295 številk*
Ljsbljaaa, v četrtek 28 decembra KMift
k XXVIII. lei*.
nib aaa svečar, intait asceJJ* ta pmaaika, t« »eUa po potil e*«J«-a. a» min ub^cfcc tacale . m uto H I, « P« ikll I, u «m M t I M a, aa m mmm I I tO k   Za Ljubljane i »atujanjna aa m M K, bb pel lete IS K, si eetrt leta c K, si sa seeee t k. Kaav ae4l asa aeaj, placa se vet tete tt I, n ael leta 11 k, ae Četrt leta 6 k 60 a, aa mm mm 1 k tO h. — Za tuje delale tolik« v«*, kolik« saafta poetame. Sa esejev« kcee tetodebae vvaeUJatva aarecalBe ee ae oaira. — Za oananlla ee ptaftnjo a« petoreetopne peCIt-effBto ee 1* k, ee ee ee eaaaaH« tlaka enkrat, pa 10 k, ce ae ivakrat, ta pa a k, eo m  tiaka trikrat ali  va&krat. — Dopla a} e? taval* fraakavatt, — Bekepiai ee ae rata?«, ~ Uredništvo bi upravnletvo to v Kaaflavta eitoak It. a, ta atoar eaeaaiitro o I. ■aCatrasja, aaravaise** pa * prKUQa. — ĐprmUtra naj ao blagovolijo pošiljati naročnin«, asMaaaaal a,
minila, t J. aeatfnlatrattono stvari
Slovenski Narod" telefon St 34. Fosunesne števil*© po IO fc> „Narodna tiskarna" telefon ftt. 8&
bp
" i*
Gautscheva volilna reforma — udarec za Jugoslovane.
Ko je 28 novembra t. 1. podal ministrski predsednik baron G&utsch svojo luano izjavo o volilni reformi in ▼ njej o velikih obrisih očrtal ta-melje, na katerih namerava vlada zgraditi bvojs reformno delo, je nai list, naslanjajo se na nejasna, Šesto tndi dvoumna Gftutsoheva izvajanja, takoj izrazil svojo bojazen, da bo ta volilna reforma, ki jo namerava vlada, prikrojena iako, da bo zgolj v korist gospodujcčamu nemškemu e!e«:enta, dočim bo značila zl&sti za Jugoslovane) še- večjo krivico, kakor doaedaj veljavni volilni red.
Kuko prav smo imeli in kako neumestno in nespametno je bilo, ko so razni slovenski listi p?!: slavo b&ronu G^utscliu radi te isjave, kakor da bi z nameravano volilno reformo napočili Slovencem zlati č&ai, dokazujejo vesti, ki so došle v javnost izsa kulis vladne kuhinje, v kateri so vari, kuha in peče volilna reforma, sloneča baje na splošni, enski, tajni in direktni volilni pravici, ki je baje predestinirana, da ozdravi na trhli državni organizem.
Naglašsli smo že opetovano, da srno odkritosrčni in pošteni zagovorniki ne glede na naše strankarske interese resnične vclilne reforme, ki sloni na principu splošne in enake volilne pravice.
Ako bi bila volilna reforma zasnovana na tem principu, smo bili pripravljeni ji žrtvovati celo Bvcje etrinktreke interese, zavedajoč se ket pošteni narodnjaki dobro, đa je dobrobit naroda največji zakon, kateremu je, ako je treba, podrediti vse drnge interese in koristi, ako bi pri tem trpela tudi stranka kot taks.
Kolikor bo pa d k sedaj presoditi
po vesteh, ki dohajajo iz poučenih virov, bo volilna reforma, kakršno namerava uvesti G«utscheva vlada, pač zasnovana na epkšai, a ne na enaki volilni pravici in bo poleg tega oropala alaati južne dežele, kjer so Slovani gospodujoč živel), za oelo vrsto mandatov.
Kako namerava baron Gautsch prikrojiti svojo volilno reformo, je razvideti iz izvajanj, ki jih je o B • žiču priobčil neki ugledni državnik — ali Gautsch sam ali minister grof Bjlaodt o strukturi volilne reforme v katu »Neues Wieiier Journal«.
Po izpovedi tega državnika namerava Gautsoh število državnozbor-skih mandatov povišati cd 425 na približno 440 — »v svrho izrav-nanja gotovih zahtev, ki se dado težko odkloniti«. Teh 440 mandatov se razdeli na kraljestva in dežele. Odločilna za število mandatov, ki se odkaŽejo posamnim kronovinam, bo v prvi vrsti številnost prebivalstva, v dragi vrsti pa tudi gospodarski in kulturni pomen dotične kronovine, ki se bonaravno presojal po visokosti vplačanih davkov. Vsled tega sa bo število mandatov v posamnih kronovinah pomnožilo, dočim bodo druge dežele, kakor pravi dotični državnik, morale trpeti, da le jim število državnozborskihman-datov reducira.
Med onimi srečnimi kronovinaroi, k| sc bodo obdarovale s novimi mandati, bodo seveda v prvi vrsti nemške dežele, pred vsemi Nižje Avstrij sho, kjer bo samo Dunaj imel 24 do 26 mandatov; med onimi pa, ki se jim reducira število mandatov, bodo seveda jugoslovanske pokra j i n e. Dotični državnik piše v tem cz ru doslovno: aKakcr sem že omenil, se bode v posamnih kronovinah, ki so sedaj   pregravirarte, število
mandatov zmanjšalo, zla-iti v Dalmaciji, na Kranjskem, v Tratu in v Bukovini.«
Po teh načelih bo torej zasnovana Gautseheva volilna reforma. Iliehmo, da ni potreba baš posebno bistrega razuma, da se uvidi, da nameravana volilni reforma ne bo temeljila na splošni in enaki volilni pravici in naj baron G>utseh še t*ko zatrjuje, da se neomajno drži principa aplošne in enake volili.e pravioe in da se v vladno predlogo glede volilne reforme ne sme sprejeti nobena do'ocba, ki bi ta princip oslabila, Omejila ali ponaredila.
Vprašamo, ali ni načelo enake volilne pravice prebiti že a tem, da se pri določitvi mandatov hoče uvaževati gospodarski in kulturni pomen in davčna sila posamnih krooovin?
Tolikokrat se je v zadnjem času nsgfašalo, da naš državni zbor zbog tega boleha in je trhel v vb»m svojem sestavo, ker sloni na privilegijih.
Ako je ta trditev resnična, ali je potem pametno in umestno, da se hoče novo volilno rt formo zoret zgrad'ti £b t*m i u j o v i h privilegijev? Ali je umestno, da 8» ■ nameravano vcMro reformo z-pet hoče uveljaviti načelo, da državljan velja samo toliko, kolikor plača?!
Ako se vlada že g'ede določitve števila mandatov hoče ravnati po načelih, pogubnih zlasti za nas Jugoslovane, potem smo lahko prepričani, da bo tem svojim principom ostala zvesta tudi pri rzzpredelbi volilnih okrajev. Ako bi se volilni okraji pravično razpredelili, bi morali Slovenci na Koroškem dobiti vsaj dva mandata in tudi na Š ajerskem bi se moralo število slovenskih mandatov znatno pomnožiti.
Kdor pa ima oči in hoče videti, lahko spozna sicer skrivne in tajne, a   vkljub    temu    znane   nagibe, ki
vodijo vlado pri njenem reformnem dela.
Kdor gleda z odprtimi očmi, ve, da zasleduje Gautscheva vlada tudi pri svojem reformnem delu germaniza torične tendence in da bo tako pri določitvi mandatov, kakor pri razpredelbi volilnih okrajev storila vse, da nas Jugoslovane zlasti Slovence oropa in ogoljufa za čim največ mandatov.
To mora uvideti, kakor rečeno, vsak politični otrok.
Zato je tem čudnejše, da tega ne vidijo, oziroma nočejo videti oni politiki, ki si domiŠljujejo, da so jedli po litiko z veliko Žlico, in ki se ponašajo, da so edini pravi zastopniki slovenskega ljudstva.
Klerikalni poslanci so kakor udarjeni s slepoto, da ne vidijo, kako velikanska nevarnost grozi naroda slovenskemu, ako se uveljavi taka volilna reforma, kakršno hoče zvariti Gautscheva vlada.
Lahko smo največji optimisti in lahko stavimo v volilno reformo, slo-neeo na splošni in enaki volilni pravici, največje nade, vendar pa naš optimizem ne sme segati tako daleč, da nas bi vlada ogoljufala z vsakim neatvorom, ki bi mu podložila ime splošne in enake volilne pravice.
Takšni optimisti in slepci so klerikalci. Dasi je napovedana volilna reforma s slovenskega stališča nesprejemljiva, vendar ji pojo vsi klerikalni poslanci gori od Šusteršiča pa doli do Šukljeta največjo slavo, kakor da bi ž njo napočili slovenskemu narodu časi najlepše in najboljše bodočnosti.
Vlada je javila, da ni nenaklonjena e ven tu valni m spremembam svojega reformnega dela in da je v tem oziru pripravljena uvaževati želje in zahteve posamnih strank in poslancev.
Ako bi bilo klerikalnim poslancem ležeče le količkaj na tem, da se slovenskemu naroda obvaruje vsaj dosedanje posestno stanje, bi morali pri tej priliki napeti vse svoje sile, da bi preprečili reduciranje mandatov v nadih
kronovinak in krivično razdelitev volilnih okrajev. Pred vsem bi pa se morali z vso energijo upreti eventaval-nemu oktroiranju volilne reforme.
Tega seveda klerikalci, kakor je razvidno iz njihovih izjav, ne bodo storili, saj je Šuklje v svojem govora v parlamenta že Čestital vnaprej vladi na srečno izvedeni volilni reformi, dr. Šu-steršič je pa v intervievu, priobčenem v dunajskem listu „DieZeif, naravnost izjavil, da se vladna volilna reforma mora izvesti, ako tudi ne bo nikogar zadovoljila in ako bodo tudi volilni okraji razdeljeni po načrtu vlade, to je na krivičen način. Kako more tako govoriti Slovenec, ako mu je le trohico še mar dobrobit in blagor slovenskega naroda?
To daje misliti!
Kakor poljski „Czasu poroča in praška „Politika" registruje, je vlada marljivo na delu, da pridobi za svojo volilno reformo čim največ poslancev in da se v to svrho poslužuje celo podkupovanja. Na ta način je baje Že pridobila poslance Pradeja, Skena in Ebenhocha. Ali si je morda vlada na ta način zagotovila tudi Šusteršiča in Šukljeta? Ali je morda vlada za proti-uslugo Šukljetu poklicala v ministrstvo njegovega zeta Drnovška in brata drj*. Evgena Lampeta? To bi bilo interesantno izvedeti!
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 27. decembra. Bivši finančni minister Lukacs je obiskal danes Kossutha ter imel z njim daljše posvetovanje. Lukacs si baje prizadeva, spraviti na krmilo A n d r a s-b y j a, S z e 11 a ali W e k e r 1 a, in sicer s pogojem, da podpira tako novo vlado koalicija. V opozicijskih krogih nc pričakujejo od te akcije nič posebnega.
Dogodki na Ruskem.
Boji v Moskvi.
Moskva, 27. decembra. Šele sedaj se zvejo vse podrobnosti o strahotah, ki so se dogajale od 22. do včeraj. Načrt revolucionarjev je bil, da zjutraj
LISTEK.
Na devinski skali,
Zgodovinska povest.
(Dalje.) XIII
Zulejka je v Rajmocdovi sobi vžgala svetiljko in se potem stisnila v temni kot, kjer je Btala njena postelja, dočim je Rajmondo sedel sa miso in vsel is žepa debelo pismo, katero mu je bil poslal is Devina Simon Virko.
»Slabe novice Vam imam sporočiti,« je pisal S mon Virko. »Stvari ne stoje več tako dobro, kakor oni dan, ko smo zavzeli Senožeče. Velik del patrijarhove armade ae je rasšel. Poteklo je tistih štirideset dni, za katere bo bili vitezi vezani, in ker je bilo malo plena, so hiteli, da ce odpravijo domov. Zdaj pa ae je za čelo puntiti ljudstvo. Naša le še majhna armada oblega Rrtin, a ga ne more zavzeti. Stari Tomaž se brani kakor lev. Na obleganje Jahla niče zdaj še misliti ni. Vsestransko se šuje, da hočejo devlnskrga vladarja nj»givi prijatelji osvoboditi. Patrijarh  v  Gradežu  obsoja javno
vojno cglejeferga patrijarha proti de-vinskemu vladarju in nas razglaša za besedolomne razbojnike, ker smo Jurja z zvijačo dobili v rek-. U^aro, da bodete Vi, gospod R*jmondo, a podvojeno akrbnoetjo Čuvali jetnika Jurja «
Rajmonđo je tu nehal čitati in je začel razmišljevati o viteza Simona Virka zlih poročilih. Zdelo se mu je, da bi ce znal še keeati, ker se je tako aapredel v boj zoper de-vinskega vladarja, ali spoznal je tudi, da je šel že tako daleč, da ni mogel več nasaj.
»Tudi ao ae začeli naši zavezniki dvigati proti nam. Sporočil sem Otonu   V pavsktma,   naj zavzame Štjak, ki spada pod devinsko oblast, a odgovoril mi je, da mu jas nimam ničesar ukazovati.   Tudi gr< f M*jn hard se pripravlja za vojno in raz lični mali graščaki oborožuiejo avoje ljudi. Na srečo ni nobeden teh dosti odločen in neustrašen, da bi kmalu naetipil. Začeli ao nam nasprotovati le izradi tega, ker amo se Jurja a zvijačo polastili.   Očitajo nam nepo stenje in to jih je popolnoma spra vilo na Jnrjevo stran Ko bi bil Jari danes  proet,  ae  dvigne  vse proti nara in vaa naia upanja bi splavala
po vodi. Goapod R«»mondo — pazite dobro ca jetnika. S cer pa ae govori, da je Jori bolan. Ali je to res?«
R«imondo je vnovič prenehal s Čitanjem. Silno je bil presenečen. Juri je bil Šele nekaj nr bolan — kako je to corgel vedet« v/ Devinu ae nahajaioči Simon? R»jmondo je menil, da ae je najbrže že poprej, nego je Jari obolel, raznesla kaka govorica in da je to imel Simon v mishb, ko je vprašal, če je Juri bolan.
»Preti nam pa še druga nevarnost. Sicer je oglejski patrijarh v posebni milosti pri cesarju ali tudi goriški gnf ima velik vpliv na dvoru Ca je ce, da ae je goriški grof že pred več tedni obrnil na eeaarja in ga pridobil na svojo stran. Cesar neče dovoliti, da bi ce Jorju vsela njegova posestva in is njih naredilo patrijarhove fevde, češ, če je Jori kaj zakrivil, ae mora to prej rednim potom dognati.«
Rajmondu je zastajala sapa, kajti rekel ai je, da |e vse to, ksr mu je pisal Simon Virko, popolnoma nemogoče. Tudi,-ko bi ae bil gr« f M«jnbard rec aavsel pri cesarju sa Jurja, še ni mogel imeti odgovora Že zaradi kratkega časa in velike od
dsljeoost* eeaaneve. D mneval je, da za vsem tem nekaj tiči, ali kaj, tega ni moerel uganiti, kajti nerešeno je še bilo vprašanje, ali ga hoče S»mon Virko Bpelteti na led ali pa je Simon V rko a> m v zmoti.
