Lastna izdelava delavskega perila. Stranke iz dežele in delavci dobijo poseben popust. Stranke pa, ki trgovine osebno obiskati ne morejo, se jim na željo pošljejo vzorci.
•PIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJB
| Triko-perilo §
S s« motki, tene In otroke, volni S 2 v raznih barvah. rokivlcc, noga- *■ «■ vici, dokolenice, nahrbtniki za m m tolarje In lovce, defnlkl, klotl. S 2 tifonl. tepnl robci, palici, vilice, JJJ * noil, škarje, potrebščini za tl- *■ S vlila, krojači, čevljarje, brivci S T. edino la pri tvrdki ZE
= Josip Peteline,:
Llubllana, E
S blizu Prešernovega spomenika £ J	ob	vodi.
■ Hajnižje ceue! Na velika in malo. : riiiiiiiiiiiiiiiiniiiiT
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6, reg. zadr. z om. zav.
Tiskovine za Sole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vaMla za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje
časopisov, knjig, brošur itd.
53
Stereotipija.
Litografija.
Izdtiatefflcu In odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (v Imenu Izvr. odbora JSDS In KDZ). — Za tkkvno »Slovenila«: Alojzi) HOfler v Ljubljani.