Naposled je prečital še zadnji odstavek Simonovega pisma.
»C" se naša upania izjalove — potem ne vem, kai da ho,« je pisal S men V.-rk-r« »J«z sem prevzel Devin, a ga bom moral rop«-1 s»put»titt in si zopet s m«csm iskati kruh« po svetu. Tudi V»m vzemo Množeče. Skrbite na vsak način, dam Vam Juri v ječi ne umrje, to se pravi, akrbtte za doka?, da ste poklicali zdravnike In storili, kar je v Vaših močVb, bi Jar u ohranili z4rav|e in življenje. Seveda, »ko dokažete, da mu tudi zdravn*k ni mogel pomagati, pot* m se V«m nič ne zgodi ia potem Vam ostanejo tudi Senožeče, ker je Jari zadnji svojega rodu.«
Zdaj je bilo Rajmondu vse jasno. Prečttal je še et krat zadnji odstavek S mooovega pisma in ai potem oddahnil, kakor človek, ki po dolgi hoji končno vendar t>gl*rta s»oj cil/. C m dlje je gledal v S.monovo pismo, tem jasneje se mu je zdelo, da mu
je odprta le ena pot: umoriti devln-skeg« vlsdarja.
Sjomnil se je steklenice strupa, ki jo je bil iztrgal Zu eiki is rok in ki je zdaj stala pred njim med drugimi »tek!enie«mt, ki so bile na mizi. Zaradi Zul«jkine navzočnosti se ni upal dotekmti ae atekleniee, ali vsaj ogledati si jo je mogel od daleč. Zrl je dolgo časa nepremično na steklenico in uvaŽeval vse posledice. Zaveda se j<», d* je iatftibljen, če postane Juri svoboden, d ćim mu je bilo srg »tovljeno bogato plačilo, ako Dn!)n Jir|a. M«d tem premišljevanjem sa je v njegovi duši Čedalje bolj utrjeval sklep, da stori po nasvetu svojega saveznika Simona V>rka, slasti ker je bil prepričan, da tudi cg ejski patrijarh to Želi. Ce bi nastal kak sum proti niemu si je rekel, da ga boJeta menih Dominik in legat gotovo ščitila in da ae bo sanj zaveti tudi patrijarh, eaj postane devinska dežela njegov fevd.
Jori Devinski mora umreti — to je bil končni sklep Rsjmondo?, m daljnji sklep njegov je bil, da ae v ta namen posluži svoje sužnje Zu-lejke.
(Dajje arih.)
zasedejo Nikolajev kolodvor, da so prekine zveza s Pet rog radom. Nato naj bi se .bojna družina" polastila mestne h i I e in banke ter proglasila z a Časno vlado. Revolucionarji so bili ▼ ta namen zbrani v bifii meščanskega ravnatelja Fiedlerja. Ob 10. zvečer pa je obkolilo hišo vojaštvo. Revolucionarji se na poziv niso hoteli vdati, te mnč so streljali na vojaštvo ter ksnČne vrgli dve bombi, ki sta ubili dva častnika. Vojaštvo je nato hišo razstrelilo z granatami. Revolucionarji so še vedno streljali in šele ob S. zjutraj so se vdali. Vojaki so našli v hiši osem mrtvih in 30 ranjenih, mnogo pušek in 13 bomb. Med Časom tega obleganja pa so bili tudi po drugih glavnih ulicah boji. Povsod so bile narejene barikade, izza katerih se je na vojaštvo streljalo. Seveda so vojaki odgovarjali ter je bilo pri tem ubitih mnogo nedolžnih oseb. Število mrtvih in ranjenih še ni znano. Po poročilih, ki so došla v London, je bilo samo v nedeljo ubitih najmanj 2000 oseb; vseh mrtvih iu ranjenih pa je baje ekoli 7000.
Petro grad, 27. decembra. Včeraj so bile v Moskvi zopet krvave bitke za kolodvor in neke tovarne. Nad 3000 oboroženih delavcev je hotelo razorožiti vojake. Ves dan je odmevalo streljanje, tudi s topovi. Zopet je bilo brezštevilno mrtvih in ranjenih. Revolucionarji grade neprestano barikade. Vseh oboroženih revolucionarjev je baje v Moskvi okoli 6 0.0 0 0. Nihče si ne upa iz hiš. Vrata in okna pri vseh hišah so zabarikadirana. Pojavlja se že lakota. Moskve ni mogoče več spoznati, ker izgleda kakor razvalina. Povsod po zidih so nabiti lepaki z revolucij-skimi pozivi. Revolucionarji imajo šest hrzostrelnih topov ter so pripravljeni terorizirati me8to in deželo, dokler si ne prilaste vseh oblasti. Po mestu je 34 barikad. Pravi voditelji revolucionarjev so dijaki iz Moskve, Kijeva, Harkova in Odese. Zanašali so se, da se spuntajo tudi vojaki, toda vojaki so ostali zvesti svoji prisegi, vsled česar se je po tridnevnih bitkah vstaja popolnoma ponesrečila.
Moskva, 27. decembra. Mesto kaže sliko obleganega mesta. Patrulje preiščejo vsakogar, ki se prikaže na ulice. Kdor se temu zoperstavi, je ustreljen. Zvečer so bile vse hiše temne, a streljalo se je na ulicah vso noč. Revolucijonarji so razdeljeni v tri velike oddelke, ki operirajo v raznih okrajih mesta. Najpogumnejse, naravnost brezsrčne so ženske v teh revolucijskih četah«
Položaj v pokrajinah ob Vzhodnem morju.
Bero lin, 27. decembra. Nemška vlada ne misli poslati več vojnih ladij v baltiška pristanišča, ker zadostujejo transportne ladje za rešitev nemških podanikov. Sicer pa je tudi pred R i g o že nemška vojna ladja, ki bo po potrebi posegla vmes.
Petro grad, 27. decembra. Nad uporne čete v Livlandijo je poslan general Orlov, ki je baje sokriv poraza pri Liaojaogu, z dvema polkoma kron-štatskih matrozov, ki so se sami javili, da operejo madež, ker so se spuntali.
Sploftni štrajk.
Petrograd, 27. decembra. Železniški promet med Virbalnom in Petro-gradom je zopet reden ; pač pa še ne vozijo vlaki po vsej baltiški železnici. — V Harkovu se je začel 25. t. m. splošni štrajk. V neko tovarno so se delavci zaprli ter streljali skozi okna. Topničarji so z dvema streloma podrli zid, nakar so delavci vrgli proti vojakom dve bombi. Pri teh bojih je bilo devet oseb ubitih in nad 200 ranjenih. — Na postaji Kazati so bili krvavi spopadi med delavci in vojaki. Ubitih je bilo šest železniških uslužbencev. — Splošno pa se mora reči, da se je štrajk povsod žalostno izjalovil.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 27. decembra. Jutri se sestane v Parizu vseh pet fraocoskih kardinalov na posvetovanje o položaju, ki je nastal vsled separacijskega zakona. Namerava pa se tudi prirediti
shod vseh francoskih škofov, da ae kavi j o z ravno tem predmetom.
Mednarodni kongres glavnih mest.
London, 27. decembra. Londonski veliki župan je sporočil časopisom, da namerava sklicati mednarodni kongres vseh glavnih mest, da se pogovore o vprašanjih, ki so skapua vsem velikim središčem prebivalstva, kakor e vzgoji, stanovanjih za delavske sloje, zboljšanja cest, kanalizaciji itd.
Vstaja v nemški Afriki.
B e r o 1 i n, 27. decembra. Poročnik Dollmann je imel v enem tednu dva spopada z vstaši. Pri Utendu je padlo 14, pri Eiduriju pa 51 Hererojev. (Značilno je, da poročila ničesar ne vedo o nemških izgubah.)
Dopisi.
Iz Žužemberka. Na dopis v „Slovencu" št. 280, veleva vsakemu resnicoliubnema občanu Žužemberske občine lastna čast dokazati dopisnikovo podlo laž. Dopisnik dobro ve za občino in podobčine, kako se je silno agitiralo pri njegovi stranki. Ve pa dobro, da ni sorila napredna stranka nobenega koraka v namen agitacije. Nesmisel bi bila, se veliko truditi radi tako podlega dopisa; o zmagi napredne stranke še nobeden sanjal ni, ker imamo Že večletno skušajo, da je Žužemberk z okolico vred klerikalno gnezdo. Voliti pa nam menda ti klerikalni možiceljni vendar ne bodo pre povedali ali nam ukazovali, kaj imamo voliti? To labko napravijo s svojimi podrepniki, kimavci, nevednimi zaslepljenimi kmeti, katerim upamo, se bodo že enkrat odprle oči, pred katerimi je brezno in strašen prepad, v katerega tako silijo ter spoznali, da se pri volitvah ni Šlo za vero, ampak za njih brez dna globoko bisago ter gospodstvo Čez cel svet. Smilil se je nam le gosp. kaplan Žavbi, kateri je imel toliko posla z agitacijo. Letal je od vasi do vasi, od hiše do hiše kakor stekel pes; skliceval v vsaki vasi shode ter pisaril prej vizitnice, napovedal uro shoda, da bi gotovo kdo ne manjkal. Brali smo eno tako vizitnico, katera se je glasila: Predragi l  Danes  zvečer okrog pete
ure pridem k Vam v.....radi vo
iitev, in sicer v Vašo hišo. Prosim, da povabite skupaj može. Pozdravljeni J. Žavbi. Oznanil je tudi na prižuici ter vabil može, naj pridejo tisto nedeljo pred volitvami po krščanskem nauku v dvorano katoliškega izobraževalnega društva na pogovor o volitvah, kateri pogovor je pa iz strahu pred nekaterimi osebami odpovedal. Povabil jih je pa potem bolj tajno vsak večer v fa-rovž ali v že prej omenjeno dvorano. Na vse pretege je agitiral tudi g. župnik iz Šmihela. Pihal je kakor meh od vasi do vasi, kakor je sploh znana farŠka agitacija. Organist Lavne, kateri je tudi včasi za njim korakal, se je vedno bal, da li njegovi kanoni ne obtičali v blatu. Čudno se je zdelo marsikomu, kaj da tako leta; župljani so mislili, da jih zopet nadleguje z zgradbo nove cerkve, ali da se mu je zopet povrnila neljuba bolezen na možganskih živcih, kar bi bilo dobro naznaniti njegovim kolegom, da bi ga zopet v za take pripravljeni zavod spravili studenčuino pit. Ali si pa mogoče mož domišlja, da bode novi občinski odbor tudi njega imenoval častnim občanom, ker je to pri popolno klerikalnem odbora kaj lahko mogoče, kakor se je videlo. Jasen dokaz silne agitacije so bili tudi hektografirani volilni listki, katerih niso mogli z roko toliko napisati, da bi jim zadostovali. Radi teh je bil tudi kaplan Žavbi dne 30. novembra t. 1. kazensko obsojen na 30 K globe, kar bode imel za spomin od volitve občinskega odbora, od škofa pa dobi zato najboljšo faro. Imeli so Še več agitatorjev, kate rili pa ni vredno naštevati. Posebno na dan volitve so bili dobro organizovani. V volilno komisijo so bili izvoljeni se veda vsi njegovi somišljeniki. Krčmar g. A. Vehovec jim je odstopil zgornjo vežo za agitaciJ8ko pisarno, v kateri sta pridno pisala volilne listke kaplan Žavbi in kaplan iz Hinj; ako je bila sila, je priskočil pa še tržni oče „Kori nov KorlM, da bi se jim gotovo noben glas ne izgubil. Vsak volilec se je moral oglasiti še v volilni sobi pri orga-nistu Silierlu, ki je imel tudi tam svojo pisarniško mizo, da je popravil volil-cem še pomanjkljivosti na listkih ter ako je bil kateri klican za volitev ter se ni brž oglasil, da je bil takoj pri roka i i ter ga pripeljal pred volilno komisijo; ako ni znal brati, se mu je hitro ponudil, da mu je od njih stranke pisani ali hektografirani volilni listek prebral. Vse je šlo kakor po notah. One golaže in 12 estrajhov vina, o katerih dopisnik nekaj čenča, se je pa najbrž ponžilo v županovi gostilni, ker so - nekateri šele drugi dan popoldne tavali   domov kakor jesenske muhe.
Dopisnik »Slovencev" očita vebče spoštovanemu moža g. notarja Gregorčiča, da živi od žuljev volilcev. Od katerih Žuljev pa žive duhovniki, ki izkoriščajo revno ljudstvo kot pijavke na vse mogoče načine, jim pobirajo groše za škofove zavode, za stavbo za posojilnico in hranilnico ter katoliško izobraževalno društvo itd. Marsikateri zaslepljeni revček še za sol nima, pa nese svoje nboge s krvavimi žulji zaslužene novce v farovi, ker so rekli gospod pri izpraševanja, da je škof tak revež. Ali ni to vnebovpijoče iza es a vanje ubogega ljudstva? Očita se g. uradnikom, da so oni radi ljudstva. Radi koga pa so duhovniki ? (Da delajo prepir in sovraštvo med ljudstvom). Ali hočete mar vzeti g. uradnikom volilno pravico? Ali jim ukazovati, kaj naj volijo? To vemo ie dolgo, da bi vi radi gospodovali čez ves svet, ter one, ki bi vam le majhno nasprotstvo pokazali, na grmadi sežgali. Ali hvala Bogu, tako daleč še nismo. Gospodu notarju očitate agitacijo, dasiravno ni niti koraka storil v ta namen; pa tudi, ako bi, kaj mislite, da imate samo vi to pravico do agitacije? Minulo je 9 let, kar je sedaj klerikalnega Župana I. Vehovca napredna stranka ? ostavila na županski stol. Kdor ga je poznal takrat in sedaj, se mora čuditi tako hitremu preobratu. On je bil najstrastnejši liberale« in sovražnik duhovščine. Ali pozneje je zatajil svoje prepričanje ter oblekel hinavsko suknjo klerikalizma ter začel sovražiti ljudi napredne stranke. Ne moremo si misliti, kaj ga je k temu preobratu privedlo. Ali burno življenje njegovih mladih let, ali častihlepnost, ali dobičkarija. G. dekan tava sicer s svojo omahljivostjo in nestanovitnostjo, vendar so ga razni purani, race, zajci, izročeni po željno hrepeneči izvolitvi, toliko okrepčali, da se je potrudil in svoje nekdanje ravnotežje zadobil s pretvezo: „Krčmarjev ne noter, to je moj namen.u Toda kaj je iz tega njegovega namena? En krčmar vun — Štiri je pa njegova doslednost sedaj vendar spravila v odbor. G. kaplan Žavbi naj pazi, da ne pride zopet v strugo, da ga ne odnese, zlasti kar je govoril — v njemu znani vasi — in s pritiskom zahteval, da se dotične žene udeleže shoda, oziroma dajo pooblastila. Zupanu pa rečemo : izročili ste se onim Črnim, a zakaj? Zaradi svoje gostilne si ne marate svoj prestol s pomočjo teh obdržati, toda previdni bodite! Prišel bo čas, ko bomo rekli: Župan, naša stranka Vas je postavila na županski prestol, a sedanja Vaša Vas je vrgla s prestola.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. decembra.
— Klerikalni Sedam. »Slo venec« psu je. K«r se da, psuie; huje psuje, kakor vsak rokovnjač. To jasno priča, kako ga boli strašni poraz, ki je sadel Šusteršiča in Šukljeja na shoda v Ribnici. Iz lastne dvorane, iz svojega lastnegi doma je morala stranca ljudskih sleparjev bežati. Sustsršič in Susije sta sklicala shod, pa še ust nista smela odpreti, nego sta morala bežati v faro v ž. To givori več, kakor bi mogli povedati najdaljši članki. Naj se zvija •Slovenec«, kakor hoče, naj laže, kolikor hoče — dejstvo je, da ao kmetje razbili velik shod ljudskih osreČevaloev Šusteršiča in Šukljeja! in sicer kmetje, ki ao bili doslej skoro vsi v klerikalne m t a b o r u. To je kot znamenje
časa neprecenljivega pomena.
— Deželno učiteljsko dru-
MfO |e imelo danes dopoldne v • N »rod nem domu« svoj letošnji občni abor. Uielelba je bila ogromna, kot še na nobenem občnem zboru. Poročilo o tem občnem zbora priobč mo jutri. Za danes prijavljamo le resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in ki se glasi: U&iteljstvo kranjsko, zbrano dne 28 grudna 1905 na občnem sbora »D -»čelnega slovenskega učiteljskega društva« v Ljubljani 1 globoko obžaluje, da se niti najmanje ne more strinjati z načinom, kskor se mu je ob zadnjem zasedanju deželnega zbora priznal« draginjska doklada, ker kruto bije v obraz vsaki pravicoljubnost*; enako delo in enake dolžnosti zahtevajo tudi enako plačilo; 2 odločno zahteva, da ae ta regulacija učiteljskih plač v prvem pri-tudnjem zasedanju deželnega abora izviši delu, študijam in času primerno tako, kakor zahteva § 55. državnega šolskega zakona, oziroma kakor ao urejeni službeni prejemki XI, X. in IX. plačilnega razreda državnih uradnikov; 3. zahteva izrecno,
da ae ne dela nobenega razločka med Bsmskim in poročenim učiteljstvoro, oziroma med učitelji in učiteljicami.
— Klerikalni škandal alš isasilstao« Is žiro v ae poroča: Ko je preteklo nedeljo med propovedjo pri jutranji masi župnik nekaj omenil vadi zidanja nova cerkve, jeli ao naši klerikalci, naščuvani po ovojih voditeljih, vpiti in razsajati: »Kaj kvačiš gori, sv.... atara, doli aa poberi, aakramenaka duša« itd. To ae je zgodilo tedaj 24 decembra 1905. od strani ljudi, katere sta ikof in Šuateršič ie davnO proglasila sa polsvetnike, a ao v največji meri cele surovine. Ker je pri tej zadevi v veliki meri udeležen in aokriv aam škof, hočemo aa v kratkem k atvari povrniti in a vetu vao atvar raajaaniti, da se spozna tega moža tudi v cerkvenih zadevah kut pristranskega. Vsa stvar je naznanjena tudi aodniji. Lepe reči pridejo na dan.
— Volilno postopanje za volitve občinskega odbora V Idriji je e. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu ustavilo kot nezakonito, ker je volilni imenik sestavljen na podlagi davčnih predpisov iz leta 1904 in ao se vsprejeli v ta imenik davčni predpisi po odb tku 131 A', oziroma 15% popusta. Županstvo ima torej sestaviti nove imenike, vsled česar se volitev zavleče naj manj za par mesecev. K »z mere v razredih ae tudi pri sestavi volilnega imenika po zgorajšnj h načelih ne premene. Narodna-napredna stranka ima slej kakor prej gotovo večino v prvem in drugem razredu. Klerikalci so si pridobili tri glasove, napredna stranka pa najmanj Ša trikrat toliko, in zategadelj nimamo povoda, si natančneje ogledati naklonjenosti okrajnega glavarstva napram našim klerikalcem.
— Imenovanja v poštni službi. Poštnim kontrolorjem sta imenovana eGotjala Karel Majcen in Josip Streinz v Trstu; višjim oficijalom ofieijali: Alojzij Gran-dis, Rudolf Je 8, Ivan V o u k, Albert MUiler, Josip Del-Menaco, Ivan Tunis, Franc Let i a v Trstu; oficialom asistenti: Martin Dobnik v Trstu, Jakob Božič v Gorici, Karel Lassba-cher v L ubijani, Silvij Poljak, Josip Ni ao lic h in K meri k Sshiffrer v Trstu; asistentom poštna praktikanta Renat Grasič in Franc Žerjal v Trstu; računskim praktikantom realec Anton Star z; pomožnim uradnikom poštni aspirant Josip Donaggio v Ma* tulji. Prestavljen je poštni korcipiat Albert Markus iz Trsta v Gradec.
— Imenovanja pri drž. železnici. Pristav je postal asistent Vino. Šzof v Hiiltvu.
— Imenovanje v finančni službi na Štajerskem. Davčni kontrolor Friderik Stumberger je postal davkar, začasni ofUijal Leopold jPetekpa stalni oiioi,al v 10. činovnem redu.
— Pred upravnim sodiščem se vrši 28. t. m. obravnava Franca Ivanca v Kranju proti n&učnemu ministrstvu zaradi starostne doklada in 3. januarja obravnava Tomaža Pavšlarja iz Kranja proti  poljedelskemu ministrstvu
zaradi naprave vodovoda mesta Kranj.
— Šolska vest. Absolvirana učit. kandidatinja gdč. Julija M a-ver je imenovana aa suplentinjo v iS i are na trgu pri Ložu.
— Narodna čitalnica ljubljanska je imela v nedelio dopoldne v mali dvorani »Narodnega doma« avoj letošnji občni zbor. Predsednik gosp. dr. vitez Uieiweia-Trsteniški je pozdravil navzoče člane ter bo v svojem ogovoru s toplimi besedami spominjal umrlega društvenega tajnika J. S a j o v i o a , ki je z izredno vnemo deloval v in tereau naše čitalnice. Predsednik je nadalje omenjal, da je gmotno stanje čitalnice precej ugodno, da pa, žal, pojema zanimanje za to društvo, ki naj bi bilo središče in ognjišče narodnih krogov ljubljanskih, ter izrazil željo, da bi ae naši rodoljubi zopet tesneje oklenili narodne Čitalnice. O delovanju čitalnice v pretočenem društvenem letu je poročal društveni
blagajnik g. Milan Paterno-ater. Društvo ima sedaj f§0 članov v bralni zobi pa ja članom ti časopisov na razpolago. V prihodnjem predpuatu priredi čitalnica dva večja plesa in več jour - fiiov. O J bor bo skušal atoriti vae, da se društveno življenje zopet poživi. Stroškov je imela Či talni*« v pretočenem letu 9716.K 56 v; blagajniški prebitek pa je znašal 107 K 30 v. deto
premoženje je naraslo na 2059 K 30 vin. Občni abor vael je poročilo odobruje v znanje ter izrekel p;. Paterno-stru zahvalo za trudoljubivo delovanje. Društveni predsednik g. dr. vitez B 1 e i w e i a je omenjal v daljšem govoru sasluge, katere si je za narodno čitalnico pridobil gospod Fran K a d i 1 n i k , ki je že čes 40 let zvest njen član ter je eelih IS let opravljal blagamUki pcsel. Občni zbor je izvolil g. Kadilnika soglasno častnim Alanom ter aklenil, naj ae mu po posebni deputa« ji izroči častna diploma. G D r e o i k je izrazil želji, »ai bi se za čitalnico naročil kak Češki dnevnik. Gospod predsednik je izjavil, da ni med či-talniškimi člani nobenega Ceba, da pa bi odbor želji rad ustregel, Če bi ae oglasilo kaj čeških članov. Računski nadBvetmk g. S ve tek sporni-njal se je nekdanjega sijajnega delovanja ljubljanske čitalnice ter israzil željo, naj bi se čitalnica preporodila in vzbudila k novemu živl|en|u. Takozvane frakarske klike ni več in upati je, da bi agitačni odsek, ki naj bi skušal vzbuditi večje zanimanje sa društvo, imel povoljen uspeh. Ko je g. predsednik izjavil, da se bo novi odbor oziral na to željo, prestopilo se je k volitvi novega odbora. Z vzklikom bo bili izvoljeni gg: dr. Karol vitez Bleiweis-Tr steniški,OtonBalzer,Aloj sij Ciuha, Milan Paterno-ster, dr Makso Pire, Jakob Uren, Viktor Sfcabernć, dr. Hubert Souvan, dr Fran T e-kavčič,dr. FranWindiacher in Anton Vrhuno Za pregledovale* računov sta bila zopet izvoljena erer. Anton Dečman in Ivan Kruleč.
— »Splošno slovensko žensko društvo" je pnrt-diio sinoči v veliki dvorani »Mrstn»gs doma« predavanje. Predaval je gosp. ravnatelj Henrik Sehreiner is Maribora o otroških igrah in vsgoji. Na otrokovi vigoji, je dejal g. predavatelj, deluje ves svet, dva najvažnejša faktorja sta pa starši in šola, ki morata skrbeti, da je otrokova vzgoja enotna. Vigoja otrokova ie v tesni zv zi a otredkimi igrami. Igra je vsako prostovoljno dejanje, ki ima namen zabavati. Igre imamo pri otroeib, odraščeoih, pa tudi živali se igrajo. Da se otrok igra, treba je prebitka moči, treba razuma in zrelosti, zdravja, treba prostosti in neprisiljeno sti. Največ otr ških iger izvira iz posnemanja. Drug tip iger i~ pa boi, hrepenenje drugega premagati. Pri igri igra domišljija veliko vlogo. Otrok hoče nekaj svojega dodati, razvija svojo poezijo in silno rad dramatizira. S svojo igračo go« vori, rad je šaljiv, uganja burke. Največjega pomena pri igri so čuvstva. Isras estetičnega čuvstva ae kaj zgodaj pojavi. Otroci ljubijo žive barve, cvetlice, kažejo Čuvstvo za glasbo. Sprva jim je všeč vsak šum in ropot, in le sčasoma se jim okus isboljša, če umeje mati s popevan>em milih pesmi vzbuditi v otroku fijejši čut aa glasbo. Na otroka vpliva zelo tudi okolica in igra gotove igre le ob gotovih letnih časih. Igre, ki so dandanes med otroci, bo bile v navadi že v kameniti dobi, kar nam pričajo razne iskopine. Pri Grkih in R ratja-ii h so bile glavne otroške igre dirjanje. V srednjem veku bo igre is-umrle, ker je bila prepovedana pov sod vsaka najnedolžnejša igra, čel. da je pregrešna. V dobi reneaanae BO se pa igre vedno bolj rasš rjale in razni pedagogi so ai ubijali glave, kako naj ae vrše otroške igre in katere naj bodo. Pedagog F/o Del je dal igram pravi vzgojni smoter. Da je igra vtgojna, je treba predvsem, da jo otroci radi igrajo, v ta namen potrebujejo zdravja. Vsgojitelj naj otroke napeljuje na kako igro, a siliti jih ne sme, ker je prvi znak igra prosta volja. Potom sugestije je treba otroke navajati k igram, ker ao otrosi suge atiji zelo pristopni. Igra naj pospešuje razvoj duše in telesa. Z igro ae bistri razum in vsbuja srčnost in pogum. Izmed telesnih zmožnosti se urijo predvsem vid, slob, čut in tip, slasti pa prvi in zadnji. Kar se tiče igrač, ki jih dajemo majhnim otrokom, if-birajmo vedno le priproate igrače. Otrok naj si jih sam napravi, k čemur naj se mu s sveti pomaga, ker st nauči a tem štedljivosti in delavnoiti. Nikakor pa ni priporočati, da ae dajo otrokom živali, kakor mačke aH psi sa igračo, ker ae otroci navadijo s tem ž vali trpinčiti.  Tudi ni dobro
■atr Daljo v prilofii. ^Bk g
Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 295, dne 28. decembra 19P5.
opevati ta otroke bobna, sablje io rngth takib vojaških reši. ker Be v trokn porodi dot za boj. Naravnost pa škoda za denar, ki ga izmetemo nabavo malih parnih strojev in ragih dragih reši kot otroških igraš, er otrok v par dneh vse stolce ali aj pokonča. Bresobsimo pa ae mora fcsojati, da puste «tarši, da igrajo trooi pri kakih 6—10 letih sa denar, t n. pr. kartajo ali kaj slišnega, ike igre so ničvredne in rode so-raštvo in še mnogo hu šega. Katere n kakšne otroške igre je priporočati n katere so umestne, je odvisno od odividnalnosti otroka in ima zato krbeti pedagog po svoji previdnosti o razsodnosti. Gosp. predavatelj je fclenil svcje predavanje z že-jo, da ji se po njegovem predavanju začelo (snimanje za vzgcjevalno vprašanje, ca katerem polju še nt kar prav nič obdelanega. Navzoče občinstvo je g predavatelja z navdušenim ploska njem zahvalilo za njegovo temeljito in stvarno predavanje, »Splošno slo vensko žensko društvo« pa ima biti prepričano, da je s prireditvijo tega predavanja storilo človekoljuben čin, ii bo vsekakor obrodil lepe sadove — Pftdr-^cr a se je udeležlo srednje Število občinstva, predvsem članice priredilnega društva ter uSitel stvo io nekaj dijakov. Povemo f » odkrito, as tmo še marš koga pogrešali med poslušale', katerega bi bili pričako Tali zbog toli važnega predmeta, o katerem Be je govorilo; saj je vendar prva vzgoja otrek temelj vsega polnejšega Človeškega življenja in za kaj takega bi ne imeli v Ljubljani imiala? Tako zelo pa tudi nisj skoraj vsi starši podkovani o vršitvi vzgoje, da bi ne mogli nič profitirati 8 predavanjem, ki ima namen stsrše poučiti, kako n&j vzgajajo otroke, d& postanejo pošteni in razumni člani človeške družbe.
— Deželni predsednik g. T. Schwar2 si te danes v sprem atvu g. ic^ana Ivsna Hribarju ogledal mestno ubežnico na Karlcv-iki cesti, »Mestni domc; jubilejske oboimeo v Vodmata in deželno bol-nišniso. Gospod deželni predsednik se je o mestnih sanitarnih zavodih, kakor tudi o praktičnosti »Mestnega doma« ter o medernesti dež. bolniš niče izrazil prav laskavo. V spomin tega poseta dobe mestni nboioi v mestni ubežnici na Karlovski oesti po 1 K ter dobro kosilo, v jubileje*] pa prifcoMšek pri hrani.
— Redek jubilej.   Jutri obhaja g. ur. Josip Račio 25 etn cd odkar   je   bil 'imenovan fiaančoim svetnikom in vodjem finančne pro kurature na Kraniskem
— Koncerta „Glasbene Matice11! V eratonjek h ho c~r<;h »Gr asbene Matice« dae 12 in 14 januarja bo sf pransko partijo »nevest « pela odlična koncertna pevka iz Dunaja g< spa Heurijeta Kury katera je pri oratoriju sv. Frančiške v stolni cerkvi tudi BOpransko partijo pela. veliko oratorijsko delo »Cantioum eantioorum«, »Visoko pesem« Bossijevo se te dni prično orkestralne vaje z orkestrom. D -Ig je krasno in nekaj povsem novega. M-šan zbor »Glasbene Matice« okoli 149 pevcev in pevk iua izvajati v oratoriju krasne zbore
— Akademično društvo uSava" v Ljubljani razpošitje o&nes vabila na ples, katerega priredi, kakor emo že opetovano poročali, dne 5 januarja 1906 v velik: eitalniški dvorani »N«rodne£a doma« 2%četek ob pol 8 uri zvečer; vstopnina 2 K za oseno. Odbor dzuŠLve prosi p. n. občinstvo, da se rxu na-ne šteje v zlo, ako bi kdo vabila nt sprejel; pri obilnem delu se namreč lahko zgodi kaka nel.uba pomota.
— I(L| ubljansko prosto« voljno gasilno in reševalno
društvo*1     ie     priredilo    v veliki dvorani »M &tnega dorat« svoje letošnje   društveno   božič * vanje.   Društveni predsednik g Štri-sslj     je     pozdravil     ne-»d d?u-gino   navzočega    nadzornika gaatl nih društev kranjskih g. Doberlett ter g. župana Hribarja, na kar Be je vršilo obdarovanja  otrok z božič aioami. Mnogobrojni lepi dob tki ione kole in šaljive  loterije so privabili obilno navdušenih udeiežuikov cbeh zabavnih iger.   Na to  se je razvil* prosta zabava, ki je vsakogar v vsi-kem   osiru   zadovoljila. Društven* godba  je med  celim boiičevanjan neumorno igrala, za kar ji je vedeln hvalo mnogobrojno občinstvo, ki j>. je do zadnjega kotička napolni o dvo rano in bližnje prostore.   O polnoč ■s je pričel ples, ki je trajal do jutra. Uspeh božičevanja je za društ. biagaj niso vsekakor skosinskos zadovoljiv in kale, da si je steklo ljubljansko pro itovoljno gasilno in reševalno društvo tekom časa aimpatij med vsemi sle j i Ljubljane in okoliee.
— Predavanje v „Slovenskom planinskem druetvu". ▼ soboto zvečer je predaval gospod piafasor Zapančič iz Gorice v
•Narodnem doma« »o Gorjancih«. G pr fesi r je Qor<anoe večkrat sam prepotoval vse navsknž, zato nam je mogel v svoj* m predavanju natanko povedati vse znamenitosti o vsaki poti, o vsakem vrhuncu, O vsakem raagledn, ki ae raaproatira I do tičaega vrhunca Predavatelj je mnogo citiral Janesa Trdina, ki 80 je s avojimi pravljicami o G rjanoih naravnost ovekovečil, naštel posebne rastline »n živali, ki rastejo oziroma i ve v G »rjanoih. Z dovtipi prevlečeno predavanje je spi' šoo ugtjalo, zato se je g. dr. P r a n T o m i n i e k gospoda predavatelja aahvalil aa njegov trud, ker je, kakor ae vidi. sa planinstvo mnogo storil a avojimi turami po G »rianc h
— Gremij trgovcev v Ljubljani nam naznanja: Kakor prejšna leta, tako so tudi letos ljubljanski in iz bližnje okoliee trgov oi z ž vili sklenili, da ne bodo dajal? svojim odjemaloem nikakih novoletnih in velikonočnih daril, pač pa bode vsak trgovec daroval primeren znesek v dobrodelne namene.
— »Trgovski dom11. Slovenskemu trgovaaemu društvu »Merkur« v L ubijbni je podaril ar. Iv. Knez, veletržeo v Ljubljani, 200 K za »Trgovski dom«. Velikodušnemu darovatelju ae odbor iskreno zahvaljuje z željo, da bi g. darovatelj našel še obilo posnemovalcev.
— Shod trafikantov in prodajalcev znamk bo noooj ob 9. zvečer pri »Perlesu« ter se vsi prizadeti vabijo.
— Fran Budineat f. V starosti 51 let je umrl v Kranjski gori trgovee in posestnik g Fran Budine k, načelnik oestnega in zdravst venega odbora ter krajnega Šolskega sveta in častni občan jeseniški Po kojnik je bil sa svoje zasluge odlikovan z zlatim zaslužnim križcem B)di zvestemu somišljeniku prijszen spomin!
— Časopis ogrskih Slo-vencevi O/rski Siuvenoi, katerih je i i 80 do 90000, imajo svoj časopis, ki ima naslov: »Nevtepeno poprišta Devisa Marija, zmožna gospa Vogerska« t j. (Neomadeievano spočeta D cv. Marija, mogočna gospa Ogrska. List je mesečnik nabožne vsebine in prinaša slike svetnikov, Matere božje itd. List izhaja eno teto in je pisan v madjarskem pravopisu. Njegov jeaik je vobče dijalekt < grehih Slovencev, pa tudi glede *iQvnioa odločuje le njihovo narečje. Čisti dobiček listov se porabi za zi ianje cerkve in samostana sa ogrske S ovenoe. Urejuje ga av. sebastijan-aki župmk K.ehl (oedaleč od R*d-gone) Svoje »števce« v zadnji številki zelo v«bi, naj plačajo naročnino, kdor ostane dolžan, naj ae sam »radi teora pn spovedi ovadi« Ta list in nifgov čisti  dobiček  pač   ne bosta
< š ia ogrszih Slovencev njihovega narodnega pogina
— Radi razširjenja tele v Rudniku v dvorasredmoo je savla laio med tamcšn,imi kmeti silno razburjenje, katero je župnik znal prav spretno napeljati na svoj mlin a tem, da je jel na skrivnem sumničiti učitelja g. Petriča, kakor da bi jI on kriv, da se je šola raiširila v dvorazredmao. Kmetje so seveda prav radi poslušali na takšna šepetanja in obrnili ves svoj sid na učitelja Pe triča. Ko se je le ta nekega dne Bešel v neki gostilni s županom Ivanom BabŠkom in A Bohom, sta ga ta dva napadla in pr*v pošteno opsovala in ozmerjali«. Župan Babšek je sklenil svoje psovanje s besedami: »Vi de late proti župniku in proti meni, a ne boste ničesar opravili, jas se Vas ne bojim Vas šcm&štra, per moj' duš', če pride pome tudi sto škr.oev iz Ljubljane«. Učitelj Petrič je nato iu pana in občinskega sveto talca težit radi raažaljenja časti. Okrajno sodišče je oba, kakor smo ž* poročali, spo znalo krivini in ju obsodilo na 14 dni, oziroma 8 dni zapora. O^amoža
ta se proti razsodbi pritožila in se je tozadevna vskliena obravnava vršila včeraj pred tukajšnjim vskiienim senatom. Vzkliono sodišče je potrdilo prvotno razsodbo v zelem obsegu. Uboga kmeta se bosta torej morala pokoriti za greh, v katerega so ju najbrža zapeljali drugi!
— Streljanje s samokresi,
ki je pr.šl » v navado na sveti večer zlasti v ljubljanski okolici, je razvada, ki jo je treba obsojati že zbog tega, ima često zelo slabe posledioe. Ta *azvada se je slasti udomačila v it. Vidu nad Ljubljano, kjer na sveti večer pokajo revolverjj, kakor v kaki bitki. Pri tej priliki je pred leti nekdo ustrelil v stanovanje g. naduČitelja Zirovnika. Preiakava je dognala, dasi sa ni moglo najti storilca, da se je res streljalo v nadučiteljevo stanovanje. Vkljub temu, da je bilo dokazano, da strel v stanovanje ni bil umišljen, je * tej zadevi raapravljal obl. svet in v svoji modrosti »sklenil«, da v šolsko poslopje nikdo ni streljal.   Letošnji aveti večer ae je
zopet zgodilo nekaj aličnega. Neki dečak je namreč ustrelil a revolver jem skozi okno v spalnico g. naduši telja Janka Ž rovnika. Storilca so orožniki že prijeli in je baje že svoje dejanja prisnal Ali bo zdaj občinski svet zcpst »sklenil«, da v nadučite-Ijavo okno nikdo ni streljal ?
— Is maščevanja ja za* zgal hlapec Ivan Dimnik posest-uiau Jakobu Kebru v Poldmal niku v ljubljanski okol-oi, da je sgo r* la streha, vse seno in neka) perila. Dimnika so zaprSi.
— Volilni shod v Idriji je za predstoječe občinske volitve priredila minolo nedeljo socijalno demokratična stranka. Shod je bil primeroma dobro obiskan, udeležilo se ga je tudi nekaj pristašev nasprotnih strank. Prvi govornik, ravnatelj obč. konsumnega društva Anton Kristan je na dolgo in Široko premleval o liberalnem občinskem gospodarstvu vse to, kar je že tolikokrat pripovedoval na raznih shodih ali v svojem listu „Naprejuu, le da je vse Še bolj zavil in pristransko prikrojil, deloma pa si je tudi pomagal z lažjo, ker je težko verjeti, da bi iz nevednosti neresnico trdil. Ost celega njegovega govora je bila obrnjena proti bivšemu županu Dragotinn Lapajnetu, ki se je moral prav posebno zameriti Kristanu, kajti ta napada in rohni le proti onemu, ki nui je nepriljubljen ali se mu ne da vpreči v njegov teroristični jarem. Go voril pa je tako hujskajoče, da se Človek nehote divi njegovemu talentu v hujskanju. Z igralsko spretnjosjo zna reanico zavijati in dejstva tako zasuka vati, da dobi poslušalec docela drugačno sliko. Pod vtiskom takega govorjenja je bilo umljivo, da so se izmed peslaŠalcev čuli klici ogorčenja proti liberalnemu gospodarstvu iu so zborovale i vpraševali, kam so liberalci de v ali denar in slično. Onemu pa, ki so bile razmere količkaj znane, pa se je moralo iz dna duše gabiti tako zavijanje resnice iu nizkotno sramotenje moža, kojemu pravičen nasprotnik ne more odrekati zaslug za razvoj in napredek mesta Idrije. Za Kristanom je govoril dekan Arko, ki je pravil, da bo ena izmed prvih nalog novega občinskega odbora izposlovauje podržavljenja mestoe realke, da pa tega ne bo mogel izvesti liberalni občinski odbor, ker so liberalci ob ustanovitvi baje rekli naučnemu ministru, da je idrijska občina dovolj bogata, da vzdržuje mestno realko, in se zategadelj ne sme voliti liberalcev v občinski odbor. Obema je odgovarjal tajnik J. Novak, ki je v početku dejal, da so Kristanove obdolžitve hude za liberalno večino v občinskem odboru in bi bile deloma opravičene, Če bi bil Kristan natočil navzočim Čistega vina Kako zelo je pretiraval, navaja da je Kristan trdil, da je občina izplačala stavbniku Treotn 250.000 K in še 40.000 K za realko, dočim se mu je v resnici izplačalo samo prvih 250.000 K. Res, da so težka bremena, ki jih imajo nositi idrijski občani, a tega so v prvi vrsti krivi predniki, ki so puščali Idrijo v vsakem oziru zanemarjeno. Vse, kar je novodobnih koristnih naprav v Idriji, se je izvršilo prav v poslednjem času, tako klavnica, vodovodi, mestna hiša, realka, ubožnica i. dr. Malone vsa ta dela je izvršil Dragotin Lapajue in vsak pravičen človek mora pripoznati, da je veliko dobrega storil za Idrijo. Pri teb besedah je nastalo v dvorani toliko vpitje in bruse, da ni mogel govornik nadaljevati v tem zmislu. Ker je videl, kaka je svoboda govora pri [socijalnih demokratih, se je v govoru omejil le na odgovor Kristanu v zadevi neke notice v »Slovenskem Narodu", v kateri seje stvarno orisal uspeh povišanja obč. do-klade na 75%. Končno je odgovarjal še dekanu Arkotu na njegovo ravno tako zvito kakor najivno agitiranje proti liberalnim odbornikom. Dvomi, da bi se bila deputacija tako bahaško izrazila napram naučnem ministrstvu, sicer pa so se tudi razmere tekom let zelo spremenile. Prav tako lahko bodo liberalni odborniki nastopili za podržavljenje realke, ako ne še lažje, ker je znano, kako hlapčevsko nastopajo kle rikalci proti vladi. Odgovarjal je Kristan, ki pa, kakor je v njegovi naravi, ni mogel priznati resnice iu se prav smešno izvijal iz zagate. Končno je v svojem sklepnem govoru še enkrat sra motil Dragutina Lapajueta in ves občinski odbor in pretil obrtnikom, če bi drugače volili, kakor on želi, s bojko tom. Pač mora preklicano slabo stati Kristanova socijalna demokracija, če se more posluževati terorizma, da si utegne pridobiti kakega volilca. Ali je to pred podoba splošne in enake volilne pravice? Kje je tu svobodno politično prepričanje! Sicer pa se Kristan hudo moti, Če misli, da se s terorizmom koga pridobi. Ravno nasprotno, svoboden in zaveden Človek se bo ponosno obrnil od satrapa, in volil tako, kakor mu veleva njegovo prepričanje. Naveličali smo se Kristanovega paševanja. Do tu in ne dalje! Spoštujemo tudi prepričanje nasprotnika, če je načelno in pošteno, nikdar pa ne takega, ki izvira le iz osebnih smotrov iu ki se z vsakim dnem drugemu predaje. Odslej bomo
govorili odločneje in brezobzirno, ali pademo alt dospemo do cilja! Srednje poti ne poznamo, zaničujemo pa binav ščino in neodkritosrčnost 1 Ne strašimo se boja, ker končno gotovo zmaga pravična stvar, za to pa gremo z veseljem v boj.
— Za „Sokolski dom" v Idriji so darovali: S. Ta vzes Minka 10 st., g. I. Premclč — -36 st., bratje Krčnik Fr. 4 K, Novak J. 3 K, Kerševan J., Podobnik A., Schmeiler A., Šinkovec Ivan in
ŠdČ. E. Goldhammer po 1 K, brat epetavec   J.  —-80 st., Kavčič Ivan in Ko lene Anton po  70 st., Š p e t Dragotin, 40 st., L a p a j n e D. 10 st. Nabrali pa so : s. R. Vidmar jeva 2 64 K, Troha Fran 230 K in br. Ivan Šinkovec 7*50 K. Za raz glednice se je skupilo 9 K. Skupaj 3660 K. Odbor idrijskega „Sokola" izreka vsem darovalcem kakor nabiral cem najiskrenejŠo zahvalo z željo, naj bi našli mnogo posnemalcev. Na zdar !
— Novo klerikalno podjetje. V Šmartuem pri Kranju se snuje nova hranilnica in posojilnica na katoliški podlagi. Na čelu ji stoji ou-dotui župnik. Seveda je silno potrebna, kakor bi v Kranju ne bilo nobenega denarnega zavoda 1
— Narodna čitalnica w Postojni je imela dne 22 decembra 1.1. svoj redni občni zbor v dru &tveni sobi. Ker je čitalmški pred sednik, gospod deželni poslanec Fran Arko, opravičil zaradi bolezni svojo odsotnost, je otvoril podpredsedn k, trosp. o. kr. sodni pristav Milan Dolenca kratkim poidravom občni zbor, na kateri je prišlo toliko članov, da se je jedva mogel vršiti. Zato je g Bp->d podpredsednik po vsej pravici strogo obsojal mlačno z manje in nebrižnost članov do dra-£tva. — V novi cdbor po voljeni: Predsednikom g. c. kr. sodni pristav Anton Mladič; blagajnikom g c. kr. fi landoi tajnik Frsn Ger-sten majer; odo rn-.k rr» (?£.: evidenčni ge^meter Mate Čeper-n i č; trgovec in posestnik Anton Ditriob; c. kr. sodni pristav Milan Dolenc; šolski ved^a F s r -dinand Juvdneo in tiskar Makao Šeber. Takoj po občnem tboru se je konstruiral odbor tako-1*: Podpredsednik g. Anton Ditriob, tajnik g. Ferdinand Juvaneo, knjižničar g. Mate Če per nič odbornika pa p/g Milan Doleuo in Makso Š e b e r.
— Velika krivica se je zgo dila Ivanu C erar j u iz Čepel j pri Brdu. Ivan Goljevšček iz Gorice je ovadil sodniji, da mu je Ivan Cerar ukradel 2500 K. Preiskava dež. sodišča v Ljubljani je dognala, da je Cerar nedolžen iu se je vsled tega ustavilo proti njemu vsako postopanje.
— Občinski odbor občine Planina nad Vipavo je na predlog g iupana Filipa Kobaiav radni svoji seji dne 10. decembru 1905 enoorlasno izvolil velezaslužnega gospoda Ivana Nosana o. kr. de-ielnoscdnega svetnika v Vipavi častnim občanom planin^km
— Kaplan Kleindienst v Senožečah je hud kler kalni petelin, ki vidi vse slabo na svojem bliž-niku, ako je ta slučajno nasprotnega političnega mišljenja, sam se pa Čisto nič ne zaveda, da je tudi on pod kožo krvav. Na dan sv. Petra in Pavla je Šel Kleindienst z neko mlado brhko vdovo „sam samcat" peš iz Senožeč v Razdrto; na tem sprehodu se je Kleiu-dieustu baje tako silno ogrelo srce, da je jel burno „stiskati in poljubovati vdovico mlado". To ljubezen je užival in se pasel ob njenih sladkostih od SeuožeŠkega mlina do Razdrtega, tako so govorili ljudje. Koliko je bilo resnice na tej govorici, ne vemo; ako pa uva Žujemo star pregovor: „Vox populi, voi dei," ne bo mordo neumestno, ako tr dimo, da vesti o kaplanovi ljubavni aferi niso bile docela neosnovane. O tem dogodku se je v Senožečah splošno govorilo, govoril je o tem tudi gospod Perhavc. O tem je zvedela tudi nvdo vica mlada" ki se je se-eda tak« »j Čutila razžaljeno na svoji ženski Časti ter tožila Perhavca. Na to tožbo je bila obravnava dne 8. septembra t. 1. v Senožečah. Obtoženec Perhavo je priznal svoje dejanje, a je obenem na glašal, daje prepričan o resnic nosti dogodka med kaplanom Kleindi ens tom in mlado vdovo in da vsled tega prav rad nastopi dokaz resnice. Sodnik pa dokaza resnice ni pripustil, nakar je bil Perhavc seveda obsojen na 8 dni zapora, oziroma 80 K globe. Kaplana Kleindiensta, ki se je do tega časa strahopetno in sramežljivo skrival v ozadju in ni upal tožiti, dasi je bila govorica o njegovi ljubavni ekskurziji v Razdrto prav tako Žaljiva zanj kakor za'1 mlado vdovo, je "ta obsodba silno ojunačila, da je tudi on vložil naknadno tožbo radi razžaljenja časti proti Per bavcu radi iste stvari, radi katere je Perhavca že preje tožila tudi dotična vdovica. Sodišče je 'Perhavca seveda oprostilo, ker je po zakonu nedopustno,
da bi se človeka radi enega dejanja obsodilo dvakrat. Proti tej oprostilni razsodbi se je Kleindienst pritožil in dotična vzklicna obravnava je bila včeraj pred tukajšnjim kazenskim senatom. Vzklicni senat je razsodbo okrajnega sodišča v celem obsega potrdil in zavrnil kaplanov priziv. Klein-dienatov priziv je zastopal koncipijent dr. Leskovar, ki je v svojem govoru naglašal, da je duhovnik uradna oseba, ki obljubi večno čistost, in da so zbog tega za duhovnika očitanja, kakor da bi se on pečal z ženskami, skrajno žaljiva; zato je stvar sodišča, da da žaljenemu duhovniku za taka Nobrekovanja" primerno zadoščenje s tem, da kaznuje one osebe, ki Širijo o duhovnikih take vesti. Koliko drže duhovniki na „sveto Čistost" je znano. In da tudi kaplan Kleindienst glede Čistosti ni tako nedolžen, kakor se dela, dokazuje dovolj jasno izjava PerhavČevega zagovornika dr. PoČka, ki je pred sodiščem povedal, da se je Perhavcu, ko je bil že obsojen na tožbo tiste vdove, prigovarjalo, naj naknadno prekliče svoje trditve glede ljubezenske ekskurzije kaplana Kleindeinsta v Razdrto in se mu je za to ob-ljubovalo raznih ugodnosti, med temi tudi to, da mu ne bo treba plačati pravdnih stroškov. Kaplan je moral imeti pač slabo vest, sicer bi se ne- posluževal takih sredstev. Ko se mn je njegov poskus, Perhavca pregovoriti k Častni izjavi, ponesrečil, se je šele odloČil za tožbo, a to samo, ker mu je bilo znano, da sodišče dokaza resnice ne bo pripustilo, ako bi tudi Perhavca sodilo v drugič radi istega delikta ! S katere koli strani se torej stvar vzame, kaplan K1 eji n-dienst se pred javnostjo ni opral in govorica o njegovi ekskurziji v Razdrto z lepo brbko | vdovico tudi sedaj še ni o vržena kot laž iu na« vadno obrekovanje 1
— Kaj se vse sliši ¥ cer« kvi. Na Ponikvah pri Sežani imajo katoliškega vojščaka, ki silno rogovih proti „Soči" iu našemu listu. O nas trdi, da smo pisali, da je imel Kristus Magdaleno spokoruico za ljubico, ter • da vse, kar se piše o rojstvu Kristo-vem, so le bajke. Na Ponikvah pravijo, da je ta gospod nune pokojen''
— Požar. 19 t m je nastal ogenj na žaji verskega zaklada v
Bj,ci občine Dovje in napravil škode 1400 K. Ž«ga je bila zavarovana za 29U0 K. Vcrok pcž«ra ni znan.
—- S skale je padla 64 etna košarica .Mama Pire is Podsr«ja pri Aržišah. Padla je tako nesrrčao, da ie krcalu na to umrla.
— Tri prste je odrezala Žagta Matevža Mrdioe v St. Petru pri Postojni Jerneju Csaniku ia Ha-dohove vasi. Prepeljali so ga v postojnsko bolnico.
— Ponesrečil je preteklo soboto neki železniški delavec na po* staji Š*. Peter pri premikanju vosov. KoleBa so mu šla čez vrat, da je bil na mestu mrtav.
— Poskusen samomor duhovnika. V goriškem kapucinskem samostanu je skočil duhovnik Blaž Bevk iz svoje celice na dvorišče ia od tod v vodnjak. Prihiteli so hitro kapucini, ki so nesrečnika potegnili na suho in ga oddali v opazovalnico za umobolne, ker je nekoliko slaboumen. Blaž Bevk je kot duhovnik vse sapil in izgubil kar je imel. Pred nekaj tedni je tudi v Ljubljani popival z ženskami.
— „Legionarji"  v Ptujsi.
V nede)}o dne 7. januarja 1906 se uorisori v sgirnjih prostorih ptujske
• C talnico«   narodna  igra  s petjem
• Lsgtonarii*.
— Zabavno društvo v Krškem. Deželna vlada je osnovanje društva na ananje vzela. Osnovala« odbor je sklical dne 26 deo. t. i. osnovalni občni zbor, na katerem se )9 volil odbor. Društvo priredi, kakor že objavljeno, dne 31. deoembra t. L v dvorani gosp. Karola Sobenerja v Krščena »Silvestrov večer«. Vabila se razpošiljajo dne 23 Občinski uradi Krškega in okolice, katerim se bodo vabila tali vposlals, naj blagohotno vabila na primernem mestu pribiiejo, da se s tem občinstvo obvesti. Društvo priredi v kratkem veČ narodn h ?ger N\ Silvestrov večer sa bode predajal tuli narodni kolek.
— Uboj zaradi igre« V S.i-njanu v Istri ao kvartali Aut L -ht la, I*an Bihe, Anton Mdovan in Martin Orlic. Pri igri sd je vnel prepir, ki je imel za posledico, da so prvi trije napadli OrhČa in pra ubili.
— Iz St. Petra na Krasu
so nam piše: Več let z*porsdoma so se Sentpeterčani novoletnih voščil 8 t.m odkupili, da so p d .nit mali dar v korist družbe sv. C rila in Metoda, in tako bodo tuli letos darovali mali znesek kot odkupnino novoletnih voščil.
— Telovadno društvo »Ilirski Sokol' priredi dne 81. dtc v prost r h hotela »Lirijaa v l raki Bistroi Siiveatrov družabni večer. Uprizori so   »Bratranec*,  barka v
enem dejanju. Povrh bo potjo, predavanj«: »Moderna sastava«, šaljiva pošta in prosta zabava ter nagovor o polnoči k Novemu letu. Začetek točno ob pol 8. uri avečer.
— V pokoj je sel glavni poštni blagajnik v Gradcu Karel Sluga,
— Divjaki. Ivan Duh, Ivan Polič, Henrik Žerjav in Ivan Žerjav ia lentlenartskega okraja na Štajerskem so eeli divjaki, kadar ga dobe nekoliko v glavo. Tako ao na mali Šmaren v neki gostilni v Močni začeli razgrajati in rasbijati, raabilt gostilničarju kozarce, stole, mize in klopi, da so mu napravili škcde nad 100 K. Ko so začeli udrihati po oknih sn groziti domačim, poskrili so sa ti vsi. Vsi štirie rogovileži, ki so vneti privržensi »Štajerca«, so bili obsojeni cd 8 do 10 mesecev ječe.
— Prestriženo božično prazRovsnier Topničar Evgen Trinka v Kotaru si je vzel za Božič osemdnevni dopust, ki ga je menil pre živeti v Trstu, v Dubrovniku je pregovoril lTletno šiviljo Marijo Masle, da bi uživala Ž njim skupno božične praz nike. Komaj pa je mladi par prispel v Trst, že ju je prijela trda roka pravice. Dekličina mati je namreč naznanila orožnikom, da je s hčerjo izginilo več vrednostnih reči, ki jih je želela nazaj kakor tudi svojega otroka. Božična praznika sta mlada Človeka preživela sicer v Trstu, a pod ključem in ločena drug od drugega.
— Mednarodna panorama. Potovanje ob gornji Donavi do Pasove ima vse polno idiličnih prememb; to je pravcati kalej doskop: sedaj divje čeri, razburkani valovi z vrtinci, zopet mirna, modroze-lena reka z vinsko trto obsajeuimi bregovi, potem razvaline, gradovi in samostani, lična mesta, promet parni kov itd. Po3ebno lep je grad W a lise e, kamor zahaja naš cesar vsako leto k svoji hčeri Valeriji na božićnico, lmpozanteu je samostan M e 1 k z bogato knjižnico iu s sobami, v katerih je stanoval veliki Napoleon. — Prihodnji teden se razstavi sloveči rSp ree-waldu.
— Panopama*Kosmor»ma
nam kaže ta teden Niagaro po zimi, deželo zlatokopov Alasko, Klondyke itd. Niagarski slapovi so največji na svetu Že zaradi velike množine vode kakor tudi zaradi silnega padca, pri katerem se spremeni voda v velikanski bel oblak, ki onemogoča vsakomur priti par kilometrov blizu. Nad vse čaroben pa je pogled na veličastne zamrznjene slapove, vsled česar se jim vsakdo lahko približa. Ravno zaradi slik teh zamrznjenih slapov je ta tedenska serija nad vse vredna, da si jo ogledamo, ker nam nudi nekaj povsem nenavadnega in gotovo vsakogar zadovolji, saj se uam kaže celih 25 slik teh slapov. Poleg tega vidimo mnogo prizorov pripravljanja zlata, orjaško drevo, skozi katero se pelje lahko dvouprežen voz itd. — Prihodnji teden potujemo pe Benetkah.
— Pod vlak je prišla v nedeljo dopoldne na prelazu v Kolizej-&kih ulicah 32ietna babioa Ena Ba-bičeva iz Spodnje ŠiHt* št. 208, katero je stroj vlekel kakih 25 korakov za seboj in jo ca rokah, nogah in plavi težko telesno poškodoval. Prepeljali so jo z rešilnim vosom v de-žilno bolnišnico, kjer je ie prvo noč umrla. Zapustila je moža in tri deklice v starosti od 5 do 9 let. Takrat ko je odšel tovorni vlak in je šla ponesreČenka čez proge, ji je prišel nasproti vrhniški vlak, kateremu sa Ki mogla izogniti in tudi strojevodja Brandal&tter ni mogel vlaka tako naglo ustaviti, da bi se ji ne bilo ničesar pripetilo. Povožen je bil tudi njen pes in se zaradi tega tudi misli, da je stroj prijel najprvo psa, katerega je Babiševa mogoče hotela rešiti, a je potem tudi njo zadela taka uaoda.
— Opekel ae je. V nedeljo zjutraj je prišel v neki tukajšnji ho tel eleganten gospod, si najel sobo in se podpiaal: Hans Mćyer, Reisen der, Graz. Okoli 11. ure je poklical eobarieo ter rekel, da mu je ukradena obleka, kojo je bil djal pred sobo, da mu jo osnažijo.  Ker ee v tem hotelu še ni pripetila nobena taka tatvina, je nastalo med usluž benei splošno razburjenje.  Takoj je bil poklioan detektiv, ki pa tudi ni mogel drugega dognati, kakor da je vaei cd »okradonoa«  zadevne potrebne podatke.  M. y*r je potem zahteval od hotelirke 100 K za odškod nino, katerih pa ni dobil. Popoldn* pa je Mrjerja zasačil stražnik, ko je prodajal pri starinarjih »ukradene« obleko in ga v svrho ident fikaoijc atavil k uradu, kjer ae je dognalo, da ni bil okraden, marveč je tatvine la fiogiral v nadi, da dobi 100 K za praznike, kar mu je pa korenito iz podletelo in mesto, da bi zanje št dalja igral finega gospoda, sedi seda; v preiskovalnem zaporu o. kr. deželnega sodišča in »premišlja čase, ki •o sili«.
— Mlad iialljanaki tat. V
noči od 22. na 23. t. m. je bil 24let-nemu aidarju Leopoldu UŠaju iz Batuj pri Ajdovščini v spalni aobi v Trnovskih ulicah št. 25 is telovnika ukraden bankovee za 100 K. V dotični sobi so spali še trije Ušajevi tovariši, a ker sta bila dva oškodovančeva prijatelja, je šel glavni sum na Benjamina Della Mea, roj. leta 1888. v Kanalah pri Raoolani, provincija Videm, ki je bil po ovadbi tatvine tudi
retovan. Fant ao je delal neki pri zaslišanju tako nedolžnega, kakor sv. Alojzij in mi,-lilo ae je že, da ae ga
as dolži po nedolžnem. Vkljub ti aavidezni nedolžnoati pa ata bila v nedeljo poverjena dva detektiva, da UvrŠita pri njem hišno raziskave, njemu se je pa povedalo, da, ako se ne najde na domu ničesar, bode lahko užival po svoji volji božične praznike. Napotili so se tedaj detek tiva, kakor tudi osumljenec, ki jo šel nekoliko pred imenovanima, z magi strata po Krakovskem nasipu. Ko so dospeli do novega mostu čez Grada* ščioo, si je Itsltjanček misli), da so sanj nihče ne briga in vrgel pod igrajo pri Ljubljanici neko majhno ounjioo in š.! svojim potom mirno dalje. Dobro detektivove oči pa, ki so tudi med zasebnim pogovorom opazovale na vsako osu&ljenčavo kretnjo, so to opazila in pobrala ter rasvila sta ranjiao za flegmatične dočim Italijanskem. Nenadoma se *lasno zasmejeta, priskočita k Della M 3i ter mu pokižeta Še cel bankovec, ki ga !je bil v cunji zavitega vrgel proč. Ddlla-Md&je nekoliko zaškripal proti nebu zroč z zobmi in se kar lam obrnil ter odšel z detektivoma topot naz2j v »baržon«]
— Tepež. V torek so fantje klicali na Barju na »korsjžo«, kar jih je dov6d)o do tepoža, pri katerem so Martina Borštnarja s gnojnimi vilami pobili na tla in ga tako poškodovali, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnic*.
— Nevaren hotelaki tat se je pojavil dne 19 t m. v Trstu. Prišel je prenočevat v hotel »Balkan«, kjer so je vpisal: Peter Duras, trgovec z Reke. Ponoči je pa vlomil v stanovanje hotelskega voditelja, g Ivana Koclja, mu ukradel zlat prstan s briijantom, vreden 360 K, 60 K denarja ter iig n 1. Navedenee je star okoli 30 let, lične vnanjosti, ima kratke, plave brke in govori laško v nemškem narečju.
— Tajnega „druga" je imel v sobeto popoluue premogaski hlapec Anton Počivavšek, ko je po Mestnem trgu prodajal premog. Med tem, ko je Počivavšek nesel premog v kako hišo, je prišel k vozu delavec Juri Zupan, vzel vrečo ter jo nesel v drugo hišo. Ko je prišel nazaj, je zopet skrivno čakal, da je PoČivavš&k od šel, ter ravno tako storil kot preje, a ni imel dolgo sreče, kajti je bil zaseČ3n že pri drugi vreči in odpeljan v zapor.
— Tatvine« Ht&pcu Štefanu Pirnatu je bil v soboto ponoči nkr« den iz hleva n* Sv. Petra oesti št. 74 suknjič in telovnik v skupni vrednosti 8 K Osemljeneo jo aretovan. — Vdovi Uršuli Radeščekovi je bila due 23 t m. v mestni mlekarni iz žepa okra* dena črna, usnjata denarnica, v kateri je imala 10 K denarja. — I u harioi Leopoldini Kunau6rjevi je bila dne 23 t. m. na Tržaški oesti št. 1 iz odklenjene kleti ukradena 10 K rredna tehtniea. — Služkinji Neži Hribarjevi je bila pri polnočnici v v frančiškanski cerkvi ii žepa ukradena črna denarnica, v kateri )e imela 60 K denarja. — Hlapen Srečkotu Kožarju je bilo dno 22, t. m. v hiši na oesti v Mestni log št. 11 is odklenjenega kovčega ukradeno 38 K denarja.
— Nasilen natakar. Danes
ponoči je neki policijski stražnik opozoril natakarja Frana Aiekšiča na nočni mir. Ta je pa po opominu začel še hujše kričati n ni bilo preje miru, da mu jo moral stražnik napovedati aretov&nje To je pa Altf kšiČA ti ko razjeailo, da je pokazal vso moč, med potom se stražniku zoperstuv-Ijal in ga obdoloval s peBtjo in le z najv&čjim trudom ga je bilo mogoče ukrotiti.
— Neareča. Dne 23 t. m. je lezel v nekem tukajšnjem hotelu brezposelni blapeo K&rei Garbejs iz Vervao pri Šm*rju po lestvi na hlev, kjer je hotel prenočiti. Spodrsnilo mu je pa, ko je bil že kake 3 metre visoko in padci je na tla na hrbet in sa tako poškodoval, da so ga morali prepeljati s rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Delavsko gibanja. P ne 24 t. m. ae je pripeljalo ia Amerike 270 delavcev. — Dne 26. t m. ae je odpeljalo is južnega kolodvora v Ameriko 30 Siovenoev in 10 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 70 delavcev. — V Hrušioo se je odpeljalo 10 Ogrov, v Inomost pa 25 Hrvatov.
— Izgubljene in najdena reči-  Peaiunja Alojzija Janševa je
našla srednjo vsoto denarja in Jo oddala na magistratu. — Rihart Trum ler ja našel bankovna aa 10 K. — Marija Vodopivee je našla orno usnjato denarniao a znalo vsoto denarja in nekaj listin. — Pavla černetova ja naši a zlato zapestnioo, vredno 30 K. Dobi aa v Vogelnih ulicah it. 1. — Anton Zupančič je izgubil bankovee ra 10 K. — Izgubljena je bila zelena denarniea, v kateri je bilo 60 do 80 K denarja in zlat privesek ■ aliko, vreden 10 K.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes avečer v hotelu •Iliri ja« druit v eni koneart za U a ne. začetek ob 8. uri. Vstoonina '.a člane orosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Sramel-godba koneertuje ■lanea   avečer   v   »Narodni   k a /arni«. Začetek ob 9. uri. Vstopnina orosta.
— Zaklalo se ie v mestni klavnici v Ljubljani od 11. do vštetega 16 decembra t. I. 80 volov, 3 krave, 3 biki, 2 konja, 305 prašičev. 134 telet, 46 k oštru nov in kozlov in 7 kozličev, vpeljalo se je pa zaklane živine 9 pra iičev, 18 telet, 7 jsgojet in 660 kg mesa.
— Današnji Hat ima prilego .Kmetovalca« gFaailo e. kr. kme ijske družbe za Kranjsko. List je zborno urejevan in priporočljiv.
— Slave nei v Ameriki. — V rudniku je ubilo v Jennj Lindu 201etnega Slovenca Fr. Marna, doma iz Trebuega. V Huutingtouu pa je ubilo Vinc. Vidmarja, doma iz Dobindola pri Toplicah. _
* Najnovejše   novice. —
Atentat na kardinala V Barceloni je naskočil neki anarhist kardinaia Casanasa, ko se je vračal od pomočnic, z bodalom. Neki menih je sunek odbil, nakar je policija anarhista zgrabila. V tem trenotku je anarhist izpil steklenico strupa ter umrl.
— Splošni štrajk se je pričel v Sonji kot protest proti vladnemu zakonu, da mora vse delavstvo pripadati v strokovne zadruge. ŠtrajkujoČi so demonstrirali pred sobranjem.
— Srbsko kraljevo ladjo „Draga" je kupila rumunska vlada za 35.000 K ter jo bo rabila za paro-brodne vožnje po Donavi.
— Grofica Montignoso je tudi letos za Božič hotela oditi v Draždane, kar pa so njeni starši s silo preprečili.
— Čudna poroka. Po mnogih zaprekah se je v BudapeŠti le poročila 801etoa bivša igralka narodnega gledališča, Brielle, s 34 letni m Kolomanom Rossnajem. Nevesta je imela belo obleko iu mirtin venec.
— Pretep dveh poslancev. Poljska poslanca Kuoik in Fijak sta se vozila na božične počitnice v istem ku-peju. Ko se je začel vlak premikati, se je Fijak odkril in prekrižal. Ker se mu je vsled tega Kubik posmehoval, je Fijak kot pristni katoličan skočil vanj ter ga oklofutal. Afera je sedaj pred sodiščem.
* Ceaar Viljem — moha-medan. Po Maroku hodijo nemški agenti ter razširjajo vesti, da {e nem ški cesar Viljem IL prestopil v no hamedansko vero. In marokanski raohamed&ni to verujejo, ker je ceki remški konzul res prestopil k muhamedanski veri, a agenti pripovedujejo,   da je storil   to na oesarjev
U *** Ameriški dovtip. A: Kakor sem ališal, ušli ate kakor vsled Ćudeža smrti? — B: Rea je, zdrav nžki so me hoteli operrati, a ko so zvedeli, da sem airomak, da bi ne mogel plačati stroškov, ao me pu itili. Valjani ljubimec: »Gospodična M&ry, čitati znam misli ter vem, kaj sedaj le mislite« —Ona: Tako? No. n na kaj še potem tu čakate?«
* Zapuščina gledaliie-nega igralca. V Londonu je umrl nedavno gledališčui igralec Henrj Ir viag. Njegovo zapuščino razprodajajo na javni dražbi. V prvih treh dneh je do nesla dražba nepričakovano svoto 3< 0.000 K. Pri tem ni odločevala prava vrednost, temuč le spomin na igralca. Samo slika, ki predstavlja igralca kot španskega kralja Filipa II., se je prodala za 100.800 K. Sliko sta kupila dva ameriška agenta.
* Vojaško n!ed*liaee. V Woolwichu so otvorili „kraljevo topni-carsko gledališče," ki ga je zgradilo in opremilo vojno ministrstvo. Gledališče je v zvezi z ondotnimi gledališči ter ima namen, vezati z zabavami vojake bolj aa vojašnice. Prostora je za 1200 oseb. Dvorana se lahko hitro spremeni v plesišče. Vodstvo gledališča imajo v rokah višji častniki. Civilistom je pristop le izjemoma dovoljen.
izpred sodišča.
Kaaanaka obravnava prad deželnim aodisoem.
Mladi uzmovičL Janez Ha-^eiek, slikarski vajenec; Konrad Čer ne, šolar; Alfonz Jagermanin Anton G e r d e n, delavcev eina, vsi v
Ljubljani, priznavajo, da ao trgovcu Goldssh'ligerju iz aaklenjenega zaboja vseli lokolade, vanilije, papirja sa pisma in razgledale v skupni vrednosti kakih 10 K. H a deček je bil obsojen na 10, Černe na 3 dni strogega zapora, Jagerman in Ger dan ata bila oproišena.
Z zaiigom grozil je Florijan JezerŠek, delavec v Zadobju, avoji svakinji Heleni JezerŠek, od katere ima terjati okoli 200 K. Prosil je Oblaka, da naj gre k svakinji in ji sporoči, naj mu plača znesak 30 K, d« bodeta drug od drugega »frej«. Ce bi pa denarja ne dala, se bo en--vrat na stelji pri hlevu pogrel. Ja-;eršek priznava grožnjo, zagovarja ie pa, da je imel namen s to grežojo orisiliti svakinjo, da mu pfaČa dolg. Obsojen je bil na 15 meseoov tfcžke ječe.
Aretaeijo je hotel preprečiti prisiljenje 8piro Kuko vica, ko je delal pri Deghenghijevi stavbi v Ljubljani z drugimi prisiljenei, ter *e spri z nekim voznikom. Začel je tako razgrajati, da sta ga morala časnika od posorišča odvesti v pri silno dslavnioo. Ker pa ni hotel z lepo iti, poklicala ata stražnika na pomoč. Zagrabili ao ga, da bi ga uklonili, a on se je vrgel na tla, )rcal z nogami in tolkel z rokami ikre g sebe, tako da ga vsi trije nisc-mogli ukrotiti. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječo.
V Ljubljano sta prišli r.; obisk beračioa Urša Okrošček ii Št. Ruperča in vlačuga Pavla Ka-iič iz Drage, akoravno jima je bil vhod v mesto prepovedan. Na Marije Teresije oesti ju je mestni stražnik &retoval. Spočetka sfca šli mirno, potem sta pa stekli vsaka na drugo stran. Stražnik ja Okrošček kmalu dohitel in jo hotel uklemti, v tem ji je priskoČ.la tovari ca Kalič v pomoč ter se pridušila, da jo ne bo uklepal. Lotili sta se ga dejansko s tem, da sta ga zgrabili vsaka za eno roko in ga opraskali. Urša OiroŠček e bila obsojena na 12 Pavla Kalič aa 11 mesecev tsik** ječe.
Ž - n* mu je ušla. Čevljarjema žena Marija Tajč v Novem trgu v Kamnikujeušla svojemumožu Antonu s svojimi otroki, ker je mož žnjc grdo ravnal. Preselila se je k svojemu svaku v Kamnik, kar je Antona T*;da tako jesilo, da je prišel neko noč pod njeno okno, razbil tam vse šipe iu ji zapretil, da jo bo ubil, da mora ona priti na pokopališče, on pa v •arest«. Obdolženec, ki vse taji, je bil obsojen na 6 tednov ječe.
felofonska is airiafafM poročite.
Petrograd 28 decembra Iz Batuma se javlja, da je ves Kavkaz v revoluciji in da se vojaštvo pridružuje vstašem.
Petrograd 28 decembra Delo počiva v 74 tovarnah, v kutenh je U8lužbenih 44 000 delavcev
Moskva 28. decembra. Uradno se razgaša, da je fronta revoluci jonarne milice cd kazanskega ko lodvora dolga deset kilometrov. Vsled zgradbe vedno novih barikad se širi rajon, ki so ga zasedli vstaši. Okrog mesta napravljajo vstaSi neprestano nove barikade
Bero) in 28 decembra. Ii Moskve se poreča: Ulice so prazne, prodajalne vse zaprte. Hoditi zvečer na ulico je pod smrtno kaznijo prepovedano. Shoda revo-lucijonarjev so se udeležili *a ko za-e preblečeni ljudje, ki »so cbe-tali, da vojaštvo ce bo streljalo na ljudst o. To je vzrok, d t. so se revolucijonarji s takim pogumom lotili boja. Zvesto vojaštvo je bilo vsled dvadnovnega napora t<;ko utrujeno, da se je moralo viniti v vojašnice. V Karetskaji so revoiu cijonarji napadli 20 orožnikov; en sam je utekel, drugi so ali mrtvi ali ranjeni. V nekih drugih uicah so vstaši iz neke hiše streljali na vojaštvo Artiljerija je napravila s tepovi vhod v hišo, na kar so jo zavzeli vojaki in vse prebivalce ubili.
Harkov 28. dtcembra. Mesto je v rokah revolucijonarjev, ki so se tudi že polastili mestne uprave in j« prisilili, da je izplačala čtraj-kujočim železničarjem 10.000 rabljev.
Pariz 28 decembra Iz Petro grada se poroča: Državna duma se skliče na dan 4 marca
Pariz 28 decembra „Matin" pravi, da sta dva kvarta v Moskvi že v rokah vstašev. Mesto
so vstaši obkolili. Nikolajev kolodvor gori.
Berolin 28 decembra. Novi volilni red za državno dumo je napravil vobče dober vtisk, samo „Novosti" zahtevajo, naj se skliče ko astituanta.
London 28. decembra. „Daily Telegraphtt pravi, da je glavno taborišče vstašev v Moskvi ljudsko 'ledališče Vstašem se je p i dru ž slo več topniČ3rjev s tremi topovi.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo ir ohranitev dobrega prebavljanja so priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „iIo!ljv»*^aSeidlitz-praška'S ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež kočo prebavljenja. Originalna Skali j i ca 2 K. Po postnem po vzet ju razpošilja ta prašek vsak (l&n lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je Isrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan i varnostno znamko in podpisom. 1 7—18
Otfiijtt Iu  iSoiua tarne vjjl blagajnice IIcMli? Litvin) ,   *m   ■ »«na| XVII/8. 17
;r»_-rf^rtfcfTrfJ SO.00<! jih «e t mbl od leta 1880. Izdelek.
prve vrste, ki se je obnoeel • gaj no. Ceneje nego povsod drugod. 3861
,£e Griffon*
najboljši cigaretni papir.
iti      Uobha m«> |>ovfeM*<3. 1079
strjeno in ief^ece
naprqvLja j^pžo ,
belo in nežno.
Dobi sa povsod.
-ova
so za odrasle kakor za otroke najnežnejse starosti izvrstno čistilo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof dr. Hebra, Schaata, Friihwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. 6o7 10
Priznano  najboljše sredstvo proti kur-Jim očesom, žuljem Itd. 44
11
Glavna zalegs :
L
!Dunaj-Maidling.
raj |VI po K1-20,
Dobiva s« v vseh lekarnah.
Proti prahajemv luskinam in izpadanju las
deluje maj bolj de priznana
iitnra
£atora oltrepeuje laaliiee, edstro-s4jujc Ciialie in preprečuj* lzp»-tl»uj* lasu 1 tfteatlcjalcta z navedeni 1
iia/i i; fuija &a z cbr&tno podto no manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, špeoijali-tet, najfinejših parfumov, kirurgjcnlh obvez, svežih mineralnm vod i. t. d.
Del iš&z£na Milana Leusteka
f Ljubijo!, ftgsijttta cista it. 1
.   ...  •  vcagra^esiega J?rac Jo^efove^-
■ tod .-u-jst.> 21—63
Prsni soU
napravljen  Iz trpotdevega Izvlečka z *Pneno. železom.
%A I l'i.k/ujo ktUelj. vMkraja ellmo,
i-epuiti* ed»tr»u.iuje hrapa-
vost iu je s>r*di vnebi&e iele*e> ebeiiem iiTratno ojaćnjaće la kri IVOVaM ir#JitTt».
Pnsteu  anato   e  paleg tto.eoc oblastveeo   depoaireno Tarttveeo luim-i)  Ceue ori^inalai steklenici K d 20, po poiti tu k več aa .-•.»• ia voael Lit (poltnino ne vraomnet)
l^iielaTiilitae ia glavaa celega:
lekarna pri sv. Frančišku
Dunaj V 2, Sohonbrunneretr. 107.
v LguMjeai je prodaja:
t . pt. Trkee*y, Vl«-Hntl ir* a.
Bol tolažeče;^
mazilo.
aromatsko
3T48
To eutirevmeteko meailo aapravljeao ie eromatekih rastlinskih eokor smiri milice in sivce, krep6a iu posivile. Semo pristno s poleg etojećo oblastveno deponiran«, varstveno snamko Originelaa steklenica stane i K. Po posti 40 h veo aa aavoj ia voano pismo (poštnine ue vradunsi).
Ltdelovalisoe. in glavaa'aaloga :
.        lekarna pri si. Frančišku
Dunaj v 2, Schdnbrunneretr 170.
Borzna poročila.
ljubljanska
.Kreditna banka" v LJubljani
Uredni kmral tat kan« »T. OMembra 190».
iieđa*i»Casi j-apii'J	Dana?	BUfT
i • , majeva raata . . . . .	99*60	99 70
y > srebrna renta .  .   .   . ,	f9 0	99 70
4*/9 avaaT. kroaeka raata     . .	99 h &	9fir7ft
4*.     ,    alata       m       . . i' . ogrska kronska m   .  , .	117-3 V	117 60
	95*10	96**0
4%     »    aUta ....	113 80	114 —
i«/, posojfio desels Kranjska .	99*6a	101*~
§*/«•/■ poa^il« aeata Spltet ,	100*60	101*60
4»'c,»/.      .        .     Zaaar . i i 3- . boa.-kara. žel. pat. 19Cfi t*it itSka. aei. oanka k. a. .	t On -	toc —
	10OO&	101 2S
	99'7fi	99 95
4*/e     »         a       ■            ■ "	8* 76	1^0 05
fc'/i*'e MI- Plama gal. d. hip, b.	tOO 30	101 30
iVa4/« P**'-   kom.   k.   o. a.		
10-/, pr.......	10620	107 20
a'.,*/. ***** F***-* InnersL hr.	10050	101*60
iVr/t    a      ■     »grake ©en.		
daš. hr.......	99*9i>	100 —
4f/i*/e *- P1**       hip. ban. .	100*—	10O&<-
4Vt8/8 abl agr. lokalnUi is		
issnta d. dr.   ... .	9t 5i	U0 6*
4Va°/e °°'*           icd. banke 4»/, arior. Tnt-PorsČ lak. Sel.	100*—	101 —
	»9*90	
		igo-
,    }už. ŠeL knp. »/t1	313 50	3«6 tO
i*///, avet. po v aa S al. p. o.	ieo —	101-
Sračk*.		
3r«&* ed 1. 1860*/, ....	«©8 75	190-7*
,      „   „ 18«4.....	«89 _	291 —
„     thtaka                . .	IM*—	61 —
B    asm. kred. I. smiiltje	291 —	3C0-
0       a      ■   si. »	*91 —	3 0-
p    egr. hip. banke .	«69 -	*65-
„ ar baka a fra. i 00' -	101 —	109 —
.. tvške.....	144-	•45 —
9afilika        arsgks .  . .	«425	2625
ilreditna            v    »  • .	476 —	485 -
;"t>Tco5ka 9	79 —	84-
SrmkoTtk«           „    . .	92 -	99 —
Ljabijanak« 9	62 -	68-
arsi, rad. kriša ....		63 50
OgT.       f)        9          W       *     * "	31*50	33- 0
Sadolfova           P    . .	60 —	64"-
Saiabnršk* m	72*-	78 —
Daaajaks kaai.   e   . .	► 2S —	636 —
		
Jakne Selen)«* ....	19-	20 —
Državna ielesmee    .   .  • .	661 50	662 60
avatr.-ogr!»kc banane delate«	1«29	U39 —
tiratt. kredita« baake   . .	668 '5	6697.s
Ogrske      „        m       * *	788*60	789 50
Žtrnostenakt *	146--650-—	^46*50
L-reuogokop ▼ Mesta (firiiz) |		658
Aipmak« cnoctan .	516 60	617 50
praške šel. iadr. Ar. .   . .	»605 —	bth —
&&a-aiaranyi ......	514 40	619 40
T -bo?g*#ke prem. družba   . .	276 -	277 —
_-s*t. orožne tovr. družbe ,  . j	65*--	559 -
C«Ške aiadkorne dražbe     . .	154 50	»66 50
tfaUatt«.		
C. *sr. eekte .      .   .   . .	23*52	11-38
tO franki........	19*16	19 8
SO (Barka .».....■	23 60	23 57
&3vsrsigns ......	1394	*4-—
	il7*72	117*92
Laakl bankevei	9tv7(	9"90
	S52 -	tfc3' —
	4-84	b —
Žitno cene v Budimpešti,
Dne 28. decembra 190*. Termi«.
Picniaa sa april 1906 .	• r	100	•o	*	1704
u     a oktober . ,	• b	100.	b	b	1672
R2       ,, april   .  . •	• b	100	b	b	14U8
Ssraaa  6 maj 1906 .	■ 0	100	■	B	1366
0t«      b april .   . .	• a	100	a	a	14 26
ISfelcfvv.
5 vin. ceneje.
leteorologičao poročilo
r-iiaa uad mcrjest 9nxinji araćrJ *laA 715-0 aw»
ste«**«
v mm
Vatroni
- 14
— 50 68
brezvetr.
8r. VZ8VZ
er. jzah
laanc
lasno jasno
8. e^. i 740 g
7.ai, J738 4 2.pop.? 7364
— 44
— 11
35
sr.Bzahod
sr esvzh. al.jjvzhod
oblačno
oblačno pol. oblač.
Srodnia temperatura sobote —0 8n nor-2aaie: — 2'B' in nedelje: —2*1% norm. — 2'5°. Mokrina 24 urah: 0 0 mm in 0 0 mm.
Vsem porodnikom, prijateljem in znancem   naznanjamo  globoko potrti
prežalostST Test, da je nas iskreno ljubljeni predobri soprog in oče, gospod
Frančišek BudineK
trgOTee in posestnik, imetnik zlatega
zaslužnega  križca,  načelnik cestnega odbora,   zdravstvenega   io  5ol. sveta kranjskogorskega častni občanjeseniški, načelnih veteranskega društva itd.
danes ob 9. nri zjutraj, previden s sre-titiii zakramenti za umirajoče, v 51. letu starosti, po dolgem bolehanju mirno v Gospoda aaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v petek, dne *9. decembra ob polu 1. uri dopoldne.
Pokojnik bodi vsakomur priporočen v blag in traj»n spomin. 41 V.
V Kranjski gori, 2/. dec. 1906.
■ v »n s* Hndlnelt, »oproga. — Vf salao.    Jožko, It.
BealelJ, sinoTi. — .VI lel. 4 11 It is, Jo/.lra, Pavla, hčere.
t
T »žnim arcem naznanjamo vsem
sorodnikom, prijateljem in anancem prežaloatno veat, da je nas preljubije ni sinček oairoma bratec
JERHEJČEK NOVAK
dijak III. razreda realke
danes ob 6. ari zjutraj po dolgi zelo muCni bolezni v starosti 14 let,  previden  s  to'aaiii vere
preminul.
Pogreb dragega rajnika se vrsi
v scboto dne 30. dec t. 1. ob 3. uri popoldne iz hi&e žalosti v Spod Šiaki &r  113 k Sv. Krištofu.
V Ljubljani, 28. dec. 1905. 4182 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritega sočutja ki so nam povodom smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne sestre, oziroma tete in svakinje, gospe
Fride Sort roj. Himmer
c. kr. poštarja vdove in veleposestnice v Bovcu
došli od blizu in daleč, se tem potom zahvaljujemo najpresrčneje.
Za sorodnike:
Viktorija Grebene roj. Himmer in Ljudmila Himmer
41S7 2 sestri.
Ravnokar je izšla
KORISTIM.
Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz .slov. Naroda.)
Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 80 v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni
L SCHVEHTNER D Ljubljani
Prešernove ulice.
5"
Krasno Izbero
k;onfek;cije
za dame m deklice
kakor tndi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t- ČL, »rlparaea
kx Ste
LJubljana 3pital*ke aiic« štev. 7.
£ Solidno blago.
<x>c<xxvxxx
Nizke cene.
:xxx>oooooc
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST M PROSVETD
LETNIK XXV. (1906). laiiaja po 4 pol« obnašan ▼ veliki oemorkt po  eden pot na  mesec v avaakib  tar atojl *aa leto 9 K ao b, pol lota 4 K 60 h, četrt lota a K 90 h.
Zrn ve« d ea\ v atrijske deiele II K ao h na loto. Poaamezni avezki aa dobivajo po ao h.
„Ne\rodna Tiskarna" v Mubljani,
Koledarja *
za kmetovalca
spUal agr. dipl. J. Legvart
je že nekaj iztisov v zalogi. — Kdor si ga želi nabaviti, naj si ga naroči nemudoma pri
I. Bonacu v Ljubljani
Selenburgove ulice.
Cena knjižici K 1 80, s pošto 2 K.  Pri naročilu na skupaj 5  komo d se cena zniža na K 1 40 komad. 4183—1
Kami žeool
Za vsako rodovi no važno ilustrovano knjigo o premno gem blagoslovu z otroki razpošilja a prepisi več tisofiev zahvalnih p-Bem Ujno aa ' ©O ti v avstr znamkah, jQBpa A. 84. A U J* A. Berolin S W 2*0
Usdenitraaae 60.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda14.)
Lična brošnra obseza   363   strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski pnnt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schvventnerju, knjigarju
v Ljubljani, Prešernove ulice.
A. Manzoni u Novem sradu
v Istri izjavlja, da so njegovi otroci z dobrim uspehom uživali
železnato io
G. Piccolija
lekarnarja
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Pollitrska steklenica velja 2 K in se vnanja naroČila izvršujejo z 6 * obratno pošto.      3730 1
\
l i
Lepo meta soba
v novi faiii na zračnem prostoru, »• oddal solidnemu gospoda po zmerni eeni. 4i7i—i live 8C v npravniitvu „81. Nar."»
Stanovanje
z eao sobe la kokiajo, aa dobrog« sraka ia a
lepioi razgledom, ao odda bliza mesta na Gorenjskem za letnih 48 gld. takoi v najem. Obenem se aprejme  prileten kmetski   mol za
malo delo. kav notam se ps tudi takoj sprejme dekle s lepo pisavo ia vajeoo domačega dela.
Kje, pove upravnistvo ,81. Nar."   4083 8
mešane stroke, želi svojo službo pre-meniti v kako Špecerijsko in železnin-gko prodajalno na deželi.
Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda". 4 70—1
1 ali 2 učenca
krepka, ne pod 14 let stara, zmožna tudi nemškega jezika in s primerno Šolsko izobrazbo, sprejme v trgovino z mešanim blagom J. RazborSek v šmartnu pri Litiji. 4038 -4
Dvorski trs št. 3 4169
pod „Narodno kavarno". »---
Od nedelje, 24. decembra do vštete sobote, 30. decembra 1905:
Nia$ara po zimi, dežela zlato-kopov Alaska, Klondyke, Daw-son-Citv itd.
V najem se da takoj
nowa hiša
pripravna za vsako obrt, posebno za trgovino z mešanim blagom, 2 minuti oddaljena od tovarne na Savi. V hiši je lep prodajalni lokal, lepo stanovanje in 3 kleti. 4147—1 Ponudbe  do  15. januarja 1906
Janezu Ambrožič-u hišnem n posestniku na Sawi 61. I37e
□
□
Resna
D
Mladenič, vsestransko izobražen, ki ima na deželi v jako lepem kraju ob železnici trgovino in posestvo, kakor tudi precej drugih pristranskih dohodkov, želi se seznaniti z gospodično, staro ne Črez 26 let, v svrho ženitve.
Zahteva se lepo vedenje, neomadeževano preteklost in, Če mogoče, nekaj znanja v prodajalni. — Ponudbe s sliko je poslati na upravnistvo -SI. Naroda" pod Šifro „Prosto, I". Stroga tajnost se jamči. 4076-2
Di
lfZZl|IZZ]|!ZZ]|EZZ]|iZZ]
,1
D
□
Izvrstno proženje kave električnim potom.
Z najpopolnejšo strojno napravo se kavna zrna pražijo popolnoma enakomerno in tako dobiva Čist, do-brodišeč, okusen pridelek, ki je prijetnega učinka, pa ne provzroča vročine. Posebni način, kako se kava praži, odpravlja vse škodljive tvarine, ki so nevarne živcem - tako pražena kava je plemenita pijača, ki pospešuje prebavi janje in zdravje.
Že en poizkus Vas takoj overi o izrednih prednostih novega pražeaja proti zastareli metodi. Za prazen je so odločilna tale načela:
1. ) Najpopolnejša naprava za praženje in najpopolnejši tehnični obrat. 3600—16
2. ) Najskrbnejše preizkušanje vseh kavnih vrst glede Čistote in dobrote.
3. ) Hitra prodaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom.
KARL PLANINŠEK
Dunajska cesta
(postaja električne cestne železnice).
Prva ljubljanska velika pražarna za kavo
Mesečna soba
lično meblirana in • posebnim vhodom se takoj odda, odda pa se tndi majhne stanovanje s sobo in kuhinjo v Spod. Šlskl, Nove ulice 228. 4ies a
Trgovski pomočnik
slovenskega in oemškega jezika vešč,
vojaščine prost, v železninski in serijski stroki popolnoma izveiban ter a dobrimi izpričevali, išče takoj službe.
Naslov pove npravnidtvo »Slov.
Naroda*
4090-2
Prodojolba
popolnoma vajena trgovine s klobuki in mešanim blagom se takoj sprejme proti dobremu plačilu.
Ponudbe tvrdki Ivan Seunig, Stari trg št 7 v Ljubljani. 4065-8
Išče se vešči
trgovski pomočnik.
Ponudbe naj se pošiljajo na tvrdko
Josip Žagar trgovina z mešanim blagom, Gerovo
_(Hrvatsko)._4077-2
^   u&tmtfpnm i*t* IS42. ^
U ĆRK05LIK4RJ4. SUKAKJA «J
BR/1T/1 EBERLl
/sj LX1BUANR. MiV,oW*tyB *****
Tafefon it 154.
Iščem sposobnega
Žagarja
Prednost ima tiit>\ ki zna tudi mleti koruzno moko. Slaiba so labkn takoj n»stopi. Plača po drgpvoru D*la ——^— |a celo leto dovolj. ——
Ponu^bp ra: ae pofiiljaao pod Ivan VulO v Bovcu. 4069 —3
Jamajka rum
Znamka ..Santa Elena".
= Ueleflna kakovost. =
Dobiva se v drogerijah in v Specerijah. 4061—2
Na nobeni mizi bi ne smelo manjkati
Strsssmajsrjeve hm
- (letnik
prirodni pridelek  prve vrste iz kleti ekscelence pok. Škofa dr. J. J. Stross-maverja, ki jo prodaja
D. Reichsmana sin o Djakovem
(Slavonija).       3744 15
Poštni zavoj z 2 litri franko K 6'—.
Pri naroČilih naj se navede tudi kraj, kjer je pristojna finančna straža.
Praktikant
oziroma
knjigovodja
se sprejme. — Plača po dogovoru.
Reflektanti, vseh sestavov knjigovodstva, oziroma računovodstva, popolnoma zmožni in vešči stenografije, absolventi trgovske sole ali akademije ter oni, ki se izkažejo s prakso v bančnem, hranilniČnem, posojilničnem, sadružnem ali revizijskem poslovanju, imajo pred-nost. — Ponudbe s prepisi izpričeval iu z dokazili o dosedanjem službovanju naj se pošljejo do 10. januarja 1906 na naslov: „F. J., poštni oddelek št 88 v Celju". 4068-2
.Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani'*
Podružnica w CELOVCU.
t4u|»uje> In proetaaJaTa
vso vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000-, Rezervni zaklad K 200.000'—
fsaMim d ttttsistiri HN srsaiM a ffsJssttN ssjhlt.
izžrebane vrednostne  papirje io    S^avcuraje sredice) proti vnovCoje zapalo kupone. Imivznl lzaj-va.'kdl.
Vinkuluje  in  devinkuluja   vojaške ženitninske kavcij«. M\W   TRaaioaniit In taaffcaiaae> i>ale.   *U SwP   Sormea anroclle TfcS
Podružnica vSPLJETU.
aseaaaarame   iloa-o sprcjenia
v tekočem računa aH na vlozne knjižice proti agodmm obrostim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vsdiga. 8—149
Promet a cekl In nakaznicami.
5 kron in već zaslužka na dan!
UČejo se osebe obeb spolov, ki bi pletle na naših strojih. —
Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi uic in blago prodamo mi.
Družba pletllrtlh strojev za domače delavce 3477 28
THOS,  IX* WH1TT1CK  *%e Oo.
k&\«      Praga, Petrske namesti 7 156.  Trsi Vlaa Campanile 13 156.
Socteta ancnima par Ia utilizza.-Ione delle farre idfauliche detla Daimazia-TJestB.
Đelnldka glavnica K 8,000.000. Sedež v Trstu. Tvornica v Šibeniku.
Primissima Calcii Mil.
Pri odjemu aajmanj ld) kilogramov po  2«S WdL za   lOO   a*tStoyraassow 4065-2 aetto-teže (ae brntto ca netto) t zavojih po 50 ali   100 kilogramov, embalaža brezplacao, a Tsek postaj avstro-ogrske monarhije, po povzetju  ali ce se naprej  pošlje znesek. Gramuliram Carbid v zrnih po \f„ *Ut Vn "» 'V«        ** K več, t. j. po K 30'—. ■■■=-•   Specialni rabat aa cele vagone od 10.000 kilogramov da^je. =—-—==»
-KI
i'
praktičen,  energičen in  trezen, dobro vajen  vsega izdelovanja opeke, zlasti
55^ zarezanega strešnika igj
vajen tudi mašinerije, ki govori slovansko, dobi trajnega dela.
Ponndbe in prošnje na B.-h. rudarsko upravo (Bergvervvaltung) v Dolnji Tuzli, pošta Kreka v Bosni. 4093-4
3B
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
o. 1ex. dvorni
Telefon 584.
peči in ognjišč
GrEBURTH,
VII. Kaiaerstrasse 71, na voglu Burggasse.
2773-33
Specialni katalogi gratis in franko.
~*m*^ * *v*------?
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč
za fsako porabo.
Vee vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
a a m o z varstveno znamko »pišoč angel"   36NJ 14
v et in of on ^šen
ki so priznano najboljši in tndi vrlo primerni
e božična darila.
Apurate od K 45 — naprej tudi na obroke, prodaja
RUDOLF VVEBER
nrar s* Ljubljani
ž;=-fna Du;-'-ijski c-sti 20
n&P^ nasproti kavarni „Kvropa"
"tir -
l ^ ]fove slov. ptonCe za gramofon
m o* bi alw»- tli
„Naprej zastava Slave-, — „U boj", — „Slovenske pesmi-. „Ai' me boš kaj rada imela", — „Zagorski zvonovi- — „Kje so moje rožice-.
THmhuranJfi
„Sokolska koračaica-, - „Liepa nada domovina-.
Najcenejša in največja domaČa eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vse
kraje sveta.
3493 25
Urar In trgovec
H. SUTTNER v Kranju
priporoča kot v • v
ure, verižice, zapestnice, broike, obeske, uhane, tudi z brlUantl Itd, po loko nizkih cenah u veliki Izberi,
Cone nitje kakor povsod.
Švicarske nre najbolj sloveč.h znamk, ki imajo priznanje po vsem sveta, so po najnižji ceni vedno v zalogi. — Prosim naročite veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Tatanda
cejlonski čaj
Znamka prve vrste posebne izdatnosti
Naprodaj v zavitkih od 20 h do 2 K v drogerljah in špe-cerijah.
4161—2
Pariški svetovna razstava 1900.
,^Qai
*Dudocteur HKBB
Sv?ofoies94!»alawnai ustna voda.
OoDtva se povsod.     3664 -16
Poslano.
Qj. trsoucem in oBrtniliom
vljudno naznanjam, da imam v zaiogi še nekaj tisoč ličnih
reklamnih — i
skladnih lioletlarjeu.!
Koledar jo kot pripravno novo-letno darilo jako priljubljen in ker ; je na njem vtisnjena tudi  firma, , je to izvrstna vseletna reklama.
Pri naročila od 25 komadov na- ! prej se vtisne firma brezplačno.
Cene so izredno nizke in jih na zahtevo rad doposljem. 3717—12
V založbi imam tndi
eflar
za nrade, šole, pisarne itd. po 60 vin.
Iona
božičnih
In
novoletni! razglednic. Ivan Bonač
trgovina s papirjem
Pravkar izšlo:
Vosojak Bogomil
Jla razjuitu
■■        R«5ke jftcidijc.
Ta zanimiva kijiga je pisana objektivno, bres »nega nrutemt-ljeneca slovanskega navdušenja, pa seveda tudi brss sovražne zagrizenosti. Saj jo je napisal Slovenec, Slovan Omislil in pre-bludiral naj bi si jo vsak izobražen Slovenec, da si razbistri svoje predstave in nazore o Rusiji in ruskem narodu. Marsikaj, kar se sedaj godi na Ruskem, ma postane jasno. Nesrečna vojna a Japoaci, krvavi domači nemiri, sjajni nenadni uspeh revolucije: za vse to moramo iskati in najti pravih vzrokov činitcljev in ciljev. 23—146
Ukasna opremljena knjiga z izvirno risbo na ovojnem lista je izšla v založbi
C. Schvreittner ja
v Ljubliani
Cena: brož   4 K, eleg ves. 5 K 60 h, po polti hO h več
Pozor prpd ponaredhami! Zdo,ai Bt°Je8a etiketa, beaeda Miny W pa I
sani    ■ znamka eolnee so oblastveno varovane. ■
F. A. Sarga sin i drua. fiai
Ga iuj: trorm sacaTfl iu.
sco 6ra«w>«.    £ fc
i. .Vrat. Kvf?
Cea. *•   mtnjvae    ^    državne železnice
C ar  ravuateO«tvo jj-A. železnic* v Beljaka.
I^-vod las ^r^sss
Veljaven od dne 1. oktobra 3906. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE lu*. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 14 m profil osobe! »lak » Trbiž, Beljak, Celovec Mali Glodnits, Franzensfeste, Inomost, Mo^akovo, Lmbeo, čes
Gelcthal s Ansta*, vinograd, Ces Klei- -rV:ifli:«g v Stevr, v Line, na Dunaj   via amatetten
— Ob 7. on G >. vutr*} osobni vlak v T?bis, Pontabel, Beljak, Celovec, lforaa, ilauterndorf. PranaeziBfeste, Ljnbco. Dunaj, 6ea Selztha v Holnoprad. Inomoot, 6ea KUeuvReifling v Stejer, v Line, Bndeievice, Pisen, Marijiue vare, Heb. Prancovt vare, Prago, Lipsko, Caa Amstetten aa Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobn viak v Trbiž, PonUbel, Beljak, Celovec, slab' Gldd-nitz, Idubuet Selzthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeuc Carich, 2e* neva, Pariz, cez Aastetten na Du^a). — Ob 3 uri 68 m popoldne osobni vlak • Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Fransens/eote, Inomost, Monakovo, Ljubno. Ses Klein Raiiling v Stevr, Line, liuacj. i Plzen, al&rijins vara Heb, Francove vara, Karlova vare, Prago (v Prago č> rek tel vos I. is U. razr.j Lipako, oa Dunaj Sez Ametetten. — Ob 10. un ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenafeste. luoi&ost, Momkovo (Trst-Monakovo direktai vsa L in U razreda). — PROGI V NOVO MESTO IH KOČEVJE. Ošabni vlaki Ob 7. ari 17 m ajntraj osebni vlak v Nove mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje,  ob 1 uri 6 m pop istotake.
Ob  7.  uri   b  n  zvečer % Novo mesto,  Kočevje.  —  PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol, PROGA IZ TRBIŽA Oh d. rii 'iS m zjutraj osobni vlak ■ Dunaja Ses Amstetlen, Monako v (Monakovo-Trst direkc. voz 1.,   TI. ras<).  Inomoet, Franzensfeste Solnograd   Lcac, 3teyr, O,. Aussee, Ljubno, Celovec Mali  Glodnitz, Beljak. Ob 7. on 12 m zjutraj osobni viak is Trbiža.
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vi a* s Dodaja cea Amstetten, Lipako, Prago (is Prage direktni vos I. is II. razreda/, Fracco?e v>re, Karlove vare, Heb, Mariine vare, Plzen, Budejevice, Line, cteyr, Pans Ženeva, Corih, Bregeas Inomost, Zeli ob jeaero, Bad Gastein, Solno^rad, Ljubuo, Celovec, Smohsr Poctahel. — Ob 4. ar 29 m popoldne osebni vlak s Dunaja. Lijnbuu, beiztbhia, Ptrjfttv Celovca, Malega Giodnitza, Sfionakovoga, lnr mosta, l^ranzeuefesta Pontabla — Ob S. ori 06 m cvečer udobni v.»i s Dunaja, Ljubua, Beljaka, Mnraua. Malega Glčdnica, Celovca, Pontabla, cea belzthaJ od Inorrosta in Solnograda, 6ea Klein Reiflii g ia Stejra Lmca, Budejevic, Plzna, Marijinih v« rov, Heba, Franeovvih varuV, Praga, Lipskega. - h ROGA K NO v EGA XE&lA IM i.OĆiVJA. Osobni vlaki: Ob S. on 44 m siotraj osobni vlak ts Novega mesta ix Kočevja, ob Z uri 32 m popoldne ia Straže, Toplic, Novega m««,ta, Kočevja o ob 8 ari 38 n etaost Utorakc. — ODHOD IZ LJUBLJANE dri. kol. V KAMNIK. Mes&ni vlaki: Ob 7. ur 28 cs zjutraj, ob t. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m '.večer. — Ob 10 on 4f- m ponoć samo ob nedeljah m praznikih in le v oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kot IZ KAMNIK^ iieiani tlaki: Ob S, uri 4* m zjutraj, ob 10. uri 61 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvećću Ob 9. ari 65 ia ponori sam ob ledeljah r irazLikifc  in le v oktobru.  —  SrsdrJsevroraki  čas   e aa 9 min o red kraiovaim časom v
L a
PETI POGOJ
za zdrav život je prava hranitev. Te dajejo v obilni meri okusne teste« ^< nine Žnideršič & Valenčiča.
3289-12
Objava
4060-2
Deželni odbor razpisuje
mizarska In oKouska delo pri razšir jalnih stavbah domobranske vojašnice
v proraČuDJenem zneska 53.200 kron.
Dela se bodo oddala potom javne konkurence in je tozadevne pismene ponndbe predložiti deželnemu odboru do
5. januarja 1906 do 12. ure opoldne
Vsa podrobna, na ponudbo, oddajo in izvršitev del se nanašajoča določila, opine in izkaze o posameznih delih ter načrte si morejo interesenti ogledati med navadnimi nradnimi urami v pisarni stavbnega vodstva na stavbišČa (Poljanska cesta)! odnosno si jih nabaviti proti povračila tiskovnih stroškov.
Od deželnega odbora kranjskega
dne 18. decembra 1905.
V nedeljo
dne 31. decembra t. 1.
se bode prodajalo vse blago v moški in
ženski konfekciji
ir za vsako ceno. ~m
„Ansieško skladišče oblek"
OROSLAV BERNATOVIĆ.
4091 8
JWcstnl trg it. B.
tiaajaieii iu »dgovoiuJ aradoite   Dr. A v s o t^fSAi,
«*uun* «».»        .MirodrtS lisksnsa"